Komu najemno stanovanje Živahna razprava o osnutku pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj Solidarnostni stanovanjski sklad -za območje Ijubljanakifi občin je pred dobrim mesicem dal v javno razpravo osnutek pravtlnika o po-gojih in merilih sa dodeljevanje najemnih stanovanj. zgrajenih iz sredstev solidarnostnega stanovanj-skega sklada. Razprava je bila selo razgibana in je prinesla marsi' kakšno tehtno pripombo. O osnut ku in pripombafi nanj bo v krat-kem razpravljala občinska skup » ščina. Najprej: kaj predvideva Upravičenci za dodelitev Ttajem-nega stanovanja so druzine in ob-čani z nižjimi dohodki, mlade družine in upokojeni občani. Družine in občani z nižjimi do-hodki bi po tem osnutku iahko zaprosili za dodelitev stanovanja, če izpolnjujejo sledeče vogoje: da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za prijnerno stanovanje, da osebni dohodki prosilca in članov njegovega gos-podinjstva ne presegajo 900 dinar-jev mesečno na člana gospodinj-stva, in sicer v koledarskem letu, pred letom vložitve prošnje; dalje, da prosilec doslej še ni imel ust-rezno rešenega stanovanjskegn vprašanja, da je eden od obeh za-koncev zaposlen na območju Ijub-Ijanskih občin vsaj tri leta (ra-čunajoč od datuma razpisa nazaj! in da ima stalno bivališče na ob-močju Ijubljanskih občvn. Mlade družine bi lahko zaproslle za stanovanje, če izpolnntjejo na seldnje pogoje: da nobeden ocl obeh zakoncev ni nosiiec slano-vanjske pravice za pnmerno sta-novanje, da dru&ina doslej še ni trhela ustrezno rešenega stanovanj-skega vprašanja, da itna vsaj erlen od obeh zakoncev stalno prebiva-lišče na območju Ijuoljanskih ob-čin, da namensko varčuje pri po-nlovni banki za nakup stanovania ali za graditev slaaovanjske hiše. Oa organizacija, pri kateri je za-. poslen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanj-ski problem v roku petih let. Prednost pri dodelitvi imaio mlade družine z nižjimi dohodki in mlade družine, katerih starši niso lastniki vecsta.7iovanjsk.ih hiš. In kdo naj bi Hel za mlado aružino? Prvi pogoj bi bil, da od skle-nltve zakonske zvcze do vložitoe prošnje še ni minilo pet let. Drugi pogoj: da delovna doba zakoncev ud dneva sklenitve žakonske zve-ze do dneva vložitve prošnje ne presega šest let. Trif.ji pogoi: da ni nobeden Od zakoncev starejši od 30 let. Občani in družine z nižiimi do-tiodki bi lahko (glede na število Clanov gospodinjstvaj pridobili pn skladu stanovanja po naslednjern normativu: — za eno osebo do 28 kvadrat-nih metrov. — za dve osebi do 42 kvadratnih metrov, — za tri osebe do 57 kvadratnih metrov, — za Stiri osebe do 66 kvadrat-nih metrov, — za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva pa še do 10 kva-dratnih metrov. Za stanovanje bi lahko zaprositi tudi upokojeni občani, če izpol-njujejo sledeče pogoje: da nisn imetniki stanovanjske pravice ea primerno stanovanje, da dostej še niso imeli ustrezno rešenega sta-novanjskega vprašanja, da del sredstev prispeva Republiška skii-pnost pokojninskega in invalidske-ga zavarovanja in da imajo stalno bivališče na območju Ipibljanskih. občin. Prednost naj bi imeli Hsti upokojenci, ki so bili dlje časa eaposleni na območju Ijubljanskih občin in ki imajo dlje časa stalno prebivališče na območju Ijubljan-skih občin. In nekaj pripomb Morda bi bilo nameslo maksi-muma 900 dinarjev bolj življenj-sko določilo, da skupni osebni do-hodek prosilca ne sme presegati 40 odstotkov povprečnega osebne-ga dohodka v republiki. V ostalem pa je takšna omejiiev relativna in bi se morala prilagajati zmožno-siim sklada. Drugi razpravljalci so menili, da naj se cenzus vsako leto poviša. z ozirom vq porast Hvljenjskih stroškov. že zdaj predlagajo 1200 dinarjev kot naj-nižji osebni dohodek na člana dru-žine prosilca. 900 dinariev se jirfi sri nerealno. Spet drugje so pred-lagali, da naj bi se cemus na člana družine ravnal po vsakoletm naivišji socialm podpori, ki jo do-bivajo socialno ogroieni občani. Oziroma, da naj cenzus 900 di-narjev velja vsaj tri leta, drugače delavci in upokojenci ne bodo pri šli na vrsta za dodelitev novega stanovania. Razpravljalci so se spotaknili tudi nad tistim členom osnutka, ki predvideva, da bi skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada lahko pred potrditvijo pred-nostne liste razporedila posamez-ne prosilce ali skupino prosilcev, ali izločila posamezne prosilce ali skupino prosilcev ali pa na pfed-nostno listo vključila posamezne prosilce ali skupino prosilcev, če bi za to obstajali upravičeni raz-logi. Ta člen bi se lahko izrodil v nekakšno okence za osebne vpli-ve in podobne- ovinke, opazarjajo razpravljald. Izraženo je bilo tudi mnenle, da se določilo, ki predvideva, da aa mlado družino štejeta zakonca, če skupna delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze do dneva vložitve prošnje ne presega šest let. S tem določilom bi bili prizadeti predvsem delavci, ki se sorazmerno zgodaj zaposlijo. Več pripomb je padlo tudi na račun tako imenovanega »sprošče-nega stanovanja prosilca«. V ve-čini primerov se to sploh ne bi moglo šteti za uporabni stgnovanj-ski fond, sa) so to najslabša sta- novanja. Nekateri razpravljalci so predlagali, da naj se ta stanova-nja sploh ne oddajajo več, temveč naj se dajo na voljo občini, ki jih bo uporabila za tiste občane, ki še morajo po odločbi preseliti v najnujnejSe prostore. T. V.