rLèJNa V till IO VI čevljar OBČINSKA KNJIŽNICA fiK? QO TRŽIČ letnik xvii junij 1977 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve tržič PRIPRAVE ZA IZVAjANIE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU Zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ 53/76 z dne 3. 12. 1976) nalaga temeljnim in drugim organizacijam združenega dela obveznost, da ga uresničujejo načrtno, sistematično, z določenimi strokovnimi pristopi in v določenih časovnih opredelitvah. Zakon določa, da morajo organizacije združenega dela pričeti uresničevati zakon po posebnem programu, v .katerem so zajeta vsa področja, ki jih je potrebno uskladiti. S programom, sprejetim v obliki samoupravnega splošnega akta, oziroma po postopku za sprejem samoupravnih splošnih aktov, bodo morale TOZD, samoupravna Skupnost skupnih služb in delavna organizacija določiti roke, opredeliti zadolžitve posameznih delavcev ter nosilcev del ter določiti delovne skupine za sestavo oziroma uskladitev posameznih področij. Delavski sveti TOZD in samoupravne skupnosti skupnih služb so že imenovali skupno komisijo za sestavo programov priprav za izvajanje zakona. Komisija za sestavo programa bo predvidela postopke, roke in določila predlog potrebnih analiz za usklajevanje vseh področij združenega dela. Pripravila bo tudi predloge za bodoče rešitve ter oblikovala konkretne predloge za sestavo oziroma uskladitev samoupravnih aktov TOZD in delovne organizacije. Komisije za sestavo analiz in konkretno pripravo predlogov usklajevanja z zakonov o združenem delu bodo morale proučiti in poiskati rešitve predvsem na sledečih področjih: — samoupravno organiziranje kateremu daje zakon poseben pomen, z namenom ugotovitve izpolnjevanja zakonskih pogojev za organiziranje TOZD, reorganizacijo obstoječih TOZD in organiziranje strokovnih služb; — družbeno-ekonomski odnosi in povezanosti, ki se kažejo v združevanju sredstev ter dohodkovni soodvisnosti in povezavah; — izvedba samoupravnega planiranja in določitev usklajenih sočasnih postopkov samoupravnega planiranja in določitev usklajenih sočasnih postopkov planiranja v TOZD, v delovni organizaciji in izven; — pomembno področje bo uskladitev določb o medsebojnih delovnih razmerjih, s posebnim poudarkom na novem samoupravnem sporazumu o združevanju dela usklajevalnih predlogov ostalih samoupravnih aktov, s tega področja; — uresničevanje samoupravljanja v TOZD in delovni organizaciji; — določitev vrste in vsebine samoupravnih aktov. Zakon o združenem delu je predpisal za zelo zahtevno področje usklajevanja dohodkovnih odnosov zelo kratek rok, do konca leta 1977. Določene spremembe v sodnem registru je treba priglasiti sodišču do 11. 9. 1977, vsa ostala področja oziroma samoupravni akti ostalih področij pa morajo biti usklajeni z zakonom do 11. decembra 1978. Uresničevanje zakona o združenem delu je pomembna in tudi zahtevna akcija in narekuje aktivno delo večjega števila ljudi, tako strokovnih delavcev na posamez- V letošnjem letu nadaljujemo pred nekaj leti začeto akcijo vključevanja novih, predvsem mladih članov v organizacijo Zveze komunistov. Lahko rečemo, da je rast ZK v naši delovni organizaciji v tem času v skladu s sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ. Tako smo letos sprejeli 16 članov in to v: OO ZK proizvodnja obutve: Slabe Marjan, Ponjavič Marko, Pinoza Sabina, Meglič Branko, Martič Margareta in Gaberc Rajko OO ZK prodajne organizacije: Bučinel Dejan OO ZK poliuretan izdelki: Pečenica Jovan, Radulovič Rade in Truden Zdenka OO ZK SSSS: Meglič Peter, Kustrle Belita, Jerala Marija, Klemenčič Joža, Dacar Janez in Kokalj Tone. Svečani sprejem za omenjene člane je bil 23. maja 1977 na seji občinske konference, ki je in ZKS. bila posvečena letošnjim jubilejem tovariša Tita Tudi v OO ZK izdelava zgornjih delov Trbovlje so sprejeli v letošnjem letu naslednje nove člane: Kerin Emi, Žilnik Majda, Lapornik Berta in Pintar Sonja, v OO ZK Budučnost Ludbreg pa tovarišice: Sabolj Liljana, Novak Marija, Ajdinovič Ljubica in Berič Irena. nih področjih, vseh družbeno-političnih organizacijah, organov upravljanja ter delavcev v združenem delu. Zakon med pomembnejšimi področji obravnava tudi obveščenost delavcev in predpisuje, da morajo biti seznanjeni s programom ter z izvajanjem usklajevanja z zakonom o združenem delu, po drugi strani pa vsem delavcem v združenem delu nalaga obveznost, da spremljajo navedene aktivnosti ter pri njih aktivno sodelujejo, z namenom uresničitve zakona v interesu delavcev in širše družbene skupnosti. Vsem novosprejetim članom iskreno čestitamo in jim želimo uspešno in plodno delo v svojih vrstah, drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, družbenopolitičnih skupnostih in predvsem v tistih sredinah, kjer delajo in živijo. S tako aktivnim delom in vključevanjem novih članov se bomo do VIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ povsem približali našemu cilju desetih odstotkov članov ZK od vseh zaposlenih. Še pomembnejša od številčnosti organizacije ZK je njena usposobljenost za akcijsko delo in za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Pri sprejemanju novih članov je zato zelo pomembno, da zagotavljamo večino članstva iz vrst neposrednih proizvajalcev in da pritegnemo k delu tudi mlade intelektualce: tehnike, višje in visoko šolane kadre. Nadaljnje usposabljanje članstva, sicer lahko močno spremeni strukturo, vendar ne njene idejne izvirnosti. Naša izredno pomembna naloga je, da nove člane ZK vključimo v aktivno delo tako, da bomo enakomerno porazdelili naloge in ne bomo preobremenili posameznikov, drugih pa ne bomo zadolžili za nobeno nalogo. Pred nami so uresničitev zakona o združenem delu, volitve in kongresa ZKS in ZKJ in bomo morali krepko poprijeti, da bomo izpolnili vse naše programske naloge in sklepe. Božidar Meglič Čestitamo vam za dan samouprav/jaicev — 26- junij Ivanka Horžen NOVI ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV PRED BEOGRAJSKIM SESTANKOM Smo tik pred pragom velikega dogodka, beograjske konference o evropski varnosti, ki naj bi pripeljala Evropo v povsem drugačne odnose, kot smo jih bili vajeni donedavnega. To bo sestanek predstavnikov 35 držav Evrope, ZDA in Kanade, namen sestanka pa je napotilo oziroma opomin Evropi, da mora veliko več prispevati k pozitivnim tokovom v svetu in k demokratizaciji svetovnih odnosov. Gibati se morajo v smeri, ki jo svetu nakazuje politika neuvršča-nja. Danes je Evropa splet različnih položajev in interesov, neenakih pogledov in stališč v odnosih med velikimi silami, med vojaško političnimi in gospodarskimi blokovskimi formacijami, kakor tudi med posameznimi državami, takšna pa so tudi gledanja na pred dvemi leti v Helsinkih sprejete sklepe. V svoji preteklosti je bila Evropa dolgo pomemben element svetovne varnosti in tudi v prihodnosti ta pomembnost še ne bo zatonila. Tovariš Tito je v Helsinkih v svojem govoru poudaril, da je nujno odpraviti vse ovire, kakršnekoli narave, ki dele evropske narode. Doslej je Evropa izvažala v svet v glavnem tisto, kar je bilo najbolj negativno: izvozila je dve svetovni vojni, kolonializem in fašizem. Zdaj pa ima priliko da poravna svoj dolg, da v veliko večji meri prispeva, kot je to doslej, k pozitivnim tokovom v svetu, k pozitivni preobrazbi sve- tovnih odnosov v smislu njihove demokratizacije. Kakšni pa so lahko odnosi med narodi, sta v praksi pokazali Jugoslavija in Italija z Osimskim sporazumom katerega osnova sta medsebojno spoštovanje in sodelovanje (kakršno bi moralo biti sprejeto med vsemi narodi). Helsinški dogovori so sicer le bolj kompromisni, vendar so prižgali zeleno luč na poti k boljšimi družbenim odnosom med narodi, njihova vsebina pa se deli v glavnem na tri temeljne tematike: Države, ki so sodelovale na konferenci so prevzele obveznost, da se bodo pri svojih odnosih z vsemi drugimi državami sveta ravnale po istih načelih, kot so jih sprejele za svoje medsebojne odnose katerih načelo je pravica do samoodločbe in načelo človeških pravic. Pri tem pa je poudarjeno, da to niso samo evropska načela in da tudi ne vzpodbujajo samo evropskih problemov. Pomembni faktor za evropsko varnost je tudi položaj na bližnjem Vzhodu — predvsem politični položaj v Sredozemlju, prizorišču križanja blokovskih teženj in hotenj. Na tem področju pa je bilo od Helsinške konference naprej zelo malo storjenega, zato bo na Beograjski konferenci potrebno precej truda pojasnjevanja in prepričevanja v tej smeri. Lep vzgled medsebojnega razumevanja in spoštovanja dogovorov je politika neuvrščenih dežel — neuvrščenost za katero se bojuje ves napreden svet, v katerem ima Jugoslavija veliko in pomembno vlogo, taka politika — politika neuvr-ščanja je začrtana tudi v naših glavnih dokumentih, v ustavi in v programu ZKJ, za katero se bori vsa naša socalistična samoupravna družba in misli tudi še vnaprej dosledno hoditi po začrtani poti, po poti, ki zagotavlja vsem narodom na svetu pravico do samoodločanja, do demokratizacije in humanizacije mednarodnih kakor tudi človečanskih odnosov, odpravo blokovskih nasprotij, spoštovati deklaracijo ZN o odpravi nasilja, načelih o neuporabi sile, nedotakljivosti meja, ozemeljskih celovitosti, neinter-venciji in mirnem reševanju sporov. Res pa je, da o uspehih ali neuspehih Helsinških deklaracij in sklepov še ne moremo delati zaključkov, ker je za to potrebno več časa, da se celoviteje obdelajo in ocenijo posamezni pozitivni ali negativni uspehi ali neuspehi, ker je to dolgotrajen proces in je zato potrebna določena doba in bo zato na Beograjski konferenci potrebno izhajati iz načel Helsinške deklaracije in preko tega ocenjevati uporabo sklepnega dokumenta v celoti. Boj za izvajanje teh načel pa se šele prav začenja in bo imel Beograjski sestanek glede tega še posebej pomembno mesto. JB PRIZNANJE OSVOBODILNE FRONTE Na slavnostni akademiji ob praznovanju dneva OF in prvega maja so bila podeljena tudi priznanja OF za razvijanje samoupravljanja in aktivno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah. Priznanje je dobil tudi član našega kolektiva tov. Janc Boris. Tov. Janc je zelo aktiven družbenopolitični delavec na terenu in v delovni organizaciji. Lani je končal politično šolo. Tov. Janc, vi ste bili med nagrajenci OF. Predlagala vas je Krajevna skupnost Sebenje, kjer živite. Kakšna je vaša aktivnost na terenu in kaj vam priznanje pomeni? Moja aktivnost, ki velja predvsem razvijanju samoupravnih odnosov v kraju bivanja, to je v krajevni skupnosti Sebenje, kjer živim s svojo družino, je precej pestra in vsestranska. Aktivno delujem v krajevni konferenci SZDL kot podpredsednik izvršnega odbora; predsednik odbora za ljudski odpor, varnost in družbeno samozaščito; član temeljne delegacije krajevne skupnosti Sebenje; na zadnji letni konferenci telovadnega društva Partizan Križe pa sem bil izvoljen za predsednika tega društva. Skratka, karkoli se v krajevni skupnosti organizira, sem navzoč in me občani poznajo po vsestranski aktivnosti. Aktivno delujem tudi v občinskih organih, pa tudi samoupravnim organom v organizaciji združenega dela Peko nisem neznan. Vse to delo me precej obremenjuje in mi prostega časa večkrat preprosto zmanjkuje. To pogosto občuti moja družina, ker gre marsikatera aktivnost na račun družinskih obveznosti. To priznanje zelo cenim in mi pomeni kot resnično priznaj e za vložen trud in sodelovanje pri razvijanju samoupravnih odnosov v KS, kakor tudi na ostalih področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja. Preprosto sem bil presenečen, in to prijetno, ko sem pred praznovanji dobil vabilo za slavnostno akademijo, z obvestilom, da sem izbran za dobitnika priznanja OF. Sicer je moja aktivnost le obveza, dolžnost, ki jo ustava SFRJ in SRS nalagata slehernemu našemu občanu — samoupravljalcu, nam, članom ZKJ pa to še posebej nalagata statut in program ZKJ in ZKS. Žal pa se tega ne zavedajo vsi ali pa se sprenevedajo, zato pa so njihovi tovariši, samoupravljala z družbenim delom preobloženi — preobremenjeni in včasih pod prevelikim bremenom tudi omagajo, takrat pa kaj hitro najdemo čas za kritiziranje le-teh. Priznanje OF mi bo tudi v bodoče svetla luč in moralna spodbuda pri nadaljnji aktivnosti. Janc Boris RAZGOVOR NA DELOVNEM MESTU V TOZD Budučnost v Ludbregu posluje blagajna hranilne službe Ljubljanske banke — podružnica Koprivnica, kjer dela tovariš JEŽ AN-TUN, ki se je predstavil takole: Delam na delovnem mestu blagajnika, likvidatorja in referenta za potrošniške kredite pri .Ljubljanski banki, ekspozituri Koprivnica. Delavcem izplačujem osebne dohodke na hranilne knjižice (30. aprila 1977 je bilo stanje 853 hranilnih knjižic) ne samo v izplačilnem dnevu ampak skozi ves mesec. Dohodke vpisujem v knjižice, sprejemam denar, vplačila vseh vrst kreditov s splošno vplačilnico. Vodim blagajniški dnevnik in dnevni obračun blagajne, ki ga vsakodnevno z dokumentacijo vred pošljem po pošti v Ljubljansko banko — v ekspozituro Koprivnica. Pripravljam sezname osebnih prejemkov delavcev na obrazcu 64 a in jih vsak mesec pošljem v podružnico Ljubljanske banke v Zagreb na ERC v obdelavo. Delavcem izdajam potrošniška posojila: v gotovini do 3.000 din na 12 mesečno odplačilo, posojila za nakup pohištva, industrijskega blaga in gradbenega materiala na odplačilni rok 24 mesecev z 10 °/o depozitom v največjem znesku do 30.000 din pod pogojem, da je delavec kreditno sposoben, z drugimi besedami, da obrok odplačila za prejeto posojilo oziroma za iskano posojilo ne presega ene tretjine osebnega dohodka. Delavec lahko dobi posojilo tudi za nakup avtomobila domače proiz- vodnje v višini največ 50.000 din na odplačilni rok 36 mesecev z 20 % pologom. Prošnje za posojila, ko se jih nabere pet do šest ali več nesem v podpis v ekspozituro v Koprivnico in še isti dan delavec lahko vplača polog, zavarovalno premijo če se je odločil za posojilo brez porokov, podpiše kreditno pismo, menico pogodbe ter prejme kreditno pismo. Tak način poslovanja Ljubljanske banke je zelo učinkovit in delavcem dostopen. Delavci so s takim načinom zadovoljni ker ne zgubljajo dragocenega časa. Ni jim potrebno potovanje v drug kraj in vse kar potrebuje v zvezi s posojili ali izplačilom osebnih dohodkov oziroma vlaganji na hranilno knjižico dobijo pri meni v tovarni. Tudi vse informacije v zvezi s posojili in hranilno službo dobe pri meni. Poleg tega delavec lahko odpre novo hranilno knjižico. Tu lahko vsak delavec dobi podpis-ni karton, ki ga izpolnjenega tudi podpiše. Svoj prosti čas, če ga imam, porabim za delo v ZRVS pri OS Ludbreg, ter v Strelski zvezi, kjer sem član upravnega odbora in vodim finančno poslovanje. Sem član sindikata ter ZKJ. Preostali dnevni prosti čas porabim za branje in počitek. ZA VARNO DELO Prodajalna v Sevnici V SEVNICI NOVA PRODAIAINA 23. aprila smo v Sevnici odprli novo poslovalnico. Trgovina je na frekventni točki (nasproti železniške postaje) v novem delu Sevnice. Smo lastniki lepih velikih prostorov — v primerjavi s staro poslovalnico (prej 37 m2, nova 100 m2). Razmere za delo in življenje so se prodajalcem bistveno izboljšale (stara prodajalna je bila celo brez sanitarij). Lokal je opremljen s tipsko opremo, ki jo je izdelala in montirala naša mi- V nedeljo, 8. maja, se je na jasi pri spominskem obeležju, kjer je bila 15. maja 1941 ustanovljena tržiška partizanska četa, zbralo 380 udeležencev proslave ob DNEVU ZMAGE in jubilejih tovariša Tita. O jubilejih komunistične partije, tovariša Tita in borbi našega naroda je govoril tov. Miran Potrč — član centralnega komiteja ZKS. V kulturnem programu je sodeloval KOMORNI ZBOR PEKO, MLADINSKA RECITATORSKA SKUPINA PEKO in učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev. Pozdravno pismo tovarišu Titu je prebrala mladinka Sabina PINOZA: DRAGI NAŠ MARŠAL TITO! Delavke In delavci Tovarne obutve »PEKO« Tržič ter zbrani občani Tržiča na osrednji proslavi tvojega 85. rojstnega dneva in 40-letnice prihoda na čelo naše revolucionarne in delavske ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, ter 40-letnice KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE in dneva ustanovitve OF, Praznika dela in zarska delavnica. Večino prodajnega prostora zasedajo stojala za predizbiro. Po izjavi poslovodje tov. Drnovška, je nova prodajalna že osvojila kupce in le-ti sedaj kupujejo doma v Sevnici in ne odhajajo nakupovat v Celje, kot se je to dogajalo prej. Uspešnost prodajalne potrjuje tudi 29 milijonov prometa napram 12 milijonov v mesecu maju lanskega leta. Breda Jazbec Dneva zmage na čevdrcah, zgodovinskem kraju, kjer je bila ustanovljena prva tržiška partizanska četa, ti iskreno čestitamo za jubileje, želimo trdnega zdravja in hkrati ponovno obljubljamo, da bomo še naprej s trdnim in poštenim delom gojili svetle tradicije naše narodnoosvobodilne borbe in nadalje krepili našo samoupravno socialistično ureditev in ne bomo nikomur dovolili, da bi uveljavljal drugačne ideje, kot so interesi našega delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije. Srečni smo, da že dvaintrideset let živimo v svobodi, da sami odlpčamo o svojem delu in gradimo še lepšo prihodnost mladim generacijam, ki trdno in odločno sprejemajo najtežje in najbolj odgovorne naloge, kot mladi borci in aktivisti v času NOB. Ponosni smo na naše uspehe in velik ugled, ki smo jih dosegli v svetu pod tvojim herojskim vodstvom. Zato si želimo, da bi nas še dolgo vodil v dobrobit vse naše jugoslovanske skupnosti. Delavke in delavci Tovarne obutve »PEKO« Tržič V našem listu še nismo govorili o inšpekcijskih pregledih o izvajanju predpisov o varnem delu. Ker je bil v maju opravljen redni inšpekcijski pregled v TOZD Poliuretan, poglejmo, kaj pomeni za nas najvišji nadzorni organ iz varstva pri delu. Poleg izrednih pregledov ob težjih nezgodah so se opravljali inšpekcijski pregledi v naši tovarni v presledkih enega do dveh let. Inšpektor republiškega inšpektorata za delo nas obišče nenapovedan, ker ga zanimajo take delovne razmere, v katerih delajo delavci vsak dan. Z zakonom je določeno, da mu mora delovna organizacija omogočiti pregled prostorov, naprav, delovnih mest, listin, s seboj sme vzeti vzorce materiala, inšpektor lahko zasliši delavce in podobno, da ugotovi, kako se izvajajo predpisi o varstvu pri delu. Kot je za take nadzorne organe navada, ima tudi inšpekcija za delo predpisane denarne in druge kazni za kršenje predpisov in normativov za varno delo. Kazen lahko določi za delovno organizacijo ali posamezne delavce, to je tiste ki skrbe za varno delo in tiste, ki neposredno upravljajo delo. Kjer ni napak, tam se ni bati kazni, smo si rekli — človek lahko pričakuje le pohvalo. V tem duhu smo se najprej podali na ogled delovnih in pomožnih prostorov. Ostro oko inšpekcije je neusmiljeno iskalo napake, pravilno rečeno nevarnosti za nezgode in obolenja delavcev in za nesreče v širšem smislu, kot je eksplozija, požar ali onesnaževanje vode in zraka. Zaradi večanja proizvodnje se večajo tudi količine nevarnih snovi, ki jih s cisternami in kamioni dovažajo v TOZD Poliuretan. Zahteve za ureditev pretaka-lišča iz avtocistern so tako ostra, da jih na sedanji lokaciji sploh ne moremo izvesti. Zaradi utesnjenosti in bližnje ceste smo morali izdelati druge ukrepe, ki preprečijo razlitje nevarnih snovi v mestno kanalizacijo, požar in podobne nesreče. Nepravilnosti so se pokazale tudi pri skladiščenju materialov v sodovih in pri skladiščenju prazne embalaže, ki se mora skladiščiti pod enakimi varnostnimi pogoji kot polna. Nevarnost za delavce je predstavljala tudi bližnja nezavarovana stavba, ki je v nevarnosti, da se sama zruši. Opazna je bila tudi povečana zatrpanost proizvodnih prostorov, izdane niso bile določene listine, ki potrjujejo varno delo. O vseh nepravilnostih je izdal išpektor za delo zapisnik in odločbo, ki nam nalaga kaj je potrebno urediti za varnejšo delo in roke ureditve teh pomanjkljivosti. Za čim boljšo in hkrati poceni preureditev delovnih pogojev v varnejše so pomembni tudi konkretni predlogi delavcev na svojih delovnih mestih pot predlogih teh, ki bodo preureditev izvajali. S tem bomo za varstvo pri delu lažje rekli, da je potrebni spremljevalec in ne zaviralni privesek našemu delu. Bojan Rozman DAN ZMAGE NA ČEVDRCAH Udeleženci proslave na Čevdrcah POSIOVANIE DO V PRVEM TROMESEČJU Doseženi poslovni rezultati za delovno organizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta niso najbolj ugodni, primerjani so z letnim planom za vsako TOZD in skupno DO, podani pa so tudi rezultati z doseženimi v enakem obdobju preteklega leta. Letos je prvo leto, ko v okviru naše DO posluje tudi TOZD proizvodnja obutve »Budučnost« Ludbreg. Zaradi primerljivosti s preteklim letom, je rezultat za DO prikazan tudi brez TOZD Budučnost, pri primerjavi z letnim planom pa je rezultat Budučnosti vključen. Pri primerjavi s preteklim letom je potrebno upoštevati, da lansko leto za to obdobje ni bilo potrebno izdelati periodičnega obračuna, tako tudi ne razpolagamo s poslovnim uspehom po plačani realizaciji, kot mora biti prikazano v letošnjem letu. Že uvodoma lahko ugotovimo, da doseženi rezultat v prvih treh mesecih ni ugoden, to predvsem zaradi občutno povečane neplačane realizacije. Iz podatkov ugotavljamo, da je bilo konec meseca marca 71.381.933,80 din neplačane realizacije, kar je delno razumljivo zaradi večjega izvoza v tem obdobju, stroške pa smo lahko zmanjšali le za 53.489.266,40 din, tako da je v primerjavi z rezultatom po fakturirani realizaciji celotni prihodek, dohodek in ostanek dohodka manjši za 17.892.667,40 din. Ker je bila ob zaključnem računu razlika med neplačano realizacijo in zmanjšanju stroškov le 4.114.578,96 din je torej rezultat v prvih treh mesecih letošnjega leta ugotovljen po plačani realizaciji za 13.778.088,44 dinarjev slabši kot po fakturirani realizaciji. Zaradi omenjenega, v prvih treh mesecih tudi ni bilo doseženega skupnega dohodka, kateri bi se delil med TOZD, temveč so nevkalkulirane osebne dohodke ter davke in prispevke TOZD pokrili iz doseženega znižanja proizvodne lastne cene, poleg tega pa prispevali še ustrezen del TOZD Mreža za pokrivanje omenjenih obveznosti. TOZD poliuretan izdelki POLIURETAN Proizvodnja je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta za 20 % večja kot leto prej, tako da je bilo izdelanih 1.384.441 parov podplatov, vložnih delov ali ostalih sestavnih delov za obutev, kar je tudi 4 % več kot je bil operativni plan proizvodnje za to obdobje. Produktivnost je bila letos večja za 6 %, če jo računamo v korigiranih enotah po vloženem času, oziroma za 7 %, če jo izračunamo v korigiranih enotah po vloženih izdelavnih osebnih dohodkih. Ugoden rezultat je tudi v pogledu znižanja planiranih stroškov, saj so bili dejanski stroški za 2 % nižji od predvidenih. Celotni prihodek je bil v treh mesecih za 10 % nižji kot leto prej, to predvsem iz razloga, ker ni bilo ustvarjenega skupnega dohodka, kateri tudi povečuje celotni prihodek. Število zaposlenih je bilo letos za 9 % nižje, vendar je bilo to predvideno že z letnim planom, ker zaradi organizacijskih sprememb ni potrebno več opravljati proizvodnih uslug za TOZD Gumo-plast. Poprečni čisti osebni dohodek preračunan za 182 ur je bil letos za 12,4 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta. TOZD proizvodnja obutve OBUTEV V obravnavanem obdobju je bilo izdelanih 598.481 parov obutve, kar pomeni 4 % več od operativnega plana, pa tudi 4 % več kot preteklo leto v enakem obdobju. Produktivnost izračunana v korigiranih enotah po vloženem času je v porastu za 4%, izračunano v korigiranih enotah po vloženih izdelavnih osebnih dohodkih pa za 3 %. Posebej ugoden rezultat beležimo v pogledu znižanja planiranih stroškov, saj je bila dejanska PLC v tem obdobju za 2,74 % nižja od planirane. Celotni prihodek je v primerjavi s preteklim letom le malenkostno višji, in sicer za 0,7'%, pri tem pa je število zaposlenih po poprečnem stanju konec mesecev za pet delavcev nižje. Čisti osebni dohodki za 182 ur pa so za 13 % višji. TOZD gumama in plastika GUMOPLAST Proizvodnja gumi podplatov je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta v okviru operativnega plana, vendar za 8 % nižja kot pred letom, proizvodnja izdelkov plastike pa za 34 % višja, oziroma 15 % nad planirano. V pogledu produktivnosti beležimo padec te, tako je bilo za 14 % manj izdelanih korigiranih enot po vloženem času na zaposlenega, oziroma 16 % manj korigiranih enot po količini izdelavnih osebnih dohodkov. Tako občuten padec produktivnosti izhaja iz organizacijskih težav pri dokončevanju izdelkov, saj predvsem ta del proizvodnje znižuje produktivnost celotne TOZD. Zelo ugoden rezultat beležimo v pogledu znižanja stroškov, saj so bili dejanski stroški za 4,06 % nižji od planiranih. Celotni prihodek je bil letos za 16,3 % višji kot pred letom, pri tem pa je bilo tudi število zaposlenih višje za 38 delavcev ali 40 %. Poprečni čisti osebni dohodek preračunan na 182 ur je bil letos za 1,6 % nižji kot pred letom, to iz razloga, ker so dodatno zaposleni predvsem na manj zahtevnih delovnih mestih, pa tudi zaradi nižje produktivnosti. TOZD izdelava zgornjih delov TRBOVLJE Proizvodnja zgornjih delov je bila letos v prvih treh mesecih 1 % nad planirano, izdelanih pa je bilo 181.320 parov zgornjih delov, kar je 41 % več kot pred letom. Tako povečan obseg proizvodnje je delno zaradi lažjih izdelkov p = j mA UZAR I] •gMM STARORIMSKI URADNIK STAROGRŠKI POLITIK, TIRAN V ATEUAH PREBIVALK RAVUIUE EVROPSKA OTOČ DRŽAVA V IME PISCA TIWCIJA £ 3EMÄSTA PRISMODA ÄVSTRAI-5KI NOJ »I L3A V 5RBJJI REKA V NORMANDIJI SAMOVE- 2WICA PRIHOD V GOSTE DARILO BABURA STADION V BUDIMPEŠTI ZAMEB5KI HOKEJIST (IVO) R T DREVO IZ KATEREGA PRIDOBIVAJO BARVO, R č EDEM SOKRATOVIH TOŽILCEV A 1 FRANCOSKI ZGODOVINAR HIPPOLYTE) ^ PEKO" DELČEK IME PISATELJA TAVČARJA POLITlClJO UPOM« VELIKI ITALIJAN PESMIK N PREVELIK jOREČNEZ ZNAK ZA MNOŽENJE * L T CILJ strelcev EBEUOVIHA NAMETAN MATERIAL GRAŠIČ ANICA DEL VOZA IME PEVKE PRODNIK VRTNA SENCU ICA IVAHKA U0VAK KRAJ MA 5L. OBALI pomCe ŽEU. IME PRAKANTON v Svici ALOJZIJA KASTIGAR STEGNAR STANKA IVANA SLAPAR PREVEŠA l DIŠEČIM! CVETOVI USMILJEN ČLOVEK (PO SAMARIJANU) POKLIC V .PEKU' ELEKTRIČNA MORSKA RIBA BLAGATUA TRE20R Poslali ste nam 90 rešitev iz prejšnje številke. Tokrat so imeli srečo: 80 din — Francka Rovtar, 522 60 din — Zvonka Klančar, 523 V naši delovni organizaciji je bilo v začetku 1975. leta 464 delavcev, od tega 300 žensk. Glede na veliko število žensk je vznikla potreba za osnovanjem Aktiva žensk, ki je bil registriran 25.2. istega leta. Aktiv deluje danes v sestavi Osnovne organizacije zveze sindikata v TOZD, od katere dobimo tudi denarno pomoč. Moramo pripomniti, da so denarna sredstva minimalna. Vsako leto smo skromno vsoto uporabile za počastitev našega dne — Dneva žena. Vedno smo bile v zadregi z izbiro daril, ker na nekaj dražjega in boljšega nismo mogle pomisliti. Vedno smo kupovale neke drobnarije vsaj iz pozornosti in včasih organizirale tudi izlet. Tudi letos nismo bile deležne večjih denarnih sredstev in smo se na sestanku Izvršnega odbora aktiva žensk dogovorile, da vsaki ženski za njen praznik podarimo značko in organiziramo izlet na Pohorje. Ker smo zamudile z naročilom značk in teh nismo prejele, se je Izvršni odbor aktiva žensk ponovno sestal in na iniciativo žensk sklenil, da se vsota 6.000 din porabi za ureditev okolice naše tovarne. Odločba je bila sprejeta 28. fe- 40 din — Zdenka Gašper, 600 20 din — Janko Rozman, upok. 20 din — Robert Fiksel, 561 Rešitve današnje križanke nam pošljite v uredništvo do 25. junija. bruarja 1977 in takoj potem smo pričele z nabavo sadik ter cvetja in že danes ima tovarna lepši zunanji videz. Naše ženske in mladina so s polno ljubezni v svojem prostem času urejali tovarniško dvorišče. V pavzi se radi sprehodimo po tem prostoru, kjer že cveto rože in zeleni posejana trava. 8. marec je bil za nas delovnega pomena in so bili v odmorih med deveto in deseto ter med 13.30 in 14. uro sklicani priložnosti zbori delavcev, ki jim je predsedovalo predsedstvo sestavljeno iz žensk. Na zborih smo prebrale priložnostni referat. Za praznik so nam čestitali predstavniki TOZD in predsednik OOZS. Ob tej priliki se zahvaljujemo Tovarni obutve PEKO Tržič za poslane čestitke, ki so nam jih mojstri izročili z naj lepšimi željami. Marca meseca 1974 so ženske iz Budučnosti obiskale vašo tovarno. Naša želja pa je, da bi ženske PEKA obiskale našo tovarno. S tem sporočamo vodstvu Sindikalne organizacije v Peku da določi svojo predstavnico, ki bi prišla k nam na dogovor. Štefica Kišiček PRIŠLI V TOVARNO: V izdelavo zg. delov: Mojzeš Katarina, Intihar Irma V splošni sektor: Brezar Anka, Kuzmanovska Ivanka V nabavni sektor: Malovrh Janez V montažni oddelek: Marin Štefan, Dolenc Zvonko V izdelavo zg. delov 550: Hren Karli V TOZD Budučnost Lutbreg: 47 delavcev V PRODAJNO MREŽO: Ljutomer: Šinkovec Milan Postojna: Gerželj Jožica Osijek: Gol Robert, Vukadin Božica Koprivnica: Hasil Dragica Split II.: Dvornik Frančiška, Bula Rosa, Jure-tin Ivo, Žigo Ivka Cačak: Kolakovič Mladomir ODŠLI IZ TOVARNE: Po pismenem sporazumu: Hudobivnik Dragica, Matovič Marijana, Hvalica Marija, Nučič Dušan, Čemažar Zvonka Po želji delavca: šešet Dragutin, Meglič Ana, Štrukelj Tatjana, Marke Đurđica, Kasumovič Mina V JLA: Beganovič Anton, Mikulič Jože, Kokalj Anton Neodvisno od volje delavca: Živkovič Neško Premestitev v prodajno mrežo: Dvornik Frančiška Negativna ocena v poskusnem roku: Šljukič Rado j e Iz TOZD Budučnost Ludbreg: 3 delavci IZ PRODAJNE MREŽE: Celje I.: Paprica Branka Maribor I.: Podkrajšek Zdenka Ptuj: Vrabl Janez Radovljica: Uršič Marija Sežana: Mahnič Slavka Bečej: Jelenič Mirjana Sombor: Lečič Mirjana Vršac: Varjaški Snežana 0 KAIENJU Ni olikano kaditi na cesti, kar velja za moškega kot za žensko, ali priti v sobo ali lokal s cigareto v ustih. Pri pozdravljanju bomo cigareto vedno vzeli iz ust. V sobi pazite, da vam pepel ne pada na tla ali preprogo. Ne pustite tlečega cigaretnega ogorka, da izgoreva v pepelniku, ker širi smrdljiv dim. Pazite, da cigaretnega dima ne puhate sosedu naravnost v nos in ne kadite, dokler drugi jedo. Cigarete nikoli ne prižgite s cigareto. Tudi strastni kadilci morajo upoštevati nekadilce in morajo držati določenih pravil. V družbi morajo kadilci prositi za dovoljenje, da prižgejo in smejo kaditi tam, kjer veljajo prepovedi. ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete MARIJE BIZJAK se zahvaljujemo kolektivu tovarne obutve PEKO za denarno pomoč. Bizjakovi ZAHVALA Ob smrti našega očeta FRANCA SLAPARJA se sodelavcem iz tehničnega sektorja najlepše zahvaljujem za venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Danči Slapar Delavke Budučnosti na obisku v naši tovarni S SREDSTVI ZA DARILA SMO UREDILE OKOLICO TOVARNE TEŽKO |E BITI DOBER MOJSTER Za uspešno delovanje večjega števila ljudi, ki tvorijo delovni kolektiv, so zelo pomembni odnosi, ki vladajo v kolektivu. Kakšni so ti odnosi, pa je v veliki meri odvisno od vodstva celotne delovne organizacije in od neposrednih vodij manjših delovnih skupin ali delovnih enot. V naši delovni organizaciji so ti neposredni vodje mojstri. S splošnimi načeli vodenja in tudi z reševanjem konkretnih problemov so se naši mojstri in vodje oddelkov obširno seznanili na seminarju, ki je bil pred kratkim organiziran v naši delovni organizaciji. Zato danes ne bi navajala tipe vodenja, lastnosti, ki jih mora imeti mojster, dejavnike, ki spodbujajo delavce k delu, itd. Ustavila bi se raje še pri enem primeru. Spomnimo se delavke Jane iz prejšnje številke Čevljarja. V oddelku se ni počutila dobro in je pogosto izostajala od dela. S tem, ko je mojster postal pozoren na njene izostanke, je pokazal, da se zanima za delavca kot posameznika, za njegove probleme. On je bil tisti, ki je opozoril na problem, ki smo ga potem z združenimi močmi rešili. Moral pa je pri tem tudi sam sodelovati. Mogoče se še spomnite, kako se je začudil, ko je izvedel, da Jano boli, ker je ne mara. Povedal je, da pusti vse delavke vedno pri miru in da zato ni res, da dela razlike med njimi. Prav tako ravnanje pa je na Jano slabo vplivalo. Bila je mlada delavka, ki je prišla k nam iz drugega kraja. Nikoli še ni delala v tovarni. Zato je bila v novem okolju negotova in ni imela zaupanja vase. Ta nezainteresiranost mojstra pa je njeno nezaupanje samo še stopnjevala. Ni vedela, kaj je prav in kaj narobe. Ko je mojster spremenil svoje ravnanje in se je začel zanimati za njeno delo, jo opozoril, Janko Januš je vratar. V dolgih nočeh se rad zamisli in neke noči je nastala pesem: Peko čevlji Kdor nosi PEKO čevlje rad, moderen je meščan, se z njimi lahko postavi, ker Peko čevlji so mu pravi. Ni žuljev, bolečin, diskov, od Peko čevljev ni pritiskov, je lahka hoja še kako, ker Peko čevlji so zato. Posebno lepe, nežne dame, ker nogce njih so omehčane, morajo nositi čevlje Peko, da jim ne skazi obleko. Kar pa mode tiče se, Peko čevlji so za vse, naj gospod bo al gospa, vsak Peko čevlje rad ima. Kdor nosi Peko čevlje rad, ostal bo v nogah vedno mlad, če pa mu podplat zazija, mu Peko še garancijo da. V Peko čevljih si junak, tak ne more biti vsak, še ljubiš se lahko v njih, ker po stopnicah greš potih. Če hočeš k ljubci pohitet, ■moraš Peko čevlje imet, ker mehki, prožni so tako, do ljubce prit ne bo težko. DOPISU) V ČEVLJARJA! kadar je naredila napako in jo pohvalil, če je bilo delo v redu opravljeno, je izginil tudi Janin občutek negotovosti. Dobila je zaupanje vase in delo je opravljala z večjim elanom. Zato je bil tudi njen delovni učinek večji. Iz vsega tega vidimo, kako pomembno je, da se mojstri ne zanimajo samo za nemoten potek proizvodnje, ampak da posvetijo del svojega časa tudi spoznavanju delavcev, njihovim osebnim problemom in težavam. Vsi vemo, da so mojstri v naši delovni organizaciji obremenjeni z najrazličnejšimi problemi: od preskrbe z materialom, organizacijo proizvodnje, razporejanjem delavcev znotraj oddelka do poučevanja novih delavcev. Zato je od njih težko zahtevati, da bi se poglabljali še v probleme posameznikov in skušali spoznati njihovo osebnost. Ne trdim, da tega ne dela nihče izmed njih. Današnji prispevek je namenjen le tistim, ki vidijo samo proizvodnjo in doseganje plana, ne pomislijo pa, da so prav za 100 % doseganje plana potrebni zadovoljni delavci, ki bodo pri delu uporabili vse svoje sposobnosti, spretnosti in znanje ter s tem dvigali proizvodnjo. Zato naj jim ne bo škoda časa, če bodo poskušali delavca spoznati z vsemi njegovimi problemi ,če se bodo kdaj ustavili ob stroju, povprašali človeka, kako mu gre delo. Včasih je že samo to dovolj, da delavca spodbudi k večji prizadevnosti. Če pa ga bo še kdaj pohvalil, ko bo delo v redu opravljal, bo učinek še večji. Breda Miščevič Alarmna znamenja 1. NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA 'XAAAAAAAA/ zavijajoč zvok siren s trajanjem 60 sekund 2. NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKIMI, BIOLOŠKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI f\JX VTV/ AA zavijajoč zvok siren s trajanjem 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki 3. POŽAR (velja tudi v miru) enakomeren zvok siren v trajanju 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki 4. NARAVNE NESREČE enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sekund in za- brez presledkov 5. PRENEHANJE VSEH NEVARNOSTI (v miru tudi enakomeren zvok siren v trajanju 60 sekund preizkus siren vsako soboto ob 12. uri) Navodila prebivalcem v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč A. OB POTRESU: 1. Umaknite se v notranji kot prostora, med podboje vrat v nosilnih zidovih, v ozke prostore, viezite se pod ali ob visoko in močno pohištvo. 2. Izognite se velikim prostorom, stopniščem, bližini napeljav in grelnih naprav. 3. Ne izgubljajte časa z oblačenjem ali iskanjem nepotrebnih stvari. 4. Bodite mirni in prisebni ter z besedo in zgledom vplivajte pomirjevalno. Zavedajte se, da je vaša varnost in rešitev vaše družine odvisna od vaše prisebnosti in hitrega ukrepanja. 5. Ko se potresni sunki umirijo, takoj zapustite stanovanje ali zgradbo. S seboj ponesite najnujnejše dokumente, obleko, denar in odejo. 6. Pri umiku ne uporabljajte dvigala. 7. Ne zadržujte se v bližini zgradb, ker vas utegne poškodovati padajoča opeka. 8. Če vam je onemogočen umik, se skušajte spustiti z nadstropij s pomočjo vrvi ali povezanim posteljnim perilom. 9. Če ste zasuti z ruševinami, skušajte z običajnim klicanjem opozoriti reševalce. 10. Če ruševine pritiskajo na vas, mirujte in s prosto roko ali nogo občasno skušajte trkati, najbolje po bližnji cevni napeljavi. 11. Na soponesrečence vplivajte ohrabrujoče in jim svetujte, kako naj ravnajo. 12. V nobenem primeru ne obupajte, ker vas bodo reševalci zanesljivo našli. B. OB POŽARU: 1. Če se vam ni posrečilo pogasiti ognja s priročnimi sredstvi, zaprite okna in izključite vse napeljave. 2. Ne zadržujte se z brezuspešnim gašenjem, ker vam utegne ogenj onemogočiti umik. 3. Zapustite stanovanje in zaprite vrata za seboj. Opozorite sostanovalce na nevarnost in pokličite poklicne gasilce po telefonu št. 93. 4. S seboj vzemite najnujnejše in ugotovite, če je z vami vsa vaša družina. C. OB PORUŠITVI JEZU: 1. Ob znaku za nevarnost naravne nesreče se najhitreje in po najkrajši poti umaknite v više ležeče predele levo in desno od smeri gibanja vodnega vala. D. NEVARNOSTI V VOJNI: 1. Ob znaku za nevarnost zračnega napada odprite okna in izključite vse hišne napeljave. 2. Vzemite pripravljene najnujnejše stvari in po najkrajši poti pohitite v zaklonišče. Vsako izgubljanje časa pomeni smrtno nevarnost. ŠPORTNO TEKMOVANJE V MESECU MLADOSTI V počastitev dneva mladosti in 85. rojstnega dneva predsednika republike Josipa Broza Tita, so se v Tržiču začela športna tekmovanja že v začetku meseca maja. Teh tekmovanj se je udeležilo 16 osnovnih organizacij ZSMS. Zastopane so bile naslednje panoge: šah, kegljanje (ženske, moški), nogomet, rokomet in košarka. Sodelovali so tudi mladinci naše delovne organizacije in dosegli lepe uspehe. Najprej so se ekipe pomerile v šahu in dosegle naslednje rezultate: PODLJUBELJ 24 točk BISTRICA 24 točk PEKO 21 točk RAVNE 14 točk TOVARNA KOS IN SRPOV 13 točk Za našo ekipo so nastopali: Šulgaj Zdene 6,5 točk, Mežek Dare 6,5 točk, Uzar Janez 8 točk. 4. maja pa so se ekipe pomerile v kegljanju. Tekmovale so ženske in moški. Moški so tekmovali po 50 lučajev, ženske pa po 30 lučajev. MOŠKI ŽENSKE PEKO PEKO LOM OŠ Heroja Bračiča KOVOR BPT BPT TTKS Našo ekipo so sestavljali: Cerkovnik Janez, Jerman Franc in Alič Stane. Najboljši posameznik na turnirju je bil Cerkovnik Janez, ki je podrl 211 kegljev. Žensko ekipo pa so sestavljale: Rožič Mojca, Zupan Jana, Tišler Dorca. Na turnirju sta najboljši rezultat med posameznicami dosegli naši dve predstavnici: Tišler Dorca, ki je podrla 111 kegljev in Zupan Jana s 108 podrtimi keglji. 11. in 12. maja je bil na sporedu nogomet. Tekmovanje je potekalo na rokometnih igriščih v Bistrici in TVD Partizan Tržič. RAVNE PRISTAVA PEKO BPT MLADINSKA POHODNA ENOTA TRŽIČ Našo ekipo so sestavljali: Slabe Bojan, Dobrin Niko, Benedik Anton, Jazbec Pavel, Grčič Veljko, Namestnik Brane, Janez Uzar. Vsi igralci so igrali dobro, posebej pa velja pohvaliti vratarja Slabe Bojana. Rokomet se je odvijal 16. in 18. maja. KRIŽE RAVNE TIKO BISTRICA PEKO Za našo ekipo so nastopali: Kurnik Jurij, Slabe Bojan, Sova Stane, Pikovnik Bojan, Dobrin Vinko, Špik Brane, Cerkovnik Janez, Josef Smiljan. Najboljša posameznika v naši ekipi sta bila Slabe Bojan in Cerkovnik Janez. Zadnja panoga je bila košarka, ki je odločala o skupnem zmagovalcu tega peteroboja. 19. in 20. maja je potekal košarkarski turnir, ki je poskrbel za veliko presenečenje. Tako so v predtekmovanju izpadle nekatere boljše ekipe kot npr.: Ravne, Bistrica, Tiko. Rezultati pa so bili naslednji: KOVOR PEKO KRIŽE TRŽIČ KLUB ŠTUDENTOV Za našo ekipo so nastopali: Štefe Jože, Kurnik Jurij, Dolčič Brane, Slabe Bojan, Verč Stojan, Josef Smiljan, Pikovnik Bojan, Močnik Boštjan, Uzar Janez. Najboljši posameznik in strelec je bil Štefe Jože. Pohvaliti pa velja tudi Kurnik Jurja in Dolčič Braneta. Po končanem tekmovanju pa smo dobili dokončno lestvico o skupni uvrstitvi posameznih osnovnih organizacij mladine. To uvrstitev pa smo izračunali po že naprej določeni tabeli. V vsaki panogi za doseženo prvo mesto se dobi 10 točk, za drugo 8, tretje 6 točk, četrto 4 točke in peto mesto 2 točki. Prvak za leto 1977 je postala osnovna organizacija zveze socialistične mladine PEKO in tako po treh letih spet vrnila prehodni pokal v svoje vitrine, I SKUPNA UVRSTITEV 1. PEKO 32 točk 2. RAVNE 22 točk 3.-4. KOVOR 16 točk 3.—4. KRIŽE 16 točk Razglasitev rezultatov je bilo 25. maja v paviljonu NOB v Tržiču, kjer je bil tudi krajši kulturni program z uvodnim govorom o tovarišu Titu. Podeljena pa so bila priznanja za najboljše mladince in seveda, pokali in diplome, za najboljše športnike. Uzar Janez IZLET GASILCEV Gasilci smo lani imeli v gosteh gasilsko društvo Cinkarne Celje. Z njimi smo navezah tesnejše stike in si izmenjali izkušnje. Takrat so tudi izrazili željo, da naj jih ob priliki tudi mi obiščemo. Ker lani ni bilo časa, smo sklenili, da jim vrnemo obisk letos. Za ta dan smo določili soboto 28. maja. Zbrali smo se na avtobusni postaji v polnem številu, še z enoto prve pomoči. Lepo sveže pomladansko jutro je kazalo na lep dan in je tudi prispevalo, da je bilo že na vse zgodaj dobro razpoloženje. Pot nas je vodila preko Brnika, čez Trojane do Vranskega, kjer smo nameravali imeti krajši postanek, vendar ga zaradi velikega števila izletnikov nismo imeli, saj ni bilo nikjer prostora. Zato smo s potjo kar nadaljevali po lepi Savinjski dolini in že ob 8. uri prispeli v mesto Celje, ki je bilo praznično razpoloženo. Tu smo najprej poiskali Cinkarno in njihove gasilce. Pričakal nas je predsednik in nekaj poklicnih gasilcev. Izmenjava rok in pozdravov je bila prisrčna. Nato smo si ogledali njihov dom. Pokazali so nam naprave za gašenje in reševanje. Seznanili so nas z organizacijo civilne zaščite, varstva in samozaščite. Žal pa si nismo mogli ogledati proizvodnje, ker je bila prosta sobota, obrat titandioksida pa ne pokažejo. Njihova tovarna je zelo velika, proizvodnja pa tako pestra, saj združuje kar več panog od kemične do kovinske. Po končanem razgovoru so nam postregli s sendviči in laškim pivom. Dali so nam tudi svoje značke, ki jih vsi tako vneto zbiramo. Od tu smo se napotili v muzej Revolucije in v znano mučilnico Celjski Pisker. Ob dobri razlagi vodiča smo si temeljito ogledali vse eksponate, ki nas spominjajo na borbo, trpljenje in žrtve. Muzej je zelo lep in vreden ogleda. Ko smo prišli iz muzeja, smo kupili še nekaj kartic in pisali svojim, po tem pa je že prišel čas kosila, ki nam je dobro teknilo. S štajersko kapljico pa smo ga zalili in se zabavali. S seboj smo imeli svojo glasbo, kitaro in orglice, katero je Boris izvajal lepe melodije od narodnih do zabavnih. Marjan in Mira pa sta z zdravim humorjem tudi prispevala svoje, k še boljšemu razpoloženju. Nato smo se odpeljali še v zdravilišče Dobrna, kjer smo se lahko kopali ah zabavali po želji. Tudi drugim gostom je bila naša zabava prijetna, saj smo imeli vse več gledalcev, ki so z aplavzom spremljali naš humor, tako da je čas kar prehitro minil in morali smo se vrniti proti Gorenjski, saj nas je pri Žiku na Posavcu že čakala večerja, ter spet ples in zabava do polnoči, ko je bilo zares treba odriniti domov. Srečni in zadovoljni smo se vrnili in sklenili, če bomo dobro delali, da bomo še šli na izlet. Franc Šavs »Čevljar«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: : Nataša Meglič, Mil- ka Meglič, Dragica Praprotnik, dipl oec., Anton Simončič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj; izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenščini — 1500 izvodov v srbohrvaščini. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Udeleženci izleta 7. ŠTEVILKA ČEVLJARJA BO IZŠLA 8. JULIJA