Bosgtst k miim. Iz Gorenskega. Ko je bil prišel čas, ob kterem so se pri šolah na kmetih obhajaia navadna »praševanja ali šolski izpiti, zbodlo me je zopet v pete, — ne vera bila je li skerb, ali radovednost, da sem se napravil na pot. Tudi to pot nisem hodil sam. Človek, ki se je usedel /, iiiuno v voz, bil je srednje postave in niolčečega značaja; mislil sem: ta mo/, ima vse talente kapuciuskcga reda. Ko se voz pervikrat zaziblje, obcrue se k ineni s takim pogledom, kakor ko bi bil hotel prav eladko zadrcmati. ,,V božjem strahu naprej!" — bil je edini govor, ki je pa meni toliko veljal, kot ,,silenlium!" — Ta opazka zdela se mi je nepotrebna, ker tudi jaz nisem bil med pervimi, kedar je Bog jezike delil. Ko derdrava tako naprej, zdelo se mi je vendar čudno, zakaj moj tovaiš ne zaspi, ali saj ne zadremlje, in kaj on premišljuje; mu je li beseda v kranjski tilaliiici ali njeni cvet napiavil kako raiio, ali inia kakc vezi na dom, ki mn kljujcjn občulljivn serce, ali je pa v boju sam s sabo in misli prestopiti v omcnjeni red? Kdor ni še nikdar občulil grenkosti takih trenutkov, bi nc bil miloval zraven mene sedečega tovarša; jaz pa sein imel skoraj Kolze v očeh. Treba je bilo nckoliko pomislika, da bi nc zadcl na budcčo slran, kedar sem hotel ogovoriti in (ola/.iti v (ugo zalopljenega sopotnika. Že je bilo solncc visoko na ncbu in pnkazalo jc (udi nad nania svojo dobroluo moč, ker kmali se nama jezik odveže z navaduimi nnd kod" in ,,kam?" Zvem, da moj tovarš je učitelj in prav v mojem rojstnem kraju. Vesel sem ga bil v svoji družbi, ker on mi je mnogo povedal od prelepe doline, kjer scm preživcl srečna lcta perve mladosti, in ktere nisem bil že dolg-o videl, prav po/.ual pa žc nikoli nc. Toliko me je bil vnel z iijeno hvalo, da sem inu obljubil, dasiravno sem bil pri obbodih žcpe že zclo spraznil, veiidcr poglcdati še to leto svoj rojstni kraj. l'a ne Haino zavoljo lega scm liil vesel svujega (ovaršu, ampak v družbi z učiiclji no »ploli učilclji uaj raji. Kcdai' koli vidiin kakega učitclja, hc nii nckako mileje sdiii pii seicu in scicc ini posfaja bolj zaupljivo. Učilelj učilelju bolj labko pove svoje (c/.ave, mu potoii svoje nadlogc iu Hi lako nckoliko lajša svoj slau. — j\i dolgo, kar mc poprosi neki uljožcc za ponošcno ubluko. Jaz iim udgovorim, naj on pri vetjili bišah zahlcva taki dar; ali ou me zavcrne s slcdečirai besedami: ,,So bogate hišc, ali gospoda ne ve, kaj je revščina, ker je nikdar poskusila ni. Skušain si leto in dan, pravi dalje, da le srednji slanovi, ki so sc sanii včasib bojevali ali še še bojujcjo z revAčino, inorejo vcditi, kaj je nagola, kaj lakota in kaj nadloga". Je li (o res, ali ne, misli vender se mi zdijo unuie. — Učilclj z uoiteljem (udi bolj lahko govori o šolstvu, kcr oba delala v tem okro/.ju in ju (edaj bolj mika ta rcč, kakor Ijudi, ki mc pcčaju s kupčijo, obcrlnijo, s pisarijo i. t. d. Učitelj niora imeti bolj občulljivo nravnost, ali pa se je mora privadili, kcr on ravna z mladoHljo, klera ima uežno in občutljivo serce. Naj bi nikdo ne metal stra.stni požar med učitelje, kcr s tem bi delal knvico učiteljskemu stanu in posrednje njim zročeni nežni rnladosti! — Ko tedaj zvem, da mojega tovarša vodijo enake misli, kakor mene, in da bi rad videl in vedel, kako je z učiteljntvom in šolo po svetn, povabiin ga,naj potuje z mano, kar mi (udi ne odreče. (Konec prih.) Iz Kranjske gore. Dragi ,,Tovarš"! kmali bodeš dokončal svoj 9. tečaj, kajti le enkrat še prispes do svojih Ijnbih bratov. Dovoli mi, da te na nekaj opomnim! Ako fi bodo moj nasvet vscč, prosim te, da se uresniči. — Preteklo je nekaj časa, kar nam nisi prinescl že nobene pesmice z napevom, (er si djal, da je notni tisk drag. Rcs je to, a do sedaj vendar še ni nihče pomislil, kako bi se temu poinagalo. Da so bile marsiktere pesmi z napevi prav zanimive, ti nioiani pritcrditi, in ravno zarad tega bi bila moja želja, da bi nam v svojem 10. tečaju zopot obilo takili donašal, da bi sprejemal vsakoršne uapcvc in da bi nali«koval (iste, ki bi jih spoznaval za sposobne. Tudi jaz iinam že nekaj zloženih napevov; ako bi bilo ž njimi komu kaj vsfreženo, rad jih pošljem, in prav veselilo me bode, ako bodo sprejete. Misel moja je pa (a: Ker si ,,Tovars" ne upa shajati s sedanjo naročnino, bode gotovo vsaki ud rad privergel na leto nekaj več, *) in Tovarš bi potem tudi morda trikrat na mesec izbajal. To lcpo stvar podpirati je pa naša reč. Tedaj prosim, naj se ta reč prcvdari iu potern naznani. Vem , da mojih miali je mnogo tovaršev. Zdrav , ,,TovaiH" ! Franjo Stojec. Iz Idrije. (Učitcljski posveli). Na tukajšnji glavni šoli so učitelji i učileljicc (5 učiteljev i 2 učifeljici) z vodjera vred že lansko leto začcli livalevicduo navailo, da se vsaki teden v določeni šolski izbi zbirajo in pogovarjajo o šolski odgoji in o nolskem poduku. Koliko taki zbori koristijo učiteljcm, in kdliko polem šolski inladini, ni treba dokazovati. Akoravno sc v doscdanjih scjah ni nbravnavalo nič posebnega , kar bi učilelje i Holske prijalelje poscbiio zanimivalo, vcndar bi se morda kak učilclj spoinnil na kaj, kar je žc pozabil. 1. seja. Šolski vodja piijazn« pozdravi nazoče učiteljstvo, povdarja važnost učitcljskih zborov zlanti glede naše šole. Oinenja , da se je korist učileljskih zborov .še djansko pokazala; kajti to mu priča izverstni šolski redni napredek pri posanmih šolskih naukih. Potem prav serčno želf, da bi bili učitelji ined aeboj kakor pravi *) Tudi mi smo popolnoma teli misli. da bi bilo dobro, ako bi naš edini šo 1 ski Iist bolj pogostoma z napevi in z drugimi dokladami izhajal; posebno bi bilo tega treba sedaj. ko se nam učiteljem na vse strani kaže mnogo dela in tudi dovolj pomenkovanja. Dvomimo pa, da bi se to moglo kmali zsjoditi, ker ,,Tovaržu" še sedaj preveč manjka dusevne in materij aln e podpore. Kedar bi KTovarš" imel 600 alj vsaj 500 zvestih naročnikov, kteri bi plačevali naj manj po 3 gold. naročnine in nied temi iz med vsakih sto vsaj cnega pridnega delalca, takrat bi se ta želja morda veselo spolnovala. Vredn. bratje i od kritoserčni prijatelji in drugi drugcga v svojem tcžavnem poslu pndpirali. Za tem smo govorili o šolskem redu in slrahu in o verdevanji otrok. Vodja povdarja, kako važno je lepo obnašanje otrok v šoli, zunej hoI c in v cerk vi. Naj pred se določuje o šolski molitri. Moli naj se v inaternem jeziku, v kterein se naj več otrok doina uči moliti, kajti olrok mora pomen molitve vedeti, da moli iz serca, karje ravno edini namen pri molitvi. Nasvetuje se, da bi se glasno molilo, in sicer več ali manj po pesmiški meri ali v (aktti, a (o se ne odobri, (eniuč priporoča se, da iiaj bode molitev enaka počasnemu, (oda veličastnemu in vzvišenemu govoru, moli naj se pa le bolj tihoma ; glasno vpilje ne pospešuje pobožnosti. V višem razrcdu in tudi tamkej, kjer že učenci kaj pe(i znajo, naj se namesto molitvc včasi zapoje kaka lepa, primeriia, pobožna pescni. Nadalje se omcnja, kako naj se učenci obnašajo, kcdar sede v klopeh ali stoje , ali kedar srečajo učitelja ali koga drugega, ki ga morajo spoštovati. Dandanašnja pravila i zabteve pa tudi tirjajo od šole, da učitelj skerbi, kolikor se da, tudi za telesno zdravje in naravno, lepo razvijanje (elesnih udov njemu izročene mladine. V tej zadevi šola sicer ne more kaj veliko storiti, nekaj pa vendar lahko premore, ako učitelj pazi, da otroci v klopeh pretesno ne sede, da se ne upirajo s koleni klop, da ne skrivajo rok i. t. d. Učilelj naj tirja, da učenci lepo ravno sede, da imajo noge na (leh, pa ne križem, da imajo persi napete, pleča nazaj in da je glava stenno rned ramania. Roki naj imajo učenci do komolca na klopi, le roko samo na klopi itneti, ni še dovolj; paziti se raora, da ne sede skerčeni. Učitelj naj tedaj učence prav pogostoma opominja, kako naj se sploh in posamno vedejo. Če mora učitelj (adi vsak čelert ure verdevati, le opusliti ne! Zlasli pa uaj se gleda, da otroci pri pisanji i risanji ne sede preveč pripognjeno, in da ne gledajo preblizo v papir. Ako se to ne odpravi, škodujejo si otroci na dvoje , pervič si popačijo oči, da so kratkovidni, drugič pa (ako slonjenje škoduje tudi persom. Da se bodo pa otroci radi tako vedeli, naj jim učitelj lepo prigovarja, in naj rcče, da naj lako store, da bodo veseli, hrabri, lepo ziaščeni dečki, kakor mladi korenjaki ali junaki, da ne budo kniali zgrudcni, kakor starčki i. t. d. Učenci naj bodo pri nauku ves čas pazni in v lepem redu; potem pa, kedar mine nčna ura, naj se jim kakih 5 — 10 minut da prostcga časa, da se povoljno odpočijejo, ali pa, da se (a čas porabi v telovajo, v posamesne vaje, ktere učenci v klopeli stoje izpeljujejo. Take proste vaje so ii. pr.: z glavo (gibanje , obračanje , kolebanje, kroženje), s trupom (enako gibanje, kakor s glavo) in različne vaje z rokaini. Če vsi učenci le 5 minut prav naglo i živo telovadijo in če irnajo potem le 3 — 5 niinut še proeto, gotovo so v prihodnji uri inirni in (udi pazui, če učilelj količkaj pazi, in če je nauk mikavcn. (Prili. dalje.) Od Stare Metlllje. I.jubi ,,Tovarš" ali bodeš pohlevno požeil grcnko drobtinico, ktero je nain učiteljem rZgd. Uan/' v 45. lislu t. 1. prinesla o posvetovanjih iz učileljske koufercncije v G r a d u ob Blejskem jezeru? Dovoli, ,,Tovars", da uekaj o tem spregovorim! Nadjam ,se, da bode večina Ijiulskih učiteljcv mojih misli! G. ,,L)an." du- pi.snik govori o spoštovanji učileljstva, in pojasnujc, kaj dela učilelju čast, ali pa nečast, ter dokaznje, da b i r a ne iiianjša spoštovanja pri Ijudeh, ker so vsi davki in dajanja nekaka bira, in pofeni takem bi ne bilo le samo za kaplana in iičitelja ^nespoštljivo" na biro hoditi — hc celo cesarje in kralje in vikše bi mnralo sram biti pobirati mnogotere datve! — Prava primera! Ako g. dopisnik še ni skusil, da bi se nm bilo spošlovanje pri Ijudeh z biro manjšalo, naj bode vesel; ali m i u č i ( e I j i p a lopravbritkoskusamo. Tudi jaz sem bil z g. kaplanom na biri in sem večkrat mogel od strani eli.šati zasmehljivi pogovor: ,,Za Holmošda je slabo žito že dobro, gospodu kaplanti ga bodem pa plačal". Res je, da se tii pa tam Ijudje častitega duhovnega gospoda k hiSi veaele in da tudi učilclja že zavoljo duhovnega gospoda serpo ne glcdajo, posebno po larab, kjer so že ntare šole in stara bira; toda, kjer je pa bolj nova šola, se Ijudje nikoli ne morejo navaditi novega davka in tedaj čerlijo tudi tega, ki ga pobira, in inenim, da pri novejših šolah ga ni ucitelja, kteri bi z dušo in s telesom ne hrepenel po tisti dobi, kedar bode namesto bire (naj si bode v žitu ali v denarju) prejemal v odločenem času gotovo plačo v denarjih iz kake blagajnice. Mi, ki pobiramo biro, skušamo, koliko grcnkih besedi, koliko jeze in še celo kletve moremo preslišati in tožba iineti, preden dobimo svoje dvakrat zasluženo plačilo. Kedar pa bode kinet ali vsak, kdor plačuje davke, zraven (eh tudi plačal nekaj krajcarjev za žolske namene, ne bode nihče ueitelju očital, da ga le on živi, in ako bi ga ne, bi mogel iti rakom žvižgat. Tudi mnogo časa in stroškov bi se učilelju prihrauilo, ko bi mu ne bilo treba bire pobirali. Poznam učitelja, ki ga bira vsako lelo stane čez 37 gold. — Dalje se nam učiteljem piiporoča, da bi bili modrega obnašanja, da bi kazali dobro serce dn mladine, da bi bili dobri orglavci in pevci in bi si (edaj s tem dobivali spoštovanje pri ljudeh. fz serca želim, da bi ni la lepi nauk jaz in vsi drugi nčitelji globoko v serce vtisnili in se vedno po iijcm ravnali; (oda g. dopisnik naj nam tudi še gotov pomoček pove, kako bi se zgodilo, da bi bili vai učitelji, kteri pridejo iz piipravniške šole, izverslni orglavci in pevci in takega obnaHanja, s kukoršnim bi mngli nbajali pri vsakem predniku, posaniesnem srenjčanu i. t. d. Konečno pa tudi še želim, da bi sc nam učiteljem, ki ves čas svojega življcnja dovnlj lerpimo za blagcr človeštva, ne dajala taka bira, kakoršna se nain posljedni čas tu pa tarn kaže ae tudi celo po časopisih, ki so nam bili do sedaj prijazni. Iz Postenj na Notranjskem. +) Dovoli mi, dragi nTovarš", malo prostorčka v svojem lis(u, da ti kot svojemu zvestemu ,,tovaršu" naznanjam okolisčine, v kterih smo mi pivški nčitelji, kajti zanimivo je in le redek dogodek. Že v 19. lisiu ,,Tov." sem omcnil, kako se učileljeva borno in terdo zaslužena plača iiaiiiestn zvikšaje še le kerči in prideržuje, in ravno to se je, žalibog, pretečeni mesec tukaj uresničilo. Piišel je namreč čan, da je zenilja kinetu njegov trud povernila in ga dovolj obilno obdarila; (edaj sme tudi učitelj za svoje prizadevanje tirjati nekoliko poljščine , da se preživi po zimi in si, ako ne druzega, vsaj žclodec zavaruje zoper silovito burjo. Kakor •) Ta dopis naj bode ,,komentar" k zgornjemu ,,Iz stare Metulje"! Vredn. drugi moji aodelavci v tem času, tako zapušlim ludi jaz evojo eobo in grem obiskat kmetovavca v njegovo slaiiovanje, da se prcvcdrini in ziiebim otožnega duha nadjajc se dobrcga vspeha. Pa kako slabo prevedrilo! Ne omcnjam tega, kako so ine kmetje sprejemali ; le to povem, da lazun treh vasi mi vse druge mojega plačila, t. j. moje bire niso hotli odrajtati, ampak dali so mi inesto žita le debele in iiezaslu/.cne priimke, kajti ljudje mislijo tukej, da je učitelj srenjski hlapec in da mu dajo, koiikor se komu poljubi. Zalostnega in pobitega serca grem proti domu (se ve da (udi s praznim vozoin) tnisleč si: ,,Kdor ne vaga, je brez blaga". Naznanim torej svoje okolščine gospodu c. k. okrajnemu glavarju, in ga prosim pomoči. Kmali se mi pokaže re.šivna roka in dovolj zdatna podpora. Poišlje mi namreč blagi c. k. okrajni glavar enega služabnika in dva vojaka, da mi pomagajo niojo plačo iskati, in večkrat je bilo (reba ¦/. orožjem v roki plačilo s silo jemati. Da sem bil pri tcj priliki vcčkrat ,.goljuf", ,,ta(" in Bog ve, kaj še, se razume samo po sebi. — Iz tega se vidi, kako težko je za učitelja v takih krajili pri mladini vspešno napredovati, ko starši učitelja v pričo ncdolžuih oirok prcklinjaju in z priimki gcrde, ter tako svoju deca vadijo preklinjati iu obrekovati one, ktere bi mogli kot svoje odgojitelje spoštovati. Zadnji čas je že in očividna potreba, da se učiteljska plača predrugači in zboljša, da bo učitelj plačo prejemal v javni blagajnici in da mu ne bo tieba od hi»e do hiše prositi svojih krajcarjev in grenkih bescdi požirati. Koliko časa bodemo se mučitelji? Ivan Jerie. Iz Pianine. Tukajšnja šol«ka srenja je povikšala učiteljevo plača, in je zraven tega tudi še vsfanovila novo podučiteljevo alu/.bo h 300 gold. letnih dohodkov. Za to zares lepo delo c. k. deželno predsedništvo to srenjo očitno pohvaljuje. Gotovo zopet lep zgled! Iz Starega Terga pri LoŽU. V ponedeljek 33. preteč. m. smo Hpiemili na pokopuli.šče g. Blaža Raktelja, utilclja tukajšnjc ^ole in očeta g. Jožefa Raktelja, učitelja v Ribnici in okrajnega šolskega oglednika čeniomeljskega okraja in g. Franceta Raktelja, učitelja v inestni glavni šoli pri hv. Jakobu v l.jubljaiii. Umerl je po kralkem bolehanji star 67 let. Bog mu daj dobro! Iz Ljllbljane. Poslava, ki jo je ministerstvo za Solstvo 15. preteč. m. izdalo o spiaševanjih za ueilcljc Ijudskih in mestiijanskih šol, ne velja za Dalmacijo, Galicijo in Lodomerjo, za Krakovo, za Kranjsko in za Bukovino, za Islrijo, Gorico iu Gradiško. Tedaj smo Kranjci o tem tudi med zaostalimi.