Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
	L
	m
Wk
Leto XIII. - Štev. 50 (670)
Gorica - četrtek 14. decembra 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Radio in televizija v šolah Nova enciklika Janeza XXIII.
Sv. Leon Veliki in edinost Cerkve
Pretekli teden je bil v Rimu mednarodni kongres za radio in televizijo v šolah. Kongres je sklicala ital. državna ustanova za radio in televizijo. Udeležili so se ga zastopniki 64 držav. Namen kongresa je bil, izmenjati si izkušnje in načrte za uporabo teh dveh najnovejših pridobitev za izboljšanje šolskega pouka in zlasti še za šolanje odraslih in takih, ki v šole ne morejo. O tem so poročali številni navzoči zastopniki. Ob koncu so zaprosili za avdienco pri sv. očetu, ki jih je drage volje sprejel. Pri avdienci je v imenu vseh udeležencev pozdravil sv. očeta predsednik kongresa Sir Jan Jacob v francoskem jeziku. Sv. oče je na pozdrav odgovoril prav tako v francoščini. Dejal je med drugim, da ga zelo veseli namen, ki si ga je kongres zastavil, da si izmenjajo izkušnje in načrte za uporabo radia in televizije v šolah in za širjenje kulture ter bratstva. Prav je, da mnogim služita obe ti iznajdbi za kratek čas, toda še veliko boljše je, da se uporabljata za pouk in vzgojo. On sam da se tega veseli in da je tudi osebno hotel nekajkrat videti in se prepričati o njihovem delu na tem polju. Gotovo, da je zelo vzvišen poklic vzgoja in pouk otrok. Radio in televizija pomagata v tem oziru v zelo veliki meri staršem pri tej njihovi težki in odgovorni nalogi. Vendar je treba paziti, je dejal sv. oče, da bodo
programi harmonično sestavljeni, tako da bodo služili otrokom in odraslim, da bodo upoštevali celotnega človeka, njegov um in srce in voljo, da se bodo upoštevale tudi duhovne dobrine, ki morajo imeti prvo mesto. Zato pa skrbite, da bo tudi vera imela mesto, ki ji gre, je zaključil sv. oče.
PROŠNJA RADIU TRST A
Ko smo brali poročila o tem kongresu in zlasti še ko smo videli, kako veliko važnost polaga na uporabo radia in televizije v šoli tudi sv. oče, smo se znova spomnili na razgovor z neko našo učiteljico v preteklih počitnicah. Tožila je, da na ital. šolah imajo posebne ure na radiu, v slovenskih pa tega ni. To da je velika pomanjkljivost v sodobni šoli. Iz tega, kar so povedali na zadnjem mednarodnem kongresu, je to še bolj vidno. Zato bi v imenu vseh naših učiteljev na slovenskih šolah prosili vodstvo radia Trst A, naj bi mislili na to potrebo slov. šol v Italiji; vpeljali naj bi posebne oddaje za šole. To sicer delajo v neki meri za praznike, ko slišimo vsako leto otroke iz raznih šol, ki so imeli svoje božičnice, da oddajajo njih pesmi in recitacije po radiu. Toda to je premalo. Potrebovali bi veliko več. Upamo, da bo vodstvo radia Trst A v mejah možnosti tej prošnji in potrebi ugodilo.
Delavnost diplomatov
Kakor vsi drugi ljudje, tako tudi diplomati hitijo urejevati svoje račune na koncu leta. Pokazati hočejo, da je bila tudi politična dejavnost pozitivna. Zbirajo se zato na obračunske sestanke. Znano je, da zapadnjakom, kljub srečanju med Kennedvjem in A-denauerjem ter De Gaullom in Macmillanom in neprestanim zasedanjem v Washingtonu delovnega odbora štirih še ni uspelo, da bi se sporazumeli o skupnem zadržanju v berlinskem vprašanju. V ta namen se je nemški kancler Adenauer, držeč besedo, ki jo je dal Kennedyju, podal v Pariz h generalu De Gaullu in ga kot prijatelj skušal prepričati, naj pristane na prehodna pogajanja s Sovjeti glede Berlina. T°da stari general se ni dal pregovoriti, ampak nadalje vztraja pri svojem stališču: nobenih pogajanj, pred-no Hruščev ne preneha z grožnjami. Neki francoski list ga je zaradi takega nepopustljivega zadržanja označil, da hoče biti »bolj nemški kot Nemci«.
Kot znano so ZDA, Velika Britanija in Zahodna Nemčija soglasne glede tega, da bi bilo umestno načeti s Hruščevom predhodna pogajanja. Toda dokler manjka pristanek Francije, se ne morejo zadeve resno lotiti.
V ponedeljek so se v ta namen sestali v Parizu zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, da se pomenijo o skupnem stališču do berlinskega problema. Pritiskali so na Francijo, naj se vendar odloči.
Od 13. do 15. decembra pa je prav tako v Parizu redni letni sestanek držav Atlantskega pakta, kjer bo še ena prilika vplivati na
De Gaulla.
To vrsto zahodnih posvetov bosta zaključila Macmillan in Ken-nedy na otokih Bermudih. Sestanek si je želel angleški ministrski predsednik. Poleg nepopustljivosti francoskega predsednika glede razgovorov med Vzhodom in Zapadom bosta pregledala vsa o-stala najpomembnejša mednarodna vprašanja od Laosa in Vietnama pa do razorožitve ter preki-
nitve atomskih poskusov. Toda angleškega strica še nekje žuli čevelj in sicer različno gledanje ZDA in Velike Britanije do razvoja dogodkov v Kongu. Amerika brezpogojno podpira nastope čet ZN proti Čombeju, medtem ko imata angleška vlada (in francoska) gotove pridržke. In prav zaradi tega je Macmillan čutil potrebo, da se posvetuje z ameriškim predsednikom, kajti minili so zlati Victo-rijini časi, ko je Anglija narekovala svetovno politiko.
Po hudih bojih v Katangi
V minulem tednu so divjali hudi boji med katanškim orožni-štvom in četami sil Združenih narodov. Po poročilih ZN so povsod za spopad dali Čombejevi orožni ki, ki niso hoteli odstraniti cestnih ovir na nekaterih mestnih ulicah v Elisabethvillu. Te je namreč poveljstvo ZN zapovedalo odstraniti, ker je medtem zvedelo, da pripravljajo Čombejevi vojaki napad proti njim. Prišlo je do spopadov, tako da je bilo v mestu nekaj dni vse življenje paralizirano. Letala ZN so odvrgla tudi nekaj bomb, da bi uničila omenjene cestne o-vire, za katerimi so se pod tunelom skrivali oboroženi Čombejevi vojaki. Poškodovana sta bila tudi radijska postaja in poštni urad.
Predsednik Čombe se je nemudoma vrnil iz Pariza domov in pozval vse Katanžane na boj proti »sinjim čeladam«. Toda odziva ni bilo nobenega. Čete ZN so pri teh spopadih imele 14 mrtvih in nekaj desetin ranjenih.
Kako dolgo bo mogel Čombe vztrajati, je samo še vprašanje časa. ZDA so se odločno izrekle za priključitev Katange h Kongu in so odkrito odobrile nastop sil ZN. Poslale so jim letala, s katerimi so dovažali ojačenja četam ZN, da so lahko bile kos položaju. Čombe je zaradi tega silovito napadel ZDA, toda to nič ne spremeni na dejstvu, da njegova zvezda zahaja-
V nedeljo, 10. dec. je sv. oče Janez XXIII. izdal napovedano encikliko o papežu sv. Leonu Velikem. V ta namen je uporabil 1500-letnico smrti tega velikega papeža iz sredine 5. stoletja. V encikliki nam sv. oče oriše osebnost, delo in nauk svojega prednika Leona Velikega.
Živel je ta papež v časih, ki so bili težki za Cerkev in za rimski imperij. Temu slednjemu so grozili barbari, ki so se drug za drugim valili preko Donave in Rena na jug in zapad v dežele, ki so tvorile posest rimskega cesarstva. Na teh pohodih so uničevali vse, kar so našli. Posebno hudi pa so bili Huni, ki so prav tedaj prihrumeli v Evropo iz srednje Azije in postali bič Evrope; še drugi barbarski narodi so se jih bali. Vendar se je leta 451 njihov kralj A-tila moral vrniti poražen iz Francije. Toda že naslednje leto je pripravil velik pohod v Italijo z namenom, da si jo osvoji in se v njej ustavi s svojim ljudstvom. Na tem potu je na vratih Italije porušil najprej slavni Oglej (1. 452), nato je šel dalje proti Rimu. Nihče se mu ni mogel staviti v bran. Tedaj se je odločil rimski škof Leon Veliki, da gxc strašnemu Atili nasproti, da z darovi in lepimi besedami odvrne od dežele to hudo kazen božjo. Zgodovinarji pravijo, da sta se oba, papež in Atila, srečala ob reki Mincio na meji sedanje Lombardije. Na divjega hunskega kralja je mir in dostojanstvo Leona Velikega tako vplivalo, da je sprejel ponujano odkupnino in se vrnil v Panonijo, kjer je leto nato umrl.
Tega zgodovinskega dogodka se spominja tudi Janez XXIII. v svoji encikliki. Vendar bolj kot te zasluge zanimata papeža dušnopa-stirsko delovanje Leona Velikega in njegova učiteljska služba, kajti Leon I. je bil velik škof in velik cerkveni učenik. V tistih zmedenih časih, ko so od znotraj razjedale Cerkev razne krive vere (ne-storjani, evtihejci, pelagiani idr.), je Cerkev potrebovala trdnega krmarja in modrega učenika. Takega se je izkazal nekdanji diakon rimske cerkve Leon Veliki (440 do 461). Za trdnega krmarja Petrove ladjice se je izkazal zlasti v času sporov zoper krivo vero meniha Evtiha, ki je učil, da Kristus ni bil pravi človek. Tedaj je Leon nastopil z vso odločnostjo in modrostjo, obsodil krivi nauk in škofe, ki so ta nauk zagovarjali; zavzel se je za carigrajskega patriarha Flaviana in zahteval, naj se skliče cerkveni zbor v Kalcedonu. To se je tudi zgodilo leta 451. Zboru so predsedovali v Leonovem imenu njegovi poslanci, on sam pa je na zbrane očete naslovil pismo, v katerem jasno in trdno razlaga, kakšen je nauk Cerkve o osebi Jezusa Kristusa, namreč, da sta v njem dve naravi, popolni in ločeni, združeni v eni božji o-sebi. Zbrani očetje so poslušali Leonovo pismo in potem zaključili: »Po Leonu je govoril Peter!«
Pa tudi drugače je v svojih govorih, ki jih je imel na rimsko ljudstvo, in v pismih, ki jih je napisal raznim osebam, razlagal pravi nauk tako, da ga je kasneje sv. Cerkev prištela med cerkvene o-čete. Vendar se je Leon Veliki posebno odlikoval v eni stvari, in sicer v pravilnem pojmovanju Cerkve in prvenstva rimskega papeža.
V bojih zoper vzhodne krivoverce in razne škofe ter bizantinske cesarje, ki so se omadeževali s krivo vero, je opazil, kako pri tem trpi ne samo cerkvena disciplina, temveč prav tako tudi cerkvena edinost. Zato je v svojih pismih in govorih posebno poudarjal edinost Cerkve pod vodstvom Petrovih naslednikov — papežev.
Ta nauk Leona Velikega na poseben način poudarja Janez XXIII.
V njem vidi naj lepšo razlago nauka o edinosti Cerkve in o papeževem prvenstvu iz ust starega papeža, katerega avtoriteto vsi priznavajo, tudi vzhodne pravoslavne cerkve. Zato se Janez XXIII. u-stavi ob številnih mestih, kjer sv. Leon Veliki razlaga in govori o Cerkvi ter o Petrovih naslednikih in njihovem primatu. To so jasne besede, iz katerih se razbere, kaj je Leon Veliki mislil o Cerkvi in kaj o Petru in kaj o sebi kot Pe-
trovem nasledniku. Zanimivo je, da so Leonov nauk sprejele vse te-voslavna cerkev obhaja god sv. Leona Velikega 18. febr. ter ga v liturgiji imenuje »vodnika prave vere, učenika polnega pobožnosti in časti, svetlo zvezdo na nebu, odliko pravovernih, liro Sv. Duha.«
Nato zaključi sv. oče to lepo encikliko s prisrčnim pozivom na vse ločene kristjane, naj spoznajo pravi nauk o Cerkvi in o papeževem prvenstvu, kakor so ga učili sv. očetje, ter se združijo z ostalimi kristjani zopet v eno Cerkev, kakor jo je hotel imeti Kristus.
Ta enciklika o sv. Leonu Velikem, je zelo posrečen dokument o nauku prve Cerkve glede edinosti in prvenstva rimskega škofa, obenem pa tudi topel poziv k edinosti. Upajmo, da jo bodo vsi ločeni kristjani prav razumeli in s hvaležnostjo sprejeli.
Sovjetski prelom z Albanijo
Tudi Sovjetska zveza ima svojo Kubo. Imenuje se Albanija, ki je zaradi svojega trmastega vztrajanja pri stalinistični politiki bila že dalj časa v očiteni ideološkem sporu z Moskvo. Ta spor se je nevarno zaostril na 23. kongresu v Moskvi, kjer je bruhnil na dan v vsej svoji dramatičnosti. Hruščev sam je obtožil albanske voditelje odklonovstva in jih pozval, naj se, dokler je čas, vrnejo v očetovo hišo: mala Albanija se je pred temi hudimi očitki znašla popolnoma osamljena. Branila jo je le daljna Kitajska, ki je tudi v ideološkem sporu z Moskvo.
Destalinizacija je segla po moskovskem kongresu v vse komunistične dežele vzhodnega tabora in celo v zakotno Bolgarijo, kjer so odslovili Cervenkova. Le v deželi Škipetarjev je ostalo vse pri starem. Še več: Stalinove slike so ostale, izginile so Hruščevove. Sovjetsko veleposlaništvo so albanski policaji stalno nadzorovali. Ko pa se je zdelo FIruščevu že od sile, je sklenil, da spravi to garjevo ovco k pokorščini. Najprej je odpovedal vso gospodarsko pomoč in končno se je odločil prekiniti diplomatske odnose. Odločitev je padla že 26. novembra in 3. decembra je z enako potezo že odgovorila Albanija. Toda šele v nedeljo je vest o tem senzacionalnem koraku, ki zna imeti ne-previdljive posledice, prišla v svetovno javnost. Sporočila jo je sama uradna albanska tiskovna a-gencija.
Prekinitev diplomatskih odnosov med Moskvo in Tirano je presenetila vse; mnogi menijo, da zna imeti ta korak, ki skoro nima precedentov v zgodovini komunističnega gibanja, dalekosež-nejše odmeve od resolucije Ko-minforma proti Jugoslaviji leta 1948. Tudi v Beogradu so ostali presenečeni nad to nenavadno potezo Hruščeva. Zgledu Sovjetske zveze bodo po vsej verjetnosti sledile ostale države iz socialističnega tabora.
In Kitajska? Kitajska zaenkrat molči nad težko usodo, ki je doletela njeno varovanko.
Albanija je najmanjša država
v komunističnem taboru; meji na Jugoslavijo in Grčijo. Prebivalcev ima okrog en milijon in pol.
Kritike italijanskih sindikalistov
Italijanski komunisti še vedno ne morejo preboleti težke notranje krize, ki je zajela komunistični sistem. Potem ko so od Togliattija dosegli avtokritiko, so hoteli dati duška svojemu nezadovoljstvu tudi na kongresu komunistične Svetovne sindikalne zveze.
Posebno jasne kritike na račun delovnega programa Zveze, je iznesel italijanski sindikalni voditelj poslanec Agostino Novella. Zahteval je prožnejšo politiko do demokratičnih sindikatov ter večjo neodvisnost sindikatov od muhave partijske politike tako v notranjem kot v mednarodnem merilu. V ta namen je italijansko zastopstvo predložilo osem popravkov k uradnemu programu.
Iz razumljivih razlogov so te kritike in popravki naleteli pri o-stalih delegatih bolj hladen sprejem. Toda Hruščev se je kljub temu zbal, da bi to nezadovoljstvo okužilo še druge odposlance. Zato je sam posegel vmes z običajnim govorom, polnim groženj proti »imperialistom« s sto in več megatonskimi bombami. Očividno zaskrbljen nad potekom kongresa sindikatov in v bojazni, da bi se utegnili izmakniti nadzorstvu Moskve, je segel po klasičnih komunističnih sredstvih — po grožnjah. S poveličevanjem sovjetske moči in atomskih bomb je hotel spomniti italijanske sindikaliste, ki so izrazili željo po večji neodvisnosti do sovjetske zunanje politike, da ni mogoče hoditi neodvisno pot od Moskve niti na sindikalnem področju.
Nadaljevanje Eichmannovega
procesa v Jeruzalemu
V ponedeljek 10. decembra se je pred jeruzalemskim sodiščem začel zaključni del Eichmannovega procesa. Nacistični zločinec je bil znova prepeljan v veliko sodno dvorano »Beit Haam«, kjer so ga zaprli v neprodimo stekleno kabino. Na tej končni fazi procesa bodo prečitali obširno obtožnico.
j KRŠČANSKI NAUK j
Občestvo svetnikov
Jezus Kristus je prišel na svet, da bi ljudi rešil sužnosti satanove in jih pridobil za kraljestvo božje.
V tem kraljestvu imajo svojo domovinsko pravico: 1) verniki na zemlji, 2) duše vernikov v vicah in 3) duše zveličanih v nebesih.
Pri vsaki sv. daritvi se sv. Cerkev spominja vseh treh skupin tega »cerkvenega občestva«. Tik pred povzdigovanjem moli za vse vernike, zlasti za vse navzoče, takoj nato dvigne svoje misli k svetnikom v nebesih, kmalu po povzdigovanju pa poprosi še za vse svoje člane, ki se v vicah očiščujejo malih grehov in časnih kazni, da bi Bog vsem, ki počivajo v Kristusu, naklonil »kraj hladila, luči in miru«.
Verniki na zemlji tvorimo sveto občestvo, katerega glava je Kristus. Vsi molimo in žrtvujemo drug za drugega, pa se tudi udeležujemo molitev in zasluženj vernikov vsega sveta. »Zdaj se veselim v trpljenju za vas in s svoje strani na svojem mesu dopolnjujem, kar nedostaja bridkostim Kristusovim, za njegovo telo, ki je Cerkev.« (Kol 1,24).
Združeni smo pa tudi s svetniki v nebesih, ki so naši bratje in sestre v Kristusu. Slavimo njihov spomin, kličemo jih na pomoč in posnemamo njih zgled. Oni pa z nami častijo Boga in prosijo za nas, da ne omagamo v boju.
Tudi z dušami v vicah smo povezani po Kristusu. Pomagamo jim z molitvijo in dobrimi deli, z odpustki in z daritvijo sv. maše. One nam hvaležno povračajo, ko za nas Boga prosijo. »Sveta in pobožna je misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni svojih grehov.« (Mk 12,45).
Verniki na zemlji se moramo še boriti za svoje zveličanje, zato se imenujemo vojskujoča se Cerkev. Svetniki v nebesih so zmagoslavno krono že prejeli, zato se imenujejo zmagoslavna Cerkev. Duše v vicah pa se morajo še v trpljenju očiščevati, zato se imenujejo trpeča Cerkev.
Vojskujoča se, zmagoslavna in trpeča Cerkev so eno samo občestvo božjih otrok, ker vse posvečuje in povezuje isti Sv. Duh. To občestvo se imenuje občestvo svetnikov.
Na sodni dan bo Jezus združil vse tri dele svoje Cerkve v eno družino okoli nebeškega Očeta. Takrat bo občestvo svetnikov dovršeno.
Sveta Cerkev obhaja skoraj vsak dan praznik kakega svetnika. Dne 1. novembra obhaja praznik Vseh svetnikov. Dne 2. novembra pa spomin vernih duš.
Pomni : Vsi kristjani imamo mnogo nepoznanih prijateljev v nebesih, v vicah in v vojskujoči se Cerkvi. Kar dobrega storimo, koristi vsem, naši grehi pa tudi škodujejo ali vsaj jemljejo čast vsemu občestvu svetnikov. »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mat 5,16).
Sveta Lucija - Miklavžini a
MATER ET MAGISTRA
Privatna lastnina naj bo dostopna vsem
Malokdo ve, da ponekod ne poznajo Miklavža, ampak samo Miklaviinjo. In ta Miklaviinja — če jo smemo tako imenovati — je sveta Lucija. Tako na primer v bližnji Furlaniji otroci ne pričakujejo godu svetega Miklavža, ampak spominski dan svete Lucije, ki je tudi dobra in darežljiva ter obdari otroke z vso tisto ljubeznijo, ki je je zmožno žensko srce.
Mnogi se zatekajo k nji za pomoč proti boleznim na očeh. Zato je tudi zavetnica slepcev. Navadno jo slikajo s krožnikom v roki, na katerem sta dve očesi. Do sedaj pa niso še ugotoviti, zakaj je dosegla to odliko. Nekateri menijo, da je za vse to dalo povod njeno ime, ki spominja na luč.
le to dejstvo kaže, da spada sveta Lucija med najbolj znane, a tudi med najbolj češčene svetnice. K temu je pripomoglo dejstvo, da imamo o nji nekaj trdnih dokazov ali spomenikov. Njen praznik se obhaja 13. decembra že od leta 450. Dalje je ohranjen napis, ki so ga leta 1894 odkrili na pokopališču svetega Janeza v
• — ★— ★ •— ★— ★ •
Izšel je PASTIRČEK za december
• — ★— ★ •— ★— ★ •
Sirakuzi na Siciliji in ki priča o njenem češčenju že v začetku petega stoletja. Iz šestega stoletja je poznan v Rimu samostan z njenim imenom. V sedmem stoletju je sv. Lucija dobita prvo cerkev v Rimu. Papež Gregor Veliki je njeno ime in ime svete Agate dal v mašni kanon. Malo pozneje naletimo na ime svete Lucije v Milami in v Ravenni, kjer je njena slika na mozaikih v cerkvi Sant'Apollinare Nuo-vo, ki so iz šestega stoletja.
Težko je najti svetnico iz prvih stoletij krščanstva, ki bi imela toliko zanesljivih Zgodovinskih dokumentov. A na žalost so njeno ime, njeno življenje in njena smrt za vero, o katerih ne more biti dvoma, obdana z raznimi legendami, ki so poznejšega izvora. Junaško mučeniško smrt mladega dekleta je ljudska jantazija okrasila s spodbudnim opisom in moralnimi nauki.
Že v prav nežni mladosti je Lucija, ki je živela v Sirakuzi, obljubila Bogu devi-štvo. Njena mati jo je hotela poročiti z nekim plemenitim, a poganskim mladeničem. Lucija je tedaj priporočila Bogu to zadevo. Kar nenadoma zboli mati; nobena zdravniška veda ni mogla pomagati. V teh težkih dneh je navdahnila Lucija ma-
teri zaupanje v Boga in v priprošnjo mu-čenke svete Agate. V ta namen sta skupno potovali na grob svete Agate. Tu na grobu je opravila Lucija pobožno molitev in mati je ozdravela. V znak hvaležnosti je privolita mati, da živi hčerka deviško, kakor je sama želela. Mladenič, ki jo je bil prej zasnubil, jo je tiral pred sodnika. Ker je Lucija vztrajala, so jo mučili in končno obglavili. To se je zgodilo teta 304.
Najstarejša katoliška šola v Ameriki
Profesorji in gojenci najstarejše katoliške šole v Združenih državah, ki je v Filadelfiji, so slovesno proslavili 80-letnico sv. očeta. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki javnosti. 1500 gojencev je prejelo sveto obhajilo po namenu svetega očeta.
Ohranimo krščansko pojmovanje božiča
Zadnja leta se pojavlja nevarnost, da bo trgovska 'reklama pokvarila krščansko praznovanje božiča. Že ves advent se pojavljajo veliki reklamni napisi, ki vsiljivo ponujajo najrazličnejše predmete. Prava karikatura pa je »starček božič« (bab-bo Natale), ki se z motorjem vozi po mestu in raznaša hlago po hišah. Trgovina jziablja praznično razpoloženje, da pomnoži razprodajo.
A božič je in mora biti predvsem praznik vere. Preživimo ga v globoki hvaležnosti do Boga, ki se je učlovečil, da bi nam prinesel odrešenje. Po hišah naj imajo prednost jaslice pred božičnim drevescem. Jaslice pač mnogo lepše kličejo v spomin božično skrivnost, kot drevesce pa naj bo še tako bogato okrašeno z lučkami in blestečimi kroglicami. — Storimo vse, da bomo ohranili krščansko pojmovanje in praznovanje božiča!
Božična poslanica sv. očeta
Božično poslanico bo sv. oče prebral v četrtek 21. decembra ob 20. uri. Oddajali Jo bodo po vatikanskem radiu, s katerim bo povezan tudi italijanski radio in razne druge Inozemske radijske službe.
Na Božič opolnoči bo sv. oče maševal v svoji privatni kapeli za diplomatski zbor. Mašo bodo oddajali tudi po televiziji.
Videli smo, da papeži zastopajo načelo, da je zasebna lastnina tudi proizvodnih sredstev naravna pravica, ki ni s časom nič izgubila na vrednosti in pomenu. Toda Cerkev gre v tem oziru še dalje: ona postavlja načelo, naj bo odprta pot do zasebne lastnine vsem članom družbe, ne samo bogatejšim ali samo nekaterim razredom. Pij XII. uči v tem oziru: »Dostojanstvo človeške osebe redno zahteva kot temeljni naravni pogoj za življenje pravico do uporabe zemeljskih dobrin; temu pa odgovarja temeljna dolžnost, da se kolikor je mogoče, omogoči zasebna lastnina vsem.« Kajti »moralna čast dela vsebuje tudi zahtevo, da se ohrani in izpolni tak družabni red, kjer je mogoča
Svoje lastno glasilo so začeli izdajati Slovenci v Braziliji; ime mu je Naša vez. Razmnožujejo jo na ciklostil in je prav okusno urejevana.
Univerzitetni profesor je postal v San Paulu naš rojak iz Trsta dr. Enij Alojzij Fonda. Za doktorsko disertacijo je izbral spis iz 5. stoletja Peregrinatio Aetheriae ad loca sancta (Romanje Eterije na sv. kraje). To je zelo zanimiv spis iz 5. stoletja, ki ga je sestavila pobožna romarica Eterija. V njem so najstarejše vesti o Sv. deželi in o svetih 'krajih. Večino tega, kar vemo o stari krščanski Palestini in o krajih, kjer je bival naš Gospod Jezus Kristus, vemo ravno iz tega spisa. Dr. Fonda je svojo disertacijo odlično branil in dosegel najboljšo oceno celotne komisije.
Kulturni večeri g. Zaletela
Kot znano, se je na poti domov ustavil v Braziliji tudi č. g. Vinko Zaletel. Svoje lepe slike je pokazal na raznih krajih, kjer bivajo naši rojaki v Braziliji, in povsod so bile dvorane premajhne; toliko zanimanje so pokazali vsi za košček domovine, ki jim ga je g. Zaletel pričaral vsaj na platnu. Tožijo le, da je imel premalo slik s Primorske. V Braziliji je namreč večina Primorcev, ki so se tja izselili iz Italije po prvi vojni, zato so jih posebno zanimale ravno slike iz Primorske.
še en profesor Slovenec v Braziliji je inž. Martin Cmugelj ml. Lani je postal inženir iz elektrotehnike, letos pa so ga
Koliko je katoličanov
Po najnovejših statistikah, ki so jih zbrali v Ameriki, je vseh katoličanov na svetu 550 milijonov 356 tisoč, to se pravi 18.3% vsega prebivalstva na svetu. Največ katoličanov je v Braziliji, namreč 62 milijonov 734.533, na drugem mestu je Italija, ki ima 50 milijonov katoličanov, na tretjem mestu so ZDA z 42 milijoni 104.000 katoličanov. Francija je na petem mestu s 37 milijoni 533.940, tej sledi Mehika, ki ima 33 milijonov 643.770 katoličanov. Dežela, ki ima najmanj katoličanov je Grenlandija; od 30.000 prebivalcev je samo sedem katoličanov.
Pomoč »cerkvi molka«
Ostpriesterhilfe, to je ustanova za pomoč duhovščini z onstran železne zavese, ki jo vodi premonstrantski pater Werenfried van Straaten, je letos že razdelila v deželah Vzhodne Evrope zdravil, prometnih sredstev, oblačil, knjig in denarja za skupno vrednost 1,600.000 dolarjev, to je okrog ene milijarde lir. To vest je podal om& njeni pater sam na tiskovni konferenci v Frankfurtu na Mainu, kjer se trenutno vrši zbiranje sredstev v korist preganjane Cerkve onstran železne zavese. Pater Van Straaten je pripomnil, da Ostpriesterhilfe skrbi trenutno za šolanje 3000 bogoslovcev, ki so prišli iz dežel Vzhodne Evrope. Po-razideljend so v 20 različnih semeniščih raznih narodov svobodnega sveta.
Pomoč ameriških katoličanov
Podpore, ki jih je nudila Catholic Relief Services prebivalstvu izven Amerike v prvem polletju 1961, znašajo 71 milijonov 68.625 dolarjev. Drugih 56 dobrodelnih organizacij v ZDA pa je nudilo v isti namen 93 milijonov 371.171 dolarjev.
trdna, čeprav skromna zasebna lastnina vsem družabnim plastem.«
In Janez XXIII. pristavlja, da je to tem bolj možno danes, ko se številne države gospodarsko in socialno razvijajo. Zato ne bo težko najti možnosti in voditi tako gospodarsko-sociatno politiko, ki naj pospešuje razvoj in razširjenje med vse plasti ljudstva zasebne lastnine uporabnih dobrin, stanovanja, zemlje, tovarniške o-preme, delnic velikih in srednjih industrij, kakor to z uspehom poskušajo v raznih gospodarsko in socialno naprednih državah.
Ob tem nauku Cerkve človeku nehote uhajajo misli k socialističnim sistemom, kjer je zasebna lastnina izključena kot
povabili, da uči na tehnični visoki šoli Mackenzie. Njegov učni uspeh je bil tolik, da so ga že imenovali za ravnatelja iste šole.
Dva primorska rojaka sta umrla. Eden je Jožef Štok iz Dutovelj. Padel je pri delu iz 9. nadstropja in se ubil. Bilo mu je 59 let. Zapušča ženo in pet otrok.
Drugi rojak, ki je zapustil to solzno dolino, je pa Franc Trojer iz Renč pri Gorici. Umrl je za srčno kapjo. Bil je eden prvih Slovencev, ki se je po prvi svetovni vojni izselil v Brazilijo.
Narodna pesem
Razveseljiva je tudi novica, da so tam doli v San Paulu priredili večer slovenske narodne pesmi. Izvajali so vrsto vsem Slovencem dragih narodnih pesmi, kar 22 po številu. Peli so jih v zboru, solo, nekatere je pa izvajala družina Savelli, ki se je preselila v San Paulo po drugi vojni.
Konference o vesoljnem cerkvenem zboru
Kardinal Bea, ki vodi tajništvo za zedinjenje ločenih kristjanov, je pred kratkim dvakrat govoril v Švici o prihodnjem cerkvenem zboru. Prvi govor je imel v dvorani katoliške univerze v Friburgu, drugi govor pa v kongresni dvorani v Zii-richu, ki je druga dvorana po velikosti v mestu. Zaradi okoliščin je posebno važen govor v Ziiiuchu. Prisotnih je bilo 2300 poslušalcev in od teh približno ena četrtina protestantske vere. Prisotni so bili profesorji protestantske teološke fakultete. Kardinal je v govoru poudaril, da katoliška Cerkev glede verskih resnic ne more popuščati, glede vsega ostalega pa je svoboda za vse. Kardinal je mnenja, da bo ravno nauk o skrivnostnem telesu Kristusovem, ki se je v zadnjih desetletjih zelo razvil, zelo pripomogel k zbližanju različnih gledanj. Kardinal je navedel tudi besede kardinala-tajnika svetega ofiedja, ki je dejal: Ko so enkrat priznane resnice, o katerih Cerkev ne more dopuščati kompromisov, bodo našli sinovi, ki se vrnejo v Cerkev, ljubečo mater, ki zna upoštevati njihovo bogoslužje, tradicije in običaje (disciplina).
Po konferenci v dvorani je rektor protestantske teološke fakultete priredil sprejem kardinalu na čast. Zahvalil se je katoličanom za koristno in bratsko prireditev. Pastor Vogelsanger je v govoru dejal, da je skoraj v zadregi, ko pozdravlja kardinala. Zadnji nelcoliko podobni pozdrav je bil leta 1521, ko je Zwingli, ki takrat še ni zašel v protestantizem, izrekel dobrodošlico kardinalu Schinerju.
Kardinal Bea je za sklep dejal: »Hodimo zaupno, pogumno, z ljubeznijo, molitvijo, pokoro in delom po poti, ki vodi do edinosti vseh, ki so krščeni v Kristusu.«
Misijon v Ljubljani
V pripravo na 500-letnico ljubljanske škofije bo prihodnje leto od 5. do 15. a-prila misijon v Ljubljani. Misijon - se bo vršil po vseh mestnih župnijah istočasno. Po možnosti se bo vršil misijon tudi v župnijah ljubljanske okolice. Vodili ga bodo izbrani misijonarji, farna duhovščina ga bo pa z govori in raznimi pobožnostmi skrbno pripravila. Misijon je napovedal ljubljanski škof v zadnji škofijski okrožnici.
tatvina. Prav te dni se je v Moskvi zaključilo zasedanje sovjetskega parlamenta, ki je znova potrdil prepoved do zasebne lastnine v sovjetskem režimu. V tej točki si torej stojita katoliški socialni nauk in marksizem v diametralnem nasprotju, ki se ne more izravnati, dokler ne bodo tudi marksisti uvideli, da so v tem oziru na napačni poti.
Vendar katoliški socialni nauk ne izključuje javne lastnine, opozarja Janez XXIII. Tudi država in druge javnopravne ustanove morejo in smejo posedovati, posebno kadar gre za take dobrine, ki imajo odločilen vpliv na javno gospodarstvo in se zato ne morejo pustitit v rokah privatnikov brez velike nevarnosti za javni blagor.
S temi besedami sv. oče obsoja tako zvani klasični liberalizem, ki je odrekal državi pravico, da bi se vmešavala v zadeve gospodarstva in proizvodnje. Država to sme in je celo dolžna, kadar gre za javni blagor. Vendar tudi glede tega poseganja javnih oblasti v državno gospodarstvo in glede javne lastnine sploh poudarja Janez XXIII., da se moramo varovati skrajnosti. Namreč javna lastnina mora vedno ohraniti pomožni značaj, zato država in druge javnopravne ustanove (n. pr. občine, dežele, itd.), ne smejo širiti svoje lastnine razen, kadar je to potrebno za javni blagor, in nikakor ne zato, da bi omejili ali odpravili zasebno lastnino.
»Tudi ne smemo pozabiti,« nadaljuje sv. oče, »da je upravo javne lastnine in vodstvo podržavljenih podjetij treba poveriti ljudem, ki imajo trdno strokovno usposobljenost, neomajno poštenje in živ čut odgovornosti do ljudske skupnosti. Poleg tega je potrebno, da se vrši nad njih delom pozorna in stalna kontrola tudi zaradi tega, da se izognemo nevarnosti, da se v osrčju javnih ustanov ustvarijo neke vrste gospodarske oligarhije v škodo javnemu blagru.«
Ob teh besedah se človek spomni na znano Djilaso\’o knjigo, kjer govori o »novem razredu«, ki nastaja v socialistični družbi in ki ima svoj izvor ravno v takem privilegiranem in političnem položaju, kjer so nosilci oblasti praktično brez objektivne kontrole. V tem je tudi eden izmed izvirov stalinizma in Stalinovih zločinov.
In še zadnji nauk glede te tvarine: stalen nauk papežev je, da je zasebni lastnini bistvena socialna funkcija. Leon XIII. je to načelo takole izrazil: »Kdor je 'prejel od božje dobrote večjo mero dobrin, zemeljskih ali umskih, jih je prejel zato, da mu služijo za njegovo lastno izpopolnjevanje, a istočasno jih je prejel tudi kot upravitelj božje previdnosti v blagor bližnjega.« Človek ni torej absoluten gospodar ne svojih materialnih ne duhovnih dobrin, temveč samo njih upravitelj. Zopet se tu obsoja liberalistično pojmovanje lastnine, ki sloni na rimskem pravu, da je človek absoluten gospodar tega, kar poseduje.
Zadnji opomin papežev velja javni lastnini. Čeprav se danes javna lastnina vedno bolj širi, pravi, in čeprav so njene funkcije vedno obširnejše, ostane načelo privatne lastnine nedotaknjeno in nedotaknjena njena socialna funkcija. Tudi danes je cela vrsta socialnih potreb, katerim ne more v zadostni meri ustreči država in druge javnopravne ustantn’e. Zato ostane vedno široko polje, kjer se mora udejstvovati privatna iniciativa in ljubezen; posebno velja to glede duhovnih potreb in vrednot, kjer je zasebna pobuda velikokrat bolj plodovita kakor javna.
Film
o lanskem svetovnem 37. Evharističnem kongresu so te dni pokazali v Miinchenu. K prvim šestim predstavam so povabili — razen vladnih in cerkvenih dostojanstvenikov — tudi vse ožje sotrudnike, med kaerimi je bilo tudi vojaštvo, policija, Rdeči križ in tramvajski uslužbenci. V adventu se bo film predvajal v deželah z nemškim jezikom, v Avstriji, Švici in Zahodni Nemčiji. Pripravlja se pa tudi prevod v angleški, francoski, italijanski, španski in portugalski jezik. Tako bomo imeli priliko videti ta film tudi v Gorici, kadar bo gotov italijanski prevod. Traja (nemška originalna izdaja) dve uri in 15 minut, še noben film ni imel toliko »sot rudni kov«, ker so praktično sodelovali vsi udeleženci kongresa na »Therosien\viese« in drugod po mestu, kakor tudi v Dachauu itd. Približno dva milijona oseb.
vTfrJz življenja CtrU)
_________________ ž^šmSmSm
> Slovenci v Braziliji
Pozno a ne prepozno Seja goričkega občinskega sveta
Ob čitanju uvodnega članka v predzadnjem Katoliškem glasu mi je stopilo marsikaj v spomin. Čudna so pojmovanja naših komunistov. Listajte Primorski dnevnik, pa boste videli. Prva leta strahoviti slavospevi očetu Stalinu, ki mu ni višjega, večjega in močnejšega. Naenkrat ta »lit pade, zbledi. Prepir v domači hiši. Pride XX. in XXII. kongres KPSZ in Sta-lin je razkrinkan. Postane zločinec, morilec in škodljivec. O vsem tem smo mi Že slišali in pisali že pred II. svetovno vojno. Čistke, ki jih je delal Stalin, niso bile le navadna sprašitev cunj, ampak kri, vrvi, krogle in težko prisilno delo. Danes, ko je Stalin že davno mrtev, mu to upajo očitati in ga mečejo celo iz mavzoleja. In kdo ga meče, kdo mu odpoveduje mir? Hruščev, to je oni Hruščev, ki je za vse zločine vedel, ki je bil celo Predsednik pogrebnega odbora ob Stalinovi smrti. Ali ni Hruščev kot predsednik pogrebnega odbora dal pristanek, kam bodo Stalina shranili? No, pa pustimo to, saj je predaleč od nas in se nas to tudi ne tiče. To so sovjetske zadeve.
Poglejmo rajši malo bliže.
Naši titovci si strašno prizadevajo, da bi skovali kako skupnost. Pa ne mislite na kako katoliško skupnost. Kaj še! Ljudsko skupnost, skupnost delavnega ljudstva, v kateri bi lahko s ponosom govorili, vidite, to je naš uspeh. Skupnost za
Podelitev Nobelove nagrade
Dva moža, velika pobudnika za svetovni fflir, sta bila v soboto 10. decembra nagrajena v Oslu. Bivši poglavar črnskega Zuluškega plemena John Albert Lutbuli je prejel Nobelovo nagrado za mir za leto 1960. To je prvi prebivalec črne Afrike, ki je dosegel tako čast. Nobelovo nagrado za mir za leto 1961 pa so pod&lili tragično preminulemu glavnemu tajniku Združenih narodov Dagu Hammarskjoeldu. Zgodilo se je prvič v zgodovini Nobelovih nagrad, da so jo podelili v spomin umrlemu. Slovesnost se je izvršila v veliki univerzitetni dvorani v Oslu ob navzočnosti norveškega kralja 01awa V. in drugih visokih osebnosti. Hammarskjoelda so zastopali nje-Sovi štirje nečaki, Luthuli pa je prišel iz vroče Afrike na mrali sever z ženo. Ko so mu izročili nagrado, se je ganjen Zahvalil in rekel, da mu je žal, da ni ■osebno pričujoč tudi glavni tajnik Ham-ttarskjoeld, ki je tolikokrat rešil svet Pred grozečo voj no. »Upoštevam ta dar,« je dejal »kot priznanje moji domovini in vsem njenim ljudem, vseh barv, nazorov in veroizpovedi, a ga pojmujem tudi kot novo odgovornost za nas vse.«
Ob istem času, ko se je v Oslu vršila ta proslava, so v Stokholmu podelili petim osebnostim kulture in znanstva No-bclovo nagrado 1961. V veličastni koncertni dvorani je švedski krailj Gustav Adolf ob navzočnosti vse kraljevske družine in dva tisoč povabljenih, izročil to najvišjo svetovno priznanje štirim zaslužnim znanstvenikom: Jugoslovanu Ivanu Andriču Za literaturo, Robertu Hofstadterju iz Združenih držav in Rudolfu Moessbauerju iz Monakovega za fiziko in kemijo ter dr. Melvinu Calvinu iz Kalifornije in dr. Georgiu vem Bekesiyu iz Ogrske za medicino. Prvič v zgodovini so Nobelovo nagrado podelili Jugoslovanu. Letos je vrednost nagrad dosegla rekordno število
193.000	dolarjev, to je za 20 tisoč dolarjev Več kot lansko leto. Vsak je dobil 48.300 dolarjev.
vsako ceno, pa čeprav so nekoč sami zanesli razdor. Vsa politika, vsa prosveta, to je naš monopol. Delajte le, a predstavljamo mi. Kritiziramo samo mi.
TAKO MODRUJEJO
Deževalo je in čas sem imel. Pa sem sem po več mesecih prebral poročilo, ki ga je prinesel Primorski dnevnik o sestanku slovenskih županov in svetovalcev. Na onem »skupnem« sestanku so ugotovili naši levičarji, da nas oblasti dele v tri kategorije. Za Slovence na Tržaškem velja Ustava in Londonski sporazum s Posebnim statutom, za Slovence na Goriškem le Ustava in dejansko stanje, za Slovence v videmski pokrajini pa ničesar. Res, huda ugotovitev, da je tako.
Prav nič pa ni opazil, da se je dr. Dekleva spotaknil in ustvaril še eno skupino Slovencev, če so ti sploh še Slovenci po njegovem, to so begunci. Dobesedno se je obregnil vanje takole: »Ne vemo, kako si gotovi ljudje prilaščajo pravico zahtevati nekaj...« Torej ne Slovenci, ampak kvečjemu le gotovi ljudje. Čudno, da vsaj ljudje. Kaj bomo govorili o rasizmu drugih, ko pa imamo takega pojmovanja dovolj v svoji sredini! Pa je dr. Dekleva opravičen, govoriti proti beguncem? On sam nekdanji begunec in ljubljanski advokat se danes spotika ob druge. Saj tudi sam ni doma pri Sv. Jakobu. Je-li dr. Deklevi znan poziv tov. Rankoviča? Eden tako, drugi drugače.
Zdi se, da pojmovanje dr. Dekleve ne sega preko videmske revije »Politica e cultura«, v kateri je Ciril Zlobec (pravilneje zlobec) prišel do zaključka, da se k slovenski književnosti (torej tudi ne k slovenskemu narodu op. pisca) ne morejo prištevati tiste manjšine, ki niso šle skozi revolucijo, ali ki so se postavile na nasprotno stališče in zapustile s poraženim nasprotnikom Jugoslavijo... Ob takih ugotovitvah lahko samo rečemo, da rasizem zopet poganja in to prav pri ljudeh, ki se najbolj širokoustijo, pa ne vidijo, kako sami globoko padajo v svojih modrovanjih. Rok, katerih usta tako govore, ne moremo sprejemati.
Zanimanje naših svetovalcev za potrebe in koristi ljudstva
Goriški občinski svet je zasedal 28., 29. in 30. novembra. Prvi dan je sejo posvetil v glavnem imenovanju raznih odborov in tudi razpravljal o raznih zadevah upravnega značaja. Kakor že objavljeno v »Demokraciji« od 1. t. m., je bil prof Kacin imenovan v odbor šolskega patronata, dr. Sfiligoj pa ponovno izvoljen v odbor za »Dom počitka« (Casa di riposo) v Ločniku
Občina je sklenila z ONAIR (ustanova za otroške vrtce v naših krajih) dogovor, po katerem bo tej ustanovi dajala po 200 tisoč lir na leto (in za pet let) kot prispevek za stroške. Pri tej priliki je dr. Sfiligoj v imenu svoje skupine vprašal župana, ali bi ne kazalo preseliti otroški vrtec v štandrežu v neko drugo, bolj prikladno poslopje, ki bi ga lastnik dal v zameno za sedanji otroški vrtec. Zupan je odgovoril, naj dotični stavi ponudbo.
Kakor znano, vodi otroške vrtce v okolici občine ONAIR, v mestu pa županstvo samo. Zaradi tega je neki ital. svetovalec izrazil mnenje, da bi morala vse vrtce voditi občina sama. Pa ni naletel na odobravanje.
O deželni avtonomiji
29. novembra je svet razpravljal o deželni avtonomiji. Socialisti in komunisti so se potegovali za takojšnjo izvedbo avtonomije, »tudi z ozirom na prisotnost slovenske jezikovne skupnosti,« so dejali komunisti. Razprava je pokazala, da se deželna avtonomija ni še izvedla zaradi velikih in globokih nasprotij med Videm-čani na eni strani, ki bi hoteli levji delež koristi, in Goričani ter Tržačani na drugi, ker ne marajo pasti v območje prvih in izgubiti svoje upravne, politične in gospodarske veljavnosti.
Predstavnik treh slovenskih svetovalcev je izjavil, da stoji Slovenska demokratska zveza trdno na stališču, da se mora deželna avtonomija izvesti, vendar terja zaščitni zakon od vlade in parlamenta po
6.	členu ustave, ker je prepričana, da ga od deželnega zbora ne dobi. Kakor znano so to zahtevo SDZ potrdili tudi slovenski
Iz Sovodenj
Občinska seja dne 1. dec. 1.1.
1. Nova lestvica trošarine za leto 1962 ostane ista kot lani. Samo lestvica za napise po javnih lokalih se spremeni po dogovoru.
2. Proračun za leto 1962. Zadeva se odnese do prihodnjega zasedanja. Karel Černič predlaga, naj se da prepis proračuna vsem svetovalcem vsaj osem dni pred sejo, da bodo imeli vsaj kratek obris občinskega delovanja v rokah, da ne bo samo ožji odbor poučen o glavnem delu občinske uprave, kajti pravilno je, da tudi vsak svetovalec ve, za kaj glasuje. Gospod župan ugodi predlogu in zagotovi, da bo prepis proračuna poslal vsem svetovalcem.
3. Imenovanje pregledovalcev računov za leto 1961. Izvolijo se tile svetovalci: Niko Cevdek - Peč, Virgil Černič - Vrh, Emil Vižintin - Sovodnje.
4. Prošnja za državni prispevek k ureditvi občinskih cest v znesku 20,650.000 lir za vasi Rupo, Peč in Vrh. Pooblastilo se je odbor, da stopi v stik z dobrdobsko občinsko upravo za premestitev mejnika na cesti, ki pelje na Vrh, da bi prišla pod občino Sovodnje.
5. Odobritev kolavdacije zidave otroškega vrtca v Rupi. Tajnik prečita vse izdat-ke, posojila in obresti in preide do zaključka, da je vse skupaj stalo okoli pet
milijonov 650.000 lir, država je prispevala
4,456.000	lir, s popusti s tvrdko pri opremi in z naknadnimi prispevki prefekture se računi zaključijo tako, da ostane občini še približno 700.000 lir.
6. Sprememba lestvice za pobiranje mit-nine na občinski cesti v Bošketu. Stara cena 30 lir m3 se poviša na 100 lir m3. Karel Černič predlaga, naj se ugodnost proste uporabe gramoza in peska za domačo rabo raztegne na celo občino, ne samo na Sovodnje. Sklenilo se je, da kdor koli kupčuje s peskom, ta mora plačati mitnino. Občinarji pa naj pridejo v občinski urad po potrdilo o domači rabi in so prosti mitnine.
7. Slučajnosti: g. župan predlaga, da se naredi na Vrhu v šoli primeren ambula-torij za nujne potrebe v vasi. Sklene se, naj se naredi proračun, ki potem pride v pretres in v odobritev.
Smrtna nesreča dveh mladih Sovodenjčanov
Globoko je vse pretresla tragična smrt dveh mladih sovodenjskih fantov, 19-let-nega Marijana Franzota in njegovega prijatelja, 22-letnega Friderika Cijaka. V soboto zvečer ob 9.30 sta se z motorjem peljala v Gorico v kino. Toda v ulici sv. Mihaela v Štandrežu jih je čakala smrt. Prekrižal jima je cesto avto »600« iz Gorice, katerega je vozil 55-letni Jožef Peric. Tr-
volivci na sestanku, ki se je po letošnjih volitvah vršil na Plaouti.
Dne 30. novembra je svet razpravljal pa v zadevi INGIC, ustanove za pobiranje občinskih davkov, in v zadevi družbe ATA, ki ima v najemu avtobusni promet. Obe zadevi so sprožili komunisti s predlogom, naj eno in drugo delo prevzame občina sama. Seveda so komunisti porabili priliko, da so vrgli na družbo ATA in na občinski odbor vse polno očitkov in sumničenj, ki pa so se v glavnem izkazali za neutemeljene. Ustanovo INGIC so vsekakor pohvalili. Komunistom gre namreč za to, da uničijo vsako zasebno podjetje, in to zaradi svojega komunističnega programa, ki je proti zasebnim podjetjem in lastnini.
Avtobusna zveza
s Pevmo in Oslavjem
Dr. Sfiligoj je predlagal še, naj bi pri vsakem prihodu vlaka čakal avtobus; naj bi avtobus proge št. 1 vozil dvakrat-trikrat na dan tudi skozi ulice Palladio, Le-vada, Čampi, Buffolini in Orzoni zaradi dijakov, uradnikov in družinskih gospodinj, ki se zlasti ob deževnem vremenu znajdejo v težkočah; naj se obnovi promet v Pevmo in na Oslavje ter nazaj po predlogu in umiku, ki ga je v imenu slovenskih svetovalcev že pred časom izročil pristojnemu odborniku. Ta umik predvideva -pet voženj na dan, ob delavnikih, iz mesta na Oslavje in nazaj: ob 6h zjutraj, ob 7.15, ob 10\ ob 13.45 in ob 18.15 odnosno ob 19.30. Ob praznikih pa šest voženj: ob 14.30, 16", 17.30, 19.30, 20.30 in 22. uri.
Tudi v zvezi s tem vprašanjem moramo potrditi živo zanimanje č. g. župnika iz Pevme za obnovitev avtobusne zveze.
Pristojni občinski odbornik je zagotovil, da vzame to željo in zahtevo našega ljudstva iz Pevme in z Oslavja resno na znanje in da zastavi vse svoje moči, da se avtobusna zveza obnovi.
Most iz Strašic v Podgoro
V nekem slovenskem listu smo brali nekake grožnje v zvezi z ne še obnovljenim mostičem (passerella) čez Sočo iz Strašic v Podgoro. Vsi vemo, da je most odnesla deroča Soča ob hudem nalival meseca oktobra. Komunisti so porabili tudi to nesrečo, da so le lahko. streljali z velikimi kalibri na občinsko upravo zaradi odgovornosti pri zgradbi tega motsu. Pa so prejeli točen odgovor, da občinska uprava ni imela in nima pri stvari prav nobene odgovornosti.
No, list, ki ga tu omenjamo, grozi, da bodo Podgorci sami obnovili most in da... bomo videli, če bodo župan in odborniki smeli čez.
Iz tega izhaja, da list, ki tako piše: ne ve, da je župan povedal na neki seji, da se občinski odbor živo zanima za to, da se most čimprej obnovi in da bo ta obnovitev stala kakih dvajset milijonov lir, ki bi jih naši vrli Podgorci pri vsej dobri volji verjetno ne bili pripravljeni žrtvovati samo zato, da bi ne smeli čezenj župan in drugi na ljubo in veliko veselje čudnega dopisnika slovenskega lista, ki tako grozi.
Poslušajte oddajo VERA IN NAŠ CAS vsako nedeljo ob 12,15 na tržaškem radiu
Razpustitev O A S
Francoska vlada je tajno vojaško organizacijo desničarjev, znano pod siglo O.A.S. (Organisation Armee Secrete) proglasila za nezakonito in jo s tem postavila izven zakona. Omenjena organizacija je sicer že prej bila nezakonita, toda z gornjim ukrepom, ki spada v okvir pospešene ofenzive proti teroristični dejavnosti skrajnih desničarjev, si je hotela pariška vlada zagotoviti pravico, da lahko sodno postopa ne samo proti pripadnikom, ampak tudi proti zagovornikom, kdor odslej zagovarja O.A.S., sodišče lahko sodno postopa proti njemu.
Nobena skrivnost pa ni, da ima organizacija O.A.S. simpatizerje tudi v visokih krogih in med parlamentarci. Vprašanje je, Če bo vlada tem kos.
čenje je bilo tako hudo, da sta mladeniča dobila take poškodbe, da sta oba podlegla; Cijak uro po trčenju, Franzot pa naslednje jutro v goriški bolnišnici. Policija je vozača avtomobila Perica aretirala, ker je spoznala, da je vozil avto v vinjenem stanju.
Radio Trst A
Teden od 17. do 23. decembra 1961
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Snežna punčka«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.40 Sestanek s kvartetom »Cetra«. — 17.00 Za smeh in dobro voljo. — 18.30 Goriški obiski: (4) »Rupa«.
— 21.30 Brahms: Kvartet za godala v a-molu, op. 51, št. 2.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu.
— 19.00 Znanost in tehnika: »Posebnosti vsemirske in podniomiške kuhinje«. —
20.30 Mario Zafred: »Hamlet«, opera v treh dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: Tone Penko. Hormoni: (7) »Pa še o ščitnici«.
— 18.30 Cherubini: Simfonija v D-duru.
— 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Petar Petrovič Njegoš: Gorski venec (6. oddaja).
— 21.30 Koncert tenorista Mitja Gregorača, pri klavirju Pavel Šivic. — 22.00 Obletnica tedna: »Dramatik Eugene Scribe, ob 170-letnici rojstva«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Liki in značaji iz opernih del: »Pe-pelka«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. —
20.30 »Včeraj popoldne«, komedija v treh slikah. — 22.00 Zbori z vsega sveta. — 22.30 Vivaldi: Koncert v F - duru za flauto dolce, godala in čembalo. — Haydn: Koncert za rog v D - duru.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: (7) »Uporabna geofizika«. — 18.30 Koncert organistke Lilian Capponi. — 19.00 Širimo obzorja: ((6) »Od prvih poizkusov letanja do reakcijskega letala«. — 20.30 Znani dirigenti: Eugen Ormandy: Beethoven -Hindemith - Strawinsky.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. — 1830 Debussy: Fantazija za klavir in orkester. — 19.00 šola in vzgoja: »Različna so pota do otrokove notranjosti«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: Edgar Allan Poe: »Maska rdeče smrti«.
— 22.20 Romantična sonata: Grieg: Sonata v c-molu, op. 45.
Sobota: 14.40 Igra orkester Bojan Adamič. — 15.30 »Novi skopuhi«, radijska i-gra. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija: Nebesa (6. spev). — 18.30 Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev: Ivo Petrič. — 19.00 Pomenek s poslušalkami.
— 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. —
21.00	Za smeh in dobro voljo.
14
iAiož
-)(- s čudežnimi rokami
ZGODBA IZ ZADNJE VOJNE Načrt v Imenu človeštva
Bolj ko je Nemčija izgubljala tla, bolj «o Hitlerja prijemale krize besnosti. Po-fočevalna služba Združenih držav je zvedela, da je Hitler dal ukaz Himmlerju, naj z dinamitom vrže v zrak vsa koncentracijska taborišča z vsemi jetniki, ki so bili v njih. In to naj bi se zgodilo takoj, ko bi se sovražne čete približale taboriščem na razdaljo 8 km. Ker je v koncentracijskih taboriščih bilo 800.000 jetnikov, so Amerikanci prosili Švedsko, naj to krutost prepreči, švedski ministri so se pa seveda obrnili na Kerstena, ko je Zopet enkrat prišel v Stokholm.
»Ali jo res, da so dali ukaz, naj se Razstrelijo koncentracijska taborišča, če ®e jim bodo zavezniki približali?« je Ker-
sten nekega dne med masažo vprašal Himmlerja.
»Res je,« je odvrnil Himimier. »Če mi namreč zgubimo vojno, morajo tudi naši sovražniki umreti z nami.«
»Veliki nemški poveljniki prejšnjih časov bi kaj takega prav gotovo ne napravili,« je Kersten mimo odvrnil. »In prav vi ste danes največji nemški poveljnik. Saj ste zdaj močnejši od Hitlerja. Vaša domovina pa je danes razdejana; vaši vojaki se umikajo na vseh frontah, generali se upirajo. Vi pa držite v rokah edino silo, ki je še ostala: to so SS.«
Himmler ni odgovoril. Vedol je, da je Kersten govoril samo resnico; vendar pa se je tudi bal odgovornosti vrhovnega nemškega poveljnika, ki ga je čakala.
»Bodite torej velikodušni,« ga je Kersten prosil.
»In kdo mi bo potem za to hvaležen?« je Himmler vprašal. »Zgodovina,« mu je odvrnil Kersten. »Ta vam bo pripisovala zaslugo in čast, da ste rešili 800.000 človeških življenj...«
Toda Himmler je samo skomignil z rameni, Kersten pa se je zavedel, da je bolje, če molči. Vinil pa se je na to stvar naslednje dni in si kot zaveznike pridobil še Brandta, Bergerja in Schellenberga.
Končno je 12. marca leta 1945 Himmler v prisotnosti Brandta in Kerstena lastnoročno podpisal enega najbolj nenavadnih aktov zadnje vojne. Naslovljen je bil: Načrt v imenu človeštva. Na njem je stalo sledeče:
1. Koncentracijska taborišča naj ne bodo razstreljena z dinamitom.
2. Noben Jud naj ne bo več obsojen na smrt.
3. švedska od sedaj naprej lahko pošilja podporo posameznim Judom.
Akt je podpisal najprej Himmler, nato še Kersten.
Srečanje pred obračunom
Kersten je takoj sporočil to veliko novico v Stokholm; dodal je še: »Poverili so mi tudi nalogo, naj sporočim, da se
lahko predstavnik Svetovnega judovskega kongresa sreča s Himmlerjem.«
»Toda to je nemogoče,« je vzkliknil Gun-ter in skočil s stola. »Vem sicer, da vi znate delati čudeže, toda to je vendar nemogoče.«
Toda bila je resnica. Kot za dokaz svoje zmage je Kersten dosegel pri Himmlerju, da je ta osvobodil še 5000 Judov, nato je pa dejal Himmlerju, naj se sreča z enim od judovskih predstavnikov.
Himmleir spočetka ni hotel slišati ničesar, toda končno se je kot hipnotiziran le vdal drznemu načrtu. Srečanje se je imelo vršiti v Hartzwaldu.
Svetovni judovski kongres je takoj poslal svojega zastopnika. Bil je to neki mladenič, imenovan Norbert Masur. Kersten ga je že srečal v Stokholmu 19. aprila in oba sta potem s Himmlerjevim o-sebnim zrakoplovom odšla v Berlin.
Ko sta pri šil a v Berlin, sta takoj zaslišala streljanje ruskih vojakov. Nekje v podzemlju pa je bival Hitler zaprt in besno dajal zadnje ukaze.
V Hartzwald sta oba potnika prišla o polnoči. Dve uri potem je v civilu prišel tudi Schellenberg. Sporočil je, da je Martin Bormann, že na pol blazen kot Hitler, začel pestiti Himmlerja, naj uniči vse jetnike. »Bojim se, da se bo Himmler vdal,« je še dodal Schellenberg. »Zato se morate potruditi na vse načine, da bo držal besedo,« je še nadaljeval polkovnik. »Če bi se pa slučajno zgodilo, da besede
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
ne bo držal, bova pa Brandt in jaz poskrbela, da se kaj takega ne zgodi,« je zaključil.
še isto jutro se je Schellenberg vrnil
v Berlin, da bi pripeljal Himmlerja v Hartzvvald. Pred odhodom pa je obvestil, da se bosta verjetno s Himmlerjem zakasnila. In je razložil: »Himmler bo namreč na kosilu pri Hitlerju. Danes je njegov rojstni dan.«	(Se	nadaljuje)
Slovenska katoliška skupnost pri g. generalnemu vladnemu komisarju
Dne 7. decembra ob 11.30 so se zastopniki Slovenske katoliške skupnosti predstavili generalnemu vladnemu komisarju, g. dr. Liberu Mazza, ga pozdravili v imenu demokratično in katoliško usmerjenih tržaških Slovencev ter predložili osnutek, kako si zamišljajo sodelovanje z najvišjim oblastnikom našega ozemlja. V razgovoru, ki je trajal pol ure, je g. generalni vladni komisar kazal veliko zanimanje za naše slovenske zadeve.
Nova cerkev
Na spodnjih obronkih Kolonkovca, pri industrijskem pristanišču je posvetil tržaški škof msgr. Santin novo cerkev in župnišče. Cerkev je posvečena Jezusu Delavcu. Novi okraj v bližini ul. Flavia in novega naselja sv. Sergija je bil zelo potreben cerkve.
Dve predpraznični zagotovili
Predsednik zveze prodajalcev na drobno je zagotovil, da med prazniki ne bodo zvišali cen kupnim proizvodom; s tem je napovedal premirje cen.
Generalni vladni komisar dr. Mazza je posredoval, da se do prvih dni januarja z ozirom na božične praznike prekinejo sodnijski stanovanjski izgoni.
Evropa in Trst
Pretekli teden je dospel v Trst diplomat dr. Bolasco, dodeljen Evropski ekonomski skupnosti in strokovnjak v zadevah za Skupno evropsko tržišče. Govoril je v prostorih trgovinske zbornice o Trstu, Skupnem evropskem tržišču in o gospodarskih odnošajih z vzhodnimi državami. Naslednjega dne se je o istem problemu vršila razprava, v katero so posegli vodilni tržaški gospodarski izvedenci.
Dan človečanskih pravic
Desetega decembra so po celem svetu proslavili Dan človečanskih pravic. V Trstu so proslavili ta dan z več prireditvami, ki jih je pripravila Univerzitetna skupina za mednarodno organizacijo, MSOI. V dvorani trgovinske zbornice v ul. S. Ni-colo 5 je prirejena razstava znamk, ki jih je izdala OZN in grafik tržaških slikarjev o človeškem delu. Razstavo je otvoril generalni vladni komisar dr. Mazza ob prisotnosti najvišjih tržaških oblasti in predstavnikov diplomatskega zbora.
Geofizikalni kongres
Te dni se vrši v Trstu XXI. kongres Evropske zveze geofizikov. Geofizika se bavi predvsem s preučevanjem in spremembami zemeljske skorje. Poleg ugotavljanja sestave zemeljske skorje in naravnih zemeljskih potresov je znanost v zadnjih letih dobila povsem novo funkcijo ugotavljanja učinka podzemskih atomskih procesov. Evropski geofiziki zasedajo dvakrat letno zaradi obsežnosti znanstvenih dognanj. Letos je organiziral kongres tržaški geofizikalni zavod. Vrši se v dvoranah hotela Excelsior. Pred začetkom kongresa je zasedal podobor za alpske eksplozije, ki je preučeval rezultate poskusnih eksplozij na dolomitskem jezeru Lagorei, ki jih je letos pripravil tržaški geofizični zavod ob sodelovanju z drugimi evropskimi zlasti nemškimi znanstveniki. Eksplozije so služile za preučevanje sestava spodnjih plasti Dolomitov. Na kongresu so udeleženi tudi jugoslovanski znanstveniki. Na glavnem zasedanju je nastopilo mnogo svetovno znanih znanstvenikov, med drugimi dva tržačana prof. Morelli z dvema tehničnima referatoma in prof. Marussi, ki je poročal o gravi-metrični ekspediciji na granitnih skladih Karakoruma. Udeleženci so obiskali tudi svetovno znano jamo pri Briščikih, kjer deluje ena najvažnejših postaj za merjenje zemeljskega plimovanja.
Likovna umetnost v Trstu
Zimski meseci so najbolj privlačni za prirejanje razstav. V preteklih tednih so bili vsi razstavni prostori popolnoma zasedeni in razstave so se vrstile ena za drugo. Prisiljeni smo samo omeniti nekatere in izpustiti druge z upanjem, da bomo v prihodnosti lahko točno sledili in obširneje poročali o posameznih razstavah.
V prostorih Norega gledališča je bila razstava sindikata tržaških umetnikov, kjer so sodelovali skoro vsi tržaški umetniki. Sedaj razstavlja v istih prostorih »Nova šola evropskih umetnikov«. V občinski galeriji je razstavljal prof. Černigoj, slikarka in kiparka Ossi Czinner, sedaj
razstavlja v isti galeriji Sabino Coloni, ki se s svojimi novimi deli popolnoma od-trže od svojega nekdanjega realističnega stila. V dvorani trgovinske zbornice v ul.
S.	Nicolo 5 je odprta razstava tržaških umetnikov s temo »človeško delo«.
Razstavljajo najbolj znani tržaški umetniki, kot Mascherini, Černigoj, Spacal, Pe-rizi, Černe in drugi. Zanimivosti v sedanji sezoni je otvoritev nove galerije moderne umetnosti v ul. Cavana. Odprla sta jo dva tržaška umetnika, Miela Reina in Enzo Co-gno. »La Cavana« si je prevzela nalogo, da predstavi tržaškemu občinstvu najsodobnejše italijanske in svetovno znane neformalne umetnike. Sedaj so v galeriji razstavljena dela šestih zelo znanih italijanskih naformalistov. Prijetna so dela Perillija, razstavljena so tudi dela znanega Goričana Musiča in Dorazia, katerih dela so najbolj cenjena.
V prostorih bara Moncenisio v ul. Car-ducci bodo razstavljena od sobote 16. decembra likovna dela tržaških univerzitetnih študentov. Razstavo organizira Univerzitetni krožek za umetniška preučevanja.
Barkovlje
V nedeljo 17. decembra ob petih popoldne bo prirejena v župnijski dvorani igra »Od tu do Rimske ceste«.
Pobuda K.D. za Slovence
Demokrščanski poslanec Frunzio je skupaj s parlamentarno skupino predložil zakonski predlog za ukinitev fašističnega zakona rasističnega duha o krstnih imenih. Omenjeni zakon, ki prepoveduje dajati tuja ali pa židovska imena, je v Trstu ukinil že komisar Palamara, formalno pa še velja na Goriškem in po ostali Italiji.
Pobuda demokrščanskega parlamentarca bo tako v kratkem času odstranila neumestnost, ki je globoko žalila Italijo v svoji sovražni totalitarnosti po duhu in rasistični obliki.
Ukinitev rasističnega zakona so zagovarjale demokratične večinske stranke na Goriškem. — Mi ugotavljamo, da je bil čas, da se to napravi. Predlagali bi pa še eno: na županstvih naj naredijo tudi pisavo slovanskih sičnikov, č, S, ž s strešico, kot to delajo vse znanstvene knjige.
Radio Trst A — Izboljšane oddaje
Že tri mesece je tega, odkar je tržaška radijska postaja Trst A ojačila svoje oddaje v slovenščini in sicer tako, da jih za Goriško oddajo tudi na kratki valovni dolžini 98,3 (na radijskih sprejemnikih ital. izdelave so ti valovi na lestvici zaznamovani MF ali modulazione di fre-quenza). To lestvico imajo vsi novejši a-parati, starejši je pa nimajo. Zato bo moral, kdor ima starejši aparat, še nadalje poslušati le na srednji valovni dolžini kot do sedaj, to je na vailu 306,1. Kdor posluša oddajo na kratkih valovih, jo sliši tudi v večernih urah zelo dobro, tako trdijo tisti, ki jo poslušajo na tem valu. Kdor pa kratkih valov nima, je najboljše, da si počasi omisli nov radijski sprejemnik, ker je škoda posebno -sedaj pozimi, ko so oddaje iz Trsta dobre in pestre, da bi jih ne mogli poslušati ob večernih urah.
Zimska zbirka za Marijanišče
Pred vrati so zimske kvatre in z njimi nova zbirka za naše Marijanišče. To nedeljo ali kakor določijo gospodje v posameznih krajih, dobite novo »Poročilo«, novo kuverto in na cerkvenih vratih vas pozdravlja nov plakat. Vse je novo in tudi lepše kakor lansko leto, saj je tudi Mari-janišče lepše, ker je vendar enkrat popolnoma na zunaj prenovljeno in očiščeno.
Vse naše dobrotnike vabimo; naj -preberejo novo »Poročilo«. Tam bodo zvedeli, da mislimo na razširjenja zavoda, ker je že za sedanje število premajhen. Sedaj je v hiši skupno skoro 40 prebivalcev. Z vašimi darovi, blagi dobrotniki, bomo pomagali večini letošnjih dijakov in obenem resno začeli misliti na zbirko za nove zidove.
V jesenski zbirki ste darovali v posameznih krajih sledeče zneske za Marijanišče :
Sveti Križ 11,840, Prosek 8.500, Kontovel
4.500, Opčine 25.000, Repentabor 2.200, Trebče —, Bazovica 8.500, Katinara 7.500, Ric-ma-nje 7.400, Boršt 4.935, Bolju-nec 4.500, Dolina 12.100, Mačkovlje 5.300, Zavije 4.700, Skedenj 32.750, Sveta Ana 8.500, Salezijanci
8.500, Sveti Jakob 14.030, Sveti Vincenc 28.800, Sveti Anton 51.000, Sveti Ivan 27.680, Rojan 20.000, Barkovlje 8.110.
Vsem številnim dobrotnikom se Marijanišče iskreno zahvaljuje in lepo priporoča. Na Silvestrovo bo v zahvalo za vse dobrotnike Marijanišča sveta maša v openski farni cerkvi ob 9".
-i
Priprave za božično razsvetljavo
Po zadnji vojni se je tudi pri nas pokazala marsikaka novost. Tako je preko oceana prišla do nas tudi lepa navada božične razsvetljave, kakor -je bila že davno v navadi po ameriških velemestih. Tudi nam se je priljubila in, če bi izostala, bi jo že pogrešali. Sedaj so že v teku priprave za božično razsvetljavo. Vzdolž Kor-za, ulice Carducci, Mazzini in Raštela že postavljajo žarnice in slavoloke, na gori-škem gradu pa je tudi že postavljeno ogrodje, kjer delavci mestnega podjetja nameščajo zvezdo repatico, ki je lansko leto prvič zasijala nad Gorico. Upajmo, da bo vsa ta zunanjost pripomogla, da bo svetlo in lepo tudi -v naših dušah in da bomo tako najlepše sprejeli božje Dete.
Sestal se je odbor za zimsko pomoč
Pod predsedstvom prefekta dr. Nitrija se je v soboto 9. decembra sestal v vladni palači odbor za zimsko pomoč. Prefekt se je najprej zahvalil vsem darovalcem lanske nabirke, ki je prinesla nad devet milijonov lir. Povabil je vse, naj se tudi v letošnji nabirki za zimsko pomoč, ki se sedaj pridne, izkažejo velikodušne, toliko bolj, ker notranje ministrstvo ne bo moglo letos nič prispevati, ker je že lansko leto odobrilo v ta namen vsoto 58 milijonov lir.
Nato je pokrajinski glavar podal bilanco lanskega leta. Dohodkov je bilo 67 milijonov, od teh 58 milijonov, katere je dalo na razpolago notranje ministrstvo, in 9 milijonov -nabirka za zimsko pomoč. Izdali so za ECO 52 milijonov, za ljudska dela in pomoč brezposelnim 10 milijonov ter 4 milijone in pol za nakup oblek in živeža ubogim.
Dan za dober film
V nedeljo 10. decembra so po vsej go-riški nadškofiji, na željo g. nadškofa, obhajali »dan za dober film«. Po vseh cerkvah so duhovniki pri nedeljski maši opozarjali vernike na veliko odgovornost zase in za svoje otroke v pogledu filmskih predstav.
Sv. Miklavž v dvorani Brezmadežne
Kako so naši ljudje željni kulturnih prireditev, pa četudi so včasih namenjene le otrokom, sta izpričali dve zadnji na odru Brezmadežne v Gorici. Obakrat je bila dvorana premajhna za vse in zakasneli smo že srečevali ljudi, ki so se vračali, češ, vse je že natrpano. Pa so se premnogi, polni dobre volje, zadovoljili tudi s tem, da so stali.
Prva prireditev je bi-la na god sv. Miklavža v sredo 6. decembra. Seveda je bila namenjena našim otrokom, a prišlo je tudi večje število starejših, zlasti takih, ki ne zamudijo nobene naše kulturne -prireditve. Na Miklavžev večer so gojenci iz zavoda Alojzijevišče odigrali zanimivo in zlasti za otroke zelo poučno igrico »Vragov koš«. Zatem je prišel na o-der v spremstvu angelov in peklenščkov sv. Miklavž, ki je najprej prečita! otrokom svoj nebeški govor, jih pohvalil, a tudi pograjal in vzpodbujal k večji gorečnosti in ubogljivosti. Začel je nato deliti darove in obenem izpraševati obda-rovance. Povečini so dobro odgovarjali, a gorje tistemu, ki se je obotavljal ali pa sploh ni znal odgovoriti. Peklenščki so planili nanj in ga zvezali z verigami. Tisti -se bo še dolgo spominjal -letošnjega Miklavževega večera; upajmo, da se bodo taki v bodoče poboljšali in se pridneje učili. Potem ko je sv. Miklavž izčrpal vse naslovljene zavoje, je pa začel deliti darilne zavoje vsem otrokom od kraja. Razdelil je nad 130 paketov, za katere je letos poskrbela delno Vineen-cijeva konferenca, delno pa požrtvovalna goriška družbenica, ki je sama med go-riškimi trgovci nabrala toliko blaga, da smo lahko obdarili še 40 revnih goriških učencev. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana ta večer natrpana in mnogi so prišli od daleč.
SLOMŠKOV VEČER
Druga prireditev pa je bila v nedeljo 10. decembra v obliki kulturnega večera, posvečenega 100-letnici smrti velikega slovenskega škofa Antona Martina Slomška. Tudi tokrat res ni manjkalo gledalcev in
tiste, ki smo stali, je msgr. Močnik potolažil, da naj potrpimo, ker so to zadnje prireditve v pretesnem domu in da bo v novi dvorani Katoliškega doma -dovolj prostora za vse. Nedeljski kulturni večer so pripravili dijaki Alojzijevišča pod skrbnim vodstvom msgr. dr. Močnika in profesorja Bolčine. Najprej -so -nam trije nižješolci recitirali tri Slomškove pesmi. Sledil je lep in te-meljit go-vor dijaka alojzijeviščni-ka osmošolca Damijana Pavlina, ki na-m je prikazal svetniški lik našega, upajmo, bodočega svetnika Antona Martina Slomška. Zelo potreben je bil ta večer, saj mnogi Slomška -poznajo morda le po imenu in ne vedo, kaj vse je naredil za vzgojo mladine in za kulturni in verski preporod našega naroda. Sledil je še pevski nastop kvarteta a-lojzijevišonikov, ki nam je lepo in ubrano zapel vrsto Slomškovih pesmi, nato še dve zborni recitaciji in ponovitev igre »Vragov koš«. Vse izvajanje je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem ni vidno zadovoljno zapuščalo dvorano na Placuti.
Obmejni promet v novembru
Kljub slabemu -vremenu se je obmejni promet v preteklem mesecu obdržal na častni višini, saj so zaznamovali skoro
93.000	prehodov v obe smeri. S potnimi listi je prešlo mejo pri Rdeči hiši 7348 potnikov, 8734 potnikov se je poslužilo dvo-last-niških -dovoljenj in 76.722 oseb je -prešlo mejo z običajnimi prepustnicami. To znači, da je približno 3 tisoč oseb dnevno prekoračilo mejo v obe smeri.
Slovesna otvoritev centra »Stella Matutina«
-Na praznik Brezmadežne -so v ulici Nizza slovesno otvorili novi center »Stella Matutina«, ki ga vodijo -patri jezuiti. Namenjen je goriškim dijakom, ki bodo na tem sedežu našli primerne -prostore za študij, versko izobrazbo in zabavo. Zgradba je sestavljena iz podzemeljskih prostorov in treh vrhnih nadstropij.
Otvoritev se je pričela s sv. mašo, ki jo je v cerkvi -sv. Ignacija, nekoč jezuitski cerkvi, -daroval -goriški nadškof Ambro-si. Ob 11.30 je bila slovesna blagoslovitev in otvoritev novega centra v ulici Nizza. Blagoslovitev je izvršil goriški nadškof Am-brosi, nakar je senator Vallauri prerezal tradicionalni trak in s tem otvoril no-vi sedež »Stel-la Matutina«.
Patri jezuiti so v Gorici že od leta 1615, ko so se nastanili v hiši Kobenzl, sedanji škofijski palači. Leta 1620 so ustanovili prvi jezuitski zavod, ki je v poznejših.-letih -lahko sprejel do 500 -gojencev. Leta 1654 so začeli zidati cerkev sv. Ignacija, jezuitsko -cerkev, kako-r jo mnogi še imenujejo. Leta 1865 so začeli zidati sedanji sedež v ulici Nizza, ki so ga nato iz -leta v leto -vse bolj izpopolnjevali do otvoritve sedanjega modernega sedeža za goriško mladino.
Ponesrečil se je industrijalec Luigi Tacchino
Pri cestni nesreči v bližini Gradiške je izgubil življenje znani goriški in-dustrija-lec, stavbeni podjetnik Luigi Tacchino. Dovršil je 79 let.
Po rodu je bil iz Piemonta, v naše kraje pa je prišel po prvi svetovni vojni in se je takoj uveljavil kot izredno zmožen in' dober podjetnik. Ustanovil je apnenico v Solkanu, na poti -na Sv. goro, v Renčah je nato odprl opekarno in bil več let župan v tem kraju.
Stever jan
Ura-dni list italijanske republike je dne 28. novembra 1961 priobčil odlok ministra za poljedelstvo, po katerem je bila štever-janska občina (razen Prevale) prišteta med hribovite občine z zelo pasivnim gospodarstvom (»comuni collinari a rileva-nte depressione economica«). Isto velja za Oslavje in štmaver, ki tvorijo -del goriške občine.
Po tem odloku imajo števerjanski, oslav-ski in maverski kmetovalci pravico do raznih -ugodnosti in državnih podpor, ki jih predvideva čl. 8 zakona z dne 2. 6. 1961, lepše znanega pod imenom »zeleni načrt«.
Naj navedemo važnejše točke čl. 8. omenjenega zakona.
Za obnovo, popravo in spopolnitev kmečkih -poslopij bo lahko znašal državni prispevek od 38 do 43 od sto celotnih stroškov. Mali posestniki in neposredni obdelovalci lahko dobijo iz omenjenega -dela 50 od sto državne podpore.
V nedeljo, 17. dec. ob 15" bo
v DOBERDOBU
slovesen zaključek sv. misijona, ki sta ga -vodila čč. gg. Lus-kar in Mihelič. — Spored: -procesija s -križem, govor, blagoslovitev nabožnih spominskih predmetov, Te Deum, blagoslov, darovanje (ofer), — Vabljeni!
Do 50 od sto stroškov za zidanje ah popravljanje stanovanjskih poslopij malih posestnikov in neposrednih obdelovalcev bo krila država, če bodo stanovanja odgovarjala higiensko-zdravniškim predpisom in -da v njih kmetovalec -stalno pr°" biva ter nima drugih stanovanjskih P0-slopi j.
Za zgraditev in obnovitev javnih neob-činskih poti (»strade vicinali«) in poljskih poti ter za zgraditev kmečkih vodovodov in elektrovoda v letih 1961-65, bo lahko država prispevala 75 od sto celotnih stroškov.
Omenjenega prispevka bodo lahko deležne le skupine kmetij z vsaj sto prebivalci.
Naši kmetovalci bodo lahko izprosili bodisi za te prispevke, bodisi za -druge, ki jih predvidevajo ostali členi »zelenega načrta«.
OBVESTILA
V GORICI JE KATOL. GLAS IZDAT
slovensko besedilo devetdnevnice za žič. — Note in spremljavo lahko naročite pri g. Francu Mihelčiču v Ljubljani, Ra" kovniška 6. — Besedilo sta odobrila ljubljanski in goriški ordinariat. — Priporočamo vsem čč. gg., da si devetdnevnico oskrbe vsaj za prihodnje -leto.
OLYMPIA obvešča, da bo v nedeljo deželno prvenstvo v odbojki, in sicer v Trstu. Zbirališče odbojkarjev ob 7.45 pred železniško postajo v Gorici.
DAROVI
Za Mladinski dom v ul. Scorcola: R°zh Lazar 5.000; N. N. 1.000; Pavla Kravos 4.000; Benedetti 500 lir. — Vsem najlepš® hvala!
Za Marijanišče na Opčinah: N. N. 2.000/ Zora Bajec v spomin na Fani Pela®
1.000	lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Štrekelj M-1.000; Ukmar 1.000; K. V. 1.000; Z. Fr' 5.000; Fabijan Marija ob .tetini smrti 2.000/ Pečenko P. 1.500; Zlobec Pina 2.000; Zagat Marija 500 lir namesto cvetja na grob Eme Ukmar. — Bog povrni!
Za Katoliški dom: N. N. 2.500; N. 5.000; N. N. 3.500; Marija Sardoč 2.000/ A. Z. 1.000; Viktorija Komic 1.000; Družina Štekar 1.000; Družbenica 2.500; Družina Susič 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000) N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N-1.000; N. N, 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000: Marijina družba, Gorica - december 12.000-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za Božič bomo izdali list na osmih straneh. Izšel bo v četrtek 21. dec. Ta številk8 bo obenem tudi novoletna, kajti v četrtek
po Božiču naš list ne bo izšel zato,
da
stavcem in urednikom ne bo treba pisad in staviti na sam Božič. Privoščimo tudi njim nekaj počitka za božične praznike/ ker si ga niso nič vzeli za Veliki šmaren, k° so vsi drugi šli na počitnice. Zato prosim® vse gg. sotrudnike, da zgornje upoštevaj0 in da nam zlasti božične prispevke pošlje jo pravočasno. Cim prej, tem bolje.
LISTNICA UPRAVE
Vse gg. naročnike prosimo, da poraV najo naročnino, v kolikor je niso že Pv ravnali. Ni pošteno, da nekdo prejem8 list morda celo leto, potem pa nič ne plač°’
Prav tako prosimo tiste, ki menjajo sl8 novanja, da o tem obvestijo upravo h1 pošljejo novi naslov, sicer se dogaja, d° pošta časopis vrača s pripombo: Menj stanovanje. Kam je šel, pa Bog ve, upr°v*
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolp0*’ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Hot<& Tiska tiskarna Budin v Geriči
Dr. STANISLAV PERAZZI
bo od 1. januarja dalje sprejemal dnevno: v Pevmi, ulica Ponte del Torrione, 1 - od 9h do ll!l; v Štandrežu, ulica sv. Mihaela, 170 - od 15.30 do 17.30; v Sovodnjah, ulica Impero, 122 - od 18" do 20h.
Izbira INAM do 22. dec. na Bolniški blagajni, ul. Leopardi, 11 - od 8.30 -12.30 dnevu0'