UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 63 SISTEMATIČNO RAZVIJANJE TRAJNOSTNIH ZNANJ PRI UČENCIH S PODPORO IN POMOČJO RAZLIČNIH PODPORNIH PROJEKTOV Mag. Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava Celje Systematic Development of Sustainable Knowledge in Learners with Support and Help from Various Support Projects V zadnjih nekaj letih se ve čkrat sliši, da bi morale osnovne šole bolj sistemati čno posodabljati pouk, u čne vsebine ter pri učencih razvijati trajnostna znanja. To potrebo sem zaznala tudi kot ravnateljica že takoj na za četku mojega nastopa na tem delovnem mestu. Poleg vseh preostalih ob- veznosti sem za čela intenzivno odkrivati mo čna podro čja šole, hkrati pa šibkosti, zaradi katerih u čenci niso mogli napredovati v skladu z zastavljenimi cilji šole. Ves čas sta me najbolj nagovarjala kakovost vzgoje in iz- obraževanja ter zagotavljanje trajnostnih znanj, a hkrati nisem dobila odgovora ne na eno in ne na drugo temeljno vprašanje, kako to dose či. Intenzivno sem za čela odkrivati področje učenja – pouka in njegove u činke ob koncu de- vetletnega šolanja ter iskati ustrezno strokovno podporo za načrtovanje sprememb na tem podro čju. Pri iskanju ustrezne strokovne pomo či smo naleteli na nekaj strokovnih dilem, predvsem pa na razli čno inter- pretacijo in razumevanje strokovnih izrazov, ki bi opre- delili pojme: kakovost v vzgoji in izobraževanju, globalno učenje, trajnostna znanja, veš čine, prečne kompetence, kompetence, ki jih je za črtala Evropska komisija … ki bi strokovnim delavcem v šolah bili v oporo pri snovanju de- javnosti, s katerimi bi lahko pri u čencih verodostojno raz- vijali trajnostna znanja. V praksi se je ve čkrat izkazalo, da ne pridemo dlje od želje, da bi otroci v času devetletnega šolanja z globalnim u če- njem pridobili in razvili trajnostna znanja, ki so mnogo ve č in pomembnejša kot vsebine v u čnih načrtih, saj razvijajo številne veš čine, spretnosti, vrednote, kompetence ter na- čine razmišljanja, ki bi jih kasneje v nadaljnjih podsistemih izobraževanja lahko nadgradili ter poglobili, predvsem pa uporabili. Ugotovitve, da otrokom ne omogo čamo trajnostnih znanj, predvsem pa ne trajnostnih sprememb, so me kot ravna- teljico za čele nagovarjati, da sem postajala bolj pozorna, kaj otrokom ostane, ko zapustijo osnovno šolo, in kaj kot dober temelj »odnesejo« s seboj v srednjo šolo in kasneje v življenje. Prepri čala sem se, da jih dobro opremimo z znanji, kar so nam delno dokazovali tudi rezultati na NPZ, da uspešno razvijamo vrednote, medtem ko smo šibki na podro čju razvoja veš čin, spretnosti, kriti čnega razmišlja- nja, še posebej pa je šibko podro čje razvoja kompetenc in prečnih kompetenc, ki bodo otrokom odli čno »orodje« ne glede na to, kateri poklic bodo opravljali, in ne glede na to, kaj bodo v življenju ustvarjali. Za lažje razumevanje pogleda na izjemno pomembno strokovno področje o zagotavljanju trajnostnih znanj v uvodu povzemam nekaj izhodiš č o globalnem učenju, ki izpostavlja: • skrbno pripravljeno u čno okolje, • fleksibilnost izvedbe pou čevanja, • prijetno vzdušje in popolno sproš čenost udeležencev, • ve čplasten na čin podajanja vsebine, • harmonijo obeh možganskih polovic, • enakomerno ponavljanje „pasivnih“ in aktivnih oblik učenja, • u čenje brez tesnobe in stresa, • hitre, v prakso takoj prenosljive rezultate, ki trajajo, • u čenje in utrjevanje skozi VAKOG, • aktivne in uporabne u čne vsebine in gradiva, • nenehno sprotno evalviranje in samoevalviranje znanja, • personalizacijo u čenja, • zavedanje konteksta svojega delovanja, • motiviranje in skrb za vseživljenjsko, samostojno jezi- kovno izpopolnjevanje itd. POMEMBNI KORAKI NAČRTOVANJA SPREMEMB IN DELOVANJA Da pa lahko pri u čencih dosežemo trajnostna znanja, raz- vijemo veščine, vrednote, kompetence, moramo spremeni- ti načine poučevanja in učenca postaviti v središ če učno- -vzgojnega procesa. Tako smo si zastavili prioritete na tem področju: nujno iskanje možnosti za celostni razvoj otrok, učenci bodo dobili ve č priložnosti za aktivno sodelovanje pri pouku, učitelji bodo pridobivali nova znanja, ki jim bodo omogočala spreminjanje obstoje če pedagoške prakse. Na tem temelju smo začeli dolgoletni proces sistemati čnega uvajanja sprememb, katerih rezultat so drugačen pouk in drugače razmišljajoči učenci. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 64 Po pregledu u čnih na črtov po vertikali od 1. do 9. razreda – tako reko č na vseh predmetnih področjih – smo skupaj z učitelji enotno ugotovili, da u čni načrti ne omogočajo razvoja vseh manjkajo čih podro čij, razvoja veš čin in pre č- nih kompetenc, in tako smo začeli iskati možnosti, kako zapolniti prostor – »sive lise« v šoli ter u čencem kljub temu omogočiti razvoj trajnih znanj. Prvi korak je bil izjemno pomemben, saj smo za čeli zelo usmerjeno in sistemati čno iskati in postavljati prednostne naloge šole, ki bi zagotavljale, da je u čenec središče učno- -vzgojnega procesa in ne pasivni udeleženec, v katerega trpamo različne nepovezane u čne snovi po predmetih, ki se jih nau či ter jih učiteljem »vrne« za ocene. Za primer naj navedem, da so vsa leta prednostne naloge šole naravnane na pove čano aktivno udeležbo u čencev pri pouku in vseh drugih dejavnostih, na črtovanje u čenja učenja, razmišljanje, prevzemanje odgovornosti za lastne rezultate s podporo u čiteljev, vrednotenje dosežkov, ter na delovanje v skladu s skupnimi vrednotami šole in vredno- tami družinskega okolja. Primer prednostnih nalog šole za zadnji dve leti: • Formativno spremljanje napredka u čencev – poudarek na aktivnem postavljanju vprašanj (raziskovalna vpra- šanja, vprašanja na višjih ravneh, ki podpirajo kriti čno razmišljanje, primerjanje, sklepanje itd.) ter samoregu- laciji učencev. • Odgovornost za u čne rezultate in dejanja (odgovornost za učne rezultate sprejmejo u čenci – dosegajo jih s pomočjo strokovnih delavcev, vodstva šole in posredno staršev). • Strpnost v medosebni komunikaciji, medsebojno spo- štovanje, spoštovanje bontona – preventivno delovanje in dosledno odzivanje v primerih psihi čnega in fizične- ga nasilja na vseh ravneh. Prednostne naloge šole postavimo skupaj s strokovnimi delavci na temelju kvalitativne analize u čno-vzgojnega procesa, ki jo opravi vsak razrednik in vsak u čitelj posame- znega predmeta, kot ravnateljica pa na koncu »izluš čim« najpomembnejša spoznanja in dejstva iz u čnega podro čja, vzgojnega podro čja ter sodelovanja s starši, kar nam v nadaljevanju služi kot izhodiš če za na črtovanje sprememb in izboljšav v novem šolskem letu. Prednostne naloge šole učitelji strokovno predelajo v okviru aktivov, v nadaljeva- nju pa jih umestijo v letne priprave. Kon čne prednostne naloge osebno predstavim staršem na uvodnih roditeljskih sestankih, da jih dobro poznajo in razumejo tudi starši, medtem ko se u čitelji o njih pogovorijo z u čenci, kar nam omogoča lažje sledenje, predvsem pa uresničevanje skozi celotno šolsko leto. To pomeni, da prednostne naloge dob- ro poznamo vsi vpleteni ter jih ob koncu vsakega šolskega leta tudi evalviramo. Ob prednostnih nalogah šole je izjemno pomembno sno- vanje in razvijanje lastnih ali podpornih projektov, ki ob ci- ljih, zapisanih v u čnih načrtih, pomagajo učencem razvijati pomembne veš čine, spretnosti, kriti čno mišljenje, odnose, razumevanje itd. Razvoj novih projektov zahteva jasno vizijo in strokovno naravnanost ravnatelja in hkrati inten- zivno ter nenehno izobraževanje u čiteljev, ki so kasneje sposobni vnašati spremembe. Sistemati čno načrtovanje profesionalnega razvoja u čiteljev in zaposlenih je pogoj za hitrejše doseganje skupnih ciljev ter uspešnejše vnašanje sprememb. Glede na to, da v teh letih nismo imeli jasne podpore pri snovanju in razvoju podpornih projektov, smo nekaj izjemno pomembnih razvili sami, nekaj projektov pa smo uspešno pridobili na razpisih ter jih preizkušali v praksi. Vsi izbrani in razviti projekti na šoli se nam dopol- njujejo in učencem ter učiteljem omogo čajo razvoj celovite osebnosti. Takšna usmeritev dela na podro čju razvoja šole zahteva naslednje: • Ravnatelj mora dobro poznati u čne na črte ter celotno vertikalo, da lahko zaznava pozitivne premike in šibka področja pouka (na šoli smo že pred leti vzpostavili vertikalo od 1. do 9. razreda pri predmetih matematika, slovenš čina, tuji jezik, naravoslovje, šport itd.). • Ravnatelj se mora strokovno ukvarjati s poukom ter vzpostavlja pogoje, da so strokovna vprašanja vedno v središču pogovorov strokovnih sodelavcev (strokovni aktivi, pedagoške konference, debate, izobraževalne delavnice, neformalne oblike druženj itd.). • Ravnatelj odlo čno in sistemati čno zasnuje profesional- ni razvoj na podro čjih, kjer so u čitelji šibki, in vztraja, da se izobražujemo vsi, ne glede na predmetno področje. • Vsi strokovni delavci morajo aktivno vnašati spremem- be v pouk (to ne sme biti izbira, temve č obveza vsakega učitelja), da učencem omogo čajo spodbudno, predvsem pa aktivno okolje, v katerem se lahko razvijajo, razmiš- ljajo, napredujejo, se krepijo v kompetencah. • U čencem in staršem morajo biti jasno predstavljene obveznosti, predvsem pa odgovornosti, da razumejo, kaj jim drugačni načini dela prinašajo v smislu trajnostnih znanj in razvoja celovite osebnosti. Opredelitev omenjenega pojma trajnostna znanja je na- mreč za mnoge še zmeraj nejasna. Strokovnjaki pri opre- delitvi niso enotni, razumevanje vzgoje in izobraževanja za trajnost pa se razlikuje tudi med posamezniki v družbi, ki trajnost dojemajo in sprejemajo na razli čne načine. Vzgoja in izobraževanje predstavljata klju čno vlogo, prek katere vzgajamo in izobražujemo za trajnostno prihodnost. Izva- jati se začneta že zgodaj, na za četku izobraževalne poti, in lahko traja vse življenje. V zadnjem desetletju se stanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki se izvajata v osnovnih šolah, izboljšu- je, saj se velik poudarek daje izobraževanju u čiteljev, da bodo čim bolje usposobljeni za u čenje in poučevanje za trajnost na načine, kako vse skupaj še izboljšati, da postane bolj kakovostno in da u čenci od tega kar najve č pridobijo in koristno uporabijo v vsakdanjem življenju. Na OŠ Lava smo pred leti za čeli pri u čencih (ter tudi učite- ljih) sistematično in usmerjeno razvijati številne veš čine, predvsem pa pre čne kompetence, v zadnjih letih pa tudi kompetence podjetnosti. Sledimo razvoju in krepitvi 8 evropskih kompetenc, kar uspešno podpiramo s številnimi projekti, katerih cilje smo v preteklih letih v najve čji meri vgradili v letne priprave in so postali sestavni del pouka. Veliko skrb namenjamo ohranjanju pozitivnih u činkov projektov, ki so se uradno že kon čali, a bi bila velika škoda, da jih ne bi ohranili in ponudili naslednjim generacijam učencev, saj smo ugotovili, da pri u čencih razvijajo trajno- stno pozitivno razmišljanje in delovanje. Zasnovali smo celostni pristop k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj in u čencem od 1. razreda dalje sistematič- no razvijamo: samostojnost, znanje, samozavest, veš čine, UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 65 kompetence – zmožnosti, vrednote: pravi čnost, poštenost, enakopravnost, odgovornost, solidarnost, nenehno oseb- nostno rast, strpnost, zadostnost, spoštovanje itd. Zadnja leta pa usmerjeno iš čemo priložnosti, dejavnosti, aktiv- nosti, ki otrokom omogo čajo spoznavanje samega sebe, da odkrivajo, kdo so, kakšni so, kaj zmorejo, kje so šibki, katere osebnostne lastnosti imajo razvite, kje se lahko iz- boljšujejo itd. S tem se bližamo tudi uresni čevanju ciljev 4. Delorsovega stebra – BITI. Trudimo se, da je učenec v središ ču učno vzgojnega pro- cesa, da smo v šoli vsi velikokrat v vlogi u čenca. Učimo se vsi, kar dejansko predstavlja pravo »učečo se skupnost«, iz katere bodo izšli posamezniki z visokim zavedanjem, da se proces učenja nikoli ne kon ča. V zadnjih letih zelo in- tenzivno in sistemati čno načrtujemo profesionalni razvoj učiteljev, in to celotnega kolektiva, saj edino tako hitreje tudi sami usvojimo znanja, ki jih nujno potrebujemo pri delu z u čenci. Po dolgih letih usmerjenega izobraževanja vseh strokovnih delavcev, brez izjeme, lahko že vidimo na- predek, saj se odraža v spremenjenem na činu dela pri vseh predmetih in pri vseh u čiteljih (z izjemo nekaterih, ki tudi sicer poklica u čitelj ne jemljejo kot pomembno poslanstvo, temveč kot socialno varnost zase). Stopili smo na pot ra- zvoja timske kulture, sodelovalnega u čenja, medsebojne podpore ter kolegialne pripadnosti. Rezultat teh spre- memb je druga čno poučevanje, predvsem pa prenašanje lastnih izkušenj v priprave na pouk. Le u čitelji, ki razumejo medsebojno sodelovanje, timsko u čenje, socialno u čenje, lahko tega nau čijo tudi u čence, saj pri pouku ustvarjajo natančno takšne pogoje, kot jih poznajo sami. Odločili smo se, da usmerjeno in zelo zavestno gradimo drugačno filozofijo dela z u čenci ter jim omogočamo, da so v učnem procesu aktivni, soudeleženi v na črtovanju ciljev, podajanju idej, iskanju virov mo či, raziskovanju, vrednotenju in samovrednotenju znanja, podajanju po- vratnih informacij, da so ustvarjalni ter se zavedajo svoje odgovornosti. POZITIVNE PRAKSE Kot primere dobre prakse izpostavljam nekaj najbolj u čin- kovitih podpornih projektov ali izobraževanj, s pomočjo katerih na šoli spreminjamo pedagoško prakso in postajajo naša stalnica za spremembe pri pouku, ter na činov u čenja naših učencev: Učenci krepijo osebno- stne lastnosti, ki so tudi osebnostne lastnosti odličnih oseb in predsta- vljajo odlično osnovo za trajnostno delovanje za vse življenje. Z u čitelji že nekaj let na črtno in sistematično razvijamo te lastnosti z u čenci s pomočjo številnih dejav- nosti (kulturni dan, inte- resne dejavnosti, pouk, predstavitev za starše na roditeljskih sestankih itd.). Prvi primer: Delovanje v skladu z 8 krogi odličnosti  (Vir: Jani Prgi č, Pozitivna disciplina.) Drugi primer: Model državljanskih kompetenc Skupaj z Zavodom RS za šolstvo, Obmo čna enota Celje, smo na šoli zasnovali Model državljanskih kom- petenc. Pregledali smo vse u čne načrte po vertikali, izbrali cilje, ki pomagajo razvijati državljanske kom- petence pri u čencih, ugotovili, v katerih razredih niso izrazito prisotni, in na temelju ugotovitev oblikovali model s cilji na ravni šole in na ravni oddelkov ter jih sistematično umestili v letne priprave, po mesecih od septembra do junija. Model smo natisnili v obliki zlo- ženke in ga imajo vsi u čenci in učitelji kot vodnik po dejavnostih in mesečnih aktivnostih, da ne bi pozabili na razvoj te pomembne evropske kompetence. Model smo izdali v šolskem letu 2015–2016.  Obisk predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, v okviru projekta Pozdrav ptic miru, 2020 UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 66 Dolgoletni projekt, ki zajema številne aktivnosti učencev in u čiteljev ter vodstva šole, s pomo čjo ka- terih otroci razvijajo medgeneracijsko solidarnost, medsebojno pomo č, strpno sobivanje, druženje, skupno ustvarjanje, prenašanje izkušenj, modrosti, bogatenje, sr čno kulturo itd., je pomemben gradnik osebnosti naših u čencev.  Druženje v okviru Simbioze giba, 2019 Že šest let zelo aktivno in usmerjeno delujemo na po- dročju gibanja Rastoča knjiga, v okviru katerega u čen- ci, učitelji, starši in ljudje iz širšega okolja usmerjeno razvijamo »abecedo odli čnosti in mojstrstva«, kar je izjemno pomembna osnova za trajnostna znanja, predvsem pa za pozitivno delovanje v prid posame- znika in družbe kot celote. Cilj gibanja Rasto ča knjiga je naučiti posameznika, da se zaveda svoje lastne vrednosti, znanja, vseživljenjskega u čenja in spre- minjanja, da se nau či razmišljati, kriti čno vrednotiti, sodelovati, izboljševati svojo osebnost, delovati eko- loško trajnostno v vseh pogledih – tako v komunikaci- ji kot v skrbi za okolje, delovati eti čno trajnostno itd. Že četrto leto smo vklju čeni v razvojni projekt POGUM in smo kot razvojna šola usmerjeni k naslednjim ciljem: • opolnomo čenje učencev in strokovnih delavcev s kompetenco podjetnosti; • učenci so aktivni soudeleženci pri oblikovanju ak- tivnosti; • z modelom zagotoviti u čencem čim več prakti čnih izkušenj (aktivna udeležba posameznika), jih nau- čiti, kako pridobljeno znanje uporabiti v življenju, kako delovati samoiniciativno, prevzemati pobudo; • poiskati možnosti krepitve kompetence podjetnosti v okviru rednega pouka in dejavnosti – s spremembo strategij poučevanja, kreativnim poukom, formativ- nim spremljanjem napredka, s pove čano aktivno vlogo učencev, z motivacijo za raziskovanje lastne osebnosti, sprememb odnosov, vedenja, obnašanja; • usmerjeno razvijamo tudi v tem trenutku najbolj šibko podro čje – digitalne kompetence s pomo čjo IKT; • razvijati etično in trajnostno mišljenje ter delova- nje. Tretji primer: Medgeneracijsko sobivanje in povezovanje različnih generacij Peti primer: razvoj projekta POGUM Četrti primer: Rastoča knjiga – razvoj vrednot  (Vir: Publikacija EntreComp: Okvir podjetnostne kompeten- ce. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019.)  Predstavitev 4. Rasto če knjige OŠ Lava – Umetnost na preizkušnji sodobnega časa, 2019 UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 67 SKLEP S pred stavljenimi izbranimi primeri podpornih projektov in izobraževanj na šoli sistematično razvijamo in gradimo novo pedagoško prakso. Spreminjamo jo po časi, a zelo usmerjeno ter premišljeno. V teh letih na črtnega spremi- njanja pedagoške prakse ter kulture pou čevanja in u čenja smo pokazali, da lahko naše u čence opremimo s trajno- stnimi znanji za njihovo nadaljevanje šolanja in uspešno izbiro poklicev. Vedno bolj se zavedamo, da znanja hitro zastarevajo in je vseživljenjsko u čenje nuja in prvi pogoj za uspešen razvoj posameznika, predvsem pa za fleksibil- no odzivanje in prilagajanje novim, neznanim situacijam. FIT pedagogika – z vklju čitvijo v ve čletno izobraževanje vsi učitelji nadgrajujejo svoja znanja s podro čja nevro- znanosti, najaktualnejših odkritij delovanja možganov, predvsem pa učenja. Cilj FIT pedagogike je osredinjen na aktivno sodelovanje u čencev, na kakovostno izvajanje ur pouka s principi novih spoznanj in znanj strokovnih delavcev – sodobne aktivne metode in pristopi, u čenje v gibanju – nesede čih položajih, samostojno delo in razisko- vanje u čencev pri pouku, uporaba vseh virov mo či, ki jih imajo na razpolago, kriti čno vrednotenje, samoregulacija itd. Učitelji so opolnomo čeni s spoznanji nevroznanosti in pouk ustvarjajo z novimi metodami u čenja. Šesti primer: FIT pedagogika Trajnostna znanja, kot so sprememba mišljenja, sposob- nost spreminjanja lastnih vedenj, interdisciplinarnost-po- vezovanje, kriti čno vrednotenje in presojanje, sodelovanje na vseh ravneh, lastna aktivnost (aktivni državljan, aktivni Evropejec itd.), obvladovanje negotovosti in tveganj, etično in trajnostno mišljenje in delovanje, socialno spo- razumevanje, medgeneracijska odgovornost, sposobnost načrtovanja uravnotežene rabe okolja ter skrbi za življenje prihodnjih generacij (trajnostni razvoj) idr., bodo našim učencem že dobro znana in jih bodo lahko na naslednjih podsistemih vzgoje in izobraževanja le še nadgrajevali in gradili v trajnostno delovanje. VIRI IN LITERATURA EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence (2019). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Prgič, J. (2014). 8 krogov odličnosti – moja pot do odličnosti. Griže: Svetovalno-izobraževalni center MI.