RUSTl/ENIK
domoljubova priloga posvečgha izobrazbi
: in nAšim društvom :
Stev. 10.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1910.
Leto II.
Sestanek zastopnikov izobraževalnih društev.
Zborovanje, ki se je vršilo dne 28. septembra, otvori zvezni podpredsednik g. L. Smolnikar in povdarja, da je ta sestanek namenjen v prvi vrsti prostemu razgovoru.
O tesnejši organizaciji izobraževalnih društev govori ravnatelj Traven. Izvaja, da se je že pred petimi leti sprejela na pomembnem shodu v Mariboru resolucija, da naj se osnujejo dekanijski odbori, po katerih naj se gojita edinost in živahnejše delovanje po naših društvih. Žalibog, da se je do danes ustanovilo samo pet dekanijskih odborov, drugi pa še počivajo. Ustanovitev dekanijskih odborov je nujno potrebna; dela jim ne manjka: nedelavna društva naj ožive, ustanavljajo naj se nova, organizirajo naj se predavanja, predstave, sestanki, posvetovanja in 31 a j se na ta način goji tesnejša vez med društvi in odseki. Vse to delo čaka dekanijskih odborov. Delo v društvih naj sc enakomerno uredi, naj se ne goji samo en odsek, med tem ko se drugi zanemarjajo. Ker pa pomanjkuje tesnejše organizacije, pride na zvezo veliko prošenj, katerih pa ni vselej mogoče ugodno rešiti. Društva se potem za zvezo ne brigajo, ne pošljejo statističnih pol. Vsled tega ponehava vsako zanimanje za društveno delo, poprimemo sc vsake nove stvari z velikim navdušenjem, katero pa tudi v par letih pojenja. In zatem zopet kaj novega! To gre naprej brez vsakih posebnih koristi. Zato je nujno potrebna tesnejša organizacija, katera bo delo olajšala, delo razdelila, organizirala, gojila stik z zvezo; ta tesnejša organizacija naj se izvede potom dekanijskih odborov. G. dekan Rihar omenja, da se dekanijski odbori tupatam še niso osnovali zato, ker še ni društev. Povdarja, da je treba
najprej skrbeti za ustanavljanje novih društev; nadalje naj se predavanja ne opuste, sicer je društvom usojena smrt Ravnatelj Traven omenja, da zadostuje, da se odbor osnuje, ako je v deka-niji dvoje ali troje društev. Odbor naj potem sam nova društva ustanavlja, ker so mu poznane krajevne razmere, kar pa zvezi pi. Če ni mogoče društev ustanoviti, naj se napravljajo začetkom vsaj knjižnice.
Ker se kažejo tu in tam razni ne-dostatki, priporoča prof. Jarc reorganizacijo. Odbor S. K. S. Z. v Ljubljani dela Ljubljano in deželo. Treba je osnovati v Ljubljani zvezo ljubljanskih prosvetnih društev, nadalje žvezo za društva na deželi in obstoječa zveza naj bi bila osrednja centrala vseh slovenskih zvez. Socialno delo sloni danes na enih in istih ljudeh. Ljubljanski zvezi primanjkuje tajnika, kar je velik nedostatek. Če bi morda društva prispevala vsako leto gotov znesek, bi se laliko nastavil za tajniške posle poseben uradnik. Ta bi hodil po deželi predavat, snovat nova društva, kar bi pomenilo velik napredek v naši zvezi. Nadalje povdarjajo razni zastopniki, naj bi prišla okrožja Orlov v večji stik z dekanijskimi odbori, sploh bi se moralo delo bolj koncentrirati. Prof. Ja-nežič povdarja, naj se pritegnejo k dekanijskim odborom bolj lajiki, ker je duhovščina preveč z delom okupirana. V nadaljni debati, katere se udeležujejo gg. Smolnikar, kaplan Petrič, dr. Merhar, p. Teodor Tavčar, se sklene, da se osnujejo povsod dekanijski odbori, Ljubljana sama si osnuje svoj odbor in vsi ti odbori se strnejo v zvezo, kateri preskrbi S. K. S. Z. svoja pravila. Sedanja S. K. S. Z. pa ostane centrala vseh slovenskih pokrajinskih zvez.
O mladinski organizaciji poroča g. Franc Kerline. Dobra mladina je temelj lepši bodočnosti. Izobrazba mladine, ki zapusti ljudsko šolo, popolno-
ma preneha, ako jo ne nadaljujejo naša društva. Za strokovno izobrazbo naj bi skrbele strokovne nadaljevalne šole, za splošno pa naša društva. Ako hočemo torej dobrih delavcev v naših političnih, gospodarskih in verskih bojih, je treba polagati na mladino veliko pozornost. Stari ljudje večkrat niso dovzetni in dostopni za naše misli in naše delo zato, ker jih niso v mladosti poznali. Mladina je optimistična, nesebična, požrtvovalna, pripravljena za vzprejem naših idej. Če se naša mladina, vzgojena v vernih slovenskih družinah, večkrat zgubi, leži veliko krivde na tem, ker jo nismo v pravem času k sebi pritegnili. Razven cerkvene organizacije, ki temelji v Marijinih družbah, poznamo na deželi dvojno vrsto mladinske organizacije; mladeniške zveze, ki se razširjajo predvsem na Štajerskem in ki niso nič druzega kakor zveze mladeničev, ki so člani posameznih kat. izobraževalnih društev, Druga mladinska organizacija so pa telovadili odseki Orla, ki so razširjeni po vsej slovenski zemlji. Telovadnih odsekov je že 121 in zbirajo veliko armado mladeničev v naši sredi. Vzporedno s temi telovadnimi odseki so pa dekliški odseki pod imenom Bogomila. Telovadni odseki so razširili svoj delokrog v toliko, da njih namen ni samo telovadba, ampak tudi versko-nravni in izobraževalni preporod naše mladine. Iz živahne debate, katera se je nato vnela in v katero so posegli razni zastopniki, povzamemo sledeče: naj se gleda na to, da bo zmirom večji stik med telovadnimi odseki in izobraževalnimi društvi, naj se vsak važnejši sklep zveze Orlov predloži odboru S. K. S. Z.; naj mladinska organizacija pritegne k sebi kar največ dobromisle-čili mladeničev v vsakem kraju, da bodo tudi ti deležni dobrot naše organizacije. Predvsem naj se gleda na to, da bodo predavanja ne toliko za posamezne odseke, ampak za vsa izobraže-
Qi
valna društva, da se ne bodo moči cepile.
O preseljevanju z dežele v mesta poda važno in zanimivo poročilo gosp. vikar J. Jovan. Pri tej priliki bi prosili poročevalca, da bi nam kaj več v tem oziru napisal v naš »Društvenik«. Treba je skrbeti, da ljudje, ki z dežele v mesta pridejo, pristopijo našim društvom. V tem pogledu naj bi se naša društva posluževala izkaznic, katere se dobe pri S. K. S. Z. v Ljubljani. Na ta način bi se obranili ljudje v tujini zvesti veri in načelom, katere so si v svoji domovini pridobili. Dandanes se žalibog dogaja, da gre naš človek v tujino kot dober katoličan, nazaj se vrača ateist. Povdarja, naj bi društva polagala posebno važnost na naše rekrute. Podpirajo naj jih časopisi, da se naši fantje pri vojakih ne zgube.
Glede poučnih tečajev poroča profesor Jarc, naj bi se isti vršili dva do tri dni. Prične naj se v nedeljo popoldne z velikim splošnim predavanjem, naslednja dva dneva naj pa bosta odmerjena za može, žene, fante, dekleta. Razpravljale naj bi se posebno razne gospodarske stvari. Župnik Kalan je temu dostavil, naj se ne prezre pri predavanjih tudi abstinenca. Glede predavanj se zglase društva kar najhitreje pri S. K. S. Z. v Ljubljani.
Konečno pripomni g. L. Smolnikar, naj bi se vsi sklepi in želje, kar jih je to zborovanje rodilo, tudi res realizirali, potem bo res naše delo lep sad rodilo v napredek celi naši organizaciji širom naše slovenske domovine!
Ljudski oder v Kranju.
Referira: Adolf Robida.
Drama je višek leposlovne umetnosti; Slovenci smo baš na tem polju še precej nizko in daleč za drugimi narodi. Zal — resnica! Pa tudi na tej ledini se orje in tudi na tem polju se polaga pri nas sedaj setev, ki obeta roditi obilen sad, sad, ki ne bo v korist samo sejalcem, ampak tudi ljudstvu, ki ga bo poželo.
V zadnjem času so se širom naše domovine začeli razvijati, oziroma ustanavljati ljudski odri. V novih stavbah krščanske misli, v »Ljudskih domovih«, se grade odri, na katerih se bodo mladi diletantje vadili in gotovo v pet slučajih od sto postali porabne moči za naše glavno gledališče v Ljubljani. Nc samo, da se bo občinstvo po igrah vzgajalo, tudi domači igralski naraščaj se bo pojavil.
Izmed vseh provincijalnih naših odrov zavzema prvo mesto oder »Ljudskega Doma« v Kranju, bodisi glede odra samega, bodisi glede repertoirja, bodisi glede igravcev.
Par besed, posvečenih odru v Kranju, ni izguba časa in potrata popirja, ampak nekak prepotreben »Vade me-cum« za vse one, ki hočejo društvene 10'
odre prenoviti ali nanovo sezidati. Ne rečem, da je kranjski oder tak vzor-oder, da je popolen in da ga ni mogoče sezidati boljše. Kar se pa da doseči z malimi sredstvi in z uporabo izključno domačih rokodelcev, se je storilo v Kranju.
Ze takrat, ko se zida nov »Dom«, naj tisti, ki zida, vpraša koga za svet, da pozneje ne bo prepozno; če je enkrat že hiša dozidana, je preureditev težka, draga, včasih celo nemogoča. Gledališča in odre zidati pa ni baš lahko. Zal je tudi kranjski oder, kar se tiče zidave, zidan po načrtih nestrokovnjaka. Ni pomislil na to, da je prva zahteva vsakega odra ta, da je vsaj toliko globok, kot odprt. Z malo dobre volje se je dalo pa tudi s tem, kar stoji zidano iz opeke in apna, postaviti oder, ki ni ravno eden zadnjih.
Oder sam je 80 cm visok; pozornica pa je široka 5/= m, globoka 5 m, visoka 3 m. — Gorenji del pozornice ima v višini še 3 m, tako da je nadoder skoro tako visok, kot prava pozornica sama, — dvorana je namreč skoro 7 m visoka. Na obeh straneh odra je po poldrugi meter prostora. Prave pogreznice oder nima, le tistih 80 cm, ki tvorijo višino podija se lahko uporabi za pogreznico, kar je sicer za silo dobro, a bi se dalo še veliko bolje urediti, če bi se pri načrtu stavbe že smotreno mislilo na to.
Kar se tiče proscenija v širšem pomenu besede, naj omenim, da je zastor iz težkega bordo - rdečega pliša. Ne navija se pa navzgor ampak se razdeli v sredi v dva dela, ki se zavijeta na desno in levo; torej Shakespearjev zastor. Vse drugo v pročelju je belo. Gornja fasada in deske, ki zakrivajo globelj med fasado in stropom, oba stebra, ki sta postavljena na vsaki strani odra in podij, ki zakriva globino pododra, vse je prepleskano s kremško belo barvo. Na obeh straneh stebrov pa sta postavljeni dve alegorični sliki, kojih ena predstavlja muziko, druga mimiko, torej godbo in dramo. Sliki sta delani v olju in sta delo domačina Bradaške starejšega. Prostor med slikama in stenami dvorane same, kakega pol metra, pa zakriva gizela — svitlo-zelena dra-perija, ki se vije od gornje fasade doli do tal. Tu je dohod za vsakogar, ki hoče priti neposredno iz dvorane na oder. Te tri barve pročelja, pretežno belo, temno - zamoklo releče, kot rob, svitlo zeleno, dajo odru utis intimnosti, ne-kričavosti in umerjene elegance.
Oder sam je stavljen tako, da so scenične slike, ki jih nudi, možne vsaj približno vzbujati v gledavcu potrebno iluzijo. Sobe se stavijo zaprto, drevje je izrezljano, gozdne draperije so napete na gaze, itd. Kulise sc ne stavijo napol poševno z licem proti sredini odra, kot je to običajno pri diletantskih odrih, ampak predstavljajo nam na modern način povsem zaprto sobo, kot bivamo v resnici v njih.
Sofite ima kranjski oder trojne, sobne, zračne in gozdne. Sobne so dra-pirane na obe strani iz lodna; na eni
strani so rdeče, na drugi zelene. Pi j zračnih sofitah je poslikano platno v. ažurnim nebom in z malimi, belimi, prozornimi oblački. Gozdne sofite p;i nam predstavljajo vejevje nad glavami, skozi katero prisije še kak žarek. Ker naj se vidi skozi vejevje, so posamezne veje in listi izrezani, cele sofiio pa pripete na prelepljen drevesni-gazo (tul), da se platno preveč ne krivi.
Od slučaja do slučaja se te draperije premene in sicer na ta način, da se dolg drog, na katerem vise, s pomočjo vrvi spusti na tla. Na tem drogu so kljuke pritrjene natančno v tistih razdaljah kot so pritrjeni na sofitah železni kolobarčki. Sofite, ki sc v dotič-ni sliki ne rabijo, se obesijo na zadnjo steno odra v višini poldrugega metra, od koder so hitro zopet pri rokah.
Sofite so nameščene v treh vrstah, prva je od zagrinjala oddaljena pol metra, druga je od prve ločena za poldrug meter in za ravno toliko druga od tretje. Dolga je vsaka po šest in p<jl metrov.
Še pred prvo sofito, takoj za glavnim zagrinjalom, je pa pritrjen bel prozoren pajčolanast zastor, ki se rabi pri alegorijah, sanjskih igrah in čarobnih prizorih. Ta zastor se pa navija navzgor. Vse kar se godi za njem, dobi značaj misterijoznega, ker se vidi vse megleno, nekako zamolklo. Rabi se bolj redkokdaj.
Rampa sama ni zaokrožena ampak ravna in utica za šepetavca ne stoji v. odru samem, ampak pred njim, v sredini odra seveda. Lahko se pa pride tudi z odra v šepetalčevo kolibico, ker je ravno sredi odra, torej v podaljšani črti od šepctalca, odprtina, ki služi za pogreznico in za doliod pod oder sploh.
Razsvetljava je električna. Dvorano samo razsvetljuje Osram-svetilka h svetlobo 300 sveč. Rampno luč pa tvori 8 žarnic, vsaka po 32 sveč. Naenkrat prižgati ali ugasniti se dajo po štiri in štiri, na vsaki strani po dve.
Oder kot tak ima pa štiri vrste nadluči (Oberlicht). Na vsaki vrsti jo 18 žarnic, katerih vsaka sveti z močjo 32 sveč. Torej razsvetljuje oder, če goro vse štiri vrste in rampa nakrat 80 žarnic z močjo 2560 sveč. Drogi, na katerih so pritrjene žarnice za nadluč, so nastavljeni neposredno pred vsako sofito, samo zadnja gornja vrsta luči nima za ozadje sofite, ampak prospekt, kadar se rabi veliki oder.
Od teh 18 žarnic, ki jih ima vsak drog, so 4 rdeče in 4 modre, od ostalih desetih je pet svitlo-, pet pa motno-belih. Vsaka teh kategorij luči se da sama zase, to je vsaka posebej, ugasniti ali prižgati. Potemtakem je za eno gornjo vrsto treba štirih vijakov (Sclial-ter) in 4 brank (Sicherung.) Omara za vse vijake ali odpirače je nastavljena na desni odra, za alegorično sliko v pročelju in ima potemtakem 19 vijakov, ako štejemo tudi luč za dvorano. (Desno in levo odra, vedno od igravca.), Branke so nameščene pod stropom-Lahko sj mislite, kako lepo se vidi U
paralelno napeljanih žic na steni, ki dovajajo tok. S tem elektriCnim aparatom so lahko temni, lahko napravi mesečina, solnčni zaton, ogenj, mrak, dan, slavnostno razsvitljavo itd. Raznobarvne žarnice na raznih drogih sc kombinirajo.
Razsvetljava ima samo to napako, da se prehodi vrše skoro skokoma, ker se more obenem prižgati ali ugasniti le najmanj po 4 luči. Pa pri malo dobro volje se to kaj rado prezre, saj dobi morda oder sčasoma »Wicder-standsapparat«, kar bi temu nedostat-ku kaj enostavno odpomoglo. Vrhu tega je na desni in na levi za alegorično sliko v prosceniju po en (Steckkontakt) stik, ki služi za reflektor, od katere strani se ga pač rabi. Z raznobarvnimi stekli, ki se stavijo pred reflektor, se doseže prav lepe razsvetljavne efekte; reflektor ima 300 sveč. Z žicami, ki jih ima reflektor, lahko preprežemo ves oder in tudi lahko od zgoraj sipljemo luč na oder. S pomočjo tega stika pa lahko posvetimo tudi pod oder, ker 25 metrov dolga žica nam omogoči naj-prostejše gibanje. Poleg električne naprave, so tukaj tudi trije električni zvonci, eden za moško in drugi za žensko garderobo. Tretji je pa zvezan tudi s suflerjem in ta naznanja občinstvu začetek ali konec dejanja.
Pri nad luči je napravljen nekak žleb iz svitlega kositarja, da meče razsvetljavo edino na oder in da ne siplje luči tudi v gorenji del dvorane v nad-oder. Vsi drogi za gornjo luč so pritrjeni v višini poltretjega metra od oder-skih tal.
Med prvo in drugo sofito visi v zraku ncokorno korito iz lesa, pol metra visoko in en meter široko. To je shramba za prospekte, ali s slovensko besedo povedano, za »zadnje stene«. Ta magacin je dolg pet metrov in se spušča s pomočjo škripcev k tlom. Gre sicer počasi, a se je izrabil prostor na ta način najbolje, ker prospektov vsled njihove dolžine (6 m) ni pripravno vlačiti v shrambo; tolike visočine pa oder žal nima, da bi viseli naviti v zraku nad pravim odrom.
Vsak prospekt je nabit na dolg drog, ki ni okrogel, ampak četvero-oglat. Na teh drogih so v razdalji po 30 cm uvrtane kljuke, pri vseh enako. Tako vsak prospekt lahko obesimo kamor hočemo, namreč na vsakega od petih drogov, ki so določeni za prospekte. Tak drog, ki visi v višini (Pro-spektzug), se spusti na tla, in ima tudi v razdalji 30 cm uvrtane male železne obročke, v katere se oprimejo kljuke pravega prospekta. Ko visi tako prospekt na drogu, se odveže zvito platno in potegne drog v višino, pri čemur se platno samo odvija. Takih prospektnih drogov ima oder pet. Prvi je ravno sredi odra, drugi 3Y2 m za zagrinjalom, tretji 380 m, četrti 4 metre, zadnji pa 4-80 m, skoro tik zidu. Samo toliko Prostora ga loči od zidu. da se za silo
pride za njim šc z ene strani odra na drugo.
Če sc rabi mala pokrajina, se obesi prospekt bolj spredaj (drugi drog); če se rabi globok gozd, na četrti drog- v Črnem grabnu n. pr. visi pa na zadnjem drogu. Tako se da z malimi sredstvi izrabiti tudi mal prostor. Prospekti so 6 m dolgi in 3 80 m visoki.
Med prvim in drugim prospektnim drogom pa je napravljen še valjar, ki funkcionira kakor zastor. Tu ni treba pretikati prospektov. Z enim samim potegljajem se spusti ta prospekt k v°"?i ,kar pomeni precejšen časoven dobiček. Na tem valjarju visi kmečka soba, torej prospekt, ki se ga pri re-pertoirju Kranjskega Ljudskega odra prav pogosto rabi. Lahko pa tudi vsak drug prospekt obesimo na ta mehanizem. Rabi nam tudi pri onih igrah, pri katerih se odgrne med dejanjem zadnja stena, da se prikaže v ozadju živa slika (posebno pri sanjskih igrah).
Za plaščne gardine (Mantel-kuli-se) — to so kulise, ki stoje prav v ospredju in ki gledajo popolnoma paralelno z zastorom proti sredi odra in za katerimi se prično postavljati šele prave kulise — služita oba že omenjena proscenijska stebra.
Ves gornji del odra, to je sofite, luč, prospektni drogi, zastor itd., visi na dveh tramovih-velikanih, ki sta pritrjena na obeh proesenijskih stebrih in v ozadju zamavcana v zid. Na teh tramovih tečejo škripci za različne vrvi, ki so napeljane dalje do leve stene, kjer teko ob zidu zopet čez škripce. Od tu se vijejo proti tlom, kjer so v višini poldrugega metra od tal vse lepo razvrščene in pritrjene v zid. Pod vsako vrvjo je napis, ki nam pove, katero delo opravlja in v kaj nam služi. To je kranjsko vrvišče (Strickboden). Pri spuščanju k tlom se pritrdi na konec vrvi karabiner, ki omogočuje, da se spusti lahko vsak drog prav do tal.
Krog in krog odra pa vodi 4 metre od tal hodnik, na katerega se pride po močnih lesenih stopnjicah iz odra. Te stopnjice se prislonijo k zidu, kadar se ne rabijo, v slučajih potrebe pa se potegnejo toliko poševno, da gre človek v takozvani »pekel«, to je na gorenji hodnik, ker tu je neznosno vroče. Tu so vzidane električne branke; tudi igravci, ki nimajo v dotičnem dejanju nastopiti, gredo sem gori »kuhat svojo radovednost«; tu so nastanjeni scenič-ni aparati za grom, veter, dež, točo, vihar in zvonenje.
O enostavnosti in vendar dobri uporabljivosti teh tehničnih oderskih pripomočkov poročam prilično kdaj pozneje. Vsi stroji so na levi odra, nad njimi pa teko vrvi do zidu in odtod na tla. Hodnik je širok 130 m in je seveda ograjen, da se kdo ne ponesreči. Višina od hodnika do stropa je približno malo nad dva metra, trama nosite-lja pa sta umavcana v zid eu meter pod stropom.
Pa tudi ta prostor med glavnima tramovoma in stropom se je izrabil. Na močnih železnih kaveljnih, ki so vdelani v strop, visi oder, ki je širok 3 metre in dolg 5 metrov. Tu so spravi ljene razne lažje ropotije, kakor stop« njice, stolčki, ograja, vrvi in več ma-< lenkosti.
Oder razsvetljuje podnevi veliko okno, ki je pol metra globoko. V to odi prtnino so se ustavile police, na kate-< rih so shranjeni svedri in druge man lenkosti, ki morajo biti vedno pri ro-i kah, kakor luči za slučaj, če bi elektrik ka odpovedala, žeblji, kladiva, klešče, šivanke, kljuke, gardine, prti. Če se igra podnevi, se to okno od zunaj za-< dela z deskami.
Ob levi strani odra je ob tleh, torej pod vrviščem, velika, pol metra visoka in ravno toliko široka skrinja, kjer je spravljeno lesovje, ki se rabi na odru, osobito opore (Spreitze), s katerimi se pritrjajo kulise.
Tako sem popisal ob kratkem skelet odra, kadar je prazen. S tem tehničnim aparatom se da v provinci pač veliko doseči, za malomestne razmere tudi popolnoma zadošča.
II.
Oglejmo si pa še obleko, v katero se oblači to gizdalinsko ogrodje skoro vsako nedeljo. Tudi ta aparat je sicer skromen, a zadošča vsaj za prvi čas. V prvem letu ni bilo treba več, če bo pozneje potreba večja, se pa potrebno še napravi nanovo in stari inventar sčasoma dopolnjuje.
Sobne kulise so povprečno enake, a se dele v velike in male. Velike so 150 cm široke, male pa 80 cm. Vse kulise, kar jih ima kranjski oder sploh, so 3-20 m visoke . Pri vseh sobah ima po dvoje vrste vrat, velika in mala. Velika vrata se odpirajo na dve strani, mala pa samo na en strežaj. Isto velja tudi o oknih; kotne kulise (Winkelku-lisse) so take, ki se dajo zlomiti v sredi in ki se jih rabi v kotih sobe; velike kotarice so pa one, ki so razprostrte 2-50 m dolge. Te se rabi tedaj, kadar se hoče soba prav hitro postaviti. Vsaka soba ima vratni lok (Bogen), kadar se rabi mesto vrat gardine, balkon ali kaj enakega. Vrata se dajo povsod sneti. Vsa okna so preprežena s prozorno mrežo, tako da se vidi vedno na pokra^ jino, ali pa sploh skozi okna.
Sobe so štiri: moderna (svitlo rdeča z zlatimi okraski); meščanska (mo-dro-siva z belimi rožami); priprosta soba (zelena brez rož) in kmečka (svitlo rujavkasto-rumena). Kmečka soba se da porabiti za kmečko izbo in čum-nato, kuhinjo, ječo in hodnik; priprosta soba za ubožnejše bivališče, urade, gostilne itd., meščanska soba za ele-gantnejše prilike; moderna soba pa je vsled preprostih zlatih okraskov po-rabna tudi v sili za starejše dobe.
Iz sledeče tabele je razvidno, koliko kosov ima vsaka soba:
1	H-*		k—i	PeC
1	tO	to	1	Lok
to		to	to	Kotarice
c	-3	w	to	Kotne kuliso
	C3	c		Navadne kulise
to		to	h-.	Dvojna vruta
	00	to	to	Navadna vrata
M		to	h-l	Dvojno okno
t«	i—i	1	to	Navadno okno
1	1			Prospekt
►i <T> •d "i O tO
tO O
tr p
S
0 P. ro
1 3 P
O
C
p
s
CD
C/X
o p
D
00
pr p
Cfi
o
C p
3
O
C p
—I
Kulisa sc stavi ob kuliso in se podpre od zadaj z oporami, ki se pritrdijo s svedri v kuliso samo in v tla. Da ne trpi les pri kulisi preveč, se pribije tam, kjer se redno uvrtava vanjo, deska. Ta sistem pa ni praktičen, ker opore, ki štrle za odrom v stran, so na majhnem prostoru nerodne. Za drugi sistem, da bi se kulise vezalo z vrvmi in kaveljni, so pa dimenzije kranjskega odra premajhne. Kljub mali ne-praktičnosti za enkrat proti sistemu z oporami ni pomoči. Ker je dosti kulis na razpolago, se lahko stavijo sobe v najraznovrstnejših oblikah, enkrat je okno na desni, potem v ozadju, enkrat ima soba troje vrat, enkrat ena sama, enkrat ima dva kota, drugič se napravi stolpiček (Erker) in tako naprej in in-finitum. Samo meščanska soba se je rabila letos v 12 docela različnih oblikah. Res je malo dosti kulis, a dejstvo, da zadostujejo vsem potrebam in da se jih rabi lahko nad dvajset let, odtehta vse ugovore o razkošnosti opreme.
Za gozd služi šest kulis, ki se postavijo vse v kotu. En del (krak) drevesa je 80 cm širok, ta je cel narisan na platno in stoji obrnjen paralelno z levo in desno steno odra, drugi je 40 cm širok in stoji v kotu 135 stopinj proti sredini odra. Gornji del drevesa (nekako en meter) je izžagan, tako da se vidijo veje in listje. To se doseže, ako se pribije na ogrodje kulise par skaret, ki se jih po risbi izrezlja. Gozdne drape-rije se spuste do drevesnih vrhov in iluzija je vzorna. Na vsaki strani odra stoji troje dreves. Če se pa rabi majhen gozdiček, se postavi na vsako stran pač samo dve drevesi. Drevje stoji tako, da se slika proti ozadju zožuje. Ozadje samo pa tvori prospekt.
Iz gozda se napravi vrt, ako postavimo v sredo drevo. Krona drevesa se sličen kot prospekti obesi na prospekt-ne droge, je 2 m široka in 2 m visoka, seveda sc izgublja drevo v sofite in 12
učinkuje, kot bi sc raztezcvale veje še visoko k nebu. Tej kroni se prisloni deblo, ki je naslikano na 40 cm širok les in se pritrdi s par žebljički na krono, ki je seveda izstrižena in napeta na mrežo. To drevo lahko poljubno prestavljamo na katero stran odra hočemo. Pri vrtu rabimo za prospekt vrt.
Da pa napravimo lahko iz gozda in vrta tudi gozdno idilo, zaraščen gozd, planino, pašo, pragozd itd., imamo izpreminjevalne kose (Versatz-ali Vorsatzstucke). Kranjski oder razpolaga s sledečimi: 5 velikih grmovij, troje malih in dvoje velikih smrečnih grup, 1 hrib, 1 gora, 2 travnata pa-robka, 3 štori in ena višina, ki se polagoma dviga. Ti izpreminjevalni kosi so delani v raznih velikostih, od 30 cm dolžine do 3 m in glede višine od 30 centimetrov do 2 metra. Platno se s temi predmeti poslika, potem se prilepi na podložene skorete in se samo robove izžaga. Tako dobimo trdne majhne kose, ki se jim zadaj da na pantih opora, ki se zasvedra v tla, kjer se hoče. Tako je omogočen hrib, planjava, vrh gore in podobnih možnosti.
Kranjski oder ima tudi skalovje. Kar je pri gozdu stransko drevje, to je pri tej sliki stransko skalovje, na vsaki strani po tri kotne skale, katerih vsak krak je 80 cm širok. Višina je vedno in povsod pri vseh kulisah 3-20 metrov. Skale so zopet izrezljane na ro-beh. V izpopolnitev sredine odra nam služijo 3 male, dolge skale (2—3 m dolžina, 30 cm višina), 3 velike skale in 4 male, 2 vrhova skal in skalna grupa (kotni izpreminjevalni kos), ki služi tudi za plateau. Isto, kar velja o grmovju, velja tudi o teh skalah.
Včasih sc pa lahko nameša skalovje in gozd, da je odrska slika naj-raznovrstnejša.
Prospektov ima ljudski oder v Kranju enajst. (Velikost G m X 3*80 m). Morje, skalovje, jezero z gorovjem, vas in trg, vrt s cvetočim drevjem in hišico, gozd, mesto, pokrajino (freie Ge-gend), samostan, ki je tucli cerkev ali hodnik, in dva sobna prospekta.
Za morje se da ob straneh skalovje ali drevje in tik pred prospektom ta-kozvane tekače (Lauf), zložljive 10 cm visoke deske, za katerimi se pripelje čoln, ladja, labud itd.
Preostane nam še insccnacija vasi ali mesta. Zato ima Kranj 11 stranskih kulis, najrazličnejše širine od 120— 3 m, kotne in navadne kulise, tudi trojekotne kulise ji služijo za hiše. Hiše so tudi raznovrstne, ali se vidi streha, ali sega kulisa samo do prvega nadstropja itd. Naštejem mestne in vaške stranske stene: uhod v cerkev (got. slog), meščanska hiša (trokotna, renesančni slog), moderna vila (secesijon), priprosta meščanska hiša iz leta 1870 in ena malo starejša, kmečka gostilna z odprtim oknom, skedenj ali šupa ali hlev, kmečka s slamo krita bajta, kmečko leseno gospodarsko poslopje. Te kulise se stavijo ob strani kot drevje ob gozdu in se jih zakrije zadaj
z dotičnim prospektom. Trg se napravi lahko prav iz samih kulis. Ene kulise imajo prava vrata, druge samo naslikane; barve so pa izbrane tako, da vplivajo harmonično. Tudi kmečki mlin ima kranjski oder in pa kočo, kj se da pokriti.
Ta koča sc da zložiti na pante. Dva dela sta trapeca, 1-80 m sta dolga, ena višina je 2 m, druga 2'50 m. To so strani; zadnja stena koče jc 3 m dolga in 2 m visoka, streha, ki se z njo koča pokrije, je 3*50 m široka in 2 m dolga. Na eni strani je koča, ki ima dvoje vrat in eno okno, lesena, kadar stoji tako, da se vidi v sobo; na drugi si rani pa je narejena iz hlodov, kadar so. jo vidi od zunaj. Služi, kadar se rabi oglarska, planinska, lovska koča, aH kadar se rabi sobo v koči in na desni ali levi gozd ali kaj enakega, kol u. pr. pri »Desetem bratu«. Od slučaja do slučaja se jo po potrebi zasuče aii obrne.
Od drugih manjših odrskih kosovna j omenim še kmečko peč, znamenja, kmečki vodnjak, vrtno ograjo, bai'.i-strado za balkon, klopice, vrtno klop, cestno svetilko itd., česar pa tu no bom obširneje opisoval.
Prav potrebna bi bila še srednjeveška dvorana, par stebrov, štatua in veranda (lopa), tudi rimski forum bi se rabil. Pa to pride že še sčasoma.
Da bo slika popolnejša, naj pogledamo še v pogreznico, kjer ima rekvi-ziter svojo shrambo. Tu vidimo ce\» kopico ogrodij, ki so narejeni iz reine-ljov in pokrove. To so podložki (Bau-kiisten). Na odru mora biti vse praktično, zato so tudi ti podložki napravljeni tako, da zavzamejo malo prostora, a so vendar močni in trpežni. Rabimo jih, kadar napravimo kakšno višino, hrib, večje skalovje, podij na odru, verando, teraso. Vsi so 60 cm visoki in na površini kvadrati, ki so pa različnih velikosti: 60 cm, 00 cm in !'-<> cm. Čc postavimo zabojček s plosko-vino 60 cm na onega, ki ima 120 cm dobimo žc 120 m višino, praktikablo skalo postavimo pred to ogrodje in človek lahko gre na hrib itd. Da pa no stopa previsoko, postavimo 2 stopnici v višini 40 cm, tako da znaša ena stopnica 20 cm visočine.
60 cm
20 cm
Št. 2.	Št. 1.	Št. 3.
Št. 1: podložek. Št. 2 in 3: stopnjice.
Kako so napravljeni ti podložki? Zelo priprosto. Na dveh krajih (vis-a-vis) kvadratnih stranij se remelji ravno v sredini na pantih prelomijo, m celo ogrodje se zloži kot meh. Kadar se ta »meh« odpre, se položi pokrov nanje. Višina je pri teh velikostih 60 cm< Kranj ima malih podložkov 10, srednjih 5 in velikih 3. Stopnic pa 8.
Če se n. pr. postavijo podložki v ozadju odra drug poleg drugega in prednje stopnice, potem lahko igravec pride s prestola, iz višje ležeče hiše, do katere vodijo stopnice, z goro itd.
Kjer se pa ne rabi gora, ampak samo strmina za hojo navkreber, tam se na podložku položi ploh ali močna deska (Laufbrett); to ogrodje se zakrije s praktikablimi izpremin j ovalnimi kosi.
Če se ima na oder pripeljati čoln, v katerem sedi človek, se napravi to potom odrskega vozička. — Pod debelo desko (1 m X 60 cm) se dajo štiri kolesa. Na vsako stran te desko pritrdimo vrv, s katero vlečemo voziček z ene strani na drugo. Na to desko pritrdimo s svedri čoln in igravec sede na desko za naslikan čoln. Iluzija je popolna. Da se pa ne vidi vrvi, damo že preje omenjeni 10 cm nizki potek (Lauf) spredaj, ki je poslikan z vodo, travo, cesto, ali takim kaj.
Tudi par majhnih mizic in miz, belih in pobarvanih, ki so prav pri-prosto delane, služi odru kaj dobro; ploskva 60 cm do 120 X 40—80.
Klop pri peči naj se napravi tako, j da je delana v kotu, da se jo lahko zgr- I ne skupaj in tudi sedeža naj se s po- i močjo pantov lahko zložita; tako nam taka klop nc vzame več prostora kakor podložck. Peč sama pa jc kotna kulisa, kjer so samo stene peči naslikane.
Da ima Kranj čez 30 borovk in lastne šminke jc jasno; enkratna nabava vseh borovk in potrebnih lišpov, ška-rij, vazelin, mastiksa, obližev in vseh drugih potrebščin stane krog 140 K, a to ostane društvu in ni mu treba od slučaja do slučaja dati za eno predstavo brivcu 20 K. Šmink in masti se za 20 oseb pri 20 predstavah porabi je-dva za 20 K; borovke pa ostanejo in krep za brado in brke. Svetoval bi vsakemu društvu, da si omisli to samo zase, in naj pošlje spretno dekle v šolo v Ljubljano, kjer se v enem tednu navadi potrebne umetnosti šminkanja in prihrani društvu tako letno gotovo 50 K.
Gledališka garderoba kranjska je precej bogata, posebno pristno narodnih noš ima čez 10. Za gledališče je naj-navadnejše blago dosti dobro. Obleke se hranijo viseče.
Tak je torej oder Ljudskega doma » Kranju; za provincijalno mesto jc jako lep. Vse kulise, razun sob, so slikane na olju, tudi prospekti. Ne stane ne dosti več, a je bolj trpežno, ker se barva ne drobi in ne odpada. Kulise so delane prav dobro in jih je slikal domačin Matija Bradaška mlajši.
Cela oprema odra, kulise, elektrika, izpreminjevalni kosi, podložki, garderoba, šminke, mize, scenični aparati, zavese, platno, delo itd. stane krog 5000 K. Za toliko — gotovo majhna vsota. Ker se je ljudstvu nudil res lep oder, je tudi dvorana vedno polna in se oder rentira, • igravci imajo ve-
selje, ko na njem igrajo, gledavci pa prihajajo radi, ker se vedno kaj na-uče!
Kadar bo cela Kranjska prepreže-na s takimi ali pa vsaj približno takimi odri — tedaj bo naraščaja dovelj. S slovenskimi igravci bo šele pravo slovensko gledališče v Ljubljani mogoče, slovenska dramatika se bo jela razvijati in Slovenci borno zopet korak bližje visoki stopinji kulture.
III.
Igralski personal Ljudskega odra v Kranju se rekrutira po večini iz delavskih slojev. Res, pravo veselje je gledati te ljudi, ki delajo cel dan in pridejo zvečer k skušnji trudni in upehani, kjer z vidnim veseljem skrbe za lastno vzgojo in vzgojo ljudstva. Roke so sukale cel dan šivanko, kladivo, žago ali kako drugo rokodelsko orodje, zvečer igrajo delavci - diletanti pri skušnjah, veseli, da jim ni treba popivati in da dobe dobrega in poštenega razvedrila.
Seveda je treba izpočetka marsi-kako nerodnost prezreti, z ozirom na splošno izobrazbo igravcev in gledav-cev repertoir primerno restringirati in omejiti, scene s samim dialogom kolikor mogoče krajšati in sploh pri vsaki igri izvršiti nebroj adaptacij z ozirom na krajevne odnošaje in razmere. A ta trud se izvrstno poplača.
Že Molicr je rekel, »da so igralci živina, ki se jo da kaj težko voditi«, to je pri diletantih še težje, ker režišer nima nikakih sredstev, da bi si upo-koril mladostno - razposajene duhove. Pred nečem bi pa svaril vsakega reži serja, da mu njegov že itak težak in silno nehvaležen posel ne postane še težji in še neznosnejši. Potrpi naj, kolikor more, pametnejši se uda, včasih pa naj tudi resno in trdo nastopi, prestopke in sitnosti naj vtakne šaljivo v žep, kaznuje naj redko. Samo v dveh slučajih naj bo tako trd kot grča in neizprosen do skrajnosti.
Proti domišljavosti igravskega osobja in proti svojevoljnemu kujanju tega ali onega, ker nima ravno vedno glavne uloge, naj nastopa čim trje in neizprosneje! Kdor se tema dvema pregreškoma, ki sta pri igravcih pogoj njihove cksistence, samo enkrat sam-krat uda, tisti ne bo nikdar nobene igre brez večnih sitnosti zasedel in spravil na oder; Sicer bo njegova neizprosnost rodila odpor, a čc bodo igravci videli, da je režiser pravičen m za domišljavost in vasezaljubljenost tega in onega nedostopen, bodo že od-jenjali. Raje igre sploh ne igrati, kot se ukloniti kaprici ljudi, ki so par-krat igrali večje uloge in jih hočejo zato igrati vedno.
Vse druge grehe, kot ta, da so dekleta, ki igrajo starke, rade nališpane, kot bi bile saj ne čez 25 let stare, da kmečko dekle nosi koravde in lakaste Čevlje, ali da si prižge igravec cigareto, vse to se diletantu odpusti — in režiser naj ne bo v tem prerigorozen. sa-
mo pove naj, in skuša z lepa doseči svoje želje!
Domišljavosti in pa izbiranja ulog naj pa pod nobenim pogojem ne trpi.
Da bi dosegel to, da bi se igravci naučili svojih ulog v prvih skušnjah, je pač redka izjema, dasi bi bila po-> sebno za diletante silno potrebna. Ljudje so pač ljudje in vsako delo od-< lašajo radi na zadnji trenutek, drugi težko memorira, tretji je preveč truden vsled rokodelstva in nima časa, da bi se uloge navadil.
V Kranju so imeli šolo, v kateri se je podučevala, ali saj začelo poduče-vati o osnovnih pojmih hoje, mimike, kretenj, kostumiranja, šminkanja, odra in literature; in uspehi so bili res lepi.
Omenim naj, da je celega osobja od 30—40 na razpolago in da so posebno scene mas, torej komparzerija v Kranju, četudi se čuje to skoro neverjetno, dosti bolje kot v Ljubljani. To pa rodi šola.
Cel oder se je sezidal v 4 mesecih. Vsi igravci so se v tem času izurili in tekom 6 mesecev se je igralo 10 iger, med njimi tudi težke igre.
Uprizorile so se: enodejanke »Ubežnik«, »Slepec«, »Gospod Zamuda«, »Moja Zvezda«, iz modernega reper-toira Ilauptmanova »Hanice pot v nebesa«, burka in veseloigra »Cigani« in »Kinematograf ali Nace Copata«, narodne igre Anzengruberjev »Krivopri-sežnik«, »Rokovnjači« in Medvedova »Četrta božja zapoved« (Stari in mladi). S »Krivoprisežnikom« je šel kranjski oder gostovat v Gorje. Gotovo je delo za prvega pol leta lepo, veliko, hvalevredno. Ker so se posamezne predstave ponavljale, je dosegel Ljudski oder v Kranju število 18 predstav.
Premijere iger so se vršile zvečer v nedeljo, drugo nedeljo pa pri znižani vstopnini popoldanske predstave za okolico. Tako je Ljudski oder v Kranju vršil svojo ulogo častno.
Največji uspeh je dosegel »Krivo-prisežnik« — ljudje se niso samo zabavali, ampak tudi kaj naučili. Igravci pa so se morali poglobiti v težke uloge in se pri tem vadili v svoji ljubezni do igranja.
Za konec naj omenim samo še to, da si je že marsikdo ogledal ta oder, da ga v svojem delokrogu v domačem kraju uredi po kranjskem vzorcu in načinu.
Kadar bo imela Kranjska 20 takih odrov in takih igravcev — takrat šele bomo vedeli, da je čas, da se v Ljubljani zasigura res — slovensko gledališče.
Danaaannnnannagog
Društveni voditelj
a □
D___
aanauaaanaaaaaaan
Zimsko delo naših društev.
Društveno delo pozimi naj bo kolikor mogoče živahno, kajti po-
122
zimi je za to najpripravnejši čas. Za to tlelo damo tu-le kratka navodila.
1.	Odbornike naj se pouči o njihovih dolžnostih. Pridobi se naj jih s primernim poukom, da se zavzamejo za društvo, da postanejo res možje dela. Izroči naj se vsakemu poseben delokrog.
2.	S e j e naj se v r š e redno. Kjer društven odbor nima sej, sloni društveno delo le na eni osebi, vse mora napraviti sam, vsi drugi gledajo le na enega. Pri sejah se lahko najbolje izobrazuje odbornike, da se jim govori o njih nalogah, da se jim prebere posamezne odstavke iz knjige »Navodilo za snovanje društev« ali iz koledarčkov S. K. S. Z.
3.	P r e d a v a n j a naj goji društvo; vsaj eno imej vsak mesec. Predavanja imajo namen širiti splošno izobrazbo in pa pridobivati ljudi za društvo, oziroma opozoriti jih na društveno delovanje.
4.	Priredi naj društvo, če samo ne, pa v zvezi s sosednjimi društvi p o -učni tečaj, na katerem se tvarina bolje obdela in tudi jasneje razloži, kakor pri predavanju in si udeleženci res prisvojijo to, kar sc jih poučuje.
5.	Društvo ne sme pozabiti na knjižnico. Ta je ponekod v prav žalostnem stanju. Vse je v neredu brez zapisnikov. Novejših knjig nima skoro nič, stare so prebrali, zato sc malokdo zanima za knjižnico. Treba napraviti red, urediti zapisnik knjig in pa zapisnik za izposojevanje knjig.
G. S p o p o 1 n i pa naj vsako društvo v zimskem času svojo organizacijo. V naša izobraževal, društva pristopi lahko vsak pošten, krščansk človek, in res imamo v društvih zastopane skoro vse stanove in člane vsake starosti. Kakor povsod, tudi tukaj treba gledati, da imamo vedno dovolj naraščaja in pa dovolj življenja v društvih. To pa prinaša v društvo mladina. Zato bodi društvom skrb, da pridobe čim največ mladine za društva.
a)	V vsakem društvu naj bo fantovska zveza, ki sestoji iz vseh fantov, ki so člani izobraževalnega društva. Gledati se mora namreč povsod na to, da pridobimo kolikor mogoče veliko fantov v naša društva. Ti fantje morajo biti seveda poštenega vedenja in obnašanja, toda preveč nikar ne zahtevajmo od njih. Saj ravno društvo je za to, da jih navaja k rednemu življenju in jih odvrača od morebitnih slabih priložnosti.
b)	Društva naj nikar ne prezro tudi dekliških zvez, ki obstoje iz vseh deklet, ki so pri društvu. Tudi ženskam treba dandanes izobrazbe in pa strokovne izobrazbe v gospodinjstvu, pri čemur jim gre društvo na roko s predavanji in morda tudi s strokovnim poukom.
7. Društva po posameznih dekani-jah naj čimpreje napravijo sestanek in izvolijo dekanijski odbor.
112
8. Redno naj poročajo o vseh svojih prireditvah v liste.
Pripomba k stavbi društvenega doma. V predzadnjem »Domoljubu« se je priložil popis in obris vzornega društvenega doma. Pri »dvorani« se ne sme prezreti važna točka: dvorana mora biti namreč »akustična«. Ako nima dvorana te lastnosti, ne ustreza svojemu namenu. Da je dvorana akustična, t. j. da se v njej lahko govori in tudi razume po vsej dvorani, mora imeti pravo razmerje v dolžini, širjavi in višini. Skušnja je bila tudi v tem oziru najboljši učitelj. Razni stavbeniki so glede teh razmer predlagali nastopni matematični obrazec:
Višava = i/2širjave 0-552 (/dolžine v metr. (// = l/2 B -f- 0 552 \fl)
Po tem obrazcu se je določila višina dvorane v hotelu »Union« in skušnja kaže, da je dvorana izborno akustična. Naj bi se po tem ravnali tudi stavbeniki.
□1	jannpaczinaaninciciaa	
a □ n	Društveni uesfnik	u □ n
□□anaaaacnnnnaaaa		
S. K. S. Z.
Več poučnih tečajev, ki bi trajali po 1—2 dni, priredi to zimo S. K. S. Z. po deželi. Več društev se je že oglasilo za tečaje, od drugih pogrešamo še prijav. Da se bodo mogli tečaji urediti in da bo mogoče vsem vstreči, naj društva, ki žele tečajev, sporoče to do konca tega meseca S. K. S. Z. v Ljubljani po dopisnici.
Predavanja, ki jih ima društvo, naj takoj po dopisnici naznani »Slovencu« in sicer tvarino, predavatelja in pa kraj, kjer se je vršilo kako predavanje, da tako sestavimo statistiko predavanj po naših društvih. »Slovenec« bo v ta namen odprl posebno rubriko.
Društvenih znakov ima zveza šc več v svoji zalogi, na kar se opozarja društva.
članarino ima poravnati za tekoče leto še več društev. Naj bi čim preje doposlala zvezi svoje letne doneske.
Za predavatelje iz Ljubljane naj se društva obračajo naravnost na zvezo, ki jih jim potem po mogočnosti oskrbi.
DOPISI.
Vipava. Izobraževalne večere priredi vipavski Orel. Začno se v petek, dne 21. t. m. in potem se vrše do konca marca prihodnjega leta vsak petek od pol devete do devete ure zvečer. Preč. g. Rihar bode iste vodil. Razlagalo se bode največ iz »Zlate knjige«; na sporedu so tudi samostojni govorniški nastopi članov Orla. Vstop k istim imajo vsi fantje in možje; imajo se ravnati po v to določenem hišnem redu. — Zlasti
očete odrašČenih fantov opozarjamo na ta velevažna predavanja. Gospode moj. stre prosimo, da dovolijo pomočnikom in učenčem udeleževati so istih. Vi-pavski fantje, ki vam je mar izobrazba in napredek — pridite! Na zdar!
S Suhe nad Kranjem. Knjižnica S. D. Z. je zopet letošnje počitnice, kakor že mnogokrat, nudila podučno ljudsko igro in pošteno zabavo. In ravno na tem moramo čestitati knjižničnemu odboru, da zna tako lepo združiti koristno z zabavnim, izobrazbo nuditi z dozo veselja, kakor daje moder zdravnik zdravila v prijetni obliki. Mladini velja predvsem naše izobraževalno delo in mladina je po naravi vesela. — Olic prireditvi, 28. avgusta in 4. septembra — sta nad pričakovanje dobro uspeli. Udeležba prvo nedeljo jo bila tolika, da kljub velikim prostorom niso mogli vsi blizu in so sc morali vrniti. Pa tudi drugo nedeljo so bili prostori polni-Pevske točke, tri ljubke dr. Schvabovc pesmice za moški zbor so bile zelo srečno izbrane in so sc tudi precizno izvajale. Oktet jc pokazal, da mu pesem zadoni, da ima pa tudi veliko izvežba-nost za prednašanje finejših, nežnejših delov, da razume, kaj je disciplina pri petju in kaj da pesmi čista, lahka vo-kalizacija. Posebno zadnja »Oj dekle, kaj tak žalostno«, je bila pesmica kakor nalašč za naše fante: narodna in umetna. — O igri »Stari in mladi« bi 1 bilo škoda izgubljati besede pohvale. Najbolj so se pohvalili vrli diletantje . sami, dekleta in fantje, z dovršenim igranjem, drugič še lepše kot prvif. Znali so dati, dasi so nekateri prvič nastopili na odru. igri onega domačega življenja, ki ga jc hotel pisatelj Medved položiti vanjo; vedeli so, da je črka mrtva in da je dober igralec poklican kot mojster v svoji ulogi vdahniti ji življenja. Še bolj pa so vedeli ceniti lepo igranje in dovršen nastop gledalci, ki niso štedili z odkritosrčnim priznanjem in pohvalo. Društvo, ki ima take talente igralce, kakor je Šepar, ie lahko ponosno na svoj oder in svoje prireditve. — Prosta zabava po igri, ki jo je drugič motilo slabo vreme, je tem ,| lepše uspela prvo nedeljo. Veselje jc povečal s svojo navzočnostjo naš ljubljenec dr. Krek, ki je v lepem govoru nazdravil domačim fantom, jih bodril še za nadaljno delo v tej smeri in na tej podlagi, izražal svoje veselje nad lei10 uspevajočim vzajemnim delom dijaka in kmečkega fanta in slednjič grajal napačno stremljenje nekaterih izobraževalnih delavcev, ki hočejo spraviti vse pod en klobuk. Še nebo se je veselilo poštene zabave, ko so mu kakor v tekmi donele nasproti zdaj od ene, zdaj od druge mize lepe narodne pesmice. In če pogledamo gmotno stran prireditve, so fantje tudi v tem oziru lalik° istotako zadovoljni; donesli sta obe nedelji knjižnici lepo vsoto 230 K 66 v. Kljub velikim stroškom za oder in kulise je še veliko prebitka. Vrlim fantom kliče opazovalec v imenu udeležencev: »Hvala vam za take prireditve!«
Največja zaloga manulaklurnega blaga v Kranju
NA DROBNO IN DEBELO je pri NA DROBNO IN DEBELO
loan Sauniku
po domače pri Jesenftanu" na Glavnem trgu.
V tej trgovini se dobiva vedno friSno in najnovejše vrste volneno in pavolnato blago za ženske obleke, lepi barhentl, kambriki, oxfordi za srajce, močna bela In rulava konteninn po jako nizki ceni, z imenom ..BesenCaoovo platno". - Velika izbira ogrln-lavk. velikih volnenih rut, kovtrov, kocev, zimskih rjuh, platna za r|uhe, volnenih In židanih rut, Serp, modrcev, pasov, dežnikov, prtov, rokavic, nogavic, sra|c, hlač zimskih In letnih. — Največja zaloga zimskega in letnega sukna, kamgarna, modernega lodna in vsakovrstne hlačcvine (cajga) za tnoStte obleke. Dobiva se tudi različno galanterijsko blac o in vse potrebščine za društvo Orel. - Tovarniška zaloga zgornjih )op (Oberjak) in nepremočljivih pelerin za moške, ženske In otroke kakor tudi otroške oblekce po zelo nizki ceni. — Velikanska izbira raznovrstnih stvari za gg. neveste in ženine. - Krojači In Šivilje '2X9	imajo poseben popusti
^auaaaaaa^naauaaaaaaaaaaaaaaaaaa
i a
S
a
a
v Ljubljani:	a
R. ffiiklauc §
Stritarjeva (Špitalska) ulica št. 5 g
Pri Škofu |
Pogačarjev (Sadni) trg	$
Pri Miklavžu |
Medena ulica	2801 §
acaoaaaoaBBBacaaaaaaaaaaoaaaaoa
Popolnoma varno naložen denar.
t
«
« « •
t
e®«@®«>®®®©©@©©®®<»®®
registrov, zadruga z neomejeno zavezo v lastnem Domu v Kandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, A 3 / O / na leto, brez odbitka rentnega davka, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po	/ft /0 katerega sama iz svojega plačuje.
Za hranilne vloge, kakor za vse posojilnične obveznosti jamči poleg rezervnega zaklada in deležev čez 22C0 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da 2122 malokateri denarni zavod nudi tolike varnosti, kakor Kandijanska hranilnica. (1)
B S
S
Parna opekarna
2360
10
Josip Lavrenčič v Postojni
priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.
B B
B B
[fcgr NAJBOLJŠA IN NAJSIGUBNEJSA PRILIKA ZA STEPENJE1
,r„m.i itn 91 itonomhra 1Qf!Q I
Lastna glavnica K 503.575*98
Denarni promet do 31. decembra 1909 čez 83 milijonov kron.
Stanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ,.Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po -
v&r*%% tri
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
w. 'L-*1 . \-irfii T^rs-Jj^v^.i^iaaii.s.

-j,- ■ r-**\	«
M&mi
if|£5pf
imSilrtjli.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran položnice na razpolaganje Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n. L.

is:ed DiETte.Ta glavnc-ročne tkalnico v horich Or-lickyh, oonud.r: trgovcem irosnur em kakor t ud. zasebnikom
dolge ostanke blaga
'aiamčeiio are? napal:e m prlsmobantno Ka fas za postellni prevle.e modni cefir za .bleke b.tiic In sraiie. oks-ford, flanele za sra e modrikasto blago ;a domači oble« m KotiinisKO oroorasMKe barhant zi obleke .1 spodnje obleke, obeljeno platno, platnene brisaie, bele ali g obe sorti reno to žil 1 In potrebi za domačo vpurabo vdoljcsli3—15 m T z-vojlb	.5 m u m - po povzetio
40-45 16- ranko >!l 3m4ahIm MovčSIr ro.na kalotca Olešnice v bolj! limonin llIdlMK, rab Urlickvcb oecbv -
it i u t-, e tz platna b ez šiva obrobiienr 150 cm iirota, 200 cm do.je pol ducata K 14'— 150	'<25	15-
— — Ustanovljeno 1832.--
i* v
zmlete s stroji najnovejše sestave, prenašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jnko majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Hdolfi Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneJa, laka in steklarskega kleje. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
liustr. ceniki se dobe brezplačno.
F. P. Vidic & Komp., Liubliana
tonama zarezanih streSnikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent, doolno zarezani
streinik-zokrivoi!
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola^
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami i
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streli SedailjOSti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki sc iSčeJo.
II
U Amerika
z novimi
parnlkl-velikani. katerih vsaki obsega
20—25.000 ton, torej Se enkrat večje kakor druge ladje. Pojasnila daje:	1703
FR.SEUNIG Ljubljana
Kolodvorska ulica št. 28.
Priznano dobro blago
za moške in Ženske obleke
sukno, platno In drngo mannfaktnrno blago se
2706
knpl najceneje 26
„Pri Gorenfki"
v Ljubljani, Pogačarjev trg.
Ostanki po znižanih cenah.
P

1

^^'LSTESV^Vn S H ^ r4
Kongresni trg 19
registrovana zadruga
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	H * / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - M" » /2 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice.
Od 1. januarja 1911
obrestovale se bodo hranilne vloge po
«v/o
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,
Prelat A. Kalan
predsednik.
r.,
Kanonik I. Sušnik
podpredsednik.
J

3S