gospodarske obertn šk ni Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl po po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl kr. Ljubljani v sredo 6. junija I860, Véliki zbor krajnske kmetijske družbe. i (Dalje.) Ko je gospod Ambroz naznanil, kar družbine pod in danes hočem povedati, kar bi po mojih mislih utegnilo kmetijstvu koristiti. Al nihče naj ne govornik dalje misli da ne vém da bi se kdo drug vedil marsikaj do družnice namenile zboru v prevdarek in sklep, je gospod brega nasvetovati, kar jez ne vém. Zato naj dostavi, cesar jez nisem povedal. To pa naravnost lahko rečem, da nisem Andrej Malič govoril o koristi sladkega sirka za njkjer prazuih muh lovil iu da se v ničesa tacega nisem živinsko klajo in po skušnjah v Ameriki, na Fran- spu£al, kar bi mogoče ne bilo. Tudi s kakima dvema cozkem, v Belgii, na Nemškem, na Ogerskem in Stajarskem ali tremi dobrimi sveti, kakor morebiti ta ali uni meni, ni priporočal, naj tudi nasi kmetovavci ne pusajo tega sirka vsa re£ prj j^jj. će hočeš pomagati, da ti v hišo ne teče, v nemar, ampak naj ga poskusijo tudi oni. Ce je res, da treba (ja poišeš vse luknje, kjer skozi streho teče. Imel sem Da tudi v vsem nase ljudi pred ocrni, kakor se bo tudi pri nas d vak rat in trik rat kositi dal, je živini toliko priljubljeni sladki sirk toliko bolj naše pozor- 80? ne pa, kakor bi imeli biti. Slab zdravnik je, ki ne nosti vreden, ker se po tem takém dá sejati še pozno po- ozdravlja bolnika, ki ga ima pred seboj, ampak le po leti, ko je toča kako polje pobila in gospodar ne vé, kaj 8V0jih s p 1 o š n i h mislih (idejah). Enernu je dosti, da mu bi na prazno njivo sejal. Ker so „Novice" že veliko o le pověš, kaj naj stori, drugemu moraš sam p o k a tem sirku govorile, častite naše bravce zavernemo na to, zati, kako naj delà, ali mu sam s to riti, kar je treba, ker je bilo v teh listih že razlagano, kar se ujema z gosp. Maličevim jasnim popisom. Potem je dr. BI e i we is besedo poprijel in govoril o ce ne, ti ne bo nic storil ali pa napačno. V takih okolj- šinah je včasih tudi sile treba, zakaj sila namestuje, kar las tni um ne spozná. Tudi prisiljenih dobrot je tem: kako bi se dalo s pornočjo kmetijstva sa- treba. Kar je dobrota, ostane dobrota, naj ti pride mega n a d 1 o g a m naše dežele v okom priti? Na pravila ga tako ali tako; če se je danes braniš, io boš morebiti ze je k temu velika re vsi na, ki tare letos hvaležen sprejemal. 'Vse,'kar bom pa svetoval, bom zlasti našo notranjsko in dolensko stran, čeravno se tudi ie 0b kratkem omenil, ker zbor, ki se ima končati v Gorenci ne sponašajo z obilnimi pridelki. Zacel je s tem, da je odkril vzroke, iz kterih iz virajo nadloge na Notranjskem in Dolenskem, so tako do verha prikipele, da so se Njih eksc. prečastiti deželni malo urah, ni mesto, da bi se na dolgo in široko razkla- 16 svetov imam na sercu. Naj tedaj po versti povem dalo, kar JlN*povedati treba. enega za drugim. (Dalje sledi.) poglavar grof Chorinski obernili za pomoč do Njih Veličanstva in poterkali na vrata dobrotnikov cele dežele. Uíme so vzele celi deželi lanske spomladi je rekel dohtar Kmetovanje na Pivki velik kos kruha revnemu in premožnemu; suša &adje hhhp^I^HV^H^hhhhhhhh^I^^I^H skozi celo poletje in jesen je zaterla većino drugih poljskih V spisu „Kmetovanje na Notranjskem4' v 20. listu v Novic'4 » so preč. gospod dekan Hicinger priobčili žalostni kar pa suša ni vzela, je požerl červ, ki so stan kmetijstva na Pivki. Več uzrokov žalostné zaostalosti pridelkov ; ga zaplodili hrošči (kebri) pod zemljo. Letina je bila po so gosp Hicinger omenili, ki merijo večidel na lego doline vsem tem slaba, živeža za ljudi in živino malo, dnarja pa že od poprejšuih let ui. Verh tega pa je vojska nanesla, da smo dobili veliko vojakov v deželo, ki so se vsedli k mizi kmetovi in tako so bili picli pridelki še veliko pred in lastnost njene zemlje moje domovine. So pa tudi . ka i mnogo opominov in lepih naukov ob kratkem pristavili, naj bi se še poskusilo, česa in kako naj bi se Pivčanje bolj poprijeli, in kje naj bi se začelo. Zato bom o tem vsem povžiti. Tako je pritisnilo več vzrokov skupaj, ki so na- molčal, in le marsikaj, se vé da tudi le po verhu, povedal, pravili silno revšiuo med ljudstvom, pomanjkanje in lakoto, kar se v njihovem spisu ni bralo. Večkrat se Pivčanoui cestah na nos vesi, zavoljo ktere zanernar Premislika je vreden tak žalostěn stan toliko bolj, ker se voza rij a po v nckterih krajih večkrat ponavlja. Milodari so res hva- jajo kmetije. Al to se vendar ne more vsem Pivčanom oči levredna pomoč v sili, al koliko tek ne milošnja, ker tati f splosno le Postojncom in Podnanoscom. Pa ne vém, je revežev toliko! Treba je, da se ta reč do dobrega v cemu bi več o reči govoril, ki je že zapisana v bukve prevdarek vzame in spravijo taki pomočki na dan, po kterih ranjcih. Uzrokov je druzih kosrnatih in gerčastih, da se kar največ more od vem i ti ponavljanje takih nadlog, groza Pretehtali borno le nektere. zakaj nazadnje, će se le večkrat ubogajme prosi, se posušé Pervák in morda vir vseh druzih je po mojih mislih studenci, iz kterih tekó milošnje, in treba je, da si ljudje predrobno razkosanje posestev. Da eo nekdaj na po svojih pomočkih pomagajo In v tem se dá sila Pivki posestva večje bile, ni dvomiti, zakaj Bog ni vseh drugod so se tudi na Pivki ljudje po rodu množili in se se veliko storiti. Le resne, terdne volje je treba na več Pivčanov ob enem z oblakov v dolino vergel, temuč kakor stranéh. Res je sicer, da vremena člověk ne more užugati, to je le Gospodu nebes in zemlje mogoče ki piše véliko množé. Al nespametna skerb staršev oběma ali vsem trem vu jv IV uoopouu IJVMVO lil Má XJ 1AJ 1J V lUVr^UVV ^ Cil ^ JJ IDU ? unnv UJUVfiVt »'VU y ^ IU v VUM v wv » vyvaliv* ^ ■ » * V« VKU praliko sam". Al „pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", morda celó štirim sinom las tni dom zapustiti, je kočo za je star skoz in skoz resničen pregovor. koćo na kup zidala in krog koc polja mervila. Tako se je Kaj bi se dalo storiti, da bi se večkratnim nadlogam rodila 8 svojimi prebivavci vred vas, ktero še vedno kličejo v okom prišlo? sem na vse strani prevdarjal je rekel „Koče", tako tudi vse druge pivške vasi in posestva. za 80 kr., kr. nov. dn t leta 90 178 Đa pa razumeš, dragi bravec, kolikošne so take posestva, Ti podam za izgled ravno imenovano vas. V Kočah je 46 posestnikov, ki imajo 16 zemelj (drugod bi rekli gruntov) med se tako razdeljenih, da le dva imata nekaj več kot po pol zemlje, cele nima nobeden! In Koče se vendar štejejo med najbolje pivske vaši. Kakošna je tedaj po Pivki, si lahko misliš, sosebno če Ti še povem, da v 16 vaséh, ki spadajo pod slavinsko faro, lahko na perste svoje levice sošteješ vse take posestnike, kteri imajo po celo zemljo ali čez, in morda Ti bo mazinec še od več. Da so posestva tako dělili, vsaj kaki riaturni nagibi naše ranjce izgovorjajo; al tega Ti ne vém , kakošno pamet in kje so jo imeli takrat, kadar so svet cele vaší v tistih 10 — 20 zemelj tako razdelili, da vsaka obsega 30 - 50 kosov preterganih s kosi druzih zemelj! In če si misliš potem vsako zemljo med dva, tri, tudi med šest kmetov razdeljeno, tedaj vsak kos razdrobljen v ravno toliko koscov, Ti merijo po 2 — 5 korakov širokosti, 20 — 40 dolgosti in leže krog vasi raz-škropljeni, kakor muhe po vrelem moćniku. Pa vse to še ni bilo dosti. Kadar so đelivci prišli do kosa že skorej tako majhnega, da orać deržé za drevó z levo še na leskem stojí, ko v plug vpreženi vol s pervo desno že tudi ua tuje stopi, se vendar niso več derznili drobniti; so pa drugo prav možko modro izduhtali: „Kos za klancom je ravno tako velik, kot kos na praprotnicah; naj ju tedaj soseda omečeta", to je, Simcov je letos zaklanec, Semcova prat-protnica; k letu Simcova pratprotnica, Šemcov zaklanec. In tako dalje z druzimi kosi. Res modra delitev! Zato pa tudi Simec letos modruje: „a, kaj sem norec zaklanec letos gnojiti, ki ga bo k letu Šemec užival!" Šemec pa pravi ravno tako. Tako mečeta leto za letom seme tjè, slame nekaj nažanjeta, ktera v najboljši letini komaj delo plača. Poznam kmeta, kterih vlast ste senožeti, ki ju ravno tako omečeta. Očeta jima sta umerla za moje pameti zapustivši senožeti polně hrastovega in češnjevega drevja. Ko mlada gospodarja posestvi prevzameta, enemu nju vedno dnarja manjka, zdaj za popravo poslopja, zdaj za davek, zdaj za vola, zdaj za zašiv mošnje; zakaj nesrečna mošnja mu je zmirom puščala, sosebno kadar je v kako vaško ali po-stojnsko kerčmo zašel, kar se mu je tolikrát pripetilo. Kaj storí? Gré, ne vpraša spolovarja, ampak ob svoji glavi prodá hrast za hrastom, poseče ćešnjo za češnjo. Spolovar se čez dolgo vendar spomni, da ima v senožetih enako pravico, se pritoži, se hoče ž njim poravnati, — al vse zastonj ! zakaj pokončevavec se ne zrněni ue za sosesko ne za gosposko, kterima ni ravno v serce segala taka pravda. Zato začne tudi tožnik sekati, iu sečeta oba, dokler je bilo kaj sekati; — zdaj pa ste senožeti gole! Enacih izgledov vém več. Pa poglejmo korist tacega razmervljenja še od kake druge strani. Toliko dražega časa kmetič menda nikjer na zemlji Božji ne potrati, kot na Pivki, kjer mora čevljati križem sveta od njivice do njivice, od leđiuice do ledinice, ktera je nemara tolika, da mu več časa pot do nje sné, kot njena obdelava. Koliko rožljanja z vozom po kolovozih od zagrabka do zagrabka, da nazadnje vendar skoraj nič domu ne pripelje! Ko bi bili vsi njegovi zagrabčiči v eni mlaki ali v enem travniku blizo hiše, kakor imajo ljudje drugod, bi v naročji berže pod streho znesel in vsaj vse spravil, tako pa kar je v enem kosu v lojternice vergel, ravno iz-rešeta, preden do druzega prirenclja. Koliko požró tišti gosti jamči po polji, se vsak lahko prepriča, kdor vé, da so pivske njive ilovnate; na tacih njivah setev in sadež verhove ljubi, za jameč še plevel ne mara, ki ni tako zberčen. Iz tega se tudi vidi, kako prazni so tišti ugovori, zakaj da bi na Pivki ne orali lehic iz dveh ali treh brazd, kakor po Gorenskem. Nasprotno si pa spašnikov niso razdelili, ampak jih imajo soseske, kar ravno tako malo blagor pospešuje. Menim, da tega mi ni treba še le dokazovati. Zdaj pa primi pivškega kmetiča in prigovarjaj mu, naj si nasadi sadnega drevja, in kar Ti bo odgovoril : „Nas svet ni za to", togoti se ter obsodi ga med zaveržence, ki niso vredui več čerhice iz Tvojih ust. Kaj je morebiti lagal? — je in ni. — Da tudi ua Pivki sadje obrodí, posebno tepke, češplje in jabelka, je živa priča marsikak vert poln najlepših dreves, ki Ti ponosno nasproti kimajo veje s krasnim sadjern, kadar je letiua. Menda se ne motim, če rečem, da na Pivki Slavina v sadjordji zvonec nosi, da-siravno so tudi Slavinci reveži s svojim sadjem, ker imajo premajhne verte in po spašnikih premalo ograd. Kar se zemlje tiče, se je tedaj kmet zlagal. Pa prašam: Kam naj si tedaj vsadí drevja? Mar po spašnikih soseskinih? Ti ne bodo ua Pivki nikoli sadni vertovi, dokler bodo soseskini. Jih je več, ki bi radi sadili, pa še več, ki bi se huje trudili s pokončevanjem, kot njih sosedje s sajenjem. „E! najprej naj si vert zasadi!" No se vé da. Za hišo leži prostorček, kteri meri kakih 20 štirj. sežnjev, drevja vsake baže je že v njem, da se v rasti duši; sèm ter tjè vidiš še kak orjašk hrast pod senco svojih mogočnih vej češplje hladiti, menda, da jih solnčni žar ne vpikne. „Naj sadi ob potih, konec in prek njiv!a Konec njive si smé le eno samo ćešpljo vsaditi; jablan in tepk nikar v misel ne jemlji; zakaj še češpljo bo moral klestiti, da ne prerase mej domovja. Naj si nasadi jablan in tepk ob poti poleg njive, ga bo šel sosed kmalo tožit, ali mu bo pa vsako pomlad veje oklestil, ker neoklestene segajo čez domaći svet vadlej do sred tujega. Češplje bodo saj samo domačo njivo davile. (Dal. si.) Gospodarske skušnje. (Sol sadnim drevesom dober gnoj). Sadnema drevju kaj dobro tekne, ako se mu s soljo gnoji. Starim drevesom ne priporočamo tega, ker bi se preveč solí potřebovalo, — pri mladih dre ves i h je pa to prav lahko mogoče, ako je gospodar le količkaj v stanu, jim solí pri-vošiti. — Gnojí se jim pa, da se jim okoli debla, ko-likor so zgorej veje razširjeue, zgodaj v jeseni toliko soli potrese, da je zemlja poverh s soljo pokrita. Za to gnojenje pa ni ravno treba kuhinske soli, tudi tako imenovana gnojna sol (Dungsalz), ktera je dober kup, je za to dobra. — Nalašč narejene skušnje so to popolnoma poter-dile. Pognojili so namreč čisto enake drevesca edinega plemena in edine velikosti z mešanim gnojem (kompostom), pri nekterih so pa ta gnoj potresli še s soljo, iu te so rodile veliko več debelejega in veliko bolj okusnega sadú. Nektere so gnojili samo z mešanim gnojem, nektere pa samo s soljo, in ravno tako se je obnesla skušnja. Očitno je tedaj, da sadne drevesa, s soljo pognojene, veliko ve-selejše rastejo. „Fortschritt." (Kako sadé Angleži krompir). Angleži skopajo do 3 čevlje široke in za poldrugi čevelj globoke jamice in v sredo jamice veržejo krompir, ne zagernejo pa cele jame s perstjo, ampak samo za 2 pavca. Kadar krompir izraste za 3 do 4 pavce, se spet nagerne na krompir v jamicah za 2 pavca zemlje, in tako se delà naprej, dokler se malo po malo ne napolne cela jamica. Tako se pridela na pol več krompirja, pa je tudi tečneji, kakor če se sadi po našem. (Da se železa in jekla ne prime rij à). Vzemi najboljega svinčnika (grafita) iu pa ćistega I an én ega olja, pa naredi mazilo za železo ali jeklo, in vidil boš, da ni boljega laka, kakor je ta, zoper rijo železa ali jekla. Na Francozkem prodajajo to mazilo kakor skrivnost za drag dnar. (Kjer so čbele, tam je več sadja). Na pruskem Slezkem so skusili to reč in se v dveh kmetijskih učilnicah prepričali, kjer so v enacih okoljšinah in enacih krajih enake drevesa zasadili in povsod enako ž njimi ravnali, da tam, kjer so čbele imeli blizo sadnega verta, so sadja 6 do 8 odstotkov več přidělali. i • ;ita ! Namenil sem se par besedic spregovoriti o petju. in sicer o petju sploh, potem pa o p e t j u v š o I i. Zdí se mi ta reč tako važna, da bi bilo prav, ako bi se pretehtala od več strani. ■ 4 Naj začnem tedaj 1. O petju sploh. „Vsaka žival po svoje pojeu veli star pregovor. Iu zares so živalski glasovi podobněji petju kakor besedi ali govoru človeskemu. Posebno dobri pevci in godci so pa tiči, in od človeškega petja naše uho ne nahaja slajšega in milejšega. Kaj pa razodevajo žívali s temi svojimi zvuki in glasovi? Najslajše, najjasnejše žuboré in žvergolé tiči o toplih pomladanskih duevih, vrabci o polnih kozolcih in zrelem prosu. 0 mrazu in glađu molčé, o nevarnosti plahi bežé ali prežalostno kriče. Vsa domaća živina, goved in bravina, pervikrat spu-šena iz hleva na zelene ledine, o kako veselo muka in blekeče; kako milo pa stoče o pomanjkanju kerme in piče, o bolezni, na plohu pod oštrim nožem mesarskim ! Piške site in na toplem kraju veselo čibljajo okoli koklje; tužno pa čivkajo, ko jih muči glad, tare zima, kadar zgubé drago obličje mile jim majke koklje! Labudov žalostni glas pred smertjo je prislovica omi-kanim ljudstvom. Iz tega lahko posnamem pervo resnico : Zivali razodevajo s svojimi glasovi zgolj same občutljeje: veselje in radost, žalost in togo. Druga tudi po vsakdanji skušnji poterjena resnica je ta: Zival s temi svojimi glasovi in razodetimi občutljeji budi v druzih živalih sebi enake občutljeje. Petelin zapoje, tiček zažubori; kmali odpevajo po vasi kurji glavarji in tički po gaji ali po kletkah. Pes zalaja, konj zarčzgeta, krava zamuka ; kmalo prilajajo po vasi drugi psi, konji in goved po hlevih ali spašnikih. Koklja ugleda visoko v oblakih jastroba ; plaha zakčrli, piščeta za njo ter bežé v zavetje. Kar pa nas učí skušnja pri živ a li, tega se lahko vsak dan prepričamo tudi pri ljudéh. Čujte! kako vriska in piska, kako skače v terdih in tancih glasih, v hitrih, radostnih pesmih veselo človeško serce! Žalostno, s pelinom bridkosti napojeno serce pa po-jema v mehkih, debelih glasih, se solzí in topí v počasnih tužnih pesmih. Al glej tam dete ! Joka se, ne dá se utolažiti z besedo ne z obljubo. Pa jame mu mati popevati, — jok se zgublja, omolkne, zamaknjeno začne gledati, že se mu ustica kerčijo na smeh. Veselo petje preganja člověku čmernost in žalost, ter budí in sadí radost in zadovoljnost v tužne serca. Milo žalostno petje pa mrači in kalí radost in unema v našem sercu sočutje in pomilovanje proti temu, o čem se popeva. Ni li tedaj gola resnica: Tudi člověk s petjem razodeva občutljeje svojega serca in unema in zbuja v druzih ljudéh sebi enake občutljeje? Te resnice so bili ljudje že davno prepričani. Srečno pridejo Izraeljci čez rudeče morje, Egipčane pa je vse voda končala. Mojzes to vidši včs navdušen zapoje pesem, in glejte! ljudstvo jo povzame in prepevaje Boga hvali in častil Popevali so Judje pri službi Božji Davidové psalme, zakaj? Da so v sercu ljudi budili in množili občutljeje hva-ležnosti do Boga o času prejetih dobrot, ali pa spokornost in žalost o velikem zadolženji, ob času pokore. Ravno tako se popevajo od nekdaj pri očitni službi Božji o vsakem svetku posebne pesmi, da namreč dobiva ljudstvo vsakemu prazniku prilične občutljeje. Sloviti Tirtej je budil s petjem Spartane v vojsko zoper Mesence; Serbe so navduševali in v vojsko zoper Turke, zaklete vrage keršauskega imena gonili, so goslarji — pevci z goslami, če tudi so imele le eno samo struno, in s puntarsko „marziljico" so spravili Francozi tisuč in tisuč mirnih ljudi v punt in vojsko. In koliko beJih lilij zvene samo po mesenih čivkarijah! Pa odkod ima petje tako silovito moč? Menda samo od vzbujenih občutljejev. Beseda sama obdeluje um in naklanja, naj stori to ali uno reč. Vendar um je merzel; ne dá se kmali prepričati in ukreniti; um ima zmiraj kak izgovor, zdaj upanje plačila, zdaj strah itd. Vse drugači ravnajo vzbujeni občutljeji. Ti se ničesar ne bojé ne napotij in zaprek, ne strahu, ne plače, ne terp-ljenja — oni deró, kamor se nagnejo. Ako je clovek unet za dobro reč, bode za-njo gorel, živel in umerl in vse za-njo daroval karkoli premore. Ako pa je bil po nesreči unet za slabo reč, bode tudi za-njo živel, za-njo daroval življenje, dušne in telesne moči. To resnico nam spričujejo misijonarji in drugi goreči za božjo reč uneti ljudje, posebno usmiljene sestre po bol— nišnicah in drugi samostanski prebivavci. Sveti in žareči občutljeji ženó take zares občudovanja vredne ljudi celó v smert, samo da bližnjemu strežejo in za njegovo zveličanje skerbé. Nasproti pa tudi za hudobije, za punt in prekucije uneti in vzpaljeni zaničevavci Boga in božjih reci delajo in se trudijo, živé in skerbé samo za to, da se njihovi slabi in hudobni naklepi razširjajo in v djanju spolnujejo. Vzbujeni občutljeji so tedaj gotov pomoček, da kako reč urno spe-ljemo in končamo. * Pa skušnja tudi kaže, da pošteno petje močno močno budi in goji stanovitno pobožnost ravno zato, ker unema serce s svetimi občutljeji za Boga in vse božje reči; po-veličuje praznike in svetke; veličasti službo Božjo; varuje ljudi brez števila pregrešnih misel, poželenj, besedi in pogo-vorov in djanj ; lajša težave in nadloge; slajša bridkosti in grenkosti zemeljskega života; hrani zadovoljnost, vikša veselje in radost v solzni dolini sveta. Pošteno petje žlahní in plemení dušno in telesno življenje. To pa je gotovo več vredno ko cent suhega zlata, kakor bogastvo širocega sveta. Ne zasluži li tedaj petje in učenje petja večjega pozora, večje cene, kakor jo je dozdaj sploh imelo? (Kon. si.) ZgodoviíiSke reči. Odkod so Kelti (Galii, Vlahi) prišli v Norikitm in Panonijo? Spisal D. Ter ste nj ak. II. Kakor Koch terdi, da so noriški Kelti (tako om imenuje vse stanovnike starega Norika) iz Krime v Noři kum prišli, tako drug pisatelj, dr. Ilwof, se trudi dokazati, da niso iz Gallie prišli noriški Kelti, ampak da so se iz i z to ka přišedši v Noriku naselili. Njegove besede se glasijo: „Das Volk der Kelten zog bei seiuer Ein-wanderung ununterbrochen von Osten nach Westen, und nachdem es in Gallien festen Fuss gefasst hatte, fand keine Riïckwanderung eines ganzen keltischen Stammes nach Osten mehr statt, folglich wurden aile ostwârts von Gallien gelegenen und von Kelten bewohnten Lânder, mithin auch . ' : ' * 180 Norikum frùher aïs jenes, und zwar unmittelbar von Osten rysthena, Vistule ( Visle), Viadra (Odro), Moena, Ilwof po takem zametuje sporočilo Cae- Rhena vGallio in čez Pireneje, ne pa gori po Dunaji her bevolkert". sarovo » kteri očitno pravi ? da so Kelt i cez Rhen v čez noriske, retske in h e I v e t s k e planine. Rifejske gore stavi Ptolomaj tje, kjer Ta na is Germanio prišli, dalje Livijevo,3) kteri tudi pripoveduje, da so Kelti pod Sigovesom šli čez heroinske loge, in pod izvira. On piše, da evropejsko Sarmacio ločijo od Azije. Bellovesom v Italijo. Tudi po Pliniu 2) in Lukanu 3) izvira Ta nais iz rifej- Tudi eden najnovejših kritičuih zgodovinopiscov, učeni s k i h gor, ktere so mejašinje dvojih delov sveta. Damostes,4) Mommsen,4) terdi, da je Bellovesova truma koračila čez kteri je 430 pred Krist, živel, in ethuografio spisal, tudi pripoveduje, da med Skyti stanujejo Isedoni, verh teh pa popis toraj ar rajske planine, to je, Klein-Sanet-Bernhardsberg. Dr. Ilwof zametuje sporočilo Tacitovo,5) kteri ravno Arimospi, in nad temi so rifejske gore to terdi opiraje se na Caesara, da so se med heroinskim sopet kaže na Ural. Ta lesom in rekama Rhenom in Moenom Helveti, in odtod Iz onih krajev od Ura la so toraj potovali Kelti dalje Boji bili naselili, iu slavni Mommsen6) sopet komen- proti severu in zapadu, in ktera pot bi bila naravniša 1Q tuje da so Boji zares stanovali od gore „Rauher Alp u do ložja kakor ta skoz velike ruske ravnine? B6hmerwald-a, in da ena betva Bojev se je vlekla cez Ker so po tej poti koračili za Kelti tudi Germani, 5) mons Poeninus", to je, véliko St. Bernardovo goro v Ita- kteri eo tudi s svojim Odinom od Tauaisa5) přivřeli 6 lijo, iu da so se v Itálii Kelti razširili od Rimini do je tedaj ta pot tudi za Kelte najpripravniša bila. Jakina. Po Germanih so iz Azije šli Slovani tudi čez Uralt Dr. Ilwof zametuje dalje sporočilo Justinovo,7) kteri ker so se věrno in zapadno Evropo že našli na iz Pompeja Troga, rojenega Vlaha, navaja povest, da so se seljeno od Kel to v, Ger mano v in Čudo v, so jo pote ar O Galii ker v Gallii niso imeli zadosti prostora, izselili i in ni li cez Kar pate in cez Dunaj do jadran skega da je en del (portio) obsedel Italijo, drugi del pa zálive mor ja, kar se je po mojem mnenji gotovo že 1500 let ilirske (Ulyricos sinus) in Panonijo,8) in potem, ko ali najuianj 1000 let pred Kristusom godilo. je Panone zrnagal in z bližnjirni rodovi se dosti let voj Skoz malo Azijo in čez Propontis, ali pfe čez Kaukaz ni nikdar keltiški narod potoval v Evropo. Gotovo bi ka- skoval, med njimi naselil. Do sedaj se niso največji kritični zgodovinarji spodti- košen ostanek v mali Azii našli; ali ne najdemo ga. Gallati kali nad resnico gori ornenjenih sporočil gerških iu rimskih še so se Ie pozneje iz Gerške tam naselili. Zemlja, ktera pisateljev ; verjeli so jih : Niebuhr, Diefenbach, Zeus, Muchar, južno od Hema in Istra leži, je pa že za trojanskih časov Ukert, Šafařik, Gfrorer, Mannert, Knobel, Moinmseu zg olj 1200 pred Krist, bila obsedena od Trakov. T) Od leta 1500—1200 pa že najdemo Gerke v bojih s pervimi sta- slavne imena; od si ej pa, ker vam dokazujemo, da pred prihodom Keltov čez Alpe in Rhen so že novniki Bôotie, Attike in Peloponesa (brez dvombe so ti v teh pokrajinah nekeltiške ljudstva stanovale, rodovi bili jutrovci Semiti), tako so Gerki go do odslej je vse neresnično, kar Uvi, Caesar, Tacit, Justin tovo že za ono dobo, kadar so Kelti stopili v Evropo, ^ pišejo; odslej je izvlak Bellovesov in Sigovesov ;,mythos!ći kaukažkih dolin prišli, in tako bi pot za Kelte skoro ne- Takošno terdenje se pač sme drugač imenovati kakor mogoča bila čez Propontis, skoz Moesio, Dacio, Panonijo, kjer še razun tega pred prihodom Keltov v Evropo so že derznost. Pa dajmo veljati, da vse to ni res 9 kar gori navedeni ilirski narodi zendskega plemena stanovali, kteri pa klasiki pišejo, — pa vendar sopet ni res, da bi Galii skoz se niso sopet v starem svetu dalje raztegovali, kakor od veliko dunajsko dolino iz Azije vGallio bili potovali. Istra.do Adrije po zemljah Tracie, Moesie, Dar-Njihova pot je bila zadi za Karpati, in njihove perve danie, Ilirije, Dalmacije, Japidije, Li bur nije, stanovališča v prostornih okrožjih južne Rusije. Za to pot govorijo njihovi pervi sedeži. Ti pa so bili Istrije in Ve nečije.8) Od Adrie do Karpatov in odtod dalje gori proti baltskému morju pa je pred prihodom po Plutarku9) unkraj rifejskih gor. Odtod se je ena Keltov 383 pred Krist, cez Alpe stanoval nepretergoma betva Keltov vlekla do sever u ega Oceana in se je na- slovansk narod, in ta se toraj sme imenovati per- 10 Druga betva votni stanovnik N ori ka in Panonije. selila na najskrajnih krajih severne Evrope. pa se je naselila med Alpami in Pyre ne i. Tako Plut- Ne dolgo pred Kristusom so ga iz severnega No ark, in tudi Herodot11) za svoj čas Ie ve za Kelte pri rika iztišali keltski Boji, in kakih 200 let pred Kri- izvirih Istra in okoli mesta Pyrenne v uajskraj- stusom so keltske betve Tauriskov in Skordiskov vrinule se n e m z a p a d u. Herodot je pisal 424 pred Kristusom, in ker je vsakemu dobro znano, da Ister ne izvira v Noriku iu Panonii, spoznavajo Mommsen, Becker in Ottfried Millier;9) ravno vjužno Panonijo. Da tudi sosedna dežela starega Norika ni bila v pradobi naseljena od Keltov, namrec Ret i a. mož terditi mogel, da so Kelti od ne- tako tudi ne Karnia. ne bode noben učen kdaj prebivavci Norika in Panonije bili, in naravnost iz iz toka pridsi se v teh zemljah naselili. V teh deželah nahajamo sledove starih Etrusko v, kterih narodnosti še učeni niso dognali. Velika množica ima Plutark 12) v se tudi omenja, da. so Kelti, kteri so v jih za s e m iti s k rod, tako: Tarquini, Sickler, dr. Flor Italijo prišli, že dolgo [%qovov noXvv) pred v Gallii prebi- kar tudi ni uemogoče, ker pred Gerki v Grecii nahajamo vali. Ravno tako Polybi 13) piše, da so cisalpinski Kelti iz sledove s emits kih stanovnikov, tedaj so utegnile betve Gali i e prišli, iu da so soplemeniki transalpinskih; dalje Kelte imeuuje upotnike ( Einwanderer) od zapada proti tudi v Italijo in Retio priti. Iz vsega tega pa se prepričamo, da pred 360 335 iztoku, ne pa od iztoka proti zapadu, kakor dr. Ilwof terdi. pred Kristusom ni bilo nobenega Kelta v Panonii prek B o- in v Noriku. Ker se dokazati ne dá, da bi stari Pau oni Vlak Keltov je toraj bil od rifejskih gor Dr. Ilwof „Beitrage zur Geschichte der Alpen- und Donau-Lander" stran 14. 2) Caesar „Bellům gall." 4, 24. 3) Li vi u s Hist." 5, 34. Germ." 28. P 111. 5. V, 9. P 4. 24. L III. 273 Dam pri Steph. Byzantinsk. st.. 727 5 n v 6 210. 5) Tacit. manov beri obširniše v R I, 210). 7 M o m m s e n ,,Romisch. Gesch.1" Mommsen „Rômische Gesch." II, 119 (primeri: geschichte" str. 472 in v Geij Justin. 24.4. 8) Ali menda vse to ne leží v iztoku? r> O potovanji Ger-jpâischer Vôlker-Geschichte der Schweden~ Vorhalle 9 Plutark „Camill." cap. 15. 10 Tudi novejši zgodovinarji, I 7 stran 19 in 27 6 Sky 1 r> PeripI u Edd Saemund Tom II stran 865 67 (primeri I 2, 844) s Glej P » Die kakor Diefenbach (Celtica II, 54) terdijo, da so Kelti iz se v ero- Ungleichheit menschl. Rassen" XIX—XXX. 9) Mommsen „Rômische alten Welt" iztoka v Gallio privihrali, in ljudstvo, ktero so že našli (Ibere- Geschichte" II 160 Beck » Geschichte der ed Vaske) proti jugu tisćali. 1l) Herodot II, 32 íí mill." cup. 16. 13 Plutark Polibij. II, 15, 17. Ca L o e b III. Theil str. 226, Ottfried M str. 134, 135 n Die Etrusker" bili zen d ski Iliri in Traki, ali pa Noriki etruškega popisoval. Pervi dan na parobrodu se ni od druzega pokolenja, tedaj drugač ne moremo kakor da priznamo, da govorilo kakor od tega, in vsak je kak pomoćek zoper to prebivavci Panonije in Nor i ka so bili Slova ni kterih zemljo tudi Nestor perve Slovane postavlja. 5 V bolezen vedil, vsak se je korenjaka stel, kteremu morje ne bode kos. Posebno prijazni so taki pogovori pri kosilu, kjer Da so v teh pokrajinah SI o van i še tudi živeli za množijo tek iu veselje. Smešno je viditi, kako vse po sar rimljanskega gospodarstva, sem že v svojih spisih več kakor delah, po kislinah in takih rečéh plane, ktere so znabiti enkrat dokazal. Kakor je ze Wietersheim 1) prerajtal, Pa- koristne zoper to bolezen; v oceh sta se pa nekterim brala nonija za Rimljana ni več imela kakor en milijon sta- skerb in strah. novnikov. Polovico manj je utegnilo Slovencov v No ri ku Kapítan Marko FI o ri o, veri Kotorčan čistega slo biti, ker 250 □ milj v Avstrii, 100 □ milj na Koroškem vanskega plemena, je v jadranskem in srednjem morji dobro spada na keltiške prebivavce. znan; njegovo bistro oko je vidilo že marsikdaj morsko Jez toraj mislim, da je za Rimljana pol drugi milij. brezdno pred svojo barko odperto, da bi njega in tovarše Slovencov bilo od Tersta do Dunaja, od blatenskega požerlo; al njegovo serce ni třepetalo nikdar, zato slovi jezera do virov Save. Med njimi še najdem kel tiš ko um in pogum z m e s kraj pleškega jezera n deserta bojica Ci kraj sivega Markota. Vidši krog sebe družbo, ki je vsa po nemški med seboj kramljala, se je temu grozno Neusiedler-See), dalje v okrožji No reje, v ktero so kel- čudil; on govori svoj materni jezik, laški, francozki, an tiški Boji 58. pred Kristusom derli. 2) (Dalje sledi.) Tersta Aleksandrijo spechj V nedeljo po sv. Miklavžu sem pil v kavarni j? degli u v Terstu poslednjo skledico kave pred svojim odho dom iz Evrope v Egipt. Komur se ljubi dobrega zajterka iu kdor potem na barko gré, temu svojega izgleda ne pri-poročujem: meni se je kava prav grenka zdela, in zraven mi je pihala še prav silna burja v slovó čez Kras sčm iz ljube moje kranjske domovine, tako, da sem se z napol grenkimi, napol merzlimi občutki locil od nje. Stoje na kako se je polagoma že dim valil bregu morja sem vidil, iz dimnika parobroda 55 Amerika", kteri je bil v Aleksan drijo namenjen ; višnjevo banderce v znamenje odhoda je bilo verh drevesa že razvito; še enkrat in s težkim sercom objamem „z Bogom!" svoje ljube ter stopim v barko. Morjé je bilo v barkostaji zlo nepokojno , brodnik je veslal z vso močjo, valovi so pljuskali na oběh strauéh, pa vsega tega nisem ne vidil ne čuti! : kmalo sem bil na parobrodu. Popotniki so bili večidel že zbrani; mornarji so navijali silne verige, na kterih sidra visijo; verh mosta je veleval kapitan K.; kmalo zažvižga mašina; kolesa se zaverté, krog nad nami se valí temni bilo je zjutraj 11. dec. in krog zašumi in se peni morje 5 dim, odpeljemo se iz Tersta; lanskega leta. Marsiktero okó se je še željno oziralo proti domu bele rutice so še v slovó migale; pa kmalo smo bili zunaj ? barkostaje. Terzasko mesto je ležalo pred nami v okrozji, na desni svetilnica, v zastaji mestni grad, pred nami pa kakor gost gojzd neštevilne drevesa bark, ki so bile vse z banderci okinčane, pa ne našemu odhodu v čast, ampak zavolj nedeljskega praznika. Družba ni bila velika, ker za in kratek čas se dozdaj še ne vozi veliko ljudi v Egipt, zimske mesce je jadransko in srednje morje po navadi zlo posebno ne vabi v poto- togotno, kar nikogar nepokojno in vanje. Peljali so se s to barko vdova bana Jellačića v družbi nekega nemškega grofa in njegove gospé, kteri so bili v zgornji Egipt namenjeni, en protestantišk dohtar in misijonar iz Jeruzalema, neki imeniten aleksandrijsk ter-govec s svojo lepo ženo in en gospod od Lloydove družbe s celo svojo rodovino. Razun gospé grofinje Jellačić-eve so pa večidel vsi popotni tovarši med potjo tolikanj bolehali in terpeli, da jih ni bilo veliko viditi. Veš 5 ljubi bravec, kaj je morska bolezen? Ne sme ti biti žal, ako nisi sam skusil; zato ti je tudi ne bom 2 ') Wietersheim „Geschichte der Vôlkerwanderung44 I, 218. ) Caesar. „Bell. gall." I 5. S tem potopisom je častiti nas rojak, ki ga je imeniten poklic peljal v daljno Afriko, začel popis egiptovske dežele, iz ktere gležki, rusovski in turski, za nemškega pa mu ni mar kapitanu vélikega parobroda ravno tište družbe, ktera, kakor se tolikrát sliši, bi imela „nesti germansko civilizacijo proti jutru." Ne bodi mu škoda, verlemu Markotu! Bolj Ijubez-njivega in prijaznega kapitana ni daljec in blizo ; to poter-dujejo vsi, Anglezi in Nemci, Talijani in drugi, kteri se ž • # njim vozijo Kdor se pervikrat in za delj časa v pt'ije dežele na pot podá, tega zanimuje na poti vse; pozdravlja pri odhodu svoje domače hřibe in goré, domaće mesta in vasi. Lju bezen do domovine, p rem la č na včasih, dokler člověka še domače obnebje pokriva, se oživí in uname, ko ga ob-dajajo ptuji kraji in ptuje dežele, ko njegovo uhó već ne čuje.sladké besede domaće. Delj in delj se je odmikovalo teržaško mesto, v zatičji so še stermele kraške skale, med kterimi se kakor tanka žila vije proti Nabrezini železná cesta; po hribih in bližnjih gorah pa je ležalo veliko enega. Tebi, moj ljubi bravec, se bo pač čudno zdelo, da enega opomnim, kar je pri nas doma mesca grudna navadna reč; kdor pa je celo zimo kakor jez pod kairskira obnebjem pre-živel, kjer ni ne dežja ne snega, pač ne pozabi trenutka, ko je vidil zadnjikrat bele Peljali smo se kraj istrijanskega brega. Siromaška dežela ne razveseljuje očeša. Vidiš mesta in vasi, cerkve in gradove zidane po laški šegi in od delječ lepe na pogled ; pa okó vidi sčm ter tjè le posamne drevesa, zemlja je skalnata, in kar se vidi, pusta in opušena. Bilo je pa gore in íroličave. pozimi in IHHP ■ ■■■ p^H na daljec se marsiktera reč drugači vidi, kakor od blizo, in ne mika me tista nesrečna vsevedčnost premo-drih turistov, kteri na pet ur delječ, v tem, ko v vozu ua daj, da bi Bog železnici spé, vsakega griljčka slišijo! dežela istrijanskih bratov bila raj na zemlji ! Pervi dan naše vožnje smo bili še vsi na verhu paro broda; popotnik v začetku hoče še vse viditi; zdi se mu ? kakor da bi ne smel zamuditi nobene razvaline, nobene skale, ktere s prostim ali z oboroženim očesom zapaziti more; pozneje pa, ko ga marsiktere tezave mucijo, ga ne miče pogled ne na albaneške, ne na arkadske gore! V začetku ogleduje z verha, kako val za valom se versti; kako morje se peni in šumi krog mogoćnih koles; gleda v dno morja in se ozira proti nebu, kamor gosti dim se valí; ogleduje mornarje, silne verige; tudi zapazi čolniče na strauéh, kteri so za silo pripravljeni; ta znabiti zleze zlo gori na most; uni se zgubi v dno in ogleduje, kako v mašini zob z zobom se ujema, prešteva , kolikokrat se v minuti zasuče kolo in takih zvitih reci več. Vsak hoče vse vediti, vse viditi in vsak je strašno učen. Koj so bukve pri rokah, čedno na platno nalepljeni zemljovidi, in mislil bi, kdor vidi tukaj kakega gospoda zamišljenoga v vse to na klopi sloneti, da je on najmanj drugi Kolomb in da je osercje Afrike že na drobno preduhtal. Mislil bodeš, pri— jatel moj, kako učeni in zvěděni so ljudjé na svetu! Povem je obljubil našim bravcom povedati mnogo zanimivega o zemlji ti na to, da ravno ta na videz premodri gospod me je baral: in ljudstva tamošnjem. Vred. kdaj da prideuio iz jadranskega v ćemo morje, kjer je menda vožnja zlo nevarna! Kaj ne, da je to bistra glava? poleon » studira44 tursko vprašanje, posebno pa se menda Pa pustimo jih. nemško, ker mu v Berolinu, v slovitem mestu nemške > Vse se je balo večera, ko je kapitan Marko smehljaje omike s svojo omahljivo, sebično, šaljivo politiko prav po nam napovedal, da pridemo memo Pole v kvarnerski volji strežejo in ga tako rekoč silijo, da bi jim skorej po zaliv. Po navadi je morje tam nepokojno; znabiti se francozki šegi napravil godbo in ples! Vendar imeli bodo sprime tam naša burja z vetrovi, ki iz Ogerskega čez Hor- cesar isejo, in takrat Bog pomagaj vaško sčm vlečejo. ) ker vojska bo „lokali zirana". Tako je s tem nemštvom, v politiki in veri ne-To je pa res, korajžni smo mi možje suhega plemena zedinjenim: eni služijo hoté ali nehoté Napoleonu, drugi so dokler smo na suhem: tudi še takrat ne zmiraj. Pojdite bolj sami za-se; le mala stranka se morebiti še proti jugu pa včn na morje, naj zacnejo vas zibati rahli valovi vetrič potegne, naj se pokaže le en temen oblačec rajže in junaštva, žali Bog, je konec. f ? naj ko- ulilo ozira! Zatoraj nam ne gre nikakor v glavo, kako da 55 ces se more še tista ljuba nada gojiti, da le od tam je nam še zveličanje in pomoč v teh razvetranih in hudih časih, da da nam bodo iz- Avstrija mora nemška biti, da si mora nemško politiko 11 Quarnero dorme!" nas je pri juzini tolazil kapitan, verstne pečadre in goreče vina bolje dišale. Enkrat pa se usvojiti in ž njo naprej domá in drugod proti vsem postávám zaziblje ladija tolikanj, da kozarci, vilice in noži zarož- in narodovskim pravicam! Tako jo namreč naše dunajsko ljajo ? in nobenemu ni vec disala juzina. Do zdaj, kraj brega Istrije, smo bili srečevali celi dan casnistvo gode in pri vsaki priliki dolgo in široko po svetu , „.w^v. Mm «.v,^,«.. trobi, resnico kali in ljudi moti in slednjič prave podstave še veliko večjih in manjših bark; pri Poli smo vidili tudi k edinosti in obcnemu porazumljenju jemlje. Vendar cemu še eno avstrijansko vojno barko z napetimi jadri ne deleč to! Sto- in večkrat so že pametni možje rekli, da mora smo bili pa večidel le bolj sami. Na večer Avstrija svojo avstrijansko politiko imeti, ki ima kore- od nas; naprej se je pa vendar razkacilo nekoliko morje; zaceli smo se nine v cesarstvu ^ v raznih narodih obširne deržave z njih močno zibati; visoki valovi pljuskajo na stene parobroda; historicnimi pravicami in pridevki, da bodo v miru in edi- naprej in nazaj, na levo in na desno se je zaganjala mo- nosti zedinjeni znotrej moćni, zunaj hrabri in častěni. Čudno gočna ladija; ojster veter je pihal od Reke sčm; kmalo je pa je tudi to, da celó tišti nemški časniki, ki se katoliški zginil od verha tovarš za tovaršem, da nazadnje sem bil imenujejo, pri nas velikrat z nekako pobožnostjo in proti izmed vseh popotnikov jez z eno samo gospo zgorej, blizo pravému doznanju in zahtevanju le in vedno le nemštvo toplega dimnika in tedaj skoraj v sredi ladije, kjer se zi- priporocajo, in ces, tem se mora verjeti, ti imajo prav, banje najmanj čuti. Hudo je bilo mraz; od trenutka do trenutka je močneje hrumelo morje, je cverkalo lesovje parobroda, je žvižgal vihar med drevesi, banderom in vervmi. gredo drugi za nj i m i 55 stoj ;lt dokler spet kaka vihra svoj mogocni nasproti ne zagromí, in se potem eden druzega osup n njeno gledajo in prašajo: kaj spet? Exempla sunt odiosa! Kako mogočno, krasno je morje, kako veličansk je vihar!" — Res težavno in imenitno opravilo ima sedanje pomnoženo je djala gospá; al v tem hipu pljukne en val čez verh, deržavno svetovavstvo, ki se je 31% majnika pervikrat k in gospá in jez sva bila oba dobro keršena od morja v Noč posvetovanju snidlo. Da bi po svoji moči kolikor toliko k je prelepa u pravi na dalje gospá obnebje, kako čisto berlijo zvezde44 55 kako je jasno obcnemu pridu doveršilo! Te dní stoji pred očitno sodbo al v tem omolkne siloviti hudodelnik z imenom Janez Smidt, kupčijski mia in nagloma se podá v spodnji hram. Jez sem bil pa še delj časa na verhu, ne zato, ker je bilo morje in obnebje in vse to tako poetično, — ampak zato, ker je v spodnjem deneč dale 5 , ki je, obdolžen kakor so „Novice" > da je svojega že ob svojem času pove-gospodarja 12. marca lan-ga potem v lesenem zaboji hramu zrak zagaten in ker mi je bilo ložeje pri sercu, zabitega po železnici kakor blago v Galicijo poslal, kjer so dokler sem vidil še skoz temno noč v daljini zadnji ozki ga še le letos mesca prosenca staknili in njega pervega skega leta umořil in oropal in trak zemlje ljube naše domovine. (Dal. si.) silnega umora obdolžili. Pravda še teče, ker hudodelec ter dovratuo tají svojo pregreho in vedno le nekega ncznanega Mlada Litvanka Prosto po neki stari Litvanski zložil Fr. Zakrajšek O jutercu zlo rano rano Be rol in ca krivega delà, čeravno so mu skorej že na las pregreho dokazali in ga umora prepričali. Ž njim ste tudi dve ženski, ki ste mu dobro pomagale, da so dalje umorstvo zakrivati in denár zapravljati mogli. Kmali bomo vi- Smehljalo se solncce je nad mano Ko že pod okencom vesela Je mila majka mi sedela. » dili 5 kakošen kruh Iz Gorice. si bo spekel iz te moke! Drage skažite mi ljubav in natisnite sledeči poziv do vseh slovenskih pisa- „ Novice" , y Cuj ! kaj ti pravim, tvoja mati Te hočem vendar poprašati: Kod si tak rano že hodila. Da si svoj vencek si zmeglila? Sijal je danček že mi v lice, Ko sem po vercek si a* vodice, In tù je vencek o meglici Zmeglil se tako pri vodici. ? teljev. Iz Ijubezni do mile slovenščine in do svojih dragih bratov sem sklenil, izdati za novo leto 1861 precej ob- I sirno V slovensko knjigo pod naslovom „Vile slovenske". • * grem po Heleno, Aj! aj » to zlàta ni resnica, Resnicna to ni besedica; Poslušaj, hcerka! vem jo bolje Spremljala Mirka si na polje! Ce ravno imam ze veliko gradiva poetičnega in prozaicnega pripravljenega v ta namen, se mi vendar ne zdi še za-dostno taki nalogi. Da^si tedaj v tem, ko tudi Nestorja in Ulisa zadobim v svoj namen in v hašen naše literature, vabim častite gosp. pisatelje slovenske vse, naj me podpirati blagovolijo v tem važnim započetji. Sostavki vse baže in pesmi, če imajo le krepko moralno idejo za temelj, bojo našle svoje priložno mesto. Hymni, elegije, matka! to je res resnica, Poštena to je besedica: Na polj e Mirka sem spremljala Da sem — besedico mu djala. balade, romance, sonetje zastavice, smešnice in ? glose ? basni, alegorije, epigrami y kdo vé imena, šteje rodove?" vse ki jih to bo prijazno in hvaležno sprejeto. Tudi prevodi nekteri žalibog! še pisano gledajo, mi bojo prav po godu, posebno prevodi iz Litvanskega in iz staroklasične literature. časnikih Dopisi Na Dunaji 3. rožnika. r Izuzeti so pa politični spisi in pa tišti, „qui ad facultatem ? argutiorum conducunt", to je, nočem sofistike ampak prave filosofije. Prosim pa tudi nadepolne mládenče, ako imajo se bere v kakoršne si bodi sostavke ali pesmi, kterih iz boječnosti niso da sedaj ko francozka armada miruje, cesar Na- se zaupali „žitja ptujšini", naj n;i jih berž ko je mogoče Posrostoma 183 posljejo; prekuhati mešanico bo moja skerb. V frankiranih „Presse*4 pise iz Ljubljane, da vse „živejše gibanje" kakor pismih naj se mi posljejo spisi pod nadpisom: Franz Za- v drugih mestih se je po 1. maji tukaj med obertniki iu ro-kraj sek in Gôrz im K us ten lan de". Nadjaje se da po- kodelci začelo. Kje nek je gosp. dopisnik to novico dobil? oltar slovenskega slovstva radi i* iz vabljeni gospodje bojo na žertovali mnogoverstnega blaga svojega uma, da tako malega stvar naraste velika in slavna", sklepam pa ta poziv z mogočnimi besedami našega pevea : Nam ni o tem nič znano. Ravno smo zvedili žalostno novico, da je gosp. baron Laz z a r i n i v Smledniku nanag loma umerl. y Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se Krasno bo sad slovenske reći ob uri dozorel ; Gani se verli ratar! sin bo veselo sejal, Cvetju se čudil unuk unuka unukove žetve! Novičar iz domačih io ptujih dežel. Iz Dunaja. 31. dan p. m. se je začel zbor pomnože Iz Gorice 31. maja. M. S. Franc Zakrajsek. Naše mesto dobiva nega deržavuega svetovavstva ; pričujoči so bili razun mini strov vsi deržavni svetovavci; namesti 3 ogerskih, erdelj vsaki dan novo podobo. Sozidalo se je poslednji čas mnogo skega, » . » V novih poslopij, napravile so se nove ceste in sprehajalisca, zasadili se novi drevoredi, za ktere našim prednikom celó nič mar ni bilo. tirolskega iu enega iz serbske Vojvodine, ki so se odpovedali zboru, so prišli novoizvoljeni. Predsednik gosp. vice a O velicanskem mostu čez Sočo ste „No nadvojvoda Rainer je začel zbor z ogovorom, v kterem je zbornikom, ki imajo biti „najvišji svetovavci cesarju in kroni" že same večkrat pisale. Govori se zdaj tudi, da bodo čisto novo cesto izsred mesta naravnost na kolodvor napravili , kamor železnica iz Tersta pride in se odtod po imenituost njih pokliča na serce položil in jih povabil, naj odkritoserčno razodenejo potrebe vseh stanov avstrijanskega cesarstva, v tem pa naj nikoli ne prezrejo, da blagor vseh laških livadah vije Polje dosti lepo kaže; al „kavalirji a (židni červiči) se spet letos slabo sponašajo, kakor slišimo skor po vsem Laškem, kteremu je nekdaj svilarstvo toliko dobička donašalo. Cerviči nek spet zlo bolehajo. *) se opira na uterjenje pravic cesarskega prestola in na ob- • Potem so svetovavci pris eg li blagor ce Tako imenovani „lepi svet u kakor Nemec ženskam se čedalje bolj širi; obroci ženskih kril so se tudi Oče se jezijo, ko viflijo, da pravi pri nas na kmete zaplodili. m a a, flJHHHHHHHHH^HH|j rada prikriva, se izgovarja, da nič ne vé, kam da so obroci al mati, ki neumnost hčere s kadí prišli, movladarica, zoper je bilo in tako bode! In tako vse nič ne pomaka moda" je sa-ktero je vsaka beseda bob v eteno; tako r> stoj derzavne edinosti. terdno zvestobo cesarju in da bojo v vsem le sarstva pred očmi imeli in vedno le po svoji I as tni vednosti in po svojem lastnem prepričanji se obnašali. Opra-vilni red, ki v 32. razdelkih předpisuje, kako se ima zbor v svojih pomeukih ravnati, je bil vsakemu svetovavcu iz-ročen. Neki razdelk předpisuje sicer, da nobeden ne smé zapopadka posvetovanj očit no razglasiti; al to menda ni tako razumeti, da bi ne smeli svetovavci svojim znancom povedati, kaj se godi v zboru, ker to bi bila velika škoda Iz Zagurja na Notranjskeni 1. junija......r. vediti kako zboru samému, ako bi le skrivaj ravnal. Ako si hočejo pridobiti zborniki tudi zaupanje ljudstev, mora ljudstvo Ocitna zahvala prebivavcov bistr i skega okraj a miloserčnim dobrotnikom svojim. Silna suša in požrešni červ sta lani napravila celi deželi znano nad-logo. Presvitli cesar in obila množica dobrotljivih Kranjcov so na mili klic Njih eksc. visokočastitega deželnega poglavarja gosp. grofa Chorinski-ga nam prihiteli na pomoč, da-rovaje nam dnarja in žita. Naš častivredui okrajni pred- se obnašajo v zboru. Všeč je tedaj vsem, da je uradni dunajski časnik prinesel celi govor nadvojvoda predsednika in pa ogerskega svetovavca grofa Ap-poiiï-ay- ki je po ogovoru nadvojvodovem besedo poprijel. Rekel je grof, da ne namestuje ogerske dežele, ki mu ni nobenega sporočila dala, ampak da to kar bo govoril, bo govoril le v svojem imenu. Zvest cesarju pa tudi svoji stojnik Susteršic s prejetim dnarjem modro goepodarijo: tursice, ajde, ječmena, fizola in krompirja so nakupili in po presoji častitih gospodov fajmoštrov in županov po potrebi od časa do časa revežem odmerjajo. Tako so potrebne z mnogoverstnim semenom preskerbeli in lačne še vedno z domovini je grof med drugimi rekel mislim da v živežem oskerbujejo. Bog daj ! da bi jim do prihodnje žetve te zaloge ne zmanjkalo. Blagi dobrotniki naši vsi! Ce po besedah Odrešenikovih kozarec hladne vode ne bo brez plačila, koliko plačilo čaka Vas, ki ste revnim bratom jim prazne njive nenavadnih okoljsinah, v kterih se zdaj znajdemo, je ta zbor edinç mesto, v kterem se moremo pogovoriti o tem, cesar ogerska dežela želi in terja ; pokazalo se bo pri tem tudi, da to, za kar ima ona stare pravice, ni nevarno edinemu cesar-stvu sarstva. utegne imenu vseh namestovavci le dobro biti tudi vsem drugim deželam ce-Enako je govoril tudi grof Andrassy, ki je v drugih ogerskih gospodov še přistavil, da niso ogerske dežele, svojim solze posušili y lačne glada rešili deržavnega zbora. obsejali! Prejmite s temi versticami preserčno «ahvalo in ste si z miloserčnostjo svojo postavili očitno zagotovilo, da ampak cisto osebni delezniki Ko sta bila še povérjevavca zbornih protokolov izvoljena, namreč krajnski grof Anton Auersperg in ogerski grof Anton Szecsen, je bil pervi shod pri kraji. hvaležnosti spominek pri nas derla ne bo! » ki ga tudi najhuja burja po Drugi dan so se poklonili vsi zborniki Njih veličanstvu cesarju, ki jih je sprejel z ogovorom, v kterem jim je med drugim rekel: „Važne reci o postavah in za poravnanje deržavnih dohodkov in stroškov se Vam bojo v posvet iz-ročile. V tem nikoli ne zábite, da vse dežele cesarstva ima ediniti ena vez, in da vsaka poskušnja, kakor koli zrah- Iz Ljubljane. General-komanda iz Verone ne pride v Ljubljano, kakor se sedaj sliši, ampak v Videm, kjer imajo obilo prostora za nje stanovalisca. Kakor nekdaj Gvelfi in Gibelini si stojite sedaj dve stranki Ljubljančanov na-sproti : ena togotna, da ne pridejo novi gosti, druga pa vesela — vsaka meri po svoji vagi. Kdo če sodnik biti? Po naših mislih bi bil s v. Mih el pravo povedal. Toliko bolj pa želi sedaj vsak, da bi deželno poglavarstvo Krajni ostalo. Občna povestnica, ki je po se zakasnila, bo začela že ta Novicam". ■ dila troj č k e n mnogih overah dozdaj mesec izhajati ko doklada V nedeljo je v gornji Šiški neka žena ro- Ijati to vez, pelje le v pogubo celote in posamnih delov. Kaj takega brez razžalenja svojih svetih dolžnost ne morem dopustiti. Enako. moram varovati vse narode in vse dezele svojega cesarstva; enake pravice in enake dolžnosti morajo vživati vsi v bratovski slogi edine moćne deržave". Po ukazu ministerskem od 23. maja imajo po novi postavi za posle vpeljane poselske bukvice veljati za fantiče) žive in zdrave. Dobra ietina! To so nam poterdili tudi Lahi sami, ki so te dni o kokonskih zadevah v Ljubljano prišli. Ce bojo ćervici tudi letos v naših krajih zdravi, se bojo dali kokoni po dobri ceni spećati. Vred. popotne pisma (pose) po celem cesarstvu. Dotična c. k. gosposka mora pa v ta namen va-nje zapisati, da so ve- ljavne za leto in dau. C. kr. ministerstvo dnarstva je dovolilo, da se na pismih smé čez pritisnjeno marko ena versta napisa (adresa) pisati. » 84 Komisija, ki je bila poklicana v presodbo zem- Nico. potcrdil z 229 glasovi zoper 33; 23 zbornikov in hišnih in drugih neposrednih davkov je v malo glasovalo. Hud ravs in kavs je bil za tega voljo v zboru; ljisnih, tednih sklenila svoje delo. Kakor „Oesterr. Zeitg." pise, je tistih nasvetov, ktere ji je ministerstvo podalo, le malo skozi in skozi poterdila ; po poskusnjah bojo s katastrom po novi ga je osnovi v Tirolih in doljni Avstriji zaćeli; pridobitni davek perve verste je komisija poterdila, vse druge verste je zavergla ; davek od his in najemšine hišne utegne nekoliko ileržavnem zboru". Cavour je mogel marsiktero grenjko požreti; zlasti podajal Guerazzi, ki je 2 uri zoper to pogodbo govoril in nazadnje rekel: „Ako ne moremo Italije zediuiti, nas saj Bog ^g^gggJPJHHHM^MJM^^jHJH pogrebci, ne pa svobodni Italijani v pervem italijanskem obvari, da bi jo ločili! Mertve pokopati se poklićejo manjsi biti. Francozko. Cesar Napoleon in cesarica sta se 1. Na binkoštno nedeljo je bilo po vseh tukajšnih dan t. m. v Lionu snidla s cesarico rusovsko. cerkvah pastirsko pismo gosp. kardinala in velikega skufa viteza Rauscher-ja oklicano, v kterem vse verne zlasti pa duhovsino dunajské škofije vabi, se s posojili udeležiti papeževega zajema, ki je razpisan na 50 milij. frankov. Pomina vredno je odkritoserčno pismo, ki jo je ue-davnej zbornica dunajskih advokatov si. ministerstvu pravíce izročila, v kterem ga prosi, naj bi se cela sodniška ravnava prenaredila, in se živo poteguje za ocitno in u s tm en o ravnanje. Zbornica naravnost pravi, da red kazenske pravde od leta 1850 ni bi) sicer popolnoma brez napak, kakor nobeno človeško delo ni; al bila je lepa in dosledna postava, ktera se je berž ljudstvu prikupila, čeravno sodniki in advokati se niso bili vajeni očitne Allgležko. Deržavnemu zboru je 2. dan t. m. minister Russel povedal, da po svetu angležke vlade se bo veliki vezir podal po Turske m pozvedovat stan kristijanov. Russel meni, da tako se bo ta zadeva resila brez razpora med vladami in brez razžaljenja sultanovega. Po tem takem se bo berolinska „Corresp." spet potolažila, ki je unidan hudi hrup zagnala, „da se romanizem združuje z slaviz- mom, da bi vzela germanizmu gospodstvo tisučernih let! u Ilolaildija. Strašen vihar je razsajal binkoštne praznike v več krajih severne in južne Holandije ; sto let stare hraste je ruval iu cele hiše podiral, tudi mnogo ljudi je ubil; na rekah je potopil več ladij. in ustrnene (besedne) pravde. Zalibog 1 da ta postava ni Pogovori vrednistva. Častitemu gosp. fajm. A. Š. pri Svet. blizo Orm: Skarje, ki ste nam jih v podob i poslali, so Kevševim dolgo veljala in da ji je že leta 1853 sledila nova, ki pa je mešanca mnogoveratnih pravil in se nikakor ne more z\0 podobne, le škarnjice na ročníku so vse drugaćne; ročnik oj dolgo obderžati. Naj bi tedaj si. ministerstvo spet upeljalo stre škarnjice je zavihan kakor pri navadnih šivarskih skarjah; druxa škarnjica pa je skoz in skoz ravna, enmalo dalja od une in očitno in besedno razsojevanje, ali če to zavolj kterih zbornici popolnoma neznanih zaderžkov ni mogoce, naj se skoz in skoz red civilne pravde predela na podlagi starih vodil in pridene to, kar so novejše skušnje za dobro poterdile. Slavni natoroznanec gospod Vincenci Kolar je Vam radi pošljemo Kevšove za poskušnjo. 30. p. m. umerl. Ogersko. Francozko ministerstvo kmetijstva je vpra- šalo: ali bi se ne dala sviloreja na Ogerskem z velikim pridom upeljati? Dunajsko ministerstvo je vprašalo obertnijsko zbornico v Košicah (_Kaschau), kako in kaj? in ta je odgovorila, da — iu tako utegne biti, da bojo Fran- , ako Ogri ne cozi na Ogerskem zaceli svilo (zidoj presti ma rajo za njo na koncu nekoliko zakrivljena; blizo v sredi ima greben, ki se vleže v jamico pavca in kazavnika, kadar delavec terto obrezuje. S tako napravljenim ročni ko m se res dá delo gotovo veliko bolje opraviti kakor s tistimi. ki ste nam jih v podobi poslali. Ako želite, Gosp. L. R. v Mu: Gosp. B na D: Ali bi Přejeli, in bomo berž ko bo moc natisnili. ne mogli dobivati Vaših dragih dopisov saj v nedeljo ? Poslednji dan so nam prekasni ; moramo jih po tem zlo krajšati. V Zit il a cena v Ljubljani 2. j u n i j a 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 52 banaške 5 il. 52 tursice 4 Ů 4. sorsice 4 fl. 14 rez tako Lasko. Spet homatije na Lask< da spet vse gleda Ie na Si ci lij nosijo zvonec 3 fl. 435/10. — jećmena 3 fl. 18. — prosa 3 fl. 42. Kar so vládni — ovsa'2 fl. 34. ajde 3 fl. 66 telegrami iz Napolitanskega dolgo zakrivali, se ni več pri kriti dalo: 30. dan p. m. je Garibaldi po hudem boj vzel Palermo, glavno mesto sicilijsko. Celili 8 ur je ar- mada poli ta nska metala bombe v mesto, v ktero so priderli Garibald al vse ni uič pomagalo, in le čuda je 5 da jih politanska armada s 30.000 vojaki ni mogla užugati; ravno tako čudno pa je tudi, da napolitauske ladije, ki švigajo noč in dan po morji, še niso mogle ne ene tistih ladij vjeti, ki dan na dan dovažvajo vojake, orožje, střelivo in dnar Garibaldi-tu iz Laškega, Angležkega in menda tudi iz Francozkega. Garibaldi ima sedaj svoje glavno stanišče v sredi Palei v svoj razglasu pr » za Italijo in kralja Viktora E S Pale da se vojskuje rmo pa še ni vsa Sicilij je M e s i n ; v rokah Garibaldovih, ker najmočneja terdnj ki se ne dá drugač zmagati kot z vredj 5 in iu se tudi že obsedo. Veliko kervi se bo tedaj še prelivalo kdaj bo konec kervavih prekucij? V Kalabri unema punt zoper vlado napolitansko ; najvišja gospoda stoji v versti ustajnikov. Na Napolitanskem je nek še mirno. e se je včeraj Iz Rima 25. maja. General Lamoriciei podal v V i t e r b ker mski meji S t Papezeva armada šteje sedaj 25.000 vojakov. Po „Gior. di Romau presežejo dosihmal nabrani škudov. milodari ze pol milijona lz Turina 29. maja. Deržavni zbor je pogodbo — — m me MVifiMTUi Y) r> n v Y> r> T) 69. ski po g. 100 Obligacije zemlián. odkap». (po 100 gold.) ,, ,. .... .,, avstrijanske g. 92.50 Keglev.cev. po g. 10 5°/0 dolnjo 5°/0 ogerske.....„ 73.50 5° 0 horvaškein slavonske 5% krajnske, štajarske, koroške. istrijanske 103.25 85. 40. 37.50 36.75 38. 23.50 GrofWaldsteinovi po g. 20 „ 27.50 14.50 37.75 61.251 Knez Esterhazy. po g. 40 55. —I Knez Salmovi po g. 40 40.501 Knez Palfyovi po g. 40 34.501 Knez Claryovi po g. 40 13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ r> rt Y) r> r> Budimski po g. 40 r> » 72. Denarji. koroške, istrijanske .„ 89.—i^esarsni ceium . . .„ Deržavni zajemi z lotrijami |N«poleondo.ri(20^fraokov)„ M * _ á ■ W /> i« wTviA i w\ rl n m Cesarske krone Cesarski cekini S Zájem od leta 1860 . r> 95.35 Souvraindori » r> V) 1860petink. „ 95.401 laoski imperiali r> » ww 1839. . . „ „ „ 1839petink. w 4% narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Komo „ 124.50 120. Pruski Fridrikdori Angleski souvraindori 100 25 Louisdori (nemški) 15.50|Srebro (aiij°) • V) n » v v r> 18.17 6.27 10.63 18.40 10.84 11.30 13.28 10.82 32.50 Odgovor ednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik