Po naših gradiliščih Zadružnih domov
Uspehi o gradnjj domov od 18. ju-lija, ko se )e začel »Teden zadružnih domov«, pa do danes, so pokazal ne samo Okrajni upravi in vsem KU kaj se da doseči z odločno v.oljo, izpolniti sprejete obveze, temveč so dvigndi tudi zavest vsega delovneg* ljudstva v okraju. Danes čutimo vs resničnost besede o skriti miciativ-nosti v ljudskih množicah rn o ne-slutenih možnostih njenega delovne-ga poleta.
Da bi se ohraml delovni polet pri gradnji domov, polet, ki traja pre-težno v nezmanjšan] stopnji od za-četka tedna sem, m da bi se ta po-let še stopnjeval, je Okrajna uprava skladno z željami, izrečenimi v sa-mem tednu, organizirala »Mesec za družnih domov« od 15. avg. do 15. sept. t. 1. Pred saraim začetkom me-seca, 13. avgusta, je Okrajni plenum OF sprejel obvezo, dogradit; vseh 24 domov, ki se trenutno po letošnjem planu nahajajo v gradnji, v surovem stanju do 1. oktobra. Sestanek aktivi-stov na Okrajni upravi, dne 20. avg., torej že v mesecu samem, pa je v obliki 16 sklepov preciziral organi-zacijske ln druge prijeme, ki so po-trebni, da dosežemo v tem mesecu načrtrv.   uspeh.
Poročila z gradilišč nam dajejo sli-ko o prvih uspehih ln neuspehih v tem mesecu.
Kot najboljše gradilišče v
okraju smo prejeli prehodno
zastavico
Tako nam pišejo z Nove vasi pri Marku. V istem dopisu poročajo sle-deče:
Naš zadružni dom smo začeli gra-dm prav za prav s »Tednom zadruž-n.h domov«. Skušnje drugih gradi-lišč, ki ao začela že dolgo pred na-mi, so nas poučile o tem, da pri tem delu ne gre toliko za material, koli-kor za pravilno organizacijo delovne sile. Da bi se v naprej zavarovali pred temi težavami, smo takoj pri-stopili k sestavi frontovskih brigad. O takih bngadah m nujnosti njih formiranja za dobro napredovanje del, smo čitali v dnevnem časopisju, pa tudi Okrajna uprava nam je nuj-no avetovala, da se na ta način lo-timo dela. Uspeh ni izostal. Danes deiamo v treh smenah in smo v vpra-šanju delovnega poleta na prvem me-stu v okraju. Ceprav smo začeli z delom kasneje kot Litmerk, Gor:š-mca m Velika Nedelja, smo ta gra-dihšča že dohiteli ln prehiteli. Pri nas že raste  zid.
Veliko pomoč pri vsem delu nam nudi predsednik naše KU tov. Cvet-ko, ;n predsednik KZ tov. Feguš. Na dan sprejetja zastavice, 14. t. m. zve-čer, je več naših članov OF sprejelo tudi pohvale. Tako tov. Magda Leš-nik, knjigovodkinja KZ, ki se skocaj dnevno trudi na gradilišču, želeč do-prmesti kar največji možni delež h končnemu uspehu. Zadnje dm je si-cer naša KU nekoliko popustila, ka-kor, da )e utrujena od dosedanjih naprav, vemo pa. da bomo z zdru-žemmi silami premagali vse napore in  lzpolnih  naš  mesečm plan.
Se to vam moramo sporočiti: Bo-rovci so žeJeli graditi svoj dom, če-prav so njihove moč-i majhne. Ko so se na okraini upravi sporazumeli o tem, da leto> ne bodo začeli, so se odločih, db pomaga.io nam. Zelo smo veseh te njihove pomoči in obljub-ljamo Borovčanom. da jim bomo vr-nih,   ko   bodo  sami   gradili.
Zaključujemo naše poroč:lo z ob-Ijubo, da bomo končali z gradnjo do 1. oktobra Samo pomanjkanje opeke bi nas event. moglo motiti pri iz-vedbi tega našega plana.
Markovčani nas sicer
»stiskajo«, vendar sc v Goriš-
nici ne damo
V »Todnu zadružnih domov« smo bili skorajda najboljše gradiliš^e pravijo v Gonšnici, k) so kar po-nosn; na to.
Relativno počasno napredovanje v zadnjih dveh tednih opravičujejo z velikostjo svojega načrta. »Poglejte te naše kletu, pravijo. »Ali mislite, da je to malenkost!? Koliko je treba samo opažnega lesa, cementa. gramo-za in ljudi. da končamo z betonira-njem!«
Tako sc tolažijo sann, ker niso po-polnoma zadovoljn; s svojim uspe-hom. Da bi prišli hitreje naprej, so si organizirali celo stroj za mešanje betona in uvedli pri delu nočne sme-
ne. To jim je uspelo nekako 10 dni. KU v Gorišnici je zelo agilna. Pred-njač;ta tov. Feguš Anton in Petro-vič Alojz. Bolj slabo pa opravlja de-lo tov. Gomilšek. Vsaj zadnjj čas. Poverjena mu je skrb za matenal, torej ena najvažnejših stvari, vendar ne kaže pri tem delu tistega poleta, ki bi bil potreben. Rea pa smemo, da bo dom v Gorišnici res pravi Za-družni dom, dom ljudstva. Gonšnica se že zdaleka m bila deležna take po-mofei sindikalnih podružnic, kakor nekatera druga gradilišča v okraju, kje* pač na drug način ni bilo mo-žno premakniti dela z mrtve točke. Tega se Gorišničam dobro zavedajo. Pograjati moramo Gorišnico, da še do danes ni pripeljala na gradilišče
nekim časom iz opekarne Ormož. Prav  tako slabo  je  z lesom: doslej
o ga nabrali komaj 3 kub. metre. Sicer je res, da posebnih gozdov ni-majo, vendar bi se bil dal tudi v tem vprašanju doseči nedvomno boljši uspeh. Če pomislimo nadalje, da ima-
o stroj za mešanje betona, torej nji-hovih  75 kub. metrov zabetoniranih
emeljev ni kaj posebnega. Tem manj, ker imajo gramoz na licu me-sta, lzkop iz kleti, in bi šlo lahko delo mnogo hitreje od rok.             «
Vse    to    omenjamo    Gorišnici    v vzpodbudo.
Tudi Velika Nedelja že zida
To gradiliiče je bilo od vsega za-četka med boljšimi gradilišči v okra-ju. Dobra KU s tov. Vrbanj&kom, prof. verouka v pok., na čelu, je do-prinesla levji delež k temu uspehu. Na lepem prostoru, kjer grade, bo dom ob cesti res od daleč viden in v ponos prebivaLstvu. Nekaj težav je bi-lo z gramozom. ki so ga vozili delno celo iz Muretinc. Pa so jih prema-gali uspešno. Ker v okolici ni lesa, je tud) za material bila težka borba. j Kljub vsemu temu niso obupali, tem- \ več nadaljevali z delom. Vel. Nedelja i sicer n; Nova vas niti Gorišnica. Tu ni opaziti nekih period povečanega delovnega poleta. pač pa je to eno izmed redkih gradilišč v našem okra-ju. kjer delo zlepa ne zastane. Po-dobni so volu, ki sicer počasi, a vztrajno vleče težko naloženi voz, pa zanesljivo pride na cilj. Ne zale-tavajo se. Vztrajnost je pač za tam-kajšnji KU najlepša lastnost in ta jamči, da bo dom v Veliki Nedelji zrastel do strehe brez posebnih na-povedb Nekako tako. da bomo mor-da še začudem. ko bomo prejeli va-bilo. da se udeležimo svečanosti otvo-ritve.
Litmerk gre v mesec zadruž-
nih domov z združenimi
močmi
Litmerk je blizu Ormoža in videti je. da se je nekoliko navzel or-moških navad. Bolje rečeno: Prišel je vse preveč pod vpliv Ormožancev V Ormožu je kot član KU odločal tov Gorjup, v Litmerku pa se je trudil tov Antolič Tako je Litmerk imel prav za prav dve KU: V Ormo-žu so sejali Ormožanci s tov Gorju-pom na čelu, k^ večinoma predsed-nika tov Antoliča sploh niso vabih na seje. Litmerk sam brez Ormoža pa m mogel naprej Pred nekaj dne-v. so rešili ta takozvani spor m tako dosegh za mesec zadružnih domov prepotrebno enotnost. brez atere ni misliti, da bi mogh uspešno nadalje-vati in končati  delo.
Prve dni v »Mesecu zadružnih do-   ' mov« imajo Litmerčani dovolj prih-
ke, da končajo temelje, ki jlh betc nirajo že tri mesece in končno pre ldejo k zidavi. Vsi predpogoji za zi davo so dani. Sedaj, po ureditv; spo ra, ni več ovire, da si Litmerčar končno odpeljejo staro, iz ruševin Ormožu pridobljeno opeko, ki so j dotlej dajali Ormožanci samo z be sedami. To opeko vozi Litmerk že tr tedne, pa je še vedno m pripeljal Prav tako smemo in moramo upatj da bo MLO Ormož s svoje stran bolj energično pristopil k temu, d; doseže pogodbeni odstop stare opekt iz ruševin Lente. Bivši prebivalc Lente to že po večini razumejo. \ tem vprašanju in dejstvu, da še d< danes ni rešeno, je treba obtožit MLO Ormož, ki prizadetemu ni zna
planske komisije in ki se očividno, vsaj po dejanjih sodeč, ni hotel rav-nati po danih nasvetih. Če še dodamo opeko, oddeljeno za gradnjo doma v Litmerku KU iz Ormoške opekarne in ki še prav tako ni odpeljana na svoje mesto, vidimo, da je vsa po-trebna opeka za ta dom na razpola-go. Ce Litmerk pod temi pogoji najkasneje v treh tednih ne pride do strehe, tedaj ne bo krivda za tak nemogoč uspeh/nikjer drugje, kakor na KU sami in na MLO Ormožu, ki bi tako samo potrdila, da ne razume-ta planskih nalog tako, kakor jih razumevajo in pravilno ter pravoča-sno izvajajo druga gradilišča, kot No-va vas, Leskovec, Podlehnik in dru-ga.