mu ^ v Ijndskej šoli. Knjižica za našo šolsko mladino. učitelj v Ljubljani. V Ljubljani, 1872. Založil in natisnil Rudolf Milic. 2 2 6 «, X' ?> / > Cv. . i u - iW v ■ M _y Besedica sa predgovor. Namen te knjižice je: našo šolsko mladino seznaniti s telovadnimi iz¬ razi. Različne vaje se tedaj ne bodo popiso¬ vale na dolgo in široko, kajti učitelj jih mora že tako poznati skoz in skoz, učencem pa je treba še mnogo pripomočkov. Nauk v telo¬ vadbi najde zdatno podporo v tem, če imajo učenci kako primerno knjižico ali navod v rokah, ki jih seznani s posameznimi izrazi v telovadbi. Vcrh tega pa dela ta knjižica tudi na to, da se doseže neobhodno potrebna edinos 1 * 4 pri nauku v telovadbi. Ta edinost je zel6 važna v večrazrednih šolah posebno takrat, če v takih vsak učitelj posebej uči telovadbo. Ako s tem majhnim delcem vstrežem našim učencem, katerim jo posebno name¬ njeno, in zraven morda tudi še marsikateremu učitelju, bode mi za moj trud plačila za¬ dosti. V Ljubljani, meseca avgusta 1872. J. Zi m a. 5 O telovadbi sploh. v Človeka, ki je krona ustvarjenih reči, po¬ vzdigujejo ne le samo dušne moči, ampak tudi mnogotere njegove telesne lastnosti visoko nad vse, kar se tu na zemlji giblje. Vsestranska in temeljita odgoja dela človeka pogumnega, močnega in gibčnega. Ta odgoja se tedaj ne peča samo z dušnim izurjevanjem, temuč ravno tako tudi z okrepčevanjem telesa, kajti „le v zdravem telesu biva tudi zdrava duša*. Primeren živež, dobri čisti zrak, zmernost, snažnost na životu, v stanovanji in obleki, delo in počitek — vse to vterjuje naše zdravje. Da pa udje in sklepi (Gelenke) k moči pridejo in gibčni postanejo, da se mišice, katere naše kosti obda- jejo, vterde, da se pravilni kervotok skoz vse žile in žilice nikoli ne zaderžuje, k temu zelo veliko in zdatno pripomore telovadba. Pri navadnem, vsakdanjem delovanji, s kate¬ rim si človek svoj kruhek služi, ne rabijo in ne urijo se vsi deli telesa enako — le ti ali uni so de¬ lavni, drugi pa ostanejo bolj pri miru in zarad tega so tudi slabejši. Poglejmo le mizarja, kovača i. dr., in prepričali se bomo, da je temu tako. Ljudje zopet, kateri pri svojem delu vedno le sede, ka¬ kor n. pr. pisarji, krojači i. t. d., morajo se, če hočejo terdno in stanovitno zdravje vživljati, dobro izhoditi. Telesu, kakor posebno kervotoku jako koristi, če se taki delavci med delom večkrat vzdignejo in se nekoliko iztelovadijo. 6 Telovadba je pravilna odgoja telesa; ona nas pa zraven tudi še privadi na red pri vsakem po¬ četji. Različne vaje ne vterdijo samo udje, mišice, pljuča i. t. d., temuč dado telesu tudi lepo vzrast in postavnost. Že celo Gerki so čislali telesne vaje. Vsako četerto leto so napravili velik praznik z mnogote¬ rimi, posebno bojnimi igrami. Mnogo ljudstva iz vseh gerških pokrajin se je k takim slovesnim igram zbralo, katere so vselej trajale okoli 5 dnir Tudi pri Rimljanih so se enake telesne vaje, kakor so jih imeli Gerki, visoko cenile, — tudi oni so se že zgodaj izurjevali v borilnih in drugih igrah. Od Rimljanov so se marsikaj naučili Ger¬ mani, kateri so tudi imeli svoje telesne vaje in bojne igre. V srednjem veku nahajamo take igre posebno pri plemenitaših in prostih meščanih. V novejših časih pa se je vpeljala telovadba tudi v naše ljudske šole, da bi se ti, ljuba mladina, že zdaj v zgodnej mladosti krepčala in vterjevala telo in zdravje, da potem ostane — kar pravi že poprej omenjena prislovica — „v zdravem telesu tudi zdrava duša“. Prav umno svoje ude rabi, In skerbno krepčaj si telo, Pa tud’ na dušo ne pozabi, Da vedno te vodila bol Nekoliko o vajah. Vaje, s katerimi se telovadba peča, so ali redne vaje (Ordnungsiibungen), ali proste vaje (Freitibungen), ali pa vaje na pripravah (Ge- rathubungen oder TJebungen an und mit Gerathen). 7 Redne vaje so vse tiste, katerih namen je: telovadce seznaniti z različnimi nastavami, ho¬ jami in z mnogostranskimi zasuki, ter jih pri vsem privaditi na lepo rednost. Te vaje so lehko proste (enojne) ali pa tudi z drugimi vajami sestavljene in zložene, ter so zategadel zelo mnogoverstne. Pazljivost in vbogljivost ste pri telovadbi povsod neobhodno potrebni. Proste vaje so vaje na navadnej podlagi telesa brez vsake priprave. Te vaje obsegajo vaje z glavo, s čokom in z rokama in nogama, in se iz¬ peljujejo stoje, grede, skakaje in verte se. Vaje na pripravah so tiste, katere se izpeljujejo s pomočjo orodja. Izmed teh vaj dolo¬ čuje šolska postava samo tiste, ki so za izpeljavo najlože, in še te samo za više razrede ljudskih šok Telovadbo oživljajo in pospešujejo na marsi¬ katero stran vesele igre in petje, zato pa sem tudi tej knjižici nekoliko take tvarine pridjal. I. Redne vaje. *) (Ordnungsiibungen.) 1. Post a vije nje ali nastop po veli¬ kosti v vštrično versto (Stimreihe), t.j. eden poleg drugega, ali pa v s tr a n s k o v e r s t o (Flanken- reihe), t. j. drug za drugim. — Stanje ali postav- ljenje telovadca naj bode ravno po konci in nepo- siljeno prednja dela nog od sebe, in peti vkup *) Bedne Taje bi morale prav za prav se le priti po pro~ stih vajah, katere so tako rekoč priprava k rednim vajam. 8 2. Obrat na levo in desno (Drehung nach links und rechts). a. Četertino obrata (Vierteldreliung). b. Pol obrata J /„ (Drehung). c. Tri četertine obrata ( 3 / 4 Drehung). d. Popolni obrat (ganze Drehung). (Pri vajah v obratu naj se zdaj stoji na perstih, zdaj na petah — ali pa naj se preskakuje i. t. d.) 3. Hoja v okrožji (Umzug, Kreisgang), protek (Durchzug), protikoja (Gegenzug). 4. Hoja semtertje (v siksaku) (Zickzackgang). 5. Razdelitev v verste (Reihen) na levo in desno. (Zraven pervega stopi od zadej drugi, zraven drugega tretji i. t. d. na desno ali levo.) 6. Postranske verste na desno ali levo po 2, 3, 4, 5 i. t. d. (Bildung von Eeihenkorpern — zveigliedrig, dreigliedrig etc.) 7. Hoja naprej in nazaj (Vor- und Eiickgang), na levo in na desno (nach links und rechts). 8. Menjati s hojo po samem in s hojo v po¬ stranskih verstah (Wochsel mit oin- und mehrgliedri- gem Reihenkorper walirend des Ganges). 9. Hoja v križu (Gang im Ifrouz). 10. Vse te vaje — razun perve — v teku (im Laufe). 11. Postranske verste po 2; — perva versta hodi na mestu (Gang am Ort), med tem, ko druga hodi v okrožji. Ko ta zopet pride na svoj prostor zraven perve nazaj, pa stori perva to, kar popred druga. (Se večkrat ponavlja.) 12. Postranske verste po 3; — pervikrat hodi srednja versta v okrožji, zunajni pa na mestu; drugikrat se to zgodi narobe. 9 Enakih vaj v postranskih verstah si vsak lehko mnogo iznajde in sestavi. 13. Postranske verste po 4; — zbor (Eeiken- korper) se razdeli v sredi in gre saksebi, — ■ zbor se razdeli v sredi in hodi v okrožji, dokler pride zopet v pervo svoje stanje, — vaje z notranjima in vnanjima verstama i. t. d. 14. Nastava in sklepanje verst ali posame¬ znih zborov: pod pasho se deržati (Arm in Arm), — za roke se deržati (Hand in Hand) —roke zaplesti od spredej ali zadej (Armvorscblingungen) — roke na ramah (Hiindo auf die Schultern) — ulica (Gasse) — odperti in zaperti krog (offener und geschlossener Ring). 15. Dvojni krog (Doppelring), — hoja na¬ sprotna ali drug za drugem. 16. Zasuk (Schwenkung) na levo ali desno: a. Četertino zasuka (V 4 Sclivvenkung) na dosno (ali lovo) krog desnega (ali levega) voditelja. b. Pol zasuka (halbe Schwenkung) na levo (ali desno) krog levega (ali desnega) voditelja. c. Tri četertine zasuka ( 3 / 4 Schwenkung) na levo (ali desno) krog levega (ali desnega) voditelja. d. Celi zasuk (ganze Schwenkung) na levo (ali desno) krog levega (ali desnega) voditelja. e. Četertino i. t. d. zasuka na levo (ali desno) na¬ zaj krog'levega (ali desnega) voditelja. f. Zasuk (V 4) y 2 , 3 / 4 , i / i ) na levo ali desno krog srede. 17. Razstop mali in veliki (Abstand — ganzer und doppelter — Abstand nehmen). — Razstop se more narediti v stranskih verstah ali v štričnih verstah (Stirnreihen), 10 II. Proste vaje. (Freiiibungen.) Pred vsem drugim je treba poznati nastop (Antritt), primemo stanje in deržanje (Steliung und Haltung) in raz st o p vsaksebi — mali ali veliki. 1. Stoje (Stdlungs-Arten). 1. Glavna stoja (Grundstellung). 2. Spojena stoja (Schlussstellung). 3. Stoja V Oglu (Winkelstellung). 4. Prisiljena stoja (Zwangstellung). 5. Plesalna stoja (Tanzstellung). 6. Merska stoja (Messstellung). 7. Koračna stoja naprej (Vorschritt- stellang). 8. Koračna stoja nazaj (Kuckschritt- stellung). 9. Koračna stoja v stran (Seitseliritt- stellung). 10. Križna stoja spredej ali zadej (Kreuz- stellmig). 11. Razkoračena (k rečna) stoja (Gratschstellung). 12. Stoja v počepu (Hockstellung). 13. Po mol na (viseča) stoja (Schwebe- stellmig). 14. Borilna stoja (Pechtstellung). 15. N a p e n j al n a s t oj a (Spannstellung.) Celo telo se mora napeti — t. j. raztegniti. Vsaka izmed naštetih vaj se sme vaditi po 20krat po taktu 1, 2. Dobro je, če se večkrat z vajami menja, n. pr. spojena stoja z mersko stojo i. t. d. 11 2. Taje z vratom in glavo. (Hals- und Kopfubungen.) 1. Glavo obračati (Kopfdrehen) na levo in desno po taktu 1, 2, — 1, 2; po lOkrat. 2. Glavo vpogniti pred s e(Kopfvorbeugen); po lOkrat. 3. Glavo vpogniti nazaj (Kopfruckbeugen); po 20krat. 4. Glavo vpogniti pred se in nazaj (Kopf vor- und ruckbeugen); po lOkrat. 5. Glavo vpogniti na stran (Kopfseit- beugen) na desno in levo; po lOkrat. 6. Krožiti z glavo (Kopfkreisen) — od desne pred sč, na levo in nazaj (po lOkrat); od leve pred sč, na desno in nazaj (po lOkrat); en¬ krat začetek na desnej, drugokrat na levej strani (po 12 kr at in vsako vajo po taktu 1, 2, 3, 4). 3. Vaje z ramenoma (z rokama). (Armubungen.) a. Deržanje (Haltung): Pobesa (Abhang), ravno (vodoravno) deržanje (Waghaltung), deržanje kvišku (Hochhaltung), poprečno deržanje (Schraghaltung), deržanje z mezin¬ cem navzgor (Ellenbaltung), deržanje z dlani navzgor (Kammhaltung), deržanje v zgornej legi (Itistbaltung), deržanje s palcema nav¬ zgor (Speichhaltung), deržanje za Sun (Stoss- lialtung), deržanje za mah (Hiebhaltung), spod¬ nja op rečna opora (Hliftstutz), ročno z a d e- lovanje spredej in zadej (Amverschrankungen). b. Vaje. 1. Rameni gori in doli (ScMlternhebea und Schulternsenken); po SOkrat. 12 2. Rameni naprej in nazaj (Buekscliul- tern); po 50krat. 3. Krožiti z ramenoma (Schulterkreisen oder Kreisen im Acliselgelenke); po 40krat. 4. Roki obračati (Armdrehen); po 30krat. 5. Roki vzdigati (dvigati) (Armheben); — naravnost naprej — na stran — vprek naprej — vprek nazaj — nazaj — kvišku i. t. d. (z levo, z desno in tudi z obema ob enem); vsako vajo no SOkrat. 6. Roki vzdigati naravnost kvišku (Armkochlieben) — spredej — zadej i. t. d.; vsako yajo po 20krat. 7. Vzdigati eno roko spredej, eno zadej ali na strani kvišku; po 20krat. 8. R o k i v p o g i b a t i (Armbeugen); po SOkrat. 9. Roki vihteti ali kolebati (Arm- schwingen); — stegnjeni roki za se — vihteti kvišku spredej, zadej, od sebe na strani. 10. Sekati ali roki kerčiti potem kolčbaje stezat (Armschnellcn) ■— pred se — od sebe; kvišku, nizdolu; po 20krat. 11. Mah v različnih ročnih legah (Armkieb in verschiedenen Handlagen). 12. Krožiti z roka m a (Armkroison) pred se, za se z obema ob enem po enakem napotenji ali nasprotno; krožiti s stegnjeno roko (Miible), kegelj (Kegelkreisen), roke vsaksebi in krožiti v malih krogih (Trichter). 13. Pahati ali suvati (stossen); naprej (Wage-Vorstoss), navzgor (Hochstoss), v stran (Seit- stoss), navzdol (Tiefstoss), nazaj (Ituckstoss), vprek naprej i. t, d. (samoroč in oberoč). 14. Suvati oberoč od herbta navzdol (Tief¬ stoss riiclnvarts mit geschlossenen Handen). 13 Vaje te verste so še mnogoterne. Več izmed njih se puste v vseh ročnih legah izpeljati. Te lege so: Lega spodnja (Kamrn- lage), lega zgornja (Eistlage), lega s palcem navzgor (Speichlage) in lega z mezincem na¬ vzgor (Ellenlage). Paziti je pri tem tudi treba na strani, na menjanje med enakimi in nasprotnimi vajami, na takt (1, 2 ali 1, 2, 3, 4) in nato, kolikokrat se sme ena in tista vaja ponavljati (po IG do 30krat). Več vaj te verste se lehko samo s spodnjim delom roke (v komolcu ali z zapestjo) izpelje, kakor: 1. Pred se stegnjeni roki v komolcu vpo- gibati (v vseh ročnih legah). 2. Vsaksebi stegnjeni in tudi naravnost pred se stegnjeni roki v komolcu vpogibati; po lGkrat. 3. Roki v komolcu vpogibati in stezati (sa- moroč in oberoč, — eno vpogibati in drugo ste¬ zati ob enem); po lGkrat. 4. Roki naprej ali vsaksebi vpogibati in ste¬ zati. (Vpogibati navzgor, navzdol notri in ven v različnih legah.) Vsako vajo po 12krat. — Tudi zapestje je treba vpogibati in stezati. 5. Z zapestjem krožiti — roki naprej ali vsaksebi; po 12krat. 6. Z rokama v zapestnej zgibi krožiti na obe strani (Handkreisen); po lOkrat. 7. Roki vpogniti v ročnem sklepu (Hand- beugen im Handgelenke); po lOkrat. 8. Perste kerčiti in stezati (Fingerbeugen und Fingerstrecken); po 16krat. 9. Razdvojene perste kerčiti in stezati; po 16krat. 10. Perstna kreča (Fingergratsche). 14 11. Kvok (bedro) zagrabiti (Huftgriff) ali roki v bok!“ (Hiiften fasst!) 4. Vaje z nogama. (Beinubungen.) 1. Na perstib stati (Zehenstand) v različnih stojah. 2. Na petah stati (Fersenstand) v različnih stojah. 3. Zdaj na perstih, zdaj na p G tali stati v različnih stojah (Fusswiegen). 4. S stopali kolebati (schwingen); po lOkrat. 5. Stopala verteti (winden); po lOkrat. 6. Menjati z glavno in prisiljeno stojo (Grund- und Zwangstellungswechscl); po SOkrat. 7. Telo gibati na perstih, brez da bi se peti zemlje dotaknile (Fusswippeu); po SOkrat. 8. Perste vzdigati (Zehenheben); po 12krat. 9. Teptati (Fussstampfen) z desno in levo nogo; po 40krat. 10. Peti vzdigati in spuščati (Fersenhebeu) — levo, desno, obe — po taktu 1,2; 30krat. 11. Kerčisteza (Fussanziehen); vpognivši levo koleno se vzdigne od tal leva peta — vpognivši desno koleno pa desna peta, med tem, ko una noga v navadnej stoji ostane; po lOkrat. 12. Koleno vzdigati in spuščati (Knieheben) naprej, vprek naprej (na vsakej strani po taktu 1, 2, menjaje pa 1, 2, 3, 4); po 20krat vsako vajo. 13. Koleno vzdigati do persi in spuščati (Kniehocliheben); po 20krat z vsakim kolenom. 14. Peti vzdigati do platnic (Aufersen); po 20krat. 15. Izprožiti s kolenom (Knieschnellen). 15 16. Z nogo ob nogo udarjati (Beinschlagen), z desno, z levo, — pred sd, od sebe, za se; vsako vajo po lGkrat. 17. Stegnjeno nogo vzdigati in spuščati — pred se, v stran, vprek, nazaj, naprej in nazaj (sclmngen) z levo — z desno; vsako vajo po 16krat. (Takt 1, 2.) 18. Z nogo kolebati (Beinsclmingen); predse, za sd, 'od sebe na desno, na levo; po lGkrat. 19. Z nogo — v lok stegnjeno — kolebati (Bogenschwingen); po lGkrat. 20. Nogi križiti (Boinkreuzen); desno čez levo ali levo čez desno na tla opirati; po 16krat. 21. Nogo obračati (Pusswenden); k sebi, od sebe; na desno — na levo; po 12krat 22. Z nogo krožiti (Fusskreisen); z levo, z desno — od sebe in k sebi (v različnih stojah — tudi na perstih); po 12krat. 23. Koleno vzdigniti in z nogo krožiti (Unterschenkelkreison); po 12krat. 24. Koleno vzdigati in nogo stezati; po 12krat, 25. Pred se vzdignjeno nogo stezati in kerčiti; po 12krat. 26. Z nogo suvati (Beinstossen); koleno se upognjeno vzdigne in ž njim sune, — pred sd, za se, na tla — na levo, na desno; po lGkrat. 27. Ravno stegnjeno nogo počasno na levo in na desno premikati (Wagsch\veben). 28. Z ravno stegnjeno nogo kolebati (Wag- scliwingen); na levo, na desno; po 16krat. 29. Spuščati se na peto (sich auf die Perše mederlassen.) Na enej nogi stoječ drugo stegnjeno pred se vzdigniti, potem/ uno tako upogniti, da peta vzdignjene noge pride do tal — z levo, z desno; Po 8krat. 16 30. Spuščati se na perste (sich aufdieZehen- spitzen niederlassen). Na enej nogi stoječ drugo stegnjeno za se ali nazaj vzdigniti, potem pervo tako upogniti, da persti stegnjene noge pridejo do tal; po Škrat. 31. Na enej nogi stoječ druge noge koleno skerčiti in potem stoječo nogo tako upogniti, da skcrčenega kolena peta pride do tal; po 4krat. 32. Kreča (GratscheJ: razkreča (Soitgratsche), predkreča (Vorgratsche), križokreča (Kreuzgratsclie). Vaje te verste so mnogoterne. Takt je 1, 2 ali tudi 1, 2, 3, 4. (Vsako vajo po 20krat.) 33. Nogi izpomaljati (Beinspreizen). 34. Vpogib kolena (Kniebeugen) — mali — veliki; stoji se na perstik; po lOkrat. 35. Počep (Iiocke); počeniti (hocken). 36. Kolebati v počepu (Hockwippen). 5. yaje s trupom, (Rumpfubungen.) Koki v bok! 1. Iivok (bedro, kolk) vzdigati in spuščati (Iliiftheben und Huftsenken) po taktu 1, 2; po 20krat. 2. Trup iz kolkov vzdigati (Kumpfheben und Kumpfsenken); po 30krat. 3. Trup obračati (Rumpfdrehen) na levo in desno stran; po 20krat. 4. Trup obračati od leve precej na desno in nasprotno. 5. Trup pripogibati pred se (Kumpfvorbeugen) na 1, 2; po 30krat. 6. Trup pripogibati za se (Rumpfruckbeugen) na 1, 2; po TOkrat. 7. Trup pripogibati pred se in za se na 1, 2 — ali tudi na 1, 2, 3, 4 t. j.: (1) pred se, 17 (2) nazaj do naravne stoje, (3) za se, (4) nazaj k naravnej stoji; po 20krat. 8. Trup pripogibati v stran (Rumpfseitbeugen) na levo; po 20krat. 9. Trup pripogibati v stran na desno; po 20krat. 10. Trup pripogibati v stran na levo in desno (takt 1, 2 ali 1 , 2, 3, 4); po 20krat. 11. Trup pripogibati pred se in za se (1, 2) in v stran na levo in desno (3, 4); po 20krat. 12. Trup zibati (počasno) (Kumpfsclrvvingen oder Eumpfwiegen); pred se in za se — tudi na levo in desno; po 20 do 30krat. 13. Trup krožiti (Kumpfkreisen): pred se (1), na desno (2), za se (3) in na levo (4), (tedaj po taktu 1, 2, 3, 4); po lGkrat. 14. Trup krožiti: pervie na desno, drugič na levo stran; po 16krat. 6. Vaje v napadu. (Uebungen im Ausfcdl.) 1. Borilni nastop (Fechterstand). Stegnjena leva noga se postavi za korak na levo od sebe, desna pa se v kolenu izpogne. Stopali ste si zdaj v pravokotji, roki se pritisnete k persim in pesti se stisnete. Enako se tudi napravi borilni nastop na desno stran. 2. Napad (Ausfall). Pri napadu se mora v korak postavljena noga tako upogniti, da koleno presega perste, z roko pa se vselej sune. Napad se zna narediti: pred se, nad se, pod se (na levo ali desno), v stran, nazaj, vprek naprej ven i. t. d. 3. Napad, pri katerem se sune z obema ro¬ kama (na desno ali levo).- 4. Napad iz navadne stoje — enkrat z levo, enkrat z desno nogo po taktu 1 , 2, 3 , 4. Telovadba. 2 18 5. Napad iz navadne stoje in na levo suniti z obema rokama, na desno potem pa samo z desno roko (in tudi narobe). 6. Premen napada (Ausfallswechsel). 7. Napad iz razkreke (Ausfall aus der Seit- gratsche). 8. V napadu klekati (Kniewippen im Ausfalle). 9. Napad iz nizkega počepa (Ausfall aus dem Hockstande). 7. Vaje v vpornej (opertej) legi. (Uebungen im Liegestutz.) 1. Vporna lega naprej (Liegestutz oder Streck¬ lage vorlings). Truplo počiva na rokah in na no¬ gah (na perstih). Trup mora biti tog; opirati se je na tla. 2. Vporna lega uz levo stran (Liegestutz links seitlings). 3. Vporna lega uz desno stran (Liegestutz rechts seitlings). 4. Iz nizkega počepa v vporno lego naprej (von der Hockstellung zur Strecklage vorlings). 5. Vporna lega znak (Liegestiick rucklings) — iz nizkega počepa. 6. Iz vporne lege naprej v vporno lego znak (noge se morajo poriniti med rokami naprej v vporno lego znak) ali narobe (von der Strecklage vor¬ lings zur Strecklage rucklings und umgekelirt). 7. Iz vporne lege v nizki počep ali v na¬ vadno stojo (von der Strecklage in die Hockstellung oder Grundstellung). 8. V vpornej legi naprej glavo obračati ali krožiti (Kopfdrehen oder Kopfkreisen); po 12krat. 9. V vpornej legi naprej spuščati in vzdigati se, t. j. roke vpogibati in stezati (Ičnickstiitz-Streck- sttitz); po 6krat. 19 10. V vpornej legi naprej eno roko vzdigati — desno, levo, — enkrat desno, enkrat levo (Armheben im Liegestiitz); po lOkrat. 11. V vpornej legi naprej levo roko in desno nogo, ali desno roko in levo nogo vzdigati (Bein- heben); po 6 do lOkrat. 12. V vpornej legi naprej desno roko in desno nogo, ali levo roko in levo nogo vzdigati; po 6krat. 13. V vpornej legi naprej z eno roko suvati (stossen); po lOkrat. 14. V vpornej legi naprej z rokama ali no¬ gama ploskati (Handsclilag — Fussschlag); po 6 do lOkrat. 15. V vpornej legi naprej peto vzdigati (An- fersen); — levo, desno,- po lOkrat/ 16. V vpornej legi naprej z nogo krožiti (Fusskreisen); po lOkrat. 17. V vpornej legi naprej peti vzdigniti in bercniti (ali tudi ob enem z rokama suniti); po 6 do lOkrat. 18. V vpornej legi naprej zdaj levo, zdaj desno koleno primaknivši spustiti proti persim (Knieanziehen) ; po lOkrat. 19. V vpornej legi naprej se ena roka vsa opira, druga pa samo na komolci — zdaj na levem, zdaj na desnem (Streckstutz und Ellstutz); po 6krat. 20. V vpornej legi naprej opirkati se (stiitzeln) na roki in na nogi ob enem (razstavljaje in zopet stiskaje jih); po 6krat. 21. V vpornej legi znak glavo obračati ali krožiti; po lOkrat. 22. V vpornej legi znak spuščati in vzdigati se (roke vpogibati in stezati); po 6krat. 23. V vpornej legi znak vzdigati levo in desno nogo; po lOkrat. 3 » 20 24. V vpornej legi znak kolena vzdigati; po lOkrat. 25. V vpornej legi znak z nogama krožiti; po lOkrat. 26. V vpornej legi znak z nogama kolebati; po lOkrat. 27. V vpornej legi znak suvati zdaj z levo, zdaj z desno nogo; po lOkrat. 28. V vpornej legi znak opirkati se; po 6krat. 29. V vpornej legi uz levo stran desno roko in desno nogo vzdigati, kerčiti in stezati, krožiti j. t. d.; vsako vajo po lOkrat. 30. Eavno te vaje v vpornej legi uz desno stran. 31. Hoditi v vpornej legi naprej (gelien im Liegestiitz vorlings). 32. Hoditi v vpornej legi znak (gelien im Liege- stiitz riicklings). 33. Na okoli hoditi (krogohoja — krogotek) v vpornej legi naprej (Kreisgang — Kreislauf im Liegestiitz vorlings) — zdaj hoditi po rokah, zdaj po nogah. 34. Eavno tako na okoli hoditi v vpornej legi znak (Kreisgang im Liegestiitz riicklings). Opomba. Zastopi se samo o sebi, da vse te vaje v vpornej legi se ne smejo na enkrat t.j. venejsamej učnejuri izpeljati, kajti to bi bilo odveč. Vaje te verste se lehko izpeljejo po taktu 1,2 ali 1, 2, 3, 4! 8. Skupne ali sestavljene (zložene) proste vaje.*) (Zusammengesetete Freiubungen.) 1. Stopali in roki obračati (Fuss- und Hand- drolici i); po 20 do 30krat. *) Med skupne vaje spadajo prav za prav tudi vaje v napadu in v vpornej legi. 21 2. Stopali in roki — kvišku, vstran, pred se ali za se derže obračati; vsako vajo po 20krat. 3. Roki obračati (pred se, kvišku i. t. d. jih derže) v razkreči (in der Quergratsche), v predkreči (in der Vorgratsclie), v križokreči (in der Kreuzgratsche) v pogibu kolen (in der Kniebeuge) ali v počepu (in der Hockbeuge); po 20krat. 4. Perste ali peti in roki vzdigati in spu¬ ščati (Zeben- und Armlieben, Persen- und Armheben); po 20krat. 5. Roko in stegnjeno nogo vzdigati in spu¬ ščati (Arm- und Boinheben) — levo roko in nogo, desno roko in nogo, desno roko in nogo menjaje z levo roko in nogo, desno roko in levo nogo i. t. d.; roki vzdigovati visoko ali samo do vodoravne lege — od spredej ali zadej i. t. d. Kakor roke se tudi noge vzdigujejo pred se, za se ali v stran. Vsako vajo po 20 do 30krat. 6. Roko in koleno vzdigati (Arm- und Knie- heben); po 30krat. 7. Roko in peto vzdigati (peto do platnic) (Armheben und Anfersen); po SOkrat. 8. Roki vzdigniti in s stopali kolebati (Fuss- sckwingen bei erliobenen Armen); po 20krat. 9. Peti vzdigati z rokama, (ena ali obe roki deržite vzdignjeno peto); po 20krat. 10. Nogo vzdigati in jo vselej prijeti z roko — od zunej ali znotrej; — prijeti levo nogo z desno roko i. t. d.; po 30krat. 11. S stopali kolebati (Fusssclrmngen) in za¬ pestje vpogibati in stezati (Handbeugen und Hand- strecken); po 20krat. 12. Pred se vzdignjeno nogo izpodprijeti z obema rokama in potem nogo stezati in kerčiti (Fussstrecken und Fussbeugen); po 30krat. 22 13. Eamici in nogi vzdigati (Schulter - und Fusshebcn); po 40krat. 14. Nogi in ramici krožiti (Fuss- und Schulter- kreisen); po 30krat. 15. Z roko in nogo kolebati (Arm- und Bein- schwingen) — z levo roko in nogo, z desno roko in nogo, z levo roko in desno nogo i. t. d.; vsako vajo po 20krat. 16. S koleni kolebati in roki vihteti; po 20krat. 17. Koleno vzdigniti in z rokama krOžiti (Armkreisen bei erhobenem Knie); vsako vajo te verste po 20krat. 18. S koleni kolebati in podlaktje vpogibati in stezati (Unterarmbeugen und Unterarmstreckeu); po 20krat. 19. V razkreči, predkreči ali križokreči roki vihteti — vpogibati in stezati — krožiti i. t. d. (in der Quergratsche, Vorgratsche oder Kreuzgratsche Arm- schwingen etc.); vsako vajo po 20krat. 20. V nizkem počepu roki vihteti (Armschwin- gen in der Hockstellung); po 30krat. 21. Y vpogibu kolen ali v nizkem počepu z rokama krožiti (Armkreisen in der Knie- oder Hock- beuge). 22. Bazkrečati in roki Vzdigati v stran do vodoravne lege ali kvišku (Quergratschen mit Arm- heben); po 30krat. 23. Predkrečati (— levo nogo naprej, desno nazaj ali narobe —) in roki vzdigati ali samo na¬ prej, ali eno naprej, eno nazaj i. t. d. (Vorgrat- schen und Armheben), 24. Nogi in vzdignjeni roki križiti (Fuss- und Armkreuzen); po 30krat. 25. Roki v stran ali kvišku deržati in se spu¬ ščati na peto, na koleno ali na perste (Niederlassen 23 auf die Ferse, auf das Knie oder auf die Zehen bei Wag- oder Hochhaltung der Arme). 26. Eno nogo vzdigniti naprej, nazaj ali v stran in z rokama vihteti ali pa krožiti; po 20krat. 27. Z roko in kolenom krožiti (Arm- und Kniekreisen); po 20krat. 28. Z roko in nogo krožiti (Arm- und Fuss- kreisen); po 16krat. 29. Z roko (levo ali desno) in nogo suvati (stossen); po 20krat. 30. Teptati in suvati navzdol (Fussstampfen mit Tiefstoss); po 30krat. 31. Suvati navzdol in ob enem skakati (htipfen mit glciclizeitigem Tiefstoss). 32. V nizkem počepu z rokama suvati (stossen in der Hockstellung); po 30krat. 33. Suniti pri počepu (Stoss wahrend der Hock- beuge) — suniti, ko se vstane (Stoss beim Er- heben). 34. Noge krečati (naprej, v stran) v nizkem počepu (quer- oder vorgratschen in der kleinen Hock- beuge — auch in der kleinen Kniebeuge); po 10 do 20krat. 35. Z doljnem koncem noge in s podkktjem krožiti (Unterschenkel- und Unterarmkreisen). 36. V razkreči trup ravno obračati na levo in desno (Wagschweben in der Quergratsclie). 37. Trup obračati, pripogibati ali krožiti v počepu (Rumpfdrehen, Eumpfbeugen oder Rumpfkreisen in der Hockstellung). 38. Iz nizkega pripogiba skočiti kvišku in ob enem suniti navzgor (Kniebeuge mit Aufsprung und Hochstoss). 39. Trup v razkreki počasu zibati pred se in za sč (Kumpfschmngen im Quergratschstande). 24 40. Roki pred se stegnivši — trup zapogi- bati; po 16krat. 41. Trup pripogibati z vzdignjenima rokama (Rumpfbeugen mit erhobenen Armen); po 20krat. 42. Trup vpogniti pred se in v tej stoji su¬ vati navzdol (Tiefstoss in der Rumpfvorbeuge). 43. Trup vpogniti nazaj in zdaj suvati na¬ vzgor (Hoclistoss in der Rumpfriickbeuge). 44. Trup se nagne, stoječ na enej nogi, druga aoga pa se izpodmoli za se. 45. Trup pripogibati —• roki nad glavo razpenši. 46. Trup pripogibati; trup se nagne na levo, desna noga se vzdigne na desno stran, desna roka pa se vpogne čez glavo; to tudi narobe. 47. Napad od sebe, trup nagibaje zdaj na levo, zdaj na desno. 48. Trup obračati in roki pred sč stegnivši v navadnem nastopu kolebati se na desno in levo (Rumpfdrehen mit vorgestreckten Armen). 49. Kositi (mahen) — truplo je malo nag¬ njeno pred se, z rokama pa se maha na desno in levo. 50. Rezač (Sagemann). Roki — do viška vzdignjeni — kolebljete se nizdolu med nogi in zopet nazaj; po Sokrat. 51. Napad iz počepa (Ausfall aus dem Hock- stande). 52. Koračno stopati naprej in ob enem z rokama ploskati vzdigaje jih kvišku (Vorschrittstel- lung mit Armlieben und Klatschen). 9. Sestavljene vaje, katere se ne verše ob enem. 1. Mali počep, na to nizki počep (kleine, dann grosse Hockbeuge). 25 2. Z rokama, nato z nogama krožiti (Arm-, dann Fusskreisen). 3. Zdaj s kolenom, zdaj z rokama suvati (Knie-, dann Armstoss). 4. Zdaj koleni, zdaj roki vzdigati (Knie-, dann Armlieben). 5. Trup obračati, potem trup pripogibati (Eumpfdrehen, dann Eumpfbeugen). 6. Stopali obračati, potem s stopali kolebati (Fussdrehen, dann Fussschwingen). 7. Zdaj koleni, zdaj peti* vzdigati (Knie-, dann Fersenheben). 8. Razkrečati, potem trup pripogibati naprej in nazaj (Seitgriitsclien, dann Eumpfbeugen nach vorne und zuriick). 9. Z nogama kolebati, nato s kolenoma v nizki ali mali počep (Beinsdmngen, dann grosse oder kleine Hockbeuge). 10. Z nogama kolebati, potem z rokama kro¬ žiti (Beinschwingen, dann Armkreisen). Opomba. Vsak si lehko še mnogo vaj te verste sestavi, kajti z naštetimi še nikoli ni konec. 10. Različne hoje. *) ( Gangarten.) 1. Hoja na mestu (Gang am Ort) po taktu 1 , 2 ! 2. Hoja naprej (Grundgang) po taktu 1, 2! 3. Hoja nazaj ali na vzad (Euckgang). 4. Hoja na stran, vnanjo nogo premetaje ■(Seitgang mit Uebertreten). 5. Premen iz hoje naprej v hojo nazaj (Gang- vvechsel). *) Glej spredaj: „Redne vaje“. 26 6. Premen iz hoje naprej v hojo na mestu. 7. Hoja po perstih (Zehengang) — naprej, na vzad in na-stran. 8. Hoja po petah (Fersengang) — naprej, na¬ zaj , na stran. 9. Hoja nekaj časa po perstih in nekaj časa po petah. 10. Premetaje hoditi naprej in nazaj (Kreuz- gehen); nastopna noga se vedno premeta čez pre¬ stopno. * 11. Teptalna hoja (Stampfgang). 12. Obratna hoja (Drehgang). 13. Posiljena hoja ali hoditi s posiljeno stojo *nog (gehen mit Zwangschritt) — naprej, na vzad, v stran. 14. Hoditi z nogama pred se sujoč (Stossgang). 15. Hoditi bijoč se s petama (Anfersegang). 16. Hoditi koleni visoko vzdigaje (Steiggang). 17. Togo hoditi (Steifgang). 18. Hoditi po perstih in z nogama pred se sujoč — ali koleni visoko vzdigaje — ali bijoč se s pčtama. 19. Hoditi koleni ušibaje (Kniebeugegang). 20. Postopna ali primikajoča hoja naprej — v stran ali nazaj (Nachstellgang *vor-, riick- und seitwarts). 21. Postopna hoja po perstih. 22. Postopno hojo premeniti v navadno hojo. 23. Borilska hoja (Fechtergang). 24. Hoditi nogo izpomaljaje (Spreizgang). 25. Hoditi kolebaj e z nogama (Fusswippgang). 26. Hoja s stopaloma po robeh (Kantengang). 27. Pribja hoja (Kibitzgang — Schrittwechsel- gang). Leva noga iz navadnega prestopa stane na¬ prej , potem desna pristopi k levici in zadnjič leva 27 stane zopet naprej; in nato se tako dela tudi z desnico. Ta hoja ima tedaj tri korake. 28. Pribja hoja po perstih — vprek (in die Quere), v stran (seitwarts), zdaj naprej, zdaj v stran (bald nach vorne, bald nach seitwarts). 29. Pribjo hojo premeniti v navadno hojo (Wechsel mit Kibitz- und Grundgang). 30. Pribjo hojo po vseh podplatih premeniti v pribjo hojo po perstih. 31. Hoja z enim priskokom po vsakem ko¬ raku s sprednjo nogo (Hopsergang). 32. Pribja hoja s priskokom pri postopu (Kibitzgang verbunden mit Hiipfern). 33. Hoja z dvema ali s tremi priskoki pri vsakem koraku s sprednjo nogo (Gang mit 2 oder 3 Hiipfern nach jedem Schritte). 34. Hoja s priskokom s sprednjo nogo na več korakov (Gang mit Hiipfern nach mehreren — 2, 8, 4 u. s. w. — Schritten). 35. Zibalna hoja (Wiegegang) — naprej, vprek naprej in v stran. Obe nogi vzdignete peto, kedar desnica stopi k levici, ali levica k desnici. 36. Zibalno hojo premeniti v navadno, v pribjo ali postopno (Venvandlung des Wiegeganges in den Grund-, Kibitz- oder Nachstellgang). 37. Plesalna hoja (Tanzgang). 38. Merska (merna) hoja (Messgang). 39. Me m o hojo premeniti v druge hoje. 40. Hoditi v počepu (gehen in der Hock- stellung). 41. Hoditi v počepu po perstih. 42. Hoditi v razkreči ali v križnej stoji (gehen in der Seitgratsch- oder gehen in der lireuzschritt- stellung). 28 11. Proste vaje grede. (Freiubungen tvahrend des Ganges.) 1. Hoja (glavna, postopna i. t. d.) s predkrečo ali odkrečo pri vsakem, ali samo pri drugem, tre¬ tjem i. t. d. koraku (Gang mit Vor- oder Seitgratsche). 2. Z nogama spredej krožiti, t. j. z nogo, ktera se k koraku vzdigne, enkrat ali večkrat za¬ krožiti (Beinkreisen wabrend des Vortretens). 3. Z nogama kolebati (Beinschwingen wahrend des Vortretens). 4. Grede stopalo proste noge vpogibati in Stezati (Gang mit Fussbeugen und Fussstrecken). 5. Pri postopnej boji koleno vzdigati pri pred- stopu, ali peto vzdigati pri postopu ali vse ob enem (Nachstellgang mit Knieheben oder Fersenheben). 6. Pri pribjej boji koleno ali peto vzdigati (Kibitzgang mit Knie- oder Fersenheben). 7. Grede glavo obračati (Gang mit Tčopfdrelien) — ali vpogibati (beugen), ali krožiti (krasen). 8. Grede rameni vzdigati in spuščati (Gang mit Schulterbeben und Scliultersenken). 9. Grede rameni naprej in nazaj pomikati (Gang mit Vorschultern und Kuckschultern). 10. Gredč trup obračati (Gang mit Bumpf- drehen). 11. Grede trup naprej in nazaj pripogibati (Gang mit Eumpfbeugen nach vor- und ruckwarts). 12. Grede trup pripogibati v stran (Gang mit Kumpfseitbeugen). 13. Trup pripogibati naprej ali v stran pri vsakem drugem ali tretjem koraku (Itumpfvorbeugen oder Bumpfseitbeugen boi jedem zweiten oder dritten Schritte). 14. Hoditi z naprej pripognjenim trupom (Gang mit vorgebeugtem Eumpfe). 29 15. Hoditi z naprej pripognjenim trupom in ob enem suvati navzdol (Gang mit vorgebeugtem Bumpfe und stossen nach unten). 16. Hojo s pripognjenim trupom premeniti v hojo z ravnim trupom. 17. Hoja z zasukanim trupom (Gang mit ge- wendetem Bumpfe). 18. Hoja z v stran pripognjenim trupom (Gang mit seitgebeugtem Bumpfe). 19. Trup pripogibati pri pribjej, zibalnej ali postopnej hoji (Kibitz-, Wiege- oder Nachstellgang mit Bumpfbeuge). 20. Grede suvati a. pred se, 6. navzdol, c. kvišku, d. zdaj pred se, zdaj kvišku, e. zdaj na¬ vzdol, pred se in kvišku, zdaj kvišku, pred se in navzdol (Gang mit Stoss). 21. Grede suvati z eno roko, z obema, zdaj z eno, zdaj z drugo i. t. d. 22. Grede roki vzdigati in spuščati (Gang mit Armheben und Armsenlcen). 23. Grede roki vihteti (Armschwingen wahrend des Ganges). 24. Grede vzdignjeni roki obračati (drehen der erhobenen Arme beim Gange). 25. Grede pred se ali v stran stegnjeni roki obračati (drehen der vor- oder seitgehobenen Arme). 26. Grede z rokama krožiti (Armkreisen beim Gange). Opomba. Gledati je treba na to, da se mnogoverstne proste vaje izpeljujejo pri vseh hojah. 12. Vaje v tekanji, (Laufubungen.) 1. Teči po taktu naprej (Taktlaufen). 2. Teči naprej, na vzad ali v stran — eno nogo premetaje. 30 3. Terpotek (Dauerlauf) — roki v bok. 4. Krogotek (Kreislauf). 5. Teči togonog (Steiflaufen). 6. Teči semtertje ali v siksaku (Zickzacklauf). 7. Teči zibaje se (Wiegelauf). 8. Teči naprej in na vzad, eno nogo preme- taje (Laufkreuzen). 9. Teči bijoč se s petama (Laufschlagen). 10. Teči nogo izpomaljaje (Laufspreizen). 11. Teči s stopaloma po robeh (Kantenlauf). 12. Teči obračaj e se (Drelilauf). 13. Teči koleni k verhu vzdigaje (Laufschnellen). 14. Teči po perstih (Zehenlauf). 15. Teči po petah (Fersenlauf). 16. Teči zdaj po perstih — zdaj po petah. 17. Teči zdaj naprej — zdaj nazaj. 18. Teči zdaj naprej — zdaj na mestu. 19. Teči zdaj to — zdaj uno nogo k verhu metaje (Wechselfusssclmelleii). 20. Teči obračaje se in koleni k verhu vzdi¬ gaje (Drehlaufschnellen). 21. Teči obračaje se in bijoč se s petama (Dr eM aufschlagen). 22. Teči obračaje se, ter zdaj to — zdaj uno nogo k verhu metaje (Drehwechselfussschnellen). 23. Teči in glavo obračati ali krožiti (Lauf mit Kopfdrehen oder Kopfkreisen). 24. Teči in rameni naprej in nazaj pomikati (Lauf mit Vor- und Kiickscliultern). 25. Teči in rameni krožiti ali vzdigati in spuščati (Lauf mit Schulterkreisen oder mit Sclralter- heben und Schultersenken). 26. Teči in suvati (Lauf mit Armstoss). 27. Teči in roki krožiti (Lauf mit Armkreisen). 28. Teči in roki obračati (Lauf mit Arm- drehen). 31 29. Teči in roki vihteti (Lauf mit Arrn- 8chwingen). 30. Teči in roki vzdigati (Lauf mit Armhe ben). 3 1 . Tek s ploskanj ena (Lauf mit Handeklatsc hen). 32. Protitek posameznih verst (Gegenlauf). 33. Krogotek posameznih verst — ena proti desnej, druga proti levej (Gegenkreislauf). 34. Protitek (Gegenlauf) dveh verst ven. 35. Protitek notri. 36. Protitek notri, ena versta krog druge. 37. Protitek, da teče ena versta skozi drugo. 38. Tek v vogel in protitek skupej (Winkel- und Gegenlauf). 13. Vaje v poskoku in skakanji. (Hupf- und Sprungubungen.) 1. Hoditi in skakljati ali poskakovati na¬ vzdol (Gang mit Niederliiipfen). 2. Nogi premetaje poskakovati (Kreuzhiipfen) — naprej, nazaj. 3. Tekoč poskakovati (Laufhiipfen) — naprej, na vzad, v stran. 4. Tekoč nogi premetaje poskakovati (Lauf- kreuzhupfen) naprej in nazaj. 5. V propanj poskakovati (Galopphupfen). Pri lem skakanji se vedno ena in tista noga postavlja pred drugo, 6. Pribji poskok (Kibitzlvupfen). 7. Togonogo poskakovati (Steifliupfen). 8. Togonogo tekoč poskakovati (Steiflauf- hiipfon). 9. Poskakovati zdaj na tej zdaj na unej nogi (Wecliseihiipfen). 10. Nogi izpomaljati in poskakovati (Spreiz- hiipfen). 32 11. Poskakovati na mestu s spojenima no¬ gama (hiipfen aus der Scblussstellung). 12. Poskakovati in z rokama suvati navzgor, v stran, navzdol i. t. d. (hiipfen und stossen). 13. Poskakovati in roki vzdigati. 14. Poskakovati in glavo obračati i. t, d. 15. Iz navadnega nastopa skočiti z obema nogama naprej (Sprung nach vorwarts). 16. Iz navadnega nastopa skočiti na desno ali levo (Sprung nach links oder rechts). 17. Iz navadnega nastopa skakati na levo in desno in ob enem z obema rokama suvati (Seit- sprung mit Seitstoss). 18. Iz navadnega nastopa skočiti samo z eno nogo, drugo vzdignivši (Sprung mit einem Fusse). 19. Kobiličji skok (Heuschreekensprung): iz počepa se skoči daleč naprej in potem zopet nazaj v počep. 20. Zibanec (Wiegesprung), t. j. nogi preme- taje semtertje skakati. 21. Proskakovati v krečno in nazaj v na¬ vadno stojo (Gratschhupfen). 22. Poskočiti iz malega počepa in zopet v mali počep nazaj. 23. Poskočiti iz malega počepa in ob %iem z rokama suniti navzgor. 24. Poskočiti iz nizkega počepa in verniti se v navadni nastop. 25. Poskakovati z levo nogo na desno in z desno na levo (Schritthiipfen). 26. V skoku z obema kolenoma udariti v persi (Doppelschnellen). 27. V skoku z obema petama udariti na plat¬ nici (Doppelschlag). 28. Na nogi stoje z nogo udariti v platnico (Hinkschlag) — z levo ali desno nogo. 33 29. Na nogi stoje s kolenom udariti v persi (Hinkschnellen) — z desnim ali levim kolenom. 30. V skoku se oberniti (Sprung mit Drehung) — na četert, na pol ali okrog. 31. Dva koraka iti in poskočiti i. t. d. III. Nekatere vaje s pripravami in na pripravah. (Einige Geriitliubungen.) l. Vaje s palicami. *) (Stabubungen.) 1. Palico vzdigati kvišku (keben und senkon); po lOkrat. 2. Palico nad glavo deržati in trup pripogi¬ bati na desno in levo ali naprej in nazaj; po 20krat. 3. Palico za in pred glavo deržati. 4. Prevzdigati palico nazaj in naprej s ste¬ gnjenima rokama (das Stabiiberheben); po lOkrat. 5. Palico v stran nagibati (Stabneigen) — na desno — na levo; po 30krat. 6. S palico suvati (Stabstossen)po 20krat. 7. S palico kolebati (Stabsclrvringen); po 20krat. 8. Palico valjati (Stabrollen); pred seboj in zadej. 9. Palico tiščati na desno in levo (Stabschieben). 10. Križiti roki (Armkreuzen) na palici. 11. S palico krožiti nad glavo (Stabkreisen). 12. Prestopati palico (Stabiibersteigen) naprej in nazaj — med rokama ali zunaj. Roki ste 1 če- *) Telovadcem naj se pri teh vajah ukaže razstop po dolgosti palic; navadno so okoli 5' dolge in V* dehele. Telovadba. 3 34 velj vsaksebi; ena noga se vzdigne in prestopi palico, potem druga noga. 13. Palico vihtiti (Stabschwingen) z eno roko. 14. Palico krožiti (Stabkreisen) z eno roko. 15. Enoroč s palico suvati. 16. Palico na zemljo položiti in zopet vzdig¬ niti (Stabablegen und Stabaufheben). 17. Palico tako deržati, da stoji navpično, in potem obračati se. 18. Z vzdignjeno palico hoditi i. t. d. 19. Palico k sebi potezati (Stabziehen). Dva telovadca stojita si nasproti in deržita palico vsak pri enem konci in jo k sebi potezata. 20. Dva ali trije telovadci vzdigajo palico. Drug stoji za drugim ter deržijo z levimi ali de¬ snimi eno in isto palico. Na ukaz vzdigajo in spu¬ ščajo palico. 21. Trije telovadci suvajo s palico v stran ali vzdol i. t. d. v različnih stojah. 2. Vaje z naročniki. (Hantelubungen.) 1. Pobesa (Abhangj. 2. Ravno deržanje (Waghaltung). 3. Deržanje kvišku (Hoclikaltung). 4. Poprečno deržanje (Schraghaltung). 5. Deržanje v vseh ročnih legah (Ellen-, Kamni-, Rist- und Speiclihaltung). 6. Deržanje za sun (Stosshaltung). 7. Deržanje za mah (Hiebhaltung). 8. Suvati (stossen), kolebati (schwingen) ali krožiti (kreisen) z naročniki. 9. Proste vaje z naročniki v različnih stojah (Hanteliibungen in den verscliiedenen Stellungsarten). 35 Opomba. Kdor pozna, različne proste vaje, najdel bode zadosti gradiva za vaje z naročniki. 3. Vaje v skakanji čez vervico. (Uebungen am SprunggesteUe.) Pri vajah v skakanji čez vervico je treba pa¬ ziti na nal et (Anlauf), odskok (Absprung), po¬ let (Plug) in doskok (Niedersprung). a. Vaje brez naleta: 1. Iz navadnega nastopa preskočiti naprej v nizki počep (Sprung aus dem Stande in die kleine Hockstellung). 2. Iz predkoračnega nastopa (Stand mit Vor- schrittstellung) preskočiti naprej v nizki počep. 3. Iz križnega nastopa (Stand mit Kreuzstellung) preskočiti naprej v nizki počep. 4. Iz krečnega nastopa (Stand mit Gratsch- stellung) preskočiti naprej v nizki počep. 5. Iz zgerbe (Hocke) preskočiti naprej v nizki počep. 6. Iz navadnega nastopa preskočiti naprej v križno stojo (Kreuzstand) in narobe. 7. Iz stoje na enej nogi (desnej ali levej) na¬ prej preskočiti v navadni nastop in narobe. 8. Iz navadnega nastopa naprej preskočiti s četert — in potem poloberto na desno ali na levo. 9. Iz navadnega nastopa v stran (seitlings) preskočiti — na desno, na levo. 10. Iz navadnega nastopa na vzad (riicklings) preskočiti. 11. Skakati in ob enem roki vihteti (Sprung mit Armscliwingen). 12. Skakati in ob enem suvati (Sprung mit Stoss). 3 * 36 13. Skakati in ob enem rameni vzdigati in spuščati (Sprung mit Schulternheben und Schultern- senken). 14. Skakati in ob enem peti vzdigati do platnic (Sprung mit Anfersen). 15. Skakati in ob enem koleni vzdigati do persi (Sprung mit Knieanreissen). 16. Skakati in ob enem krečati (Sprung mit Gratsehe). 17. Skakati in ob enem nogi izpomaljati (Sprung mit Beinspreizen). 18. Skakati čez vervico po dva ali trije (Sprung zu zwei oder drei). 19. Visoko skakati (Hochsprung). 20. Skakati na daleč iz različnih nastopov (Weitsprung aus verscliiedenen Standen). 21. Skakati s postopom (mit Vortritt) — 1 , 2 , 3 . 22. Skakati s kvišku vzdignjeno palico i. t. d. b. Vaje z naletom: 1. Preskočiti z enim, z dvema ali s tremi postopi (mit 1, 2 oder 3 Vortritten) z levim odri¬ vom (mit Abspringen des linken Fusses). 2. Preskočiti z enim, z dvema ali s tremi postopi z desnim odrivom (mit Abspringen des rechten Fusses). 3. Preskok z obenožnim odrivom. 4. Skakati na daleč z desnim ali levim od¬ rivom. 5. Skakati visoko z desnim ali levim odrivom. 6. Skakati na daleč in ob enem visoko (Hoch- und Weitsprung). 7. Skakati čez dve vervici. Opomba. Pri vajah v skakanji čez vervico naj se skerbi vselej zato, da pomaga kak čversti telova- 37 dec pri doskoku. Naj omenim tukaj tudi te¬ kanje čez ali pod verv (Seillaufen). Kake 2 ali 3 sežnje dolga ver? priveže se z enim kon¬ cem na kak kol tako, da jo vsak telovadec lehko vihti. Ko jo zavihti kvišku, naj drugi pod njo odleti. Čez verv skaka se, ko se zavihti do tal, na kar je treba paziti. Telovadec stoji vedno na mestu, ter pričakuje, da verv pride do tal — zdaj pa hitro skoči kvišku, in tako ga ne doseže verv. 4. IVekatere lehke vaje na kozi. (Leichte Uebungen am Barren.) Na kozi delamo opiralne vaje na rokah (Stemmiibungen), ali pa vesilne vaje (Hangiibungen). Pri opiralnih vajah treba je poznati te-le nastave: 1. Opora v stezi (Streekstutz). 2. Opora na komolcih (Tlnterarmstiitz). 3. Opora v zgibi (Kniestutz). 4. Opora v leži (Liegestutz). Prijem pri opori je ali naravni prejem, ali posiljeni prijem (če sta palca zvunaj deržajev). Nekatere opiralne vaje: 1. Skočiti v oporo. 2. V opori trup obračati (Eumpfdrehen) na levo in desno; po lOkrat. 3. V opori rameni vzdigati in spuščati (Schul- ternhebon und Schulternsenken); po lOkrat. 4. V opori trup pripogibati (Bumpfbeugen) naprej in nazaj; po lOkrat. 5. V opori koleni vzdigati (Knieheben); po 15krat. 6. V opori zdaj levo, zdaj desno nogo vzdi¬ gniti; po 20krat. 7. V opori nogi križiti (Fusskreuzen); po 20krat. 38 8. V opori nogi izpomaljati (Beinspreizen); po 20krat. 9. V opori razkrečati, predkrečati ali križo- krečati (Quer-, Vor- und. Kreuzgratscke im Stiitz). 10. V opori z nogo krožiti (Fusskreisen). 11. Y opori z nogama kolebati (Beinschwingen). 12. V opori z nogo suvati (Beinstossen). 13. V opori peti vzdigati do platnic (Anfersen). 14. V opori koleni vzdigati do persi (ICnie- hochkeben). 15. Zgerba v opori (Stiitz mit Hocke). 16. Zgerba v opori in kolebati. 3 7. Pohajati v opori (Marsch im Stiitz). 18. Pohajati zdaj na enej zdaj nadrugej roki naprej in nazaj (Stiitzgelien vor- und ruckwarts). 19. Spuščati in vzdigati se v opori; po 6 do lOkrat. 20. Kolebati v opori in presedati za roko. 21. Kolebati se v opori do jezdne seje (Schwin- gen ziim Beitsitz). 22. Jahati (reden). Telovadec, sede v kreči, odskakuje s stegnoma. 23. Vzdigati se v opori s herbtom. 24. Poskakovati v opori na obeh rokah (Stiitzeln). 25. Sedeti razkrečivši nogi (sedeti pred ali za rokama). 26. Visoko kolebati v opori (Hochscliwung). 27. Presedati v opori. 28. Zakolebati se na stran (Plankenschwung). Nekatere vaje v komolčnej opori. 1. Kolebati v opori na komolcih (Schwingen im Unterarmstiitz). 2. Vzdigati se iz opore na komolcih v ste¬ gnjeno oporo (Aufkippen). 39 3. Naprej dričati se y komolčnej opori. 4. Koleni vzdigati v komolčnej opori. 5. Peti vzdigati v komolčnej opori. 6. ICrečati v komolčnej opori i. t. d. Nekatere vaje v vesi (Uebungen im Hange). 1. Nadlahtna vesa (Oberarmhang): roki se položite pred se, ali se stegnete v stran ali za-se. 2. Dričati se v nadlaktnej vesi — zdaj z levo zdaj z desno roko ali z obema ob enem. 3. * Pohajati v nadlahtni vesi. 4. Vzdigati in spuščati se v vesi na obeh deržajik. (Holmen). 5. Spuščati se v opertej leži. 6. Plavalna vesa (Schwimmhang). 5. Nekatere lelike vaje na drogu. (Leichte RecJcubungen.) Tudi tu je treba paziti na to, kako se lata (Keckstange) prime. Prijem je po tem zgornji (Ristgriff), spodnji (Kammgriff) ali pa dvojni (Zweigriff), ako prime ena roka s spodnjim, druga z zgornjim prijemom. Vesa (Hang) je ali stranska vesa (Seithang), ali prečna vesa (Querhang), ali stegnjena (Streckhang) — ali pa skerčena vesa (Klimmhang). Dalje zna vesa še biti ali sklenjena (Schlusshang), kedar je roka tik roke na drogu, ali razpeta vesa (Sjpannhangj, ako ste roki kolikor mogoče vsaksebi. Vaje : 1. Stranska obesa s spodnjim, zgornjim ali z dvojnim prijemom in s stegnjenima rokama. 2. Prečna obesa z dvojnim prijemom. 3. Spreminjati prijem (GriflVechsel). 4. Različne vaje z nogama (Bein- und Fuss- 40 iibungen) v stranskej ali prečnej vesi, kakor: pčti vzdigati,nogikrižiti, krožiti in suvati z nogama i. t. d. 5. Voskati (Hangeln): premikati se zdaj ženo, zdaj z drugo roko v stranskej vesi na desno in levo. 6. Veskati v prečnej vesi (Querhangeln) zdaj z eno, zdaj z drugo roko — naprej in nazaj. 7. Kolčbati se v stranskej ali prečnej vesi. 8. Vaje v skerčenej vesi (Uebungen im Klimm- hange). , 9. Kolčbati se in ob enem suvati z nogama (Schwingen. mit Beinstossen). 10. Vzpotezati in spuščati se (popeniati se) v stranskej ali prečnej vesi z zgornjim ali s spodnjim prijemom (Klimmziehen). IV. Nekatere telovadne igre. (Einige Turnspiele.) 1. Cesta (Strasse). Telovadci se postavijo v 2 stranski versti (t- j- drug za drugim) tako, da ste obe versti ka¬ ke 4 čevlje vsaksebi. To je cesta. Zadnja dva, t. j. eden od perve in eden od druge verste, te¬ četa zdaj v paru skozi cesto in ko prideta do konca, poda se vsak na zunajnej strani svoje verste na svoj prostor nazaj. Ko sta pritekla do konca ceste, že pričneta tudi druga dva'teči i. t. d. do¬ kler pridejo vsi na versto. Druga dva se posta¬ vita, ko prideta od zunaj nazaj, za perva dva, tretji par za drugi i. t. d. Tista dva, katera sta bila v začetku zadnja, sta zdaj perva. — Ta igra se zna tudi tako igrati, da tečeta telovadca od zunaj noter v cesto, ali pa, da pervič tečejo vsi po versti od znotraj, drugič vsi od zunaj. 41 Ta igra se tudi dalje še da tako-le spreme¬ niti: Telovadci obeh verst vzdignejo roke ravno v stran. Cesta postane na ta način zelo ozka. Zdaj teče skozi njo pervi zadnji, potem drugi zadnji i. t. d. Kdor se tekoč kake vzdignjene roke dotakne, teče še enkrat 2. Na poskušajo teči (Wettlauf). Po 10 do 15 igralcev stopi v vštrično versto (Stirnreihe). Kakih 20 sežnjev stoji versti nasproti majhno banderce. Na ukaz tečejo vsi, in tisti, kateri je pervi pri bandercu, prime jo in dobi darilo. 3. Žogo metati (Ballspiel). a. Igralci se razdelijo v 2 versti tako, da ste si nasproti kakih 10 sežnjev daleč. Eden izmed igralcev zažene ali verze žogo proti drugej versti, in kdor jo vjame, zažene jo zopet nazaj. Tista versta, katera v določenem času žogo večkrat vjame, je zmagala. h. Igralci se razdelijo tako, da je eden od drugega saj 5 sežnjev daleč proč. Vsak ima lo¬ patico v roki. Eden izmed njih zažene žogo k drugemu, ta jo odbije, tretji tudi i. t. d. Kdor jo ne za¬ dene z lopatico, se zaznamova, in tisti, kateri ima po končanej igri najmanj znamenj, je zmagalec. 4. Černi mož (schwarzer Mann). Kakih 20 ali 30 igralcev stopi v vštrično versto (eden poleg drugega). Eden izmed njih je „černi mož* in stoji od verste kakih 10 sežnjev daleč proč. Ko vpraša: „Alise bojitečernega moža?* odgovorijo vsi „Nič,“ in bežijo na nasprotno stran. Tisti, katere „černi mož“ pri preteku vjame, gredo 42 ž njim in so potem njegovi pomagalci. Igra se konča, ko so se vsi igralci pri nasprotnem teku od „černega moža" in njegovih pomagalcev polovili. 5. !Voe in dan (Tag u. Nacht, auch Kopf u. Wappen). Igralci se razdelijo v 2 versti, kateri ste si 1 seženj vsaksebi. Perva versta se imenuje „noč“, druga „dan“. Eden izmed igralcev ima deskico v roki, katera je na enej strani Cerna (noč} na dru- gej bela (dan). To verze kvišku, in ko pade na zemljo, vidi se precej, ali kaže zgornja stran „noč“ ali „dan“. Če je n. pr. noč, bežijo igralci s tem imenom, in „dan“ jih lovi, in vsi, kateri so se tako pridobili, pripadajo zdaj k nasprotnej versti. Igra se tako dolgo, dokler se ena ali druga versta ne razdere. Loviti se sme samo do določe¬ nega kraja. 6. Lisjak hodi okoli (der Fuchs geht herum). Igralci stopijo v krog in vpognijo trup pred-se. Roki se zdaj položite na herbet tako, kakor bi se hotlo ž njima kaj sprejeti. Eden izmed igral¬ cev derži spleteno ruto v roki in hodi zunaj okoli, Kateremu ruto v roko položi, ta udarja zdaj žnjo po tistemu, kateri stoji zraven njega na desnej, in ga tako žene pred seboj okoli in zopet na stari prostor nazaj. Ko se je to zgodilo, položi „lisjak“ okoli grede ruto kakemu drugemu v roko, ta zopet udarja ž njo po zraven stoječemu i. t. d. Kateri je svojo nalogo izveršil, stopi zopet na svoj po¬ prejšnji prostor. 7. Jakob, kje si? (Jakob, tv o blst du?) V krogu stoječi igralci se sprejmejo z rokami. Dva stopita zdaj v kolobar (krog), in enemu se za¬ vežejo oči. Ta vedno vpraša: „Jakob, kje si?“ — 43 in Jakob mu odgovarja: „ Tukaj sem“. Ko ga vjame, prideta na versto druga dva. 8. Po trije vštric (drei Mann hoch). Igralci stojč po dva v odpertem krogu, pa tako, da je drugi za pervem. Par je od para 1 seženj vsaksebi. Dva igralca pričneta igro s tem, da se eden postavi pred kaki par. Tu so zdaj trije, in zadnjemu je treba uiti in se pred kak drugi par postaviti, kajti drugi igralec da vsakemu tretjemu s kako mehko rečjo (s spleteno ruto) po herb- tu, ako mu hitro ne uide. če ga dobi, ima zdaj ta nalogo pervega. Tedaj: kjer vidi zadnji, da je ob enem tudi tretji, naj beži pred kaki par, in tam naj hitro odstopi tisti, kateri je zdaj tretji i. t. d. 9. Lisjak in kura (Fuchs u. Henne). Vsak igralec ima spleteno ruto v svojej roki. Eden izmed njih je lisjak in se poda na svoj določen kraj (jamo). Na enkrat zakliče: „Lisjak pride!" ter priskaka na enej nogi med druge (kure) in se trudi, da bi katerega z ruto zadel. Ako katerega doseže, je ta tudi lisjak in se poda z unim na popred omenjeni kraj. Zdaj sta tedaj že dva in lov je toliko ložej. Ako se pa lisjak strudi, naj hiti po obeh nogah v jamo, kajti kure tečejo zdaj za njim, in če ga poprej vjamejo, tepejo ga z rutami po herbtu. Ko se malo odpočije, naznani zopet nov lov. Ako pa pozabi to naznaniti, planejo vse kure na-nj. 10. Lov zunaj kroga (Jag/ru V-fftubt ZsijsnA •St?zofo'>r*r- "toj ■o^toeoL' ?}■ 'TH^/ak^ru 7- /£t-Co/;fUJ f'&0-z?-ttf/£'.- „. tf-OC4,6 . rsVfs ■Uffil/<%SsGČ&&et' r tfjfcz-ri-t' usJis/tiHZfsgurtH*' Kazalo. Stran. Besedica za predgovor.. O telovadbi sploh. ^ Nekoliko o vajah.® I. Redne vaje.^ II. Proste vaje.^ 1. Stoje.. 2. Vaje z vratom in glavo.H 3. Vaje z ramenoma. H 4. Vaje z nogama .. 5. Vaje s trupom.1® 6. Vaje v napadu.1^ 7. Vaje v vporncj legi.18 8. Skupne ali sestavljene proste vaje.19 9. Sestavljene vaje, katere se ne verše ob enem . 24 10. Različne hoje.25 11. Proste vaje grede.28 Strun. 13. Vtge v tekanji.29 13. Vaje v poskoku in skakanji.31 m. Nekatere vaje s pripravami in na pripravah . . 33 1. Vaje z palicami.33 2. Vaje z naročniki .«34 3. Vaje v skakanji čez vervico.35 4. Nekatere lehke vaje na kozi .37 5. Nekatere lehke vaje na drogu.39 IV. Nekatere telovadne igre.40 Pesmi.. . -.44