Posamezna številka: 1 Din,
Poštnina plačana v gotovini!
LžaMJana» 7. marža '3923.	_______ Izhaja ?.» 15,; 22, Ir 30. ¥ mesecu.
Uuđafmm I
Eer je Trboveljska družba brez 'vsakega razloga odpovedala službo predsedniku „ZVEZE RUDARSKI H DELAVCEV“ v Kočevju sodrugu BALOHU FRANJO, in ker ta odpoved pomeni napad na Vašo organizacijo, se je treba pripraviti tudi aa naj hujše — na boj.
C e Trboveljska družba do sobote ne prekliče odpovedi — bodete morali v dejanju [pokazati, da [ste vsi za enega in eden za vse.
Podružnice „Zveze Rudarskih Delavcev“ bodo pripravile vse potrebuo za akcijo.
Živel preganjani sodrug BALOH!
Živeli rudarski zaupniki!
Živeli rudarji!
Reformisti in ofenziva kapitala.
Ofenziva kapitala je dohitela delavski razred nepripravljenega, on ni znal organizirati obrambne akcije, še manj pa je bi! zmožen organizirati protiofenzivo. Vzrok te slabosti delavstva na-pram kapitalistični ofenzivi leži predvsem v dejstvu, da je delavski razred izročil vodstvo reformističnim strokovnim funkcijonarjem, ki stoje na stališču sodelovanja s kapitalisti. Ti reformistični strokovni voditelji zagovarjajo takozvano delovno skupnost med delavci in podjetniki, t. j. da se izvede enakopravnost v delavnici in v produkciji sploh. Ustvarjajo se paritetno sestavljene komisije, ki rešujejo medsebojne spore. Krona te delovne skupnosti je mednarodni delavski urad, ki sestoji iz šest strokovnih funkcijonarjev, šest podjetnikov in 12 zastopnikov meščanskih vlad. Na podlagi te delovne skupnosti so skušali reformistični strokovni voditelji konsolidirati in obnoviti kapitalistično gospodarstvo. "V besedah so sicer za razredni boj. Ce pa ga je treba izvajati, takrat pa se pokažejo kot njegovi nasprotniki in sovražniki revolucije. S to reformistično politiko so^ povzročili, da delavski razred ni bil pripravljen na ofenzivo kapitala in da^ je ona povsodi uspela. Organizatorična predstavnica te reformistične strokovne politike je amsterdamska strokovna in-ternacijonala, kateri je priključena tudi ljubljanska strokovna komisija s svojim glasilom »Delavcem«.
Reformistična politika amsterdamske strokovne internacijonale in vseh njej eriključenih organizacij prinaša delavskemu razredu poraz za porazom, poleg tega pa še vspodbuja buržuazijo k vedno novim napadom. Reformisti se skušajo izogniti vsakemu boju med de-
lom in kapitalom, s čimer uspavajo delavstvo in ga izročajo na milost in nemilost kapitalističnemu izkoriščanju. Oni postanejo tako direktni agenti bur-žuazije.
Ker stoje reformisti na stališču delovne skupnosti, postane vez med njimi in nacijonalno buržuazijo vedno ožja. V zvezi z domačo buržuazijo se bore proti domačemu revolucijonarnemu proletarijatu in proti inozemski konkurenci. Posledica tega pa je, da postane nemogoča vsaka mednarodna proletarska akcija in s tem nemogoč uspešen boj proti ofenzivi kapitala. Reformistična politika ovira boj delavstva za ohranitev delovnih pogojev in pomaga svetovni buržu-aziji k vedno novim zmagam.
Proti tem posledicam reformistične strokovne politike se upirajo vedno širše plasti proletarijata, ki zahtevajo1, da se organizira odpor proti kapitalistični ofenzivi. Čimbolj pa se revolucijonarni delavci upirajo amsterdamski reformistični politiki in čimbolj oni organizirajo odpor proti tej politiki, tembolj prihajajo Amsterdamci v nevarnost, da bi morali ali opustiti reformistično politiko ali pa da bi morali izgubiti stik in vplivna delavske mase ter vodstvo nad njimi. S tem pa izgube pomen za buržuazijo.
Izguba njihovih pozicij v meščanski družbi pa napolnjuje Amsterdamce s posebnim gnevom napram revolucijonar-nim delavcem. Njim velja več skupnost z buržuazijo kot pa enotnost delavskih organizacij. Da vzdrže skupnost z buržuazijo ne darujejo samo razrednih interesov delavcev, marveč razdirajo celo delavske organizacije. Da stro opozicijo v organizaciji, izključijo voditelje opo-
zicije. če pa tudi to ne pomaga, potem izključijo cele podružnice, kakor to delajo v Nemčiji^ na Češkem in v Franciji. Pri tem razdiralnem delu si ne delajo nobenih skrbi, če zapode radi takega početja stotisoče delavcev v indiferen-lizem. Oni pač smatrajo, da je manjše zlo cepitev organizacij kakor pa opustiti skupnost z buržuazijo.
Reformistična politika amsterdamske strokovne internacijonale je torej povzročila, da je našla ofenziva kapitala delavce nepripravljene in da je ofenziva zmagovita na celi črti. Rastoči nevolji delavskih mas in opoziciji v organizaciji pa se skušajo reformistični voditelji ogniti tako, da izključujejo neljube jim člane ali pa cele organizacije.
Ali gremo gospodarski krizi nasproti?
Zadnji dve leti smo imeli silno živahni stavbeni sezoni. Zidalo . . ie po celi državi, zlasti pa v Zagrebu in v ??ogra-du. Ogromni ikapitali so se investL. ’ v nove stavbe. Živahna stavbena sezona pa je vedno znak konjunkture. Vsa industrija in obrt je udeležena pri stavbah. Zato pa so bili obrati tudi polno zaposleni.
Ta gospodarska konjunktura pa se je pričela ravno neposredno pred zakonom za zaščito države». V polnem razmahu konjunkture so bili delavci brez strokovnih organizacij, ker so bile razpuščene po zakonu o zaščiti države. Zato delavski razred ni mogel izkoristiti konjunkture v svojo prid. Mesto da bi zboljšal zaslužke in delavne pogoje, se je v dobi konjunkture poslabšal gospodarski in socijalni položaj delavstva v prid buržuaziji, ki je s pomočjo zakona o zaščiti države pograbila ekstra-profite.
Ali že se kažejo prvi znaki bližajoče se gospodarske krize. Ti znaki so se pojavili že lani koncem poletja. V Beogradu so se pričeli ustavljati stavbeni krediti. Pojavljati se je pričelo pomanjkanje denarja. Veliki denarni zavodi so večinoma že izgotovili svoje palače. V ustanavljanju novih industrijskih podjetij je nastala stagnacija. Pojavljati se je pričela inozemska konkurenca s svojo razvito tehniko in s svojim izvež-banirn delavstvom.
K temu pa se je še pridružila nova finančna in valutna politika finančnega-ministra Stojadinoviča in Narodne banke. Ta politika se vrši v smeri deflacije, t. j. v omejevanju tiskanja bankovcev. To hoče doseči finančni minister na eni strani s pomočjo uravnovesenja državnih dohodkov in izdatkov, na drugi strani pa s pomočjo omejitve kreditov pri Narodni banki.
Narodna banka v bodoče naj ne daje več kreditov za zidavo hiš, ustanovitev
in nakup industrijskih podjetij, zlasti pa ne za nakupičenje blaga. Industrija naj dobi v bodoče samo še obratne ne pa investicijske kredite, t. j. ona naj dobi samo kredite, ki jih potrebuje za nakup sirovin, plačilo delavcev itd., ne pa za razširjenje obrata.
Posledice te politike se že čutijo. Nastalo je silno pomanjkanje denarja, kar se javlja v tem, da je postal kredit silno drag. Danes se dobi denar na posodo za 10—20% obresti. Najbolj se čuti danes pomanjkanje denarja v Zagrebu.
Ce pa ni denarja, se zmanjšajo industrije, omeji se stavbeno delo. Zidanje novih stavb se omeji. Posledica tega je brezposelnost v stavbinski stroki, ki pa se potem razširi tudi na ostale stroke. Če se ničesar ne zida, potem tudi industrija nima mnogo dela. Podjetniki omejujejo obrate, brezposelnost narašča. Armada brezposelnih pa tišči k tlom delavske zaslužke in slabša delovne pogoje.
Sedanja finančna politika buržuazije gre na račun delavstva. Na račun delavstva se naj obnovi gospodarstvo, se naj konsolidira kapitalizem v Jugoslaviji.
Buržuazija je nastopila proti delavstvu najprej s političnimi sredstvi, t. j. z »Obznano« in »zakonom o zaščiti države«. S temi sredstvi ga je oropala možnosti združevanja in štrajka. Sedaj pa nastopa z gospodarskimi sredstvi, s politiko deflacije, omejevanje tiskanja bankovcev. Kapitalistična ofenziva je v polnem teku. Pred durmi je gospodarska kriza. Zato se bojuje kapitalizem proti vsem - socijalno-političnim zakonom.
Nova gospodarska situacija ne sme presenetiti neodvisnih strokovnih organizacij. Vodstvo bo moralo pokazati, da je kos položaju.
Za vedo© iignan.
Vkljub temu, da današnji zakoni ne predvidevajo v nobenem slučaju, da se lahko kakega državljana za vedno izžene iz enega kraja v drugega, imamo v tej dobi brezpravnosti tudi ta slučaj:
Oktobra 1920 je prišel v Slovenijo predstavnik Saveza rudarskih radnika Jugoslavije, sodrug Janko Petakovič, da posreduje in vodi pogajanja z Trboveljsko premogokopno družbo.
Sodrug Janko Petaković je bival v Sloveniji do 9. januarja 1921 in deželna vlada kakor tudi ostale instance državne uprave so ga pri mnogobrojnih intervencijah sprejemale in s tem priznale njegovo legitimnost.
Zahteve, katere so rudarji stavili po s. Petakoviču, je centralna vlada osvojila in po dr. Lotriču za 5. januar 1921 ukazala pokrajinski upravi, da mora prisiliti Trboveljsko družbo, da upravičenim zahtevam rudarjev ugodi-Vkljub vsem ukazom je hotela Trboveljska prem. družba zahteve rudarjev izigrati in s. Petaković je energično protestiral pri pokrajinski upravi, vsled toleriranja Trboveljske družbe s strani pokrajinske vlade.
Vsled te energične intervencije ga je deželna vlada na podlagi § 80 avstrijskega zakonika izgnala iz Slovenije in komisar Pinkava je s. Petakovića s 6. orožniki izgnal iz Slovenije.
Ker v odloku o izgonu ni bilo navedeno za koliko časa je s. Janko Petaković izgnan, ga je centralna uprava
Saveza rudarskih radnika ponovno poslala v Slovenijo, da tamošnjim podružnicam poroča o delu in da da potrebna navodila.
Ko je 21. julija 1921 prišel s. Petaković v Trbovlje je bil takoj aretiran in odpeljan v zapor v Laško, ker je bil radi povratka obsojen na 20 dni zapora in za vedno izgnan iz slovenskega ozemlja. Na protest s. Petakovića, se je sodišče izgovarjalo na naredbo pokrajinske vlade v Ljubljani, z dne 25. 7. 1921.
Sodrug Petaković je vložil proti tej nezakonitosti priziv, a pokrajinska vlada je priziv zavrnila in potrdila izgon.
Jasno je, da je s. Petaković izgnan na željo in zahtevo Trboveljske prem. družbe, od katere je s. Petaković energično zahteval, da izpolni zahteve rudarjev, katere je vlada potrdila.
Protestiramo proti tej nezakonitosti in odločno zahtevamo, da ministrstvo za notranje zadeve takoj prekliče izgon sodruga Petakovića.
8. marec.
8.	marca je bil obešen v Zagrebu Alija Aliagić radi atentata na bivšega notranjega ministra Draškovića, ki je izdal zloglasno »Obznano«, s katero se pričenja brezpravno stanje proletarijata Jugoslavije.
21 letni Alija Aliagić je izvršil svoj čin v prepričanju, da bo s tem oslabil reakcijo in beli teror v Jugoslaviji. Umoril je človeka, v katerem je videl nosilca reakcije nad proletarijatom Jugoslavije.
Jugoslovanski proletarijat ga hrani v svojem srcu, ker je daroval zanj svo-
je mlado življenje, čeprav njegov čin ni bil pravilen, ker vzroki za reakcijo v Jugoslaviji niso ležali in ne leže v enem človeku, ampak v splošni gospodarski in politični svetovni situaciji in v posebnih razmerah Jugoslavije same. Svoje življenje je daroval za proletarijat in poslednjo svojo imovino za gladujoče v Rusiji.
Sodrugi, v plemeniti nameri oslabiti ost reakcije, dvigniti odporno silo jugoslovanskega proletarijata, je šel zavestno v smrt.
Slava njegovemu spominu!
Iz Rusije.
Kooperacije (konsumi)iv Rusiji.
(»Glas Primoraca«, organ »Saveza jug. pomoraca« prinaša v svoji 4. številki ia zanimiv in točen izkaz o kooperacicnem pokretu v Sovjetski Rusiji.
Na prvi internacionalni konferenci Kooperacije so delegate drugih držav iznenadili uspehi komunistov v ustvarjanju kooperacij. To je najboljše in naj-izdatnejše pobijanje menjševiških trditev o nekakem »uničevanju« gibanja kooperacij od strani boljševikov.
Nova gospodarska politika je krepko doprinesla k razvoju kooperacije, ki so bile dokaj močne tudi prej. 1918. in 1919. leta so te kooperacije bile spremenjene v prave konsumne komune. Kooperativno gibanje, poprej razpršeno, postaja sedaj eden najglavnejših činiteljev gospodarskega življenja v Rusiji.
Z državnim kapitalizmom, s to novo etapo k upostavljanju socijalizma, je
sovjetska država postala lastnik zemlje in velike industrije. Sistem zakupa se uporablja- samo v srednji in mali industriji.
Znano je, da je bila v prvi periodi trgovska aktivnost neznatna in to je delalo velike skrbi sovjetski vladi. V svojem govoru na X. kongresu Sovjetov, je Ljenin o tem govoril:
»Mi smo takoj razumeli, da direkten prehod k socijalistični razdelitvi bogastva prekaša naše moči in da propademo, ako ne izvršimo urnika tako, da nam dopusti delati na ustvarjanju glavnih nalog, ki so mornentano važnejše.«
Tedaj — februarja 1921 — je začel delovati »Nep'.« (Nova ekonomska politika). Osnovala so se mešana trgovska podjetja, ali so se obdržale tudi zunanje trgovske ustanove same države, in zagotovljena je aktivna udeležba kooperacij. Dana jim je možnost, olaj-
šave, da lahko pokažejo vso važnost svoje gospodarske uloge.
Ruske kooperacije so že dale dokaz o svoji premoči nad privatno trgovino, posebno kar se tiče razpredela najpotrebnejših potreb. Ta premoč bo še večja, ko se organizacija še izpopolni.
Ves kooperativni pokret v Sovjetski Rusiji je skoncentriran v ogromni organizaciji. Vseruska konferenca kooperacij je poznana pod imenom »Cen-trosojuz«. Centrosojuz vodi to gospodarsko politiko, kakor država. On sam preskrbuje malodane polovico cele Rusije z življenjskimi potrebščinami.
Organizacije moskovskih in petro-grajskih kooperacij je posebno presenetljiv. V obeh prestolnicah je veliko število trgovin, restavracij in slaščiča-ren. Gotovo je v vsaki ulici po ena kooperacijska trgovina. Glavne trgovine so polne. Mnogobrojne tovarne živ-Ijenskih potrebščin so preskrbljene z najdovršenejšimi tehničnimi sredstvi. Kooperativna stanovanja za delavce in uradnike, zavetišča za otroke, šole, biblioteke. bolnišnice, lekarne imajo prvovrstno instalacijo, kateri se mora diviti vsak tujec.
Centralna Moskovska Kooperacija (M. P. O.), v katero je vpisano črez 700 kooperacij, ima nad 700.000 članov. Istotako je značilna tudi študentovska knjigarna (36.000 članov); tudi je velika delavnica čokolade, z imenom »Bolj-
ševik«. Moskovska kooperacija skrbi za proizvajo parfema in mila za toaleto.
Centralna Petrogradska Kooperacija (P. E. R. O.) šteje čez 800.000 članov. Ima v svoji upravi veliko posestev, od katerih je 6 pri Petrogradu, a ostaiik 66 po Rusiji. Eno izmed teh posestev, na katerem je šef oče sodruga Zinovie-va, je popolnoma elektrificirano. Na tem posestvu je 280 krav.
Na pristaniškem kaju v Petrogradu ima Centrosojuz in Petrograjska kooperacija ogromna skladišča blaga za izvoz, kakor: kože itd.
Kooperativna univerza Centrosoju-za v Petrogradu živi toplo intelektualno življenje, polno sijajnega komunističnega duha.
Ti, ki so videli vse to, enodušno priznavajo, da je proletarski kooperativa! pokret, ki je bil osnovan 1884 od pionirjev Rošdalskih (Anglija), dosegel največji razvoj ravno v dveh prestolnicah Sovjetske Rusije, pod režimom proletarske diktature.
Na osmem socijalističnem kongresu v Kopenhagenu (1910) se je Ljenin izrazil proti resoluciji o kooperativnem pokretu, ker ga je smatral kot reformističnega. Trdil je, da uloga socijahstov v kooperacijah lahko proizvede svoj efekt le po uničenju privatnega kapitala; ta misel je sedaj sijajno potrjena z razvojem kooperativnega pokreta v Sovjetski Rusiji.
Poročile o državni konferenci.
. *
Dopoldanska seja 28. jan. 1923.
(Nadaljevanje.)
Predsednik s. Jankičevič otvarja ob 8 uri sejo in poda besedo s. Krsti Tače-viču, referent k rezoluciji o statistiki.
S.	Tačevič povdarja uvodoma važnost statistike v delavskem gibanju. Brez statistike ne moremo vedeti s kakšno močjo razpolagamo in brez statistike je težko določiti taktiko v mezdnih gibanjih kakor tudi v ostalih akcijah. Radi nepopolnih statističnih podatkov je tudi poročilo CMSO nepopolno. Ti nedostatki se morajo v bodoče popraviti. Nato čita rezolucijo, katero je predlagal s. V. Teliović in spremembe, katere je komisija podvzela.
S. V. Petrovič pojasnjuje značaj in pomen predlagane rezolucije kakor tudi spremembe, katere je napravila komisija.
S. Tomanič zahteva, da sev rezolucijo sprejmejo še točke, iz katerih bo v statistiki razvidna starost odrastlih delavcev, število vajencev in njihova starost. ■
S. Cvetin Mihailovič predlaga, da se v rezolucijo sprejme tudi točka o stanju obrtnih strokovnih šol.
S. Ciril Kolaček razlaga važnost statističnih podatkov.
S. Milorad Petrovič stavlja pripombe o nekaterih točkah, ki se tičejo delovnega časa.
S. Tačevič čita popravljeno rezolucijo o statistiki, sprejema popravke s. Tomaniča in s. Petroviča in prosi konferenco, da rezolucijo s spremembami sprejme.
Predsednik s. Jankičevič daje na glasovanje rezolucijo, katero je konferenca enoglasno sprejela.
Rezolucija o statistiki.
1.	Vsi organi neodvisnih strokovnih organizacij morajo vestno in z največjo pažnjo in vstrajnostjo zbirati statistične podatke v duhu te rezolucije.
V krajih, kjer obstojajo mestni strokovni sveti, je glavni organ za zbiranje statističnih podatkov mestni strokovni svet, ki dostavlja zbrane podatke neposredno izvrše-valnemu odboru C. R. S. O. J. V krajih, kjer mestni strokovni sveti ne obstojajo, zbira podatke ona organizacija, kateri C. R. S. O. J. ta posel poveri. Vsi odbori, in zaupniki morajo pri tem poslu sodelovati.
2.	V centralni upravi savezov se morajo koncentrirati čisto strokovni podatki, t. j. strokovna statistika. Te podatke moraj* centralne uprave redno vsak teden dostavljati izvrševalnemu odboru C. R. S. O. J.: Mestni strokovni sveti zbirajo ostale podatke.
Podlistek.
Akcijski program \n taktika neodvisnih strokovnih organizacij.
(Predlog izvrševalnega odbora CMSO za zemeljsko [državno] konferenco.)
(Konec.)
4. Delavni čas ženskih in mladoletnih delavcev.
V boju za 8 urni delavnik morajo strokovne organizacije skrbeti tudi za zaščito ženskih in mladoletnih delovnih sil. Eksploatacija žensk in mladoletnih se je strahovito razpasla. Ženske opravljajo težka fizična dela in propadajo v nočnem delu, vajenci in mladoletni delavci ječijo pod brezmejnim izkoriščanjem. Oboji pa služijo delodajalcem za zniževanje mezd in povećavanje brezposelnosti, služijo za to, da odpuščajo delodajalci starejše delavce.
Zato je naloga strokovnih organizacij, da ženske kakor tudi mladoletne delavce vpeljejo v strokovni pokret in da jih potom izobraževalnih organizacij vzgajajo in pripravljajo za nepomirljivo razredno borbo. Pobijati pa se mora tendenca za vstvarja-nje posebnih strokovnih organizacij za ženske in mladoletne.
5. Boi za povišanje realnih (stvarnih) mezd.
Realne mezde delavstva v Jugoslaviji so strahovito nizke, a vedno se še zmanjšujejo. Glavna naloga strokovnili organizacij je, da se borijo proti vsakemu poskusu zniževanja mezd. Vso pozornost se mora posvetiti koncentraciji proletarskih množic za obrambo mezd in za boj za poboljšanje re-
alnih mezd delavstva. Nacijonalni indeks za mezde, strokovne organizacije C.entralnega R.adničkega S.indikalnega O.dbora, ne smatrajo za cilj svojega boja, ampak kol sredstvo za reguliranje svojih mezd.
6- Boi proti brezposelnosti.
Brezposelnost v Jugoslaviji zopet narašča. Poleg boja za skrajšan delovni čas in za zaščito delavske mladine, s čemur se posredno borimo proti brezposelnosti, se morajo naše organizacije tudi neposredno boriti proti brezposelnosti.
Eden izmed vzrokov brezposelnosti je tudi samolastna ustavitev obratov in podjetij od strani kapitalistov. To se pojavlja zadnji čas tudi pri nas v Jugoslaviji in proti temu se mora delavski razred najodločneje boriti. Delavci se morajo upirati vsaki ustavitvi podjetij in obratov in boriti se za to, da prevzamejo produkcijo v svoje roke.
Delavci, ki so na delu, ne smejo pozabiti, da tudi njim preti nevarnost brezposelnosti in morajo najaktivnejše podpirati borbo brezposelnih. Brezposelni ne smejo biti v organizaciji člani druge vrste. Treba se je boriti tudi za to, da se zakon o zavarovanju raztegne tudi na brezposelne delavce. Državna podpora brezposelnim mora biti v višini mezde in mora pasti na breme dotične industrijske stroke.
V boju proti brezposelnosti je naša glavna zahteva: kontrola nad produkcijo potom delavskih obratnih svetov.
Razven tega se morajo staviti še sledeče zahteve: brezplačna prehrana otrok brezposelnih delavcev, ukinjenje stanarine za brezposelne, izgradnja javnih del itd.
Nikoli pa ne smemo pozabiti, da se v kapitalistični družbi ne moremo uspešno boriti proti brezposelnosti z reformizmom — v zvezi s kapitalisti ampak samo z odkritim razrednim bojem.
7. Boi proti draginji.
Važna naloga naših strokovnih organizacij je tudi boj proti draginji. Za to akcijo je neobhodno potrebno zbirati čim širše množice delavstva. Država in občine se morajo z vsemi sredstvi boriti proti špekulaciji. Enako se mora tudi gospodarska in finančna politika voditi v korist širokih slojev naroda in se mora voditi v smeri pobijanja draginje.
8. Boi proti davku na delo.
V mnogih državah se po vojni uvaja davek na mezde. Razumljivo je, da je ta način eksploatacije izzval velik odpor vsega delavstva. Sedaj se uvaja ta davek tudi pri nas v Jugoslaviji, kar je 'še eno sredstvo za izrabljanje proletarijata.
Delavski razred nosi že danes prevelika bremena in ne more in ne sme prevzeti še tega krivičnega bremena. Z borbo proti davku na delo moramo voditi boj tudi proti vsem posrednim davkom, ker se z njimi zmanjšuje delavčeva mezda. Davčna bremena, vzdrževanje države morajo nositi izkoriščevalci—kapitalisti.
9- Boj za volitve obratnih zaupnikov in za vpostavitev obratnih svetov.
Vse strokovne organizacije se morajo boriti za uvedbo delavskih obratnih svetov. V to svrho morajo izkoristiti zakon o zaščiti delavcev in izvesti v celi državi volitve delavskih obratnih zaupnikov. Za delavske obratne svete mora centralni odbor izdelati akcijski program in organizacijski sistem.
Za volitve obratnih zaupnikov in uvedbo delavskih obratnih svetov se mora zainteresirati najširše plasti delavstva, tudi neorganizirane in delavstvo drugih organizacij.
10.	Boj za enotno proletarsko fronto.
Po direktivah izvrševalnega odbora morajo vse strokovne organizacije z vso energijo delati na vstvarjanju enotne proletarske fronte. Postavitev enotne proletarske fronte je za naše strokovne organizacije ena najvažnejših nalog.
V vseh akcijah za poboljšanje delavnik pogojev in za obrambo interesov celokupnega delavskega razreda, vselej kadar se moramo boriti za parole, ki so pristopne najširšim plastem delavstva, moramo v bojno fronto pritegniti čem širše plasti proletarijata s tem, da vstvarjamo enotno fronto proletarijata. Pri tem se ne smemo izogibati pogajanj in sporazumov s predstavniki drugih grup in struj, ampak prisiliti jih moramo, da se tudi one odločijo za boj za delavske interese, ali pa, da odkrito priznajo, da se ne marajo boriti za najosnovnejše zahteve delavstva in da se s tem pokažejo v pravi luči — da so na strani kapitalističnega razreda.
11.	Boi za organizacijsko enotnost strokovnih organizacij.
Konferenca neodvisnih strokovnih organizacij konstatira, da so centrumaši in reformisti krivi, da je prišlo v strokovnih organizacijah do razkola. Radi tega si stav-Ijajo neodvisne strokovne organizacije v svojo dolžnost, da najenergičneje delajo na to, da pride do organizacijske enotnosti strokovnih organizacij. Organizacijska enotnost je edino mogoča na podlagi nepomirljivega razrednega boja in na podlagi proletarske demokracije v organizacijah. Ideja organizacijske enotnosti mora prodreti v delavske množice in ustvarjanje organizato-rične enotnosti mora nastati iz stalne težnje delavskih množic po enotni proletarski fronti. Vendar se v dosego enotne proletarske fronte ne morejo nikdar žrtvovati principi
3.	tzvrševalni odbor C. R. S. O. J. mora redno objavljati zbrane podatke, urejevati jih in dati na razpolago vsem organizacijam radi obveščenja. Ob določenih terminih po presodi stvari, mora izvrševalni odbor podatke grupirati in izdajati mesečne, četrtletne, poluletne in letne statistične preglede.
4.	Neodvisne strokovne organizacije morajo zbirati naslednje podatke:
a)	Skupno številčno stanje delavstva. Razdelitev po spolu, razdelitev po starosti, razdelitev po kategorijah in kvalifikaciji; število organiziranih in neorganiziranih, število delavstva po drugih organizacijah, število zaupnikov, podatki o narodnosti in maternem jeziku, pismenost, strokovna izobrazba in šolska izobrazba.
b)	Mezde; največje in najmanjše po kategorijah.
c)	Delavni čas. Normalen. Nočno delo; čezurno delo; nedeljsko delo. Nočno delo žen in mladoletnih. Odmori med delom.
d)	Akordno delo.
e)	Stanje delavnice.
f)	Zavarovanje delavcev.
g)	Zaščitne mere v podjetju.
h)	Slučaji nezgod in nesreč.
i)	Stavke in mezdna gibanja.
t) Cene življenjskih potrebščin.
k)	Karakter podjetja (industrijsko ali obrtno.)
l)	Kapital (glavnica) podjetja.
m)	Moč motornih sil v podjetju.
n)	Kretanje brezposelnosti.
o)	O stanju sirovin in produktov (višina produkcije).
p)	Delavska stanovanja in konzumi v podjetju.
r) Žrtve reakcije.
Potrebne enotne formulare za zbiranje statističnih podatkov bo izdelal izvrševalni odbor CRSOJ.
Začasno se bodo zbirali samo najpotrebnejši podatki, da se organizacije privadijo na statistično delo.
Vsaka organizacija je dolžna, da dostavi izvrševalnemu odboru CRSOJ prepis kolektivnih pogodb.
5.	Izvrševalni odbor CRSOJ mora takoj pričeti z izdelavo detajlnih navodil in enotnih formularov, da bi se čim preje moglo pričeti z zbiranjem statističnih podatkov.
Nato javlja predsednik Jankičević, da se preide na prihodnjo točko dnevnega reda na: taktiko in akcijo in podaja besedo' referentu s. Bukviću.
S. Bukvić pripominja, da imajo dele-gatje predlagano rezolucijo že tiskano pred sabo in da se bo vsled pomanjkanja časa mogel zadržati le pri nekaterih točkah. Pravi, da se naš sedanji program razlikuje od onega izza predvojnih let in da je tudi obširnejši. Kapitalistični razred živi danes v znaku neprestanih kriz in čestih močnih pretresljajev. Povojne mirovne pogodbe te krize niso ublažile, temveč so jo še poostrile. Številne mednarodne konference končujejo brez uspeha. Kolonijalni narodi, Id so bili nekdaj brezpravni sužnji se pričenjajo upirati kapitalističnim izkoriščevalcem, mak države in državice postajajo politični in gospodarski vazali večjih kapitalističnih sil. To dejstvo priznava in objavlja tudi buržuazni tisk. Dolgoletna vojna je bedo in pomanjkanje širokih delavskih množic strahovito povečala in sklenjeni mir preti, da se spremeni1 še v strašnejšo vojno, ker ka-
in metode nepomirljivega razrednega boja. Najboljša pot za dosego enotne proletarske fronte so skupne akcije za konkretne cilje, ker one maso duhovno zbližujejo, in ustvarjajo predpogoje za enotnost strokovnega pokreta.
12.	Boj za zaščitno zakonodajo.
, trudeč se, v masah delavstva zatreti reformistične iluzije, se morajo naše strokovne organizacije boriti proti navalu podjetnikov na delavsko zaščitno zakonodajo. Boriti se ne smemo samo za to, da današnje zakone obdržimo in spravimo v življenje, ampak tudi zato, da jih poboljšamo in pridobimo še novih.
V	to svrho morajo zahtevati neodvisne strokovne organizacije, da pridejo vse delavske institucije čim preje v roke delavskega razreda in da se delavskemu razredu omogoči najpopolnejša kontrola teh ustanov. Zato se bodo neodvisne organizacije, ki so priključene C. R. S. O. borile za takojšnje volitve v delavsko zbornico m za volitve za urade o zavarovanju, kakor tudi za kontrolo nad posredovalnicam za delo m za kontrolo inšpekcij dela.
13.	Kontrola nad produkcijo.
V	boju za 8 urni delavnik, za poboljšanje mezd in delovnih pogojev je dolžnost neodvisnih strokovnih organizacij, da pojasnjujejo masam, da povišanje mezd še ne pomeni izhoda iz težkega položaja. V kolikor bo boj dozoreval, v toliko bo potreb-nejše staviti socijalno-politične zahteve. To bo v onem trenutku, ko bodo delavske množice izvežbane v obrambnem boju zaustavile kapitalistično ofenzivo in prešle v protinapad. Parola: Kontrola nad produkcijo je zato potrebna in koristna, ker pokazuje delavstvu perspektivo, ker pokazuje delavstvu izhod iz težkega položaja, ker jim daje idejo za prihodnjo perijodo boja.
iiednarodni pregled.
pitalizem ni v stanju, da reši vsak dan
bolj perečo gospodarsko krizo. Ofenziva kapitala je svetoven pojav. Fašizem se pojavlja tudi že v Nemčiji, Avstriji, Madjarski in Poljski, tudi v Jugoslaviji ga že imamo. V boju proti delavskemu razredu kapitalistom ne zadostujejo stare institucije: vojska, žandarmerija in policija, oni mobilizirajo proti delavskem razredu vse, kar morejo zbrati in pod-plačati. Vse kaže, da se bo fašizem močno razvil in da se bo reakcija proti delavskemu razredu še poostrila.
Ko si določamo svoj program, se moramo ozirati na internacijonalno situacijo. Gospodarska kriza, visoka valuta, naraščajoča brezposelnost povzroča v celi Evropi, pa tudi pri nas v Jugoslaviji strašne posledice.
Ne vpoštevati teh značilnih pojavov se pravi, pustiti v nemar interese delavskega razreda. Vsa ta vprašanja so medseboj v ozki zvezi in zanimati morajo celokupen delavski razred, posebno' oni del, ki je v naših organizacijah. Ime »neodvisne« strokovne organizacije ne pomeni nikakor še, da se naše strokovne organizacije ne smejo interesirati za politična vprašanja, da so neodvisne v politiki. Vprašanje vojne n. pr. je politično vprašanje, toda obenem je tudi krušno vprašanje za delavca in za njegovo' družino. Tako je tudi z ostalimi vprašanji:	finančnimi, davčnimi, dra-
ginjskimi itd. Beseda »neodvisen« pomeni samo to, da so naše strokovne organizacije neodvisne od političnih strank, da niso v organizatorični zvezi z nobeno politično stranko, da so razredno' borbene organizacije.
V prehodu na praktičen del programa navaja referent različne struje v delavskem gibanju in povdarja potrebo enotne proletarske fronte proti reakci-jonarni ofenzivi kapitala. To enotnost otežkočujejo baš oni, ki največ govore in deklamirajo o demokraciji v delavskih organizacijah. Demokracija pomeni pri njih: izključitev vseh kovinarjev iz Zveze, ki so si upali izreči kritiko svoji upravi, proti malomarnemu delu v Savezu. Beseda demokracija znači pri njih: najprej sprejmite amsterdamsko internacijonalo, in zavežite se, da ne bodete kritizirali delovanje uprave in glavnega radničkoga Saveza. Iz pisma GRS katerega smo vsi slišali, lahko spoznate nesramno metodo' denunciranja in psovanja. Mi se na to provokacijo ne oziramo in odbijamo vse denuncijacije od sebe in bomo nadaljevali svoje energično delo, da vpostavimo enotno proletarsko fronto in da dosežemo organizatorično enotnost delavskega razreda.
Povdarjajoč potrebo reformiranja današnjih strokovnih organizacij v industrijske zveze, pravi referent, da se mora pred tem doseči združenje vseh postojećih organizacij, pa šele potem preiti na pregrupiranje. Delati se mora na to, da se pridobi v organizacije najširše še ne organizirane mase delavstva. Za boj proti reakciji in ofenzivi kapitala se mora okrepiti naše strokovne organizacije in jih usposobiti za večje in manjše boje. Vprašanje mezd, vprašanje draginje, stanovanjske bede in druga vprašanja moramo obravnavati tako, da nas bo razumel vsak delavec, vsaka delavka.
Referent skrajšuje svoj govor in pojasnjuje spremembe, katere je podvzela komisija v nazivu. Za delavsko mladino je dodan še en odstavek in popravljen je tudi oni odstavek, ki se je glasil, da ne smemo' sentimentalno težiti za čim večjim številom organizacij. Vse ostale slovnične napake se bodo popravile pri ponovnem tisku. Referent prosi konferenco, da popravljeno rezolucijo o akcijskem programu in taktiki sprejme.
12. številka »Kresa« je izšla s sledečo vsebino: Seliškar:	Pomlad, Paradni marš
proletarcev (pesmi); Tiran: Matjaževa vojska (pesem); Rabindranath Tagore: Trije spevi (pesmi); Joško Krošelj: Večerna molitev na sprehodu (pesem); Vida Tauferjeva: Trmoglava popotnica (pesem). Povesti itd.: Zvonimir Kosem: Kata, Suchy:.Ubogljivi slon. Lazar Lazarevič: Narod stotero povrne. Telovadno društvo »Sloga«. Gimnastika kot vzgoje val no sredstvo. Socialni vestnik: Alkohol in korupcija. — Prva številka II. letnika bo izšla kmalu. Oblika bo manjša, zato pa prikupnejša in kar je glavno: »Kres« hoče izhajati letos redno vsak mesec. Naročnina znaša za celo leto 50 Din, za dijake 40 Din, za člane »Svobode« 30 Din, za inostranstvo 65 Din in Ameriko 1 dolar. '
Mednarodno delavsko gibanje stoji še vedno pod pritiskom zasedbe Po-ruhrja. V Nemčiji kakor tudi v Franciji se jasno kaže, da se morajo delavske mase samo pod vodstvom komin-terna in profinterna revolucijonarno boriti proti navalu kapitalističnega imperijalizma. Fašizem se krepii v Nemčiji in se organizira tudi v Franciji. V Italiji pridobiva fašizem še vedno na moči in to so tudi kali, ki bodo razkrojile fašistovsko gibanje. Med fašisti se pojavljajo še nasprotstva, katere pa vlada (fašistična) pomirjuje. To vrenje med fašisti ne smemo precenjevati, vendar pa zasluži vso našo pozornost. Na silne udarce kapitalistov v Franciji odgovarja proletarijat s tem, da si vstvarja močne organizacije in dela za združitev vseh strokovnih organizacij. V Angliji se je združenje že v nekaterih strokovnih organizacijah izvršilo. Na Norveškem se pripravlja kongres vseh strokovnih organizacij za katerega vlada veliko zanimanje — ker ;e važno, kakšno stališče bodo norveške organizacije zavzele napram vprašanju internacijonalne orijentacije.
Ruske strokovne organizacije so poslale razrednim borcem v Poruhrju 10.000 zlatih rubljev, katere so predah centralnemu odboru nemških obratnih svetov. 10.000 zlatili rubljev znaša 800 milijonov nemških mark.
Francoske strokovne organizacije so enoglasno sklenile pristopiti k Rdeči Strokovni Internacijonali. (RSI.)
V Angliji je bilo 15. jan. 1,458.600 brezposelnih. V Abersychann so stopili v stavko rudarji, ker je podjetnik hotel sprejeti na delo neorganizirane. Angleška zveza industrijalcev je stavila sle-
deče svoje zahteve: 1. Podaljšanje delovnega časa. 2. Znižanje mezd. 3. Uvedba Oper. Shop (pri pogajanjih ne smejo sodelovati strokovne organizacije).
Amerika. Rudarji so stavili podjetnikom nove zahteve. Zahtevajo od 1. aprila naprej 6 urni delavnik, mesto 3-urnega. V mesecu decembru se je po uradni statistiki ponesrečilo v rudnikih 365 rudarjev. Na mnogih progah stavkajo delavci v železniških delavnicah. Prišlo je do spopadov med farmerji in stavkujočimi železničarji, pri katerih je bil en železničar obešen. — V Lanes-wille je trajala stavka v kamenolomih granita 9 mesecev in končala s popolno zmago delavstva.
V	Avstraliji vlada huda brezposelnost. 70 odstotkov organiziranega delavstva. je brez posla. Ravnateljstvo železnic v Novem Južnem Valesu je podaljšalo delovni čas od 44 na 48 ur tedensko. Železničarji so radi tega stopili v stavko. Radi nameravanega podaljšanja delovnega časa stavkajo tudi kotlarji in pomožni delavci v kovinarski industriji.
V	Čehoslovaški je po uradni riah-stiki 300.000 brezposelnih, ki prejemajo podporo. V steklarski in kemični industriji se je kriza1 poostrila. Podjetniki rudarske zveze so na 4 tedne odpovedali kolektivno pogodbo, ker rudarji niso hoteli sprejeti diktata podjetnikov v vprašanju burnega delavnika ob sobotah. V Pragi so znižali plače za J 5 odstotkov. V papirnicah, kjer so v decembru 1922 znižali plače za 22 odstotkov so ponovno znižali plače za 11 in pol odstotka.
Gibanje državnih in javnih nameščencev in železničarjev.
Beograjska vlada je zopet vrgla neko kost državnim nastavljencem in uslužbencem, seveda je pri tem popolnoma prezrla nižje državne uslužbence. Preuredilo se je in izjednačilo draginjske doklade zopet tako, da ni vredno niti o tem govoriti. Kaj bodo k temu rekli državni in javni nameščenci, to bode v kratkem pokazala bodočnost. Nižji državni nameščenci ne dobe ničesar. Vsled tega je zavladalo največje ogorčenje med njimi in se pripravljajo, da skupno z železničarji započnejo akcijo, da si zboljšajo svoj gmotni položaj. Ako bolj globoko pogledamo, vidimo kako žive ti državni in javni nameščenci, osobito pa oni, ki se nahajajo na potovanju, prejemajo za potnino reci in piši 6 kron, to je 1.5 Din dnevno. Kako naj uredi, da mu bode 6 kroti dnevno zadostovalo za hrano in prenočišče, za čezurno delo dobivajo 1.50 kron do 2.50 kron na uro, to je škandal.
V največji bedi se pa nahajajo oni, ki so premeščeni v Srbijo in Črno goro; vsled pomanjkanja stanovanja so primorani živeti ločeno od svoje družine in ne prejemajo nikakoršnih doklad ali pa odškodnine za dvojno gospodinjstvo.
Državni nameščenci, ki so premeščeni v Beograd, se nahajajo v obupnem stanju. V Beogradu samem ni mogoče dobiti stanovanja in ako kdo dobi kuhinjo in dve sobici, stane to najmanj od 3 do 4 tisoč dinarjev mesečno. Oni so primorani živeti ločeno od svoje družine. Vlada jim je dala na razpolago za stanovanje prejšnjo staro skupščino, v kateri so tla iz ilovice, kakor v kaki gorski bajti, in morata dva ležati na eni postelji, vode za umivanje ni v bližini to naj zajemajo iz kanala. Hrano si iz kolegijalnosti med seboj tako urejajo, da se menjajo ter jedo samo enkrat na dan, oni, ki je kosil, ne večerja in narobe tako, da en dan kosi, drugi dan pa večerja, ne prejema nikakršnih doklad za ločeno gospodinjstvo. Ni čuda, da zapuščajo državno službo. Vse pritožbe in prošnje do sedaj so bile zaman. Edina rešitev pred lakoto in Poginom je bila dosedaj še »Bakšiš«. Od strani merodajnih faktorjev se le z ramami zmiguje, nimamo denarja, ne moremo vam pomagati in se namiguje, češ, zaradite. Verujemo, da je za militarizem in slične neumnosti vedno dovoli denarja in kredita, za državne nameščence pa nema para.
Uradnikom.
V »Jutru« št. 49 od 28. febr. tl. čitamo sledeči ■oglas:
Več železniških,
med njimi tudi višjih uradnikov, išče za popoldanske ure kakršnegakoli postranskega zaslužka. Ne strašijo se nobenega manuelnega dela; gredo tudi kot nosači opeke in malte, presejevalci peska ali slično. Le resne ponudbe pod »Inteli-gent« na upr. »Jutra«.
Gornja anonca v kapitalističnem »Jutru« potrjuje to, kar smo vedno trdili in še trdimo. In to je, da živita na
Nič se ne čudimo, ko se opaža, da so se državni nameščenci pričeli gibati in se pripravljajo, da skupno z železničarji započnejo akcijo za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Mi pozdravljamo ta pojav državnih in javnih nameščencev in železničarjev ter z veseljem doprinašamo sledeči dopis:
V	petek, dne 1. marca so imeli zastopniki ljubljanskih organizacij državnih nameščencev in železničarjev sestanek, na katerem so ugotovili:
L Izenačenje draginjskih in stanarinskih doklad, ki stopi za državne nameščence v veljavo s 1. marcem, obsega tako neznatne poviške, da o omiljenju bede ne more biti govora, tem manj, ker se nova opredelitev draginjskih razredov ne sklada z draginj-skimi razlikami v posameznih krajih in conah, ker so poduradniške in služiteljske kategorije od stanarinskih doklad izključene in ker maksimiranje rodbinskih doklad ni odpravljeno, temveč le v neznatni meri ublaženo.
2.	Železničarjem vlada ni dala niti tega malenkostnega izenačenja. Za 22. februarja zanje predviđena seja finančnega odbora je bila odložena. Železničarji smatrajo tako postopanje vlade za izigravanje.
3.	Združene organizacije enodušno protestirajo proti omalovaževanju svojih upravičenih želj in zahtev. Osnoval se je permanentni akcijski odbor z nalogo, da doseže z vsemi organizacijami v državi sporazum za najresnejšo akcijo v najbližji bodočnosti za izdatno zboljšanje gmotnega položaja vseh aktivnih in upokojenih državnih in železniških uslužbencev in delavcev.
4.	Razen te akcije pa ukrenejo železničarji še posebej takoj resne mere in korake za to, da izvede vlada tudi zanje brez vsakega odlašanja izenačenje draginjskih in stanarinskih doklad.
Združene organizacije apelirajo na vso javnost, da bi upoštevala nevzdržnost položaja obubožanih nameščencev in jih v njihovem stremljenju podpirala.
Akcijski odbor.
Državni nameščenci in železničarji na plan!
V	boj za zboljšanje vašega položaja!
Živela solidarnost državnih nameščencev in železničarjev!
svetu samo dva razreda, in sicer razred kapitalistov-izkoriščevalcev in razred proletarcev-izkoriščanih. Med obema razredoma se bije hud boj, razredni boj, boj za obstanek. Kapitalisti se borijo za to, da obdržijo še v naprej vse privilegije, katere jim daje današnji družabni red, proletarijat se pa bori za uničenje meščanskega družabnega reda in za uvedbo socijalistične družbe, kjer ne bo več izkoriščevalcev in tudi ne izkoriščanih.
Uradništvo; se v tem razrednem boju zadrži ali indiferentno, ali pa direktno podpira buržuazijo v boju proti proletarijatu. Uradnik pri vsej svoji inteligenci ne pride do spoznanja, da spada tudi on v bojne vrste proletarijata in da ima z delavcem istega sovražnika-ka-jHtatista-izkoriščevalca in da se mora
proti temu skupnemu sovražniku boriti odkrito na strani proletarskega razreda.
Dokler bodo uradniki podpirali buržuazijo in dokler ne bodo vstopili v vrste razredno zavednega proletarijata, pa jih bo kapitalizem gonil še v večjo bedo, kot nam jo slika gornja anonsa.
doklada dovoljena le za čas izjemnih razmer, ki pa so že končane.
Z ozirom na to, da državna železnica omenjeno doklado še vedno izplačuje, zahtevamo, da se vozovnim preglednikom zaostala doklada za čas od 1. maja 1921 do danes čimpreje nakaže ter naprej redno nakazuje v plačilnih polah.
5.	Glasom § 51 predpisov o prejemkih osobja iz leta 1915 (službeni red) pristaja osobju, ki službuje na progi Borovnica (inkl.) Postojna posebna »Kraška doklada« v izmeri 10% plače brez stanarine, katera se jim je tudi do prevedbe v dinarske plače pravilno izplačevala, od 1. maja 1921 dalje pa se jim izplačuje ta doklada od bivših kronskih plač v kronah, kar pa nasprotuje še vedno veljavnim predpisom, kjer izrecno stoji, da dobe kot »Kraško doklado« 10% plače v tem slučaju »dinarske plače«.
To se je dosedaj upoštevalo pri vseh preuredbah plač. Zahtevamo, da se prizadetim zaostala diferenca (razlika med kronsko in dinarsko veljavo) od 1. maja 1921 dalje do danes čimpreje izplača, nadalje pa naj se izplačuje »Kraška doklada« v iznosu 10% vsakočasno veljavnih plač.
Isto velja tudi za močvirno doklado (zaračunavanje prejemkov osobju) art. 5.
6.	Vsem članom pokojninskih zavodov za uradnike in sluge ter provizijskega zavoda, naj se čimpreje izstavijo dekreti o sprejemu v navedene zavode, enako tudi potrdila o vplačevanju 3% prispevka za ženo, ki so po letu 1912. izostali.
7.	Volitve odbora bolniške blagajne za uslužbence in delavce naj se čimpreje razpišejo, ker je Statut že izšel in ni nobene ovire za takojšen razpis volitev.
8.	Pri strojni, gradbeni in prometni službi vrši večje število delavcev službo nameščencev bodisi kot strojni kurjači, nadkur-jači, premikači, lampisti, sprevodniki, kret-niki itd. že po dve in več let, kateri do danes še niso imenovani pripravnikom dotičnih kategorij.
Sklicevaje se na okrožnico 385 A ex 1907, točka G, zahtevamo, da se vse dotične delavce, ki vrše službo na sistemiziranih mestih vsaj dve leti, 1. julija 1923 nastavi in sicer v meji sistemiziranega staleža.
9.	Poslovodje in delovodje so dobivali glasom odloka 11.135/Z 4 z dne 20. novembra 1917 posebno doklado v iznosu 480 K letno, ki jim je bila dne 1. maja 1921 z odlokom obrat, ravnateljstva Ljubljana 7883/1 ukinjena z motivacijo, da je bila omenjena doklada dovoljena le za čas izjemnih razmer, ki pa so že končane.
Ker omenjena utemeljitev ne odgovarja resnici, naj se poslovodjem in delovodjem zaostala doklada za čas od 1. maja 1921 do danes čimpreje nakaže ter naprej redno nakazuje v plačilnih polah.
10.	Zahtevamo, da se sistira odredba št. 587, razglašena v Službenem listu št. 46 od 19. novembra 1921, s katero se ie zvišala višina denarnih kazni — tako redovnih, kakor disciplinarnih tako, da sme ravnateljstvo kaznovati uslužbenca z redovno kaznijo v znesku prejemkov, ki mu pritičejo za 15 dni in s disciplinarno kaznijo v znesku prejemkov treh mesecev s pripombo, da se razume pod »prejemki« plača in polovica osebne draginjske doklade. Mesto te odredbe naj se zopet uvede člen 51 splošnega službenega reda za uradnike in sluge.
(Konec prihodnjič.)
tedenske novice.
Češki finančni minister dr. Rašin umrl na posledicah atentata. — Francozi in Belgijci izvršujejo v Poruhrju nova nasilja. Zaplemba četrt milijona mark podpore za stavkujoče rudarje. — Slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar umrl. — Po vsej Sloveniji strokovni shodi zoper nameravane odredbe proti delavskim zaupnikom. — V Beogradu na anketi sprejet 10 urni delavnik. — V Sušak vkorakala jugoslovanska vojska. — Francoski frank je precej padel, odkar je Francija zapletena v ruhrske homatije. — Italija je priznala sedanjo reško vlado. — Na Dunaju je 100.677 brezposelnih. — Pogajanja za Južno železnico se vrše dalje. — Mezdni spor v kovinarski industriji v Gradcu. Zveza industrijcev je morala popustiti trdni organizaciji kovinarjev. — Na Grškem se je uvedel gregorjanski, t. j. naš koledar. Dosedaj so tam, kakor povsod, kjer je pravoslavje, računali z julijanskim koledarjem, ki je za 13 dni poznejši od gregorijanskega. — Preiskava zoper Orjunce glede napada na Cirilovo tiskarno se bliža k svojemu koncu. Zapletene so baje v zadevo visoke osebe. — Francoske čete so vkorakale v Karlsruhe in zasedle vse urade v Karlsruhe, Mannlieirnu in Darmstadtu. — V okolici Aleppa v Siriji se je uprlo prebivalstvo proti francoskemu moštvu. — V vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu so odkrili veliko tatvino. Izginilo je neznano kam 300 kvintalov cinka. Aretiranih je dosedaj 12 osumljencev. Baje so zapletene v to afero višje osebnosti. — Volilna borba je tako vzburkala duhove, da ni več najti človeka. Povsod se vidijo samo vulkani in — hijene. Ali se bo proletarijat našel v tem kaosu? — V okolici mesta Štipa v Mace-doniji je prebivalstvo iz večih vasi pobegnilo, ker jih je nasilje orožništva v to prisililo. — V Bosni in Dalmaciji preganjajo državne oblasti predstavnike delavstva. Neodvisna delavska stranka je proglasila bojkot volitev, povsod, kjer oblasti protizakonito niso priznale kandidatne liste neodvisne delavske stranke. — Vlada se je premislila in preklicala potrditev ljubljanskega župana dr. Periča. Je pač križ, če tudi vlada požira svojo besedo. — Iz Amerike so poslali 2000 motornih plugov v Sovjetsko Rusijo. Evropske države se pripravljajo, da bodo priznale Sovjetsko vlado. Sila kola lomi.
Obfave.
Trbovlje. Dramatični odsek »Zveze rudarskih delavcev« ponavlja v nedeljo dne 11. marca 1923 igro »Ljubezen in ko varstvo« v dvorani Forte ob 4. uri popoldne. Sodrugi in sodružice! Idite vsi na predstavo, katero igrajo ljudje iz Vaše sredine. Podpirajte svoje ljudi s tem, da obiščete to igro polnoštevilno, ker čisti dobiček je namenjen za izobrazbo delavske mladine. Zatorej vsi, ki še niste videli te predstave, pohitite ta dan v Fortejevo dvorano.
Izšla je marčna številka »Proletarske mladine«, ki je posvečena velikemu bojevniku za proletarske interese Karlu Marx», pariški komuni in rc-volucijonarnim marčnim dogodkom. — Sodrugi, naročajte »Proletarsko Mladino«. Dobi in naroča se pri upravni-štvu v Ljubljani, Turjaški trg 2 tl. Centralni pododbor Saveza metaäskih
(kovinarskih) radnika Jugoslavije sklicuje svojo
I.	zemaljsko (državno) konferenco za L, 2. in 3. april t. 1. v Slavonski Brod s sledečim začasnim dnevnim redom:
1.	Otvoritev konference.
2.	Volitev verifikacijskega odbora.
3.	Konstituiranje konference.
4.	Poročilo centralnega pododbora o celokupnem delu in finančnem stanju.
5.	Načrt pravi! in pravilnika.
6.	Načrt za enotno administracijo.
7.	Strokovna in mezdna politika.
8.	Ujedinjenje Saveza.
9.	Delavska zaščitna zakonodaja.
10.	Bojni fond Saveza.
1L Volitev nove uprave in kontrole.
12. Predlogi in vprašanja (eveniu-afije.)
Pozivajo se vsi čiani in organizacije, da svoje predloge k dnevnemu redu, ako jih imajo, čim prej dostavijo centralnemu pododboru S. K. R. Beograd. Miloša Velikoga ulica 93, Kafana Ljubič.
Občni zbor »Neodvisne Zveze Strojnikov in Kurjačev za Slovenijo«, se vrši 25. marca 1923, ob 9. uri zjutraj v Delavskem Domu v Ljubljani, V št. 7. omenjeni oglas za 1. aprila se S tem popravlja.	Odbor.
Tožbe na sodišče delavskega zavarovanja, Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki ufrpe obratne nezgode, katere imajo za posledico več kakor deset odstotno izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te odločbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, v kateri morajo biti povdarjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo tožba mogla biti naperjena le proti prenizko odmerjenemu letnemu zaslužku, ali pa proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva ni-kakih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, more tako tožbo sestaviti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitve nastalih, stroškov za sodni postopek, katere predvideva § 168. zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da stroške za pravnega zastopnika plača vselej stranka, ki izgubi pravdo. Prf tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine in kolka proste.
Opomba uredništva: Opozarjamo vse sodruge, da narede najboljše, če vse take pritožbe pošljejo na tajništvo »Zveze neodv strok. org. za Slovenijo«, ki bo vse potrebno ukrenilo. Tajništvo je v Ljubljani, Turjaški trg 2/II.
Kupec železničarskega koledarja za 1923. leto, železničar Kitak Jakob, je umrl v.sled posledic železniške nesreče v Kofo-ribi. »Neodvisna Strokovna Železničarska Organizacija za Slovenijo«, mn je izplačala zavarovalnino v znesku 250 dinarjev.
Društveno vodstvo »Neodvisne Strokovne železničarske Organizacije za Slovenijo« je izplačalo ^posmrtnino za umrlo ženo člana organizacije s. Sadi 300 Din.
Nadalje je izplačala posmrtnino za s. Hartmana	-UčJ^f/hana 1QQ Din.
PREKLIC.
Podpisani preklicujem vsa žaljiva obrekovanja, katera sem rabil proti odbornikom ZRD in zlasti še proti so-đrugu Pristavu in se jim zahvaljujem, da so odstopili od nadaljnih korakov,
Trbovlje, dne 5. marca 1923.
BERENTIN IVAN.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2./II. Posamezna številka l dinar. Mesečna naročnina 4 dinarje.
Tiskarski škrat in
Čudna zver je »tiskarski škrat«. Ali pa morda niti zver ni, nego nagajivec, tmdomušnež in šaljivec. Pavliha bi rekel človek, ker ga namreč ni mogoče videti. Le čutiš ga in vidiš njegove hudomušnosti. Bogme, tako nekako, kakor g. mariborski Nachtigal, samo da njega lahko vidi človek povsod. Ta hudimani »tiskarski škrat« se rad pošali v tiskarni z mrtvimi črkami in ponagaja, da so naenkrat nekaj drugega nego to, kar so. Bogme, nekako tako, kakor gospod mariborski Nachtigal. Samo, da se on mesto z mrtvimi črkami, pošali in ponagaja z železničarji, ki vendar niso mrtve črke in za to prejema »pare«, dočim »tiskarski škrat« dela vse zastonj. Ali, da povemo, kaj je naredil »tiskarski škrat« s »Strokovno Borbo«. Kar je naredil Nachtigal z mariborskimi železničarji, to vsi vemo, to pa, kar je naredil z zadnjo (8) številko, tega pa menda vsi ne veste. Glejte, stvar je bila natančno taka-le: Mi smo v »Tedenskih novicah« hoteli povedati čitateljem tuđi nekaj o volilnih škrinji-cah. Ne zato, da bi agitirali, ne, ampak, ker so skrinjice zelo čudne zveri in se redkokedaj vidijo in uporabljajo. Zato smo napisali, da je taka skrinjica, v katero bodo volilci SSDL v mariborskem okrožju metali gumijeve krog-Ijice peta. Tako smo napisali. »Tiskarski škrat« pa je rekel: »Ne, druga je«
In bogme tako je ostalo, kakor ste
dudarji.
Zagorje. Od strani neorganiziranih delavcev in od strani nasprotniških organizacij se širi lažnjiva govorica, da se je zaupnik II. skupine sodrug Jurca pri intervenciji radi še ne izplačanega davka izrazil, da naj denar le še ostane v rudniški pisarni, saj so sodrugi že itak pozabili nanj. —-Ugotavljamo, da so te govorice neosnovana laž, ki jo širijo naši nasprotniki v namenu, da oblatijo zaupnike in s tem škodujejo organizaciji. Pri omenjeni intervenciji smo bili tudi drugi zaupniki navzoči in lahko dokažemo, da se s. Jurci dela krivica. Proti razširjevalcem takih in enakih laži bomo v bodoče podvzeli vse potrebne korake, da jim zavežemo zlobne jezike. — Zaupniki.
Trbovlje. Stavbena, gostilniška, kavarniška in mesarska zadruga »Rudarski dom« v Trbovljah sklicuje dne 25. marca t.
L v gostilni Pravdič ob 9. uri zjutraj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev.
2. Sprememba pravil. 3. Razno. Vse člane zadruge se prosi, da se občnega zbora gotovo udeleže. — Načelstvo.
Železnikarji.
Gibanje južnih železničarjev in vprašanje podržavljenja južne železnice.
Akcijski odbor, ki se je sestavil iz južnih železničarjev v svrho, da stavi predloge na to, da se zajamčijo južnim železničarjem v slučaju podržavljenja vse pravice, ki so jih že uživali, je predložil zahteve, katere je obratno ravnateljstvo tudi potrdilo in obljubilo, da jih bo zagovarjalo.
Te zahteve in predlogi so:
L Ker nimamo za pisarniško službo posebne kategorije, so bili do 1. maja 1921 sprejeti reflektanti na pisarniško službo, ki so imeli meščansko šolo, štirirazredne gimnazije ali realke kot pomožni postajni odpravniki, torej poduradniki, kar je odgovarjalo njihovi predizobrazbi.
S 1. majem 1921 se je pa to ukinilo in se bili sprejeti vsi nadaljni ne oziraje se na predizobrazbo kot pomožni pisarniški pomočniki brez vsakega izgleda na kako povoljno napredovanje.
Sklicevaje se na cirk. 385 A ex 1907 prosimo, da se uredi i pri nas napredovanje in sprejemanje pisarniškega osobja po državnem vzorcu, ki je razviden iz dopisa inšpektorata državnih železnic štev. 62i lil od J. aprila 1922.
S tem bi se odpravile v pisarniški'službi^ razne kategorije tako kanclisti in postajni odpravniki ter bi bil dan pisarniškemu osob-ju izgled na boljšo bodočnost.
Pisarniški in postajni odpravniki bi bili imenovani pisarniškim odpravnikom v dosedanjih plačilnih stopnjah. Izpeljatev te pre-uredbe ne ovira nič, ker bi železnico ta prevedba nič ne stala, osobje pa bi bilo zadovoljno in izpodbudeno k nadaljnemu vestnemu delu.
Pripominjamo še, da je strojni oddelek že dne 3. junija 1922 exoffo stavil pod štev.
volilne skrinjice.
sami čitali. Vidite, tako nas je potegnil hudimanski »tiskarski škrat«. No, natančno tako, kakor železničarje Nachtigal. Sedaj se pa prepirajte z enim in drugim, ko pa vsak trdovratno le svoje trdi. Mi pravimo:	»Skrinjica je peta.
.tiskarski škrat’ pa, da je druga.« 2e-lezničari v Mariboru trde, da je Nachtigal socijalist, nekateri celo, da je komunist, ker je govoril na Vukovarskem kongresu, in tudi v Ljubljani na kongresu SSDL. On pa, hudomušnež. dokazuje, da je radikalec, in da'bo poslančeva!. Sedaj pa ugibajte, kdo ima prav. Mariborčani v delavnici, zaupniki namreč, stoje za Nachtigala, kakor skala trdeč, da je zvest proletarec in socijalist, ki ljubi delavstvo, on pa potresa s »Kovači« v dokaz, da je radikalec, ki je meščanska in da se hoče otresti (sam trdi tako) sitnih (pa tudi lačnih) železničarjev.
Ej, ti hudimanski »tiskarski škrat«, nagajjač in Pavliha, ki nam mešaš v tiskarni mrtve črke. Ej, ti zvijačni hudimanski Nachtigal, ki delaš z živimi ljudmi, kakor »tiskarski škrat« z mrtvimi črkami. Vprašanje je sedaj samo, če se bodo dali.
Mi trdimo kljub vsem hudomušnostim »tiskarskega škrata«, da je skrinjica SSDL v mariborskem okrožju peta (5), pa če se imamo zato tudi skregati z njim.
1576/VI/22 tozadeven predlog na g. ravnatelja, ki sta ga akceptirala tudi oddelka IV-in VII in da je bil ta predlog poslan dne
14.	junija 1922 oddelku I. v izjavo kjer leži nerešen še danes.
2.	V območju južne železnice imamo še kakih 10 postajnih paznikov, ki so potožili po prevratu v č a s u do 1920. leta vse predpisane izpite za postajne odpravnike na poziv ravnateljstva, ker je takrat osobja primanjkovalo.
Postajni pazniki so sicer pred polaganjem tozadevnih izpitov podpisali reverz, da ne bodo stavili nikakih zahtev za imenovanje poduradnikom večji del na prigovarjanje kontrolorjev, češ da je to le formalnost dunajske direkcije.
Na večkratne intervencije in prošnje je obratno ravnateljstvo pristalo na to, da bo prizadete imenovalo poduradnikom s pridržkom, da polože preje tozadeven izpit in jih je v tem smislu obvestilo z odlokom 9206/1 z dne 24. novembra 1922, nakar so se do 10. decembra 1922 vsi priglasili za polaganje Izpita, a do danes še niso bili vpoklicani.
Prosimo da prizadete postajne paznike, ki jih je itak le okoli 10, čimpreje pozovete k izpitu ter jih uvrstite v poduradniški čin in sicer z dnem oziroma prihodnjim 1. julijem, ko so položili predpisane strokovne izpite za postajne odpravnike.
S tem bodo prizadeti vsaj nekoliko nagrajeni za njihovo delo in trud takoj po prevratu, ko je osobja primanjkovalo in so šli imenovani ravnateljstvu na roko s tem, da so si čimpreje pridobili potrebno znanje, da so lahko samostojno vršili poduradniško službo.
Z ozirom na to, da je državna železnica v analognih slučajih prizadete imenovala postajnim odpravnikom, pričakujemo nujne rešitve.
3.	Vsem pisarniškim uslužbencem, ki so se priglasili k strokovnim izpitom v smislu novih predpisov o strokovnih izpitih pred 1. novembrom 1922 naj se izplačajo čimpreje draginjske doklade za nazaj od 1. januarja 1922.
Pisarniškim uslužbencem pa, ki so vstopili v službo južne železnice po 1. oktobru 1921 pa naj se čimpreje izplačajo povišane draginjske doklade od dne, ko so dovršili trimesečno službo pri južni železnici, ako so se priglasili k izpitom pred 1. novembrom 1922.
Za oboje velja to pod pogojem, da so izpit z zadostnim uspehom prestali.
Ker obratno ravnateljstvo pisarniškemu osobju izpitov ni predpisalo, jih to tudi ni moglo pravočasno položiti. Predpisi o izpitih so izšli šele 8 mesecev po uveljavljenju nove odredbe o draginjskih dokladah ter pričakujemo, da se prizadetim diferenca čimpreje nakaže, ker jih pri tem ne zadene nobena krivda, strokovno znanje, so pa s svojim delom itak pravočasno dokazali.
4.	Vozovni pregledniki so dobivali glasom odloka 3749/z 4 od 5. aprila 1918 posebno doklado v iznosu 24 K mesečno, ki jim je bila dne 1. maja 1921 z odlokom obratnega ravnateljstva Ljubljana 7885-1 ukinjena z motivacijo, da je bila omenjena