Savinjske novice d o.o. 8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje de pr* v$ev£^ Mfsréclo. 23 12:Z0.o^vablienilnalkuÌinaricno delavnico v Fasunovo hišo. Forst 5lWjujtfftvob Savinji^k ' iz turistična Okranjantc Lepe trenutke! pcviMnram (Jatom) T1@0 »K« unt|a iz Evropskega socialnega sklaOa ler t. Operacij« se Izvaja v okvliu Operativnega jv ra obdobje 2O07-Z0IJ. rarvojne prioritete Ovijen) ixega učenja, prednostne usmeritve; itostt sistemov Izobraževanja in usposabl|anja umimHmmasmBmmammmmmmmsmMm ifOUMLCm©® le 40 mm ■——— i- ... . Novoletni okraski Jaslice «“■■VIT Vrečke za smeti s trakom, 451 + 3 vrečke gratis Piščančja hrenovka, 250 s + 50 g gratis Namenska pšenična moka, 3x 1 kg +1 kg sratis Piščančja pašteta, 3 X100 g + 100 g gratis Jabolčni sok 3x11+1 kg gratis Ribja pašteta, 2 X 80 g + 80 g gratis 2,37 EUR 300 ml + 3 vrečke gratis Čokolada Milka, 250 g Napolitanke s čokolado, 500 g Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 839- 43-10 839-43-30 Zadruga mozirie Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, Železnina Luče, Luče 34, Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Moztje z. o. o. PC LJUBIJA Vsa bela tehnika in akustika 5% POPUST na gotovino! Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 1,09 EUR y ■— 0.96 EUR ?'3- Sprejemamo naročila za vse vrste umetnih gnojil do 18.12.2009. Tekoče milo za 3,69 EUR Vse zacnnbe -sol, -poper, -ješprenj, -riž... 1,89 EUR KMETIJSKA ZADREGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saIeskadolina.si I banka celje www.banka-celje.si RUMIVIT CEL, 4 kg - ti 23,99 € VITEL UNIF0REST4O I .035S 00 f VITEL UNI FOREST 50 H pro, VITEL EVG 40 A 2Z TAJFUN, Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne OSREDNJA KNJIŽNICA —MMI— Tretja stranJ Varstvo pri delu in zdravstvo na pragu velikih sprememb Na vidiku so pomembne spremembe zakonodaje, ki regulira področje varstva in zdravja pri delu ter zdravslvenega zavarovanja. Na to temo je prejšnji teden v Velenju potekala konferenca kakovosti, na kateri je bilo slišati veliko zanimivih informacij, seveda pa gre v tej fazi zgolj za predloge, ki bodo morali prestati še naporna koalicijska usklajevanja. Sedaj namreč že vemo, da vtem mandatu podpora vlade še ne pomeni avtomatske podpore v parlamentu. Kot smo seznanjeni iz medijev, pokojninska in zdravstvena blagajna bijeta plat zvona. Če je za izpad prihodkov pokojninske blagajne krivo predvsem vse manjše število zaposlenih in slaba finančna disciplina nekaterih delodajalcev, se na drugi strani zdravstvena blagajna ubada tudi s stroškovno neučinkovitostjo, kar pomeni, da je poraba prevelika. Zakaj? Nekateri ekonomisti so prepričani, da je temeljni razlog za takšno stanje monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki nima konkurence in zato tudi ne pravega motiva za nadzor stroškov v zdravstvu. Nekatera zdravila naj bi bila visoko precenjena, velik del stroškov v bolnišnicah pa ni odvisen od poslovanja, temveč od dogovorne regulacije, saj plače v bolniš- nicah predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh stroškov. Po neuradnih informacijah nameravajo na ZZZS del plačevanja zdravstvenih storitev prevaliti na dopolnilne zavarovalnice, hkrati pa napovedujejo, da se bodotem zavarovalnicam odhodki zmanjšali zaradi racionalizacije v bolnišnicah. V prihodnjih letih ZZZS načrtuje še zamrznitev povišanja plač delavcem v zdravstvu, restriktivno politiko zaposlovanja, reorganizacijo dežurne službe, omejitev izplačil nadur in nov plačni sistem. Prihodke naj bi povečali z uvedbo zdravstvenega evra na tobak in alkohol ter obveznostjo plačevanja prispevkov za zdravslveno zavarovanje iz naslova avtorskih pogodb in sejnin. Še več poudarka kot doslej bo v prihodnje tudi na varnem in zdravem delu in glede na vse večje odgovornosti, ki se obetajo delodajalcem, bo verjetno marsikdo izmed njih, zlasti v malih in mikro podjetjih, še enkrat temeljito razmislil, če bo vztrajal na podjetniški poti. Če ne prej, se bo to zagotovo zgodilo ob prvih izplačilih visokih odškodnin zaradi poškodb pri delu. IZ VSEBINE: Tema tedna: Na področju varnosti in zdravja pri delu se obeta ostrejša zakonodaja.4 50 Občina Nazarje: Prenovljen dom kulture............9 Zavod za gozdove Slovenije: V nazorski območni enoti najbolj skrben Andrej Glušič..............11 Zgornja Savinjska dolina: Miklavž obdaroval male in velike.14 Primer "Rožnik" rešen?: Prijet osumljenec, ki naj bi pokončal zaščitenega medveda............22 Celjska regija: Denarja za poplavno varnost vse manj.5 Mozirje: Otvoritev prenovljenega kulturnega doma Ustanovili lokalni odbor stranke Zares........8 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 50,11. december 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 9. KONFERENCA KAKOVOSTI SAVINJSKO-SALESKE GOSPODARSKE ZBORNICE Na področju varnosti in zdravja pri delu se obeta ostrejša zakonodaja Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) je 23. novembra v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico (SŠGZ) v Velenju organiziralo konferenco Varno in zdravo delo v vrtincu zakonodajnih zahtev. Vtem obdobju se namreč pripravljajo korenite spremembe na področju slovenske zakonodaje na področju zdravstvenega varstva ter spremembe Zakona o varnosti in zdravju pri delu. V strokovni kottudi laični javnosti se pojavlja tako podpora kot tudi nestrinjanje z nekaterimi predvidenimi spremembami. Na konferenci so predstavnik ministrstva za zdravje in predstavniki Inšpektorata RS za delo predstavili novosti s tega področja, stališča, dileme in sugestije pa so udeleženci oblikovali na okrogli mizi sklepnega dela konference. LETOS ŽE VEČ KOT 24 MRTVIH V Sloveniji je največje število smrtnih nezgod pri delu povezanih z delom v panogi gradbeništva. Ker se v SAŠA regiji pripravlja eden največjih gradbenih projektov v Sloveniji - izgradnja bloka 6 v TEŠ, so udeleženci konference s posebnim zanimanjem spremljali prikaz statistike delovnih nezgod v Sloveniji ter vsebino Uredbe o zagotavljanju varstva pri delu, s poudarkom na začasnih in premičnih gradbiščih, ki gaje predstavil direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu mag. Boris Ružič. Načrt rušenja starih hladilnih naprav TEŠ pa je predstavil mag. Branko Debeljak iz TEŠ. ODGOVORNOST DELODAJALCEV IN DELAVCEV Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu delodajalec nosi večino bremena za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, delavec pa mora spoštovati z delodajalčeve strani postavljena pravila. Glavni inšpektor RS za delo mag. Borut Brezovarje udeležencem konference predstavil pravni pogled na varstvo in zdravje pri delu, načine, s katerimi delodajalec svetovalec ministra za zdravje mag. Martin Toth. Poudaril je, da celoten zakon sledi evropskim trendom, ki pomenijo večjo socialno varnost in boljše zdravje delavcev. Stoodstotno bolniško nadomestilo, brez dopolnilnih zavarovanj se predvideva za poklicne bolezni, povezane z delom. Velika novost je uvedba in- Mag. Vilma Fece in mag. Martin Toth na konferenci kakovosti V Velenju (foto: Jože Miklavc) zagotavlja varnost in zdravje pri delu ter glavne smeri sprememb zakona. O obveznosti biološkega monitor-inga, ki gaje delodajalec dolžan izvajati, če so delavci na delovnem mestu izpostavljeni svincu ali drugim nevarnim kemičnim snovem v skladu z obstoječim pravilnikom, je udeležencem spregovorila inšpektorica Lidija Korat iz celjske območne enote Inšpektorata RS za delo. PREDVIDENE SPREMEMBE ZAKONA Zakon je potrebno uskladiti z direktivo EU in drugimi evropskimi predpisi, urediti matične predpise in evidence ter odpraviti nekatere administrativne ovire in evidence ter povečati odgovornost delodajalcev. Za neupoštevanje zakona so predvidene tudi višje globe. O novostih s področja zdravstvenega varstva in uskladitev z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti je udeležence konference seznanil dividualne rehabilitacije za posameznike, ki so z dela zadržani več kot deset tednov. Da bi delodajalec imel interes za vzpodbujanje zdravega okolja, se predlaga diferencirana prispevna stopnja: tisti, ki bo vlagal in bo s tem zmanjšal stroške pri sebi in stroške zdravstvenega zavarovanja, bo lahko imel tudi do 50 odstotkov nižjo prispevno stopnjo. So pa tudi predlogi za znižanje bolniških nadomestil, saj imajo povsod v Evropi nižja nadomestila kot pri nas (V Nemčiji na primer 65 odstotkov, pri nas od 70 do 90 odstotkov). V osnutku so zapisani tudi ukrepi za preprečitev nespoštovanja predpisov zdravnikov. Celoten zakon gradi na preusmeritvi k zdravju; veliko polaga v zdravje in družbeno odgovornost za zdravje tudi na osebni ravni. Tisti, ki redno skrbi za ustno higieno in zato ne potrebuje zobozdravstvenih storitev, bo določen čas oproščen plačila teh storitev, podobno bo veljalo tudi za zdravila. O vseh novostih bodo še tekla pogajanja na različnih nivojih. Ko bo osnutek usklajen tudi s sindikati, bo doživel obravnavo v državnem zboru. Fanika Strašek Mag. Vilma Fece, Gorenje d.d., predsednica Društva za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje: »Skrb za varnost in zdravje pri delu se pri vsakemu posamezniku, tako v privatnem življenju kot tudi v času službene obveznosti, prične z zavedanjem, kaj lahko sami postorijo za zdravo in varno delo. V delovni organizaciji je ta skrb primarna naloga vodstva podjetja, zaposleni pa so dolžni spoštovati vsa pravila in izvajati ukrepe varnega in zdravega dela. Dejstvoje, da so ljudje izpostavljeni tveganjem tako v domačem okolju kot tudi v podjetju. Na eni strani so ta izpostavljanja tveganjem prostovoljna (doma), na drugi strani pa neprostovoljna. V primeru, ko so na delovnem mestu delavci izpostavljeni tveganjem, jih je delodajalec dolžan o tem seznaniti in še zlasti pred njimi zaščititi. Izhodišče za urejeno delovno okolje je podano v oceni tveganja, ki pa mora biti v svojih ukrepih usmerjena predvsem v preprečevanje tveganj in mora zajemati tako področje varnosti kot tudi zdravja delavcev. Država lahko s svojo zakonodajo s področja varnega in zdravega dela bistveno izboljša svojo konkurenčnost in uspešnost, še zlasti z ukrepi. Dober sistem varnega in zdravega dela zmanjša število predčasnih upokojitev ljudi zaradi nezmožnosti dela zaradi poškodb in bolezni povezanih z delom, zmanjša stroške za zdravstveno in socialno varnost, poveča zavedanje o pomenu individualnega zdravstvenega stanja ter spodbuja učinkovitejše metode dela in uvajanje delavcu prijaznih tehnologij.« DELOVNI OBISK MINISTRA KARLA ERJAVCA V REGIJI Denarja za poplavno varnost vse manj V sredo, 2, decembra, je na delovni obisk v celjsko regijo prišel minister za okolje in prostor Karel Erjavec. V spremstvu župana občine Prebold Vinka Debelaka in poslanca Jakoba Presečnika si je ogledal podjetje Bisol v Latkovi vasi ter sodeloval na seji sveta regije, kjer se je z župani varjal predvsem o ooalavni varnosti v Savinjski reaii Minister Karel Erjavec (levo): »Za zagotavljanje poplavne varnosti bo treba poleg sredstev vodnega sklada poiskati še druge vire.« (foto: Marija Lebar) Minister Erjavec je županom pojasnil, daje sredstev za zagotavljanje poplavne varnosti tako v regiji kot vdržavi premalo. Ni jih niti za redno vzdrževanje in čiščenje strug, da bi tako zagotovili večjo varnost pred poplavami in se tako izognili veliki škodi, ki nastaja ob povodnjih. Zaradi dolgotrajnih postopkov za sprejemanje Državnega prostorskega načrta (DPN) za suhe zadrževalnike bi utegnili izgubiti celo možnost sofinanciranja z evropskimi sredstvi, s katerimi naj bi izvajali projekte gradnje in sanacije. Sedanja evropska finančna perspektiva se namreč konča leta 2013. Župani 31 občin, ki sestavljajo svet regije, so od ministra želeli slišati, kdaj bo načrt sprejet, saj ga pristojne službe izdelujejo že skoraj deset let. Točnega odgovora niso dobili. Ministerje povedal, daje »vsaka umestitev v prostor občutljiva tako z vidika okoljevarstvenih režimov kot interesov prebivalstva«. Pri pripravi tako zahtevnih projektov se stroka sooča z različnimi variantami in ovirami. Kjer ni zahtev civilne iniciative in strokovnih pomislekov, bi bil lahko načrt sprejet v letu in poi, je še povedal Erjavec. Pri nestrinjanju lastnikov zemljišč, ki naj bi v prihodnje služila za zadrževalnike, meni minister, da je potrebno doseči kompromise, saj bi sodni postopki vse skupaj le še zavlekli. Sredstva vodnega sklada - letno se zbere okoli 30 milijonov - naj bi bila namenjena poplavni varnosti, sedaj pa gre skoraj polovica denarja za izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Država je tudi letošnja sredstva za poplavno varnost zmanjša, tako daje ostala le tretjina predvidene kvote ali okoli 3,5 milijona evrov. Tudi v proračunu za leto 2010 so ta sredstva še zmanjšali z argumentom ekonomske krize in potrebne racionalizacije. Marija Lebar Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje. Gustave Flaubert N A KRATKO Dvajset let ljubenskega Vevnika Ljubensko glasilo izhaja že dvajseto leto inje med najstarejšimi občinskimi glasili vZgornji Savinjski dolini. Vevnik nosi svoje ime že od samega začetka. Imeje pomenljivo, saj naj bi glasilo ločevalo zrnje od plev. Kako mu je to uspevalo nekoč in kako danes, smo se pogovarjali z njegovim prvim urednikom Rajkom Pintarjem. Taje poudaril pomembno vlogo glasila tudi v času katastrofalnih poplav v letu 1990. ML Država poziva: prijavite orožje Iz takšnih ali drugačnih razlogov imajo ljudje doma še neprijavljeno orožje. Tudi v naši dolini ni najbrž nič drugače. Država ponuja priložnost, da sedaj imetniki takšno orožje prijavijo brez zapletov, kazni ali večjih stroškov. To je že tretja abolicija, od kar je Slovenija samostojna država. »Vse potrebne informacije lahko zainteresirani dobijo na Upravni enoti Mozirje. Pričakujemo, da bo priložnost izkoristilo čim več lastnikov neprijavljenega orožja,« pravi Jernej Plankl, višji referent za področje javnega reda in miru na Dobrodelni koncert Polepšajmo življenje Kulturno društvo Ljubno ob Savinji v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri organizira dobrodelni koncert Polepšajmo življenje. V dvorani kulturnega doma na Ljubnem bodo nastopili številni glasbeniki, prireditev bodo povezovali člani domače dramske skupine. Dobrodelni noti se bodo pridružili člani društva Komen s ponudbo domačih dobrot. Celoten izkupiček koncerta je namenjen Reneju Blatniku in njegovi družini. ŠS Slovenijo zastopal zgornjesavinjski želodec Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je 3. decembra potekala konferenca ob zaključku mednarodnega EU projekta s področja kakovostnih prehrambenih izdelkov. Na njej je sodeloval tudi Jože Tlaker kot pred- stavnik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. Naša zgornjesavinjska suhomesnata specialiteta je bila namreč izbrana kot edina tovrstna specialiteta iz Slovenije. MŠ Počastitev Prešernovega Člani KUD Utrip Rečica ob Savinji so v počastitev rojstnega dneva največjega slovenskega pesnika v avli rečiške osnovne šole organizirali prireditev Slep je, kdor se s petjem ukvarja. Na njej so uglasbene Prešernove pesmi predstavili učenci glasbenih šol Na- rojstnega dne zarje in Šentjur pod mentorstvom Tadeje Cigale in Boštjana Korošca. Po črno-belih tipkah se je tokrat »sprehajala« profesorica Miianka Črešnik, rdeča nit večera pa je bilo predavanje muzikologinje mag. Simone Moličnik. MŠ O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. VELJAVNOST POOBLASTIL ZA SKLEPANJE ZAKONSKE ZVEZE V Zgornji Savinjski dolini letno okoli sto porok Potem ko je konec septembra v glasilu Pravna praksa izšel članek o pooblaščanju oseb za sklepanje zakonskih zvez, se je razvila razprava, ali so ta pooblastila sploh veljavna. Avtor navaja zakon, ki določa, da se zakonska zveza sklene pred pristojnim državnim organom, kar naj župani, ki so največkrat pooblaščeni, ne bi bili. Na območju mozirske upravne enote je za sklepanje zakonskih zvez pooblaščenih trinajst oseb, med njimi je šest od sedmih zgornje-savijsklh županov, eden pa pooblastila ni želel. Že po samem zakonu sme zakonske zveze sklepati načelnik upravne enote (UE), v našem primeru torej Vinko Poličnik. Pravna podlaga za dajanje pooblastil je Pravilnik o sklepanju zakonske zveze. Ta zelo natančno določa, kakšna mora biti oseba, ki lahko dobi takšno pooblastilo. Med drugim mora biti to nekdo, ki uživa ugled inje star od 30 do 70 let. »V Zgornji Savinjski dolini se letno sklene od 90 do 100 zakonskih zvez,« pravi Nada Fužirz UE Mozirje. »Večina teh je sklenjenih v pomladanskem in poletnem času. Kar devetdeset odstotkov jih je ob sobotah, le desetina zakoncev se poroči med tednom. Zaradi tega, ker so poroke v teh mesecih zelo zgoščene in jih opravljamo na večih lokacijah, potrebujemo tudi več pooblaščenih oseb. Pričakuje se, da bo novi družinski zakon, kije v pripravi, urejal tudi to področje. Zadnja sprememba pravilnika je bila leta 2003, način pooblaščanja pa seje uveljavil že v prejšnjem sistemu.« Izven uradnih prostorov so omogočili sklepanje zakonske zveze še na Venišah, v Logarski dolini in v Mozirskem gaju. Zaradi atraktivne lokacije se semkaj pri- hajajo poročat tudi pari od drugod. In kaj menijo o tej temi župani? Ciril Roscje povedal, da se v Lučah povprečno letno sklene ena zakonska zveza. Anka Rakun letno sklene od 20 do 30 zakonskih zvez, ne samo v svoji občini. Marsikateri par ob sklepanju zakonske zveze želi imeti prav njo. »Ne vem, zakaj bi bila pooblastila vprašljiva. Pomembno je, da je pooblaščenec oseba, ki uživa javni ugled. Sicer pa je ob meni vedno tudi matičar, torej uradna oseba. Jaz predstavljamjavnost,« je dejala županja. Marija Lebar BO DELITEV DOBIČKA OSTALA PROSTOVOLJNA? (Ne)obvezne nagrade delavcem Ali bodo delavci deležni obvezne delitve dobička ali ne, očitno ni več dilema. Vladni strateški svet se je skupaj z ministrom dr. Matejem Lahovnikom zavzel za načelo prostovoljnosti, ki ga podpirajo tudi delodajalci. A kot obljubljajo v vladi, bo obstoječi zakon o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetja kljub temu dodobra prevetren in ugodnejši tudi za delavce. V predprazničnem času pa delavci bolj kot o delitvi dobička razmišljajo o tako imenovani božičnici, seveda letam, kjer so je sploh še bili vajeni. BOŽIČNICA BO ALI PA TUDI NE V času svetovne gospodarske krize je že tako, da delavci marsikje s strahom pričakujejo vsak naslednji mesec, saj ne vedo, ali se bo za njih še našlo delo. Ni malo niti podjetij, kjer delavci sicer delajo, o plači pa ni sledu. V uspešnem nazorskem podjetju BSH Hišni aparati so delavci že leta vajeni tudi božičnice. Le-to lahko pričakujejo tudi letos, saj je podjetje kljub recesiji uspešno poslovalo. Tudi v velenjskem Gorenju so delavci vsak december prejeli določeno nagrado, letošnje leto pa je bilo za to podjetje precej naporno, gospodarska kriza je njihovo proizvodnjo zamajala, zato tudi božičnica letos ni sama po sebi umevna. Boštjan Gorjup, direktor področ- ja gospodarjenja v BSH nam je povedal: »Delitev dobička v podjetjih bi naj bila po našem mnenju stvar socialnega partnerstva, kar pomeni prostovoljna. V primeru, da bi bila podjetja z ustreznimi davčnimi ukrepi stimulirana, bi možnost delitve dobička med zaposlene tudi izvajala. V podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. glede na rezultate poslovanja zaposlenim že dlje časa izplačujemo »božičnico«. V zadnjih letih se za določitev višine izplačila s predstavniki zaposlenih dogovorimo za kriterije, kijih tudi določimo v posebnem dogovoru. Tako smo izplačilo in višino božičnice že sedaj vezali na rezultat poslovanja.« DELITEV DOBIČKA NAJ BO PROSTOVOLJNA Druga aktualna stvar, ki je že bila stvar debate poslancev pred štirimi leti, pa ni prišlo do konsenza takratne vlade, je delitev dobička med delavce. Medtem ko se v strankah SD in Zares potegujejo za obvezno delitev dobička, je vladni strateški svet na strani ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki podpira že sedaj uveljavljeno načelo prostovoljnosti. Zakon o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetja je sicer tudi po besedah ministra Lahovnika potreben prenove, a očitno ne tako, da bi podjetja obvezala k obvezni delitvi »odvečnega« denarja med delavce. Kot je minister pojasnil, se še nadalje zavzemajo za načelo prostovoljnosti predvsem zaradi bojazni, da bi podjetja začela umetno zniževati dobiček. Tuji vlagatelji bi prek transfernih cen odnesli dobiček iz Slovenije, hkrati pa bi država pobrala manj davka na dobiček. V prenovljen zakon želijo vnesti rešitve o prilagoditvi davčne obravnave udeležbe zaposlenih pri dobičku. Izplačilo dobička last- nikom kapitala je namreč trenutno manj obdavčeno kot izplačilo dobička zaposlenim, po novem pa naj bi bili vsi udeleženci obravnavani na enak način. Izplačilo dobička zaposlenim bi torej dobilo ugodnejšo obravnavo od sedanje, ko je obdavčeno po principu prejemkov iz delovnega razmerja. Lahovnik v prenovljenem zakonu kot osnovo obljublja še bilančni in ne čisti dobiček ter podpira odpravo odloga pri izplačilu dobička zaposlenim. Tatiana Golob Uršula Menih Dokl, direktorica odnosov z javnostmi v Gorenju: »V Gorenju smo že v preteklosti želeli zaposlenim omogočiti udeležbo na dobičku, žal pa predlog sprememb statuta na skupščini delničarjev ni bil izglasovan. Menimo, da bi bilo potrebno za večjo učinkovitost izvajanja pri spremembah zakona zasledovati naslednje: da bi udeležba na dobičku morala biti davčno stimulativna za gospodarske družbe in za delničarje, da se pri zaposlenih udeležba na dobičku ne bi smela (davčno) obravnavati enako kot plača, odpraviti bi bilo treba tudi preveliko oziroma nepotrebno administriranje (dvakratno odločanje na skupščini delničarjev - o spremembah statuta in drugič o pogodbi o udeležbi na dobičku) ter razširiti možnost uporabe delniške sheme na vse zaposlene znotraj kapitalsko povezanih podjetij. Ob vsem tem je seveda nujna prostovoljnost. Združenje Manager in GZS sta že pred časom povzela razmišljanje gospodarstvenikov, da bi bilo v primeru obveznosti, to le »dodatna davčna obremenitev«, ki bi še bolj odvrnila potencialne tuje investitorje. Karsetiče božičnice, lahko vtem trenutka povemo le, da si v Gorenju kljub zelo zahtevnim razmeram prizadevamo, da bi zaposlenim v družbah Skupine Gorenje kot vsako leto v decembru tudi letos od delodajalca prejeli določeno nagrado.« OTVORITEV PRENOVLJENEGA KULTURNEGA DOMA V MOZIRJU Prešernov večer v novi preobleki Mozirski kulturniki so ob otvoritvi kulturnega doma obeležili tudi dan Prešernovega rojstva (foto: Tatiana Golob) Že od zgodnje jeseni naprej so lahko krajani Mozirja spremljali zunanjo prenovo njihovega kulturnega doma. Sedaj je le-ta končana, mozirski kulturni hram se mimoidočim kaže v prenovljeni podobi. Občina in tamkajšnje kulturno društvo so za to priložnost pripravili slovesnost v dvorani, kjer so kulturniki poleg uradne otvoritve doma obeležili tudi dan Prešernovega rojstva. Večer s Prešernovo poezijo je s pozdravnim nagovorom otvoril župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik. »Kultura v Mozirju je prisotna že od nekdaj,« je prepričan župan Suhoveršnik, »živela je z našimi občani, bila je del njihovih življenj že nekoč. Danes si še naprej prizadevamo in naše kulturne objekte obnavljamo in jih nadgrajujemo po naših najboljših močeh.« Kot je poudaril, je v zadnjih letih občina precej sredstev vložila v obnovo ali gradnjo kulturnih objektov, saj je, kot meni župan, tudi obnovljeno trško jedro del kulturne obnove Mozirja. Tudi sam kulturni dom, ki se sedaj po dolgih letih kaže v osveženi podobi, je bil skozi leta večkrat potreben popravil. Pred leti je bila prenovljena streha, sedaj zunanjost, v načrtu je še prenova notranjosti. Suhoveršnik seje ob tej priložnosti za trud pri sedanjih delih zahvalil projektantu zunanje podobe Janezu Gromu, njegovim sodelavcem, izvajalcu del Minsu iz Velenja, ter svojima sodelavcema Ivu Glušiču in Jaku Vačovniku, ki sta nad prenovo še posebej bdela. Priložnost je izrabil tudi za zahvalo vsem dosedanjim upraviteljem doma, ki so skrbeli, da je kulturni dom živel z in za občane Mozirja. Zanimiv kulturni program, ki seje z recitalom pesnitev Franceta Prešerna, spremno besedo o življenju velikega pesnika ter pesmijo in glasbenimi vložki poklonil dnevu njegovega rojstva, so skupaj z mešanim pevskim zborom pripravili člani KD Mozirje. Tatiana Golob OBČINA LJUBNO Sprejeli uravnotežen proračun za leto 2010 Na predzadnji letošnji seji so ljubenski občinski svetniki potrdili odlok o proračunu za prihodnje leto in načrt razvojnih programov, s katerim je proračun usklajen. Sprejeli so tudi popravek letošnjega proračuna in določili točko za nadomestilo stavbnega zemljišča. Kot sta obrazložili županja Anka Rakun in računovodkinja Marija Potočnik, so predvideni odhodki v proračunu za prihodnje leto višji od prihodkov za okoli 350.000 evrov. Za toliko pa tudi računajo, da jim bo ostalo letošnjih sredstev, ker se dela v Industrijsko podjetniški coni Loke letos niso zaključila, enako velja za projekt Vodovod Ljubno. Tako bo z letošnjim ostankom sredstev pro- račun za naslednje leto dejansko uravnotežen. Predlog proračuna za 201 Oje bil pred tem v tridesetdnevni javni obravnavi in so ga dodobra preučili tudi na pristojnih odborih. Zato so svetniki brez večjih pripomb proračun potrdili, prav tako pa tudi načrt razvojnih programov. Kot je ob tem pripomnila županja Anka Rakun, je pravočasno sprejemanje proračuna pomembno tudi zato, da se lahko takoj v začetku leta izvedejo razpisi občinskih sredstev za izvajanje programov kulture, športa in ostalih dejavnosti. Občinska uprava ima tako dovolj časa za postopke priprav za izvedbo investicij v prihodnjem letu. Svetniki so potrdili še povišanje vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2010. Točka je povišana le za 2,2 odstotka in bo zna- PANDEMSKA GRIPA Medtem ko se nova gripa širi po posameznih območjih v Sloveniji, v Zgornji Savinjski dolini k sreči še ne beležimo večjega števila obolelih. Po besedah direktorice Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Mozirje Ide Pustoslemšek Kramer je gripa na tem območju prisotna, vendar obolelih ni veliko. Nekaj več primerov je bilo pred časom, hujših oblik ni bilo. Je pa gripa prisotna v bližnji okolici in previdnost ni odveč, še zlasti pri higieni rok. V Sloveniji se je po zadnjih podatkih cepilo preko 500.000 ljudi. V cepilni enoti Nazarje so do preteklega petka cepili 206 ljudi, bodo pa cepljenje v šala 0,001478 evra. Tolikšno rast cen za drugo leto namreč napoveduje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Marija Lebar tem tednu zaradi velikega števila naročil izvajali štirikrat, je povedala Darja Es. »Po cepljenju so se vsi dobro počutili in tudi pozneje niso bili javljeni nobeni stranski učinki,« še pove Esova. Doslej se je cepilo večje število kroničnih bolnikov, odraslih in tudi nekaj otrok mlajših od deset let. Cepljenje bodo izvajali, dokler pandemija ne bo preklicana, tedensko število cepljenj bodo prilagajali naročilom pacientov. Glede na to, da se je kar nekaj prebivalcev doline cepilo v drugih krajih, smo nekje v slovenskem povprečju po prece-pljenosti. Šteti Sem OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Priznanje Martini Breznik Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je Martini Breznik iz Luč podelila priznanje za kakovost gostinske ponudbe. Breznikova nadaljuje družinsko tradicijo uspešne gostilne in penziona Raduha Luče, ki se ponaša z izvirno ponudbo in jo poznajo mnogi sladokusci po vsej državi. Martina Breznik je tudi lastnica laskavega naziva Delova kuharica leta 2004. IS V______________. - ______________________________y Veliko zanimanje za cepljenje AKCIJA REZERVIRANO ZA RUMENO Invalidi so med najšibkejšimi udeleženci v prometu V hiši mladih v Šmartnem ob Paki je v sredo, 25. novembra, potekala okrogla miza na temo zasedenosti invalidskih parkirnih mest in problemov invalidov v prometu, o čem- er so spregovorili predstavniki invalidskih organizacij. Dogodek sta organizirala Nova generacija SLS Savinjsko-šaleške regije in 00 SLS Šmartno ob Paki. »Tukaj smo zato, da bi dodali kamenček v mozaik zavedanja o tem, da so invalidi med najšibkejšimi udeleženci v prometu in da je večkrat obnašanje ostalih do njih malomarno, če ne že brezobzirno,« je dejal Franc Fužir, ki je okroglo mizo povezoval. O svojih izkušnjah so nato spregovorili invalidi sami. Podpredsednica Zveze paraplegikov Slovenije Barbara Slaček, ki se sama dnevno vozi iz Celja v Ljubljano v službo, je povedala, da na področju zakonodaje skoraj ni več kaj narediti, saj ustreza. Gre torej za obveščanje in osveščanje. Nenehno se dogaja, da so parkirna mesta, namenjena invalidom, zasedena z drugimi avtomobili. Tudi če je parkirno mesto za avtomobil prosto, pa je kakšna ovira na rumeni zebri, ki je narisana poleg, tak prostor invalidu ne koristi. Za to, da se premesti iz avtomobila v voziček, potrebuje dovolj prostora in temu so namenjene rumene črte ob rezerviranih parkirnih mestih. Kot sta dejala predstavnika redarstva in policije, represivna politika obtokih pojavih ne zadošča. Kazni so namreč nizke - okoli 40 evrov, če se plača v roku - kar za marsikoga ne pomeni večjega izdatka. »Prijatelj - invalid na vozičku - seje pripeljal do trgovskega centra, ko je ravno pred njim na rezervirano Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Gornji Grad organizira ob praznovanju mednarodnega dneva gora danes, 11. decembra, ob 19. uri predavanje dr. Mateja Ogrina (Cipra Slovenija - društvo za varstvo Alp) z naslovom »Živeti in ostati v Alpah -primeri dobrih praks trajnostnega razvoja«. Predavanje bo v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Namen predavanja je pokazati mesto parkirala mlada ženska. Odprl je vrata in jo na to opozoril. Namesto, da bi umaknila avto, gaje ozmerjala in odšla po nakupih,« je povedal eden od navzočih. V Sloveniji je več kot tisoč paraplegikov in tetraplegikov. Skoraj polovica od teh je postala invalidov v prometnih nesrečah, zato so tudi tokrat opozorili na davek, ki ga terjajo naše ceste. Smrt je res najhujši izid prometne nesreče in zanjo izvemo vse prevečkrat. Ne omenja pa se pogosto ljudi, ki po nesreči ostanejo trajno prizadeti. Vsako leto se število invalidov poveča za petdeset in polovica od teh jih je iz prometnih nesreč, zato iz okrogle mize apel na vse udeležence v prometu za več strpnosti na naših cestah. Marija Lebar možnosti trajnostnega razvoja v Alpah, ki temelji na trajnostni rabi lokalnih virov in znanja, ter promocija ideje Alpske konvencije in nekaterih mrež v Alpah. Na predavanje vabijo širšo javnost, še posebej pa predstavnike lokalnih skupnosti, upravnih enot in ostalih služb, ki se ukvarjajo z usmerjanjem razvoja prostora in varstvom okolja. LG LJUBNO OB SAVINJI Ustanovili lokalni odbor stranke Zares Zaključek okrogle mize je poziv k večji obzirnosti do invalidov in splošni strpnosti v prometu (foto: Marija Lebar) PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Živeti in ostati v Alpah Minuli teden so po dveh zborih članstva stranke Zares v Okonini ustanovili lokalni odbor stranke. Prvi predsednik je postal Jože Grčar, podpredsednik Danijel Majcen, v vodstvu stranke pa sta še Boštjan Zamernik in Jernej Retko. Ob izvolitvi je Grčar napovedal takojšne priprave na lokalne volitve, ki bodo naslednje leto (po vsej verjetnosti 10. oktobra) in iskanje neizkoriščenih razvojnih potencialov za občino Ljubno. Po mnenju razpravljavcev je občina Ljubno sicer lepo urejena in dobro delujoča lokalna skupnost, a nek razvojni model, ki bo ponudil bistveno več novih možnosti za zaposlitev in drugih priložnosti za razvoj, pa to okolje še čaka. Ravno pri iskanju novih, bolj ambicioznih in drznih razvojnih modelov Zares vidi svojo največjo priložnost. VZ Predsednik Zaresa na Ljubnem ob Savinji mag. Jože Grčar Božično-novoletnega koncerta v Logarski letos ne bo Hotel Plesnik letos ne bo organiziral tradicionalnega božično-no-voletnega koncerta v Logarski dolini, ker je recesija pokazala zobe. Brez kvalitetnih sponzorjev organizacija tako zahtevne prireditve ni možna, bistveno odstopanje od dosedanjih prireditev na prostem pa ne pride v poštev. O tem so iskali rešitev predstavniki občine Solčava, družbe Logarska dolina d.o.o. in Hotela Plesnik, vendar se zadeva za letos ni izšla pozitivno. To pa ne pomeni, da bi se v Logarski dolini ter v Solčavi v božično-novoletnem času ne dogajalo prav nič. Penzion Na razpotju pripravlja zanimivo popestritev na snegu, drugi gostitelji pa bodo poizkušali kar najbolje poskrbeti za svoje goste. Hotel Plesnik bo organiziral gala silvestrovanje s Terezo Kesovijo, če pa bodo snežne in vremenske razmere primerne za zimske radosti, bo Solčavsko kljub odpovedi koncerta spet oživelo. Jože Miklavc ________________________________/ [' ~ OBČINA NAZARJE Prenovljen dom kulture V Nazarjah so na priložnostni slovesnosti predali namenu prenovljeno avlo tamkajšnjega doma kulture. Kot je povedal župan Ivan Purnat, je s tem zaključena prva faza obnove tega pomembnega objekta. Pri tem gre tako za posodobitev kotza odpravljanje posledic, kijih je pustila poplava iz leta 2007. Župan je povedal, da je na slovesnost povabil predstavnike tistih, ki imajo v domu kulture poslovne ali društvene prostore in predstavnike izvajalcev prenove doma. »Ni naključje, da smo se srečali ravno danes, 3. decembra. V spomin na rojstvo našega velikega pesnika Franceta Prešerna se na Ta veseli dan kulture vrstijo po vsej državi različne kulturne prireditve in ogledi. Tudi mi smo se odločili pridružiti s tem, da predajamo namenu prenovljeno avlo kulturnega doma,« je povedal Purnat in dodal, da se bodo dela nadaljevala, tako da bi bila celotna obnova notranjosti, zunanjosti, strehe in okolice končana v dveh ali treh letih, odvisno od finančnih zmožnosti. Kako je avla sedaj akustična, so prisotni lahko presodili sami ob spremljanju kulturnega programa. Tega so izvedli Mešani mladinski zbor in recitatorji Osnovne šole Nazarje ter učenci nazorske glasbene šole ob klavirski spremljavi Tonija Acmana in Milanke Črešnik. V prvi fazi prenove doma kulture so zamenjali vhodna vrata in notranja lesena vrata z aluminijastimi, ki bodo odpornejša ob raznih vremenskih neprilikah. Obnovili so stene in na tla položili novo protidrsno keramiko. S stropov so odstranili lesene obloge in namestili mavčne, nova je osvetlitev, namesto vetrolova pa je električna toplotna zavesa. Ves prostorje sedaj mnogo svetlejši in prijaznejši. Marija Lebar Slovesnost ob otvoritvi prenovljene avle (foto: Marija Lebar) DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV V MOZIRJU ORGANIZIRALO OMIZJE O AKTUALNIH TEMAH Tudi odkrit pogovor je izziv V Slomškovi dvorani v Mozirju so se novembra zbrali mnogi med tistimi, ki še imajo voljo, da se kdaj ustavijo in premislijo o izzivih sodobnega časa. Predsednica mozirske enote društva katoliških pedagogov Jelka Repenšekjeza mizo povabila nekdanjo evropsko poslanko Ljudmilo Novak in ravnatelja rudarske šole iz Velenja Albina Vrabiča, v pogovor pa so se vključili tudi poslušalci. »Kam drvimo? Se bomo znali pravočasno ustaviti ali bomo zgrmeli v prepad, od koder se bomo le težko rešili?« je začela pogovor moderatorka, nato pa povabila k razmišljanju o učiteljevem navdušenju za delo. O tem je prva spregovorila študentka Mateja Repenšek: »Na profesorjevo vprašanje, kdo seje s srcem odločil, da bi bil rad učitelj, so med petnajstimi prisotnimi samo trije dvignili roke. Krivično do otrokje, če je pred njimi učitelj brez interesa.« Albin Vrabič je povezan s šolo že več kot trideset let in je študentkinemu mnenju prikimal: »Nekateri imamo srečo, da nam je služba hobi, veliko pa je kolegov, kijimje šola muka.« Po njegovem je konfliktno to, da so taki učitelji za vrati razredov drugačni, kot so sicer. Ljudmila Novakje rada učila in se ji zdi pomembno, da »si samozavesten, da se vživiš v vlogo, ki jo opravljaš. Če sam ne razumeš, ne moreš dati učencem«. Iz svojih 40-letnih izkušenj učitelja in ravnatelja je Andrej Kuzman dodal, da leta prinesejo rutino, a to, da »učitelj ni v centru šolske igre, je slabo. V širšem okolju se cena postavlja tam, kjer je vsem na očeh. Učitelj premalo sooblikuje šolsko politiko in nobena tolažba ni, da seje do zdaj »sfižila« še vsaka reforma«. Albin Vrabič je na to odgovoril, da je učitelj vedno v igri: »Ko zaprem vrata, sem sam z dijaki. Ti se učijo zaradi učitelja.« Jure Repenšek je spregovoril še o poslanstvu ter vlogi staršev in katehetov, nato pa so udele- ženci omizja razpravljali o tem, kaj pomeni biti ozaveščen človek. To je povezano z vplivom, ki ga imajo mediji na oblikovanje posameznikove podobe. Večer sta zaključila gosta. Albin Vrabič z mislijo, da »po vsakem pogovoru dva nista več enaka. Nocoj smo vsi nekaj pridobili«. Ljudmila Novak seje zahvalila za sodelovanje tudi poslušalcem. Sama v domačem kraju vodi amatersko gledališče, zato ve, kako pomemben je odziv publike, saj lahko odločilno vpliva na igro. Andreja Gumzej CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Na obisk z Miklavžem prišli tudi skavti Miklavž je v družbi mozirskih skavtov obiskal gornjegrajski center Starejših (foto: Marija Lebar) V vsakem od nas še v starosti ostane delček otroka in ta otrok pride na plan le ob posebnih priložnostih. Takih, kot je pričakovanje prihoda Miklavža. Tako veselo pričakovan-jeje bilo opaziti pri stanovalcih gorn-jegrajskega centra starejših v nedeljo, 6. decembra, ko so k njim v goste najprej prišli mozirski skavti. Mladostin starost sta si podali roke in razpoloženje je bilo odlično. Mozirski skavti - več kot petdeset jih je prišlo na obisk - so pripravili uro trajajoči program in vanj spretno pritegnili tudi občinstvo, ki je sodelovalo z odgovori o poznavanju življenja škofa sv. Nikolaja ali po domače Miklavža. Koje bilo pričakovanje na višku, se je prikazal tudi Miklavž v spremstvu parkljev in angelov. Potem ko so prikazali, kako seje začela legenda o njem, je s pomočjo svojih zvestih spremljevalcev obdaril vse stanovalce s svečkami in tudi šibo je dobil vsak. Miklavževanje je v centru starejših v Gornjem Gradu prav poseben dogodek, saj na ta dan praznujejo obletnico odprtja svoje ustanove. Center so namreč predali namenu 6. decembra pred sedmimi leti. O tem je spregovorila direktorica Francka Voler. Zahvalila seje skavtom za obisk in dobro voljo, ki sojo prinesli s seboj, ter jih povabila, naj se še oglasijo. Marija Lebar SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V OBČINI REČICA OB SAVINJI Pri masi in na prijateljskem pomenkovanju Predzadnjo novembrsko nedeljo so se srečali starostniki v občini Rečica ob Savinji. Srečanje, ki gaje pripravila občina, so pričeli z mašo. To je vcerkvi svetega Kancijana daroval monsignor Jože Vratanar ob asistenci diakona Stanka Čeplaka. Nato so se udeleženci podali v avlo osnovne šole, kjer so jim prisrčen kulturni program pripravili osnovnošolci, pozdravne besede pa jim je namenil ravnatelj Peter Podgoršek. O dosežkih v preteklosti in načrtih za prihodnje obdobje je spregovoril župan Vinko Jeraj in poudaril, da se v treh letih, kolikor je Rečica samostojna občina, ni dalo veliko narediti na infrastrukturi, ker ministrstvo za okolje in prostorter kmetijsko ministrstvo nista izdala določenih soglasij. Prav tako še ni sprejet prostorski načrt občine. Kljub temu so dokončali primarni vod kanalizacije Nizka-Varpolje-Spodnja Rečica. Prihodnje leto bodo na Rečici uredili še parkirišča. Do konca leta predvidevajo odkup Tavčarjevega dvora, prihodnje leto pa bodo pričeli s pridobitvijo projektne dokumentacije za njegovo obnovo. Prav tako jih v prihodnjem letu čaka še obnova mostu v Grušovljah in ureditev »Trnočkega« mostu, ki povezuje Spodnjo Rečico s Pobrežjem. Srečanje starostnikov, ki so ga zaključili s kosilom in prijateljskim pomenkovanjem, je bila tudi priložnost, da so se s šopkom spomnili najstarejših srečanja. Tokrat sta to bila Antonija Marolt z Rečice in Alojz Jeraj iz Zgornjih Pobrežij. Marija Sukalo Zupan Vinko Jeraj je najstarejši udeleženki srečanja Antoniji Marolt zaželel obilo zdravja (foto: Marija Šukalo) VELENJE Bernarda Urh razstavlja v Herbersteinu Likovno samorastnico Bernardo Urh iz Luč ob Savinji, kije v zadnjih letih postavila nekaj samostojnih razstav, je doletela čast, da je postavila razstavo novega slikarskega ciklusa z nabožno tematiko v prostorih vile Herberstein v Velenju. Restavracijo, ki je opremljena v grajskem stilu, je opremila s sedmimi velikimi platni, naslikanimi v izrazito barvitih tonih akrilnih barv. Čeprav avtorica rada pove, da slika iz notranjega navdiha in vse večje Bernarda Urh ob postavljanju razstave v vili Herberstein v Velenju (foto: Jože Miklavc) strasti do likovnega izražanja, ji je v veliko veselje, če lahko svoja dela postavi na ogled ljudem, ki razumejo njene podobe. Bernarda meni, da liki na platnih zaživijo v polni izraznosti le, če jih natančno ogledujejo ljudje. Dekora-tivnost prostorov z njenimi deli je šele drugotnega pomena, čeprav si želi, da bi njen talent in trud našla svoje mesto tudi v znanih galerijah, domovih in poslovnih prostorih. Razstava bo odprta do konca tega leta. Jože Miklavc PODELJENA PRIZNANJA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE V nazorski območni enoti najbolj skrben Andrej Glušič Andrej Glušič: »Odnos lastnikov do gospodarjenja z gozdovi je pomemben za celotno državo.« (foto: Marija Šukalo) V Sežani je bila prvi četrtek v decembru slavnostna podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov Slovenije za letošnje leto. Z njo so želeli poudariti pomen skrbnega gospodarjenja z gozdom in širjenja dobrega zgleda lastnikov gozdov. Priznanje je prejel po en lastnik gozda iz vsake od 14 območnih enot, ki je bil po kriterijih Zavoda za gozdove Slovenije izbran za najbolj skrbnega lastnika v tekočem letu. Iz Območne enote Nazarje je to Andrej Glušič iz Dol-Suhe. Glušičeva družina živi na 18 hektarov veliki kmetiji, kjer Andreju pri vsakodnevnih opravilih pomagata žena Zdenka in mama Štefka, saj obdelovanje šestih hektarov njiv in travnikov ter skrb za 15-glavo govejo živino terja več pridnih rok. Andrejeva velika skrb pa je 12 hektarov gozda v različnih razvojnih fazah. Čeprav gozd dopušča večje sečnje boljših sortimentov, pa Glušič v zadnjih letih intenzivno izvaja go- jitvena dela v mlajših razvojnih fazah. Sortimente iz obnovitvenih in negovalnih del zmelje v sekance in porabi za ogrevanje. Zanj gospodarjenje z gozdom, poleg opravljanja varstvenih in gojitvenih del, pomeni gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, pridobivanje lesa in drugih gozdnih proizvodov ter vseh drugih del, ki so potrebna za eko- loške in socialne funkcije gozdov. Redno se udeležuje izobraževanj in delavnic Zavoda za gozdove Slovenije, dobro sodeluje z revirnim gozdarjem in upošteva usmeritve gozdnogojitvenih načrtov. Rečiški gasilec in planinec opravlja tudi dopolnilne dejavnosti: stavbno mizarslvo, sečnjo in spravilo lesa ter pluženje cest. Je eden najboljših »Cimermanov« v Savinjski dolini, o čemer pričajo številni objekti, ki jih je pokril v zadnjih letih. Da to delo opravlja res z ljubeznijo, so dokaz kozolci, ki jih postavlja na klasični način in povezuje z lesenimi cveki. Občutek za les in naravo je Andrej izpričal tudi ob ureditvi »Dohterjeve-ga izvira« na Mozirnici, kjer je uredil brv preko Mozirnice in sam izvir. Priznanje je za Glušiča bilo, kot pravi sam, pravo presenečenje in velika obveza tudi za v prihodnje: »Dobro gospodariti z gozdom pomeni negovati ga, čeprav so vlaganja dela in denarja v gozd dolgoročna. Odnos lastnikov do gospodarjenja z gozdovi je pomemben za celotno državo. Slovenija je z gozdom bogata, zato je prav, da dobi raba domačega lesa v energetiki, v gradbeništvu in v vrhunskih izdelkih večji pomen in vrednost. Prav tako tudi je gozd zelo pomemben kot socialni in okoljski dejavnik,« nam je med drugim povedal Glušič. Marija Šukalo Izberite vašega občana teta 2009! Na glasovnicah št. 5 smo prejeli: Občina Mozirje: Ivan Čopar, Loke 44 a (61); Ana Rebič, Hribernikova 3 (51); Marija Mikek, Lepa Njiva 28 (45); Primož Slemenšek, Radegunda 51 (39); Vinko Matjaž, Na trgu 28 (4); Alenka Brezovnik, Radegunda (4); Vojko Fužir, Ljubija (3); Andrej Rak, Brezje 28 (2); Ferdo Korpnik, Loke pri Mozirju (1 ). Občina Nazarje: Janez Štiglic, Tominškova 6 (44); Rozalija Tkavc, Lesarska 43 (17); Ida Kramer Pustoslemšek, zdravnica ZD Nazarje (15); Franc Tratnik, Pusto Polje (10); Stanko Flere, Pusto Polje (7); Ciril Turk, Prihova 17 (4); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (3); Marjan Dobrovc, Žlabor (2); Roman Krajner je na lastno željo izločen s seznama. Občina Rečica ob Savinji: Toni Strnišnik, Dol-Suha 28 (30); Stanko Čeplak, Varpolje (15); Aleš Krančič, Trnovec 11 (9); Marko Rakun, Šentjanž 7 (5); Vida Orlovič, Sp. Rečica 69 (4); Drago Poličnik, Sp. Rečica 47 (2); Miran Bele, predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline (1). Občina Ljubno: Martin Pušenjak, Foršt 2 (17); David Kramer, Loke 7 (14); Anka Rakun, Ljubno (4); Radenko Tešanovič, Foršt 6 (1); Cvetka Mavrič, Zavod Savinja (1). Občina Luče: Amanda Kladnik, TD Luče (21); Marija Preskar, Luče 106 (18); Ciril Rose, Luče 88 (5); Jože Pančur, Krnica 25 (1). Občina Solčava: Marta Orešnik, Solčava 27 (4); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (4); Vinko Slapnik, Podolševa 25 (1); Alojz Lipnik, Solčava 17 (1); Marko Slapnik, TIC Logarska dolina (1). Občina Gornji Grad: Petra Strmšek, Attemsov trg 14 (28); Alojz Temar, Tirosek 51 (18); Nada Trogar, 1 Attemsov trg 15 b (6); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (4). www.zkz-mozirje.com ,oV«*E ' Zadruga mozirje Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozrje z.o. o. f' obcan(ka) 2009 Izžrebanka 5. kroga je Zvonka Mlinar, Foršt, 3333 Ljubno ob Savinji. Bon ZKZ Mozirje v vrednosti 20 EUR prevzame v uredništvu. Vse poslane glasovnice pa bodo ob zaključku akcije sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ZKZ Mozirje: tedensko letovanje v počitniški hišici Term Čatež. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 15. decembra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. “7^ Občan(ka) leta 2009 v občini je po mojem mnenju ime, priimek in naslov stalnega bivališča kandidata z liste navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje @ Beseda spomina na 3gnaca Orožna Piše: Aleksander Videčnik V Mozirju smo lahko ponosni na župnika in zgodovinarja Ignaca Orožna, kije v našem kraju deloval v letih 1854 do 1865. V njegov spomin je na župnišču vzidana plošča, kije bila odkrita leta 1987. V spominskem delu pred cerkvijo stoji spomenik s poprsjem Orožna. Tako smemo reči, da se Mozirje dostojno spominja človeka, ki je ne le Mozirju, temveč tudi celotni dolini zapustil veliko opravljenega zgodovinskega in kronističnega dela. V letu, ko se spominjamo 190-letnice njegovega rojstva, je v založbi Mohorjeve družbe v Celju izšla knjiga Orožnova zgodovina dekanije Laško izpod peresa dddr. Jožeta Mačka. Predstavitev knjigeje bila v Laškem, zanjo pa je poskrbela tamkajšnja knjižnica, kije ob tej priliki pripravila impresivno razstavo o svojem rojaku Ignacu Orožnu. KDO JE BIL? Ignac Orožen je bil rojen leta 1819 v Laškem. Študiral je v Celju in Gradcu, bogoslovje je končal leta 1842 v Celovcu, kjer je bil tedaj spiritual Anton Martin Slomšek. Kot kaplan je deloval v Žalcu in Celju, leta 1854 pa je nastopil službo mozirskega župnika. Od tod je odšel za nadžupnika v Rogaško Slatino, kjer je dogradil novo cerkev. Leta 1867 je postal kanonik v Lavantinski škofiji v Mariboru. Deset let je vodil bogoslovje in predaval cerkveno umetnost. Leta 1900 je v Mariboru umrl. Že kot mlad duhovnik seje z vso vnemo predajal zgodovini. Njegovo življenjsko delo je opis 14 dekanij lavantinske škofije, ki je izhajal pod naslovom Dos Bisthum und Dioezese Lavant. Ta dela so izhajala v letih 1868 - 1893. Za Zgornjo Savinjsko dolino sta pomembni dve knjigi iz navedene zbirke, in sicer Das Benediktiner-Stift Oberburg in Das Dekanat Oberburg (Benediktinski samostan Gornji Grad in Dekanija Gornjegrajska). Za Mozirje pa izredno strokovno urejena župnijska kronika, kije zelo pomemben vir za raziskovalce, saj je Orožen v prvem delu segel daleč nazaj v zgodovino in opisoval celo razne artifakte iz rimske dobe, ki so bili najdeni na tem območju. Sama ureditev vsebine kronike je enkratna po preglednosti vsebine. Vse njegove knjige, razen Celjske kronike, so pisane v gotici, torej v nemškem jeziku, tudi mozirska župnijska kronika je v delu, ki ga je pisal Orožen, nemška. DR. JOŽE MAČEK O OROŽNU Avtor knjige Orožnova zgodovina dekanije Laško je ob predstavitvi Orožnovega dela opozoril na njegovo nemško publiciranje. Po njegovem mnenju je bila to posledica tega, daje bil tedanji lavantinski škof dr. Maksimilijan Stepišnik bolj nemško misleč. Kakorkoli že, Orožen je dokazal s slovensko kroniko Celja, daje Slovenec. Njegov ugled v Celju in na sploh potrjujejo podatki o njegovi inštalaciji za mozirskega župnika, na kateri so bili navzoči številni visoki predstavniki tedanje avstrijske oblasti - kot Ignaz vitez pl. Friess, kapitular na Dunaju, dr. Johann Vošnjak, spiritual v celovškem bogoslovju, Franc Lipold, konzistorialni svetnik iz Celja, pater Mariofilus Bonač, gvardijan iz Nazarij, Jožef Rak, predsednik c-kr. deželnega sodišča v Celju, Johann Schulzer, okrajni glavar v Celju, Ulrich Lingen, sodni svetnik v Celju, in še veliko uglednih ljudi iz tedanjega javnega življenja. NEKAJ ZANIMIVIH NAVEDB IZ KNJIGE DR. JOŽETA MAČKA »V petdesetih letih 19. stoletja je bila v Zgornji Savinjski dolini strašna suša, tako da so bili ljudje že skoraj povsem obupani. Ko je bila stiska na vrhuncu, so neke nedelje v cerkvi na glas stokali in tarnali. Dobri dušni pastir pa jih je znal ljubeznivo tolažiti in jimje rekel, naj zaupajo v Boga in ne obupavajo, kajti on je še vedno in bo tudi zdaj pomagal, kajti videti so vsa znamenja, da se bo vreme kmalu spremenilo. Orožen seje že tedaj v prostem času veliko ukvarjal z opazovanjem vremena inje ljudem pravilno napovedal. Koje bila maša končana, je začelo tako močno deževati, da so komaj zbežali pod streho. Od te ure je postal Orožen ljubljenec Mozirjanov.« »Orožnovo poglavitno delo so sodobniki zelo cenili. L.v.Beck-Widmannstetter je v Grazer Volks-blatz dne 25. avgusta 1895 med drugim zapisal: »Kdor se hoče poučiti o zgodovini lavantinskih župnij, kolikor je delo dokončano, mora vzeti najprej v roke Orožnovo zgodovinsko delo, kije izbir vseh doslej najdenih ustreznih virov. Na pravilnost vsebine teh osmih knjig se lohko popolnoma zanesemo. Skratka, gospod prelat Orožen je dal deželi Štajerski zbirko virov trajne vrednosti.«« »Prelat Orožen je izgubil vid zaradi pretiranega napora oči, brez pretiravanja lahko rečemo v službi znanosti. Vedeti je namreč treba, da tedaj še ni bilo električnega toka. Znanstveniki so tako delali le ob svečah ali petrolejkah. Pešanje vida je zdravil pri znanem očesnem zdravniku v Gradcu, vendar brez posebnega uspeha. Na prigovarjanje svojih znancev in prijateljev seje odločil, da se podvrže težki očesni operaciji. To pa se ni zgodilo. Tako so mu ostale hude telesne bolečine v zadnjih letih.« »Čeprav se je Ignac Orožen zavedal pomena svojega poglavitnega dela, zgodovine štirinajstih dekanij lavantinske škofije (kar je točno polovica), podrobno navedenih v spodnji Orožnovi bibliografiji, o tem ni zapisal niti besede. V predgovoru zadnjega zvezka, Zgodovina dekanije Nova Cerkev, je le zapisal: »Na tem delu (Zgodovina lavantinskih dekanij, op. p.) sem delal z velikim veseljem od leta 1868, sem pa zdaj prisiljen, da pero odložim - senui enim et oculi mei cali-gaverunt. Upam pa, da se bodo med duhovniki lavantinske škofije našli taki, ki bodo poskrbeli, da se bo to delo dokončalo. Nadaljnje delo bo toliko lažje, kjer je zdaj zbranega že kar nekaj gradiva in so viri za pridobitev nadaljnje tvarine že znani iz objavljenih del. Vivatsequens.«To njegovo upanje se v zasnovani obliki žal ni izpolnilo. Objavljeno je marsikaj, toda ne na njegov način.« »Ignac Orožen je bil sila deloven človek, s strogo urejenim dnevnim redom, sicer pa izredno skromna, nezahtevna osebnost. Zlasti v njegovih poznejših letih ni bilo mogoče v drobnem, na pol slepem gospodu s snežno belimi lasmi ter v preprostem duhovniškem talarju, ki je hodil od škofijske palače in pred kasinskim parkom sem in tja, prepoznati za škofom najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v Mariboru in ne nazadnje znanega zgodovinarja. Vendar ne samo zunanji videz, tudi njegov način življenja je bil sila preprost in skromen.« Vse navedbe iz tega dela članka so iz knjige Orožnova zgodovina dekanije Laško, avtorja drrr. Jožeta Mačka. Sščemo stare fotografie Mozirski trg leta 1936. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. SREČANJE POSLOVNIH PARTNERJEV HOTELA PLESNIK V LOGARSKI DOLINI Umirjeno in v znamenju vrhunske glasbe Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (levo) ob srečanju z iastnico hotela Martino Plesnik (foto: Jože Miklavc) Čepravje kriza gospodarstva tako na globalnem kot slovenskem trgu povzročila izpad dohodka, zmanjševanje proizvodnje in obsega storitev, se poslovni sistemi ne odrekajo prednovoletnim srečanjem s poslovnimi partnerji. Premagovanje težav je tesno povezano prav s ključnimi sodelavci in predstavniki družbe, brez katerih bi recesija trajala še daljše obdobje. Takšnega mnenja so tudi pri Hotelu Plesnik v Logarski dolini, zato so prvo decembrsko soboto povabili na druženje, prestižni glasbeni večer in v zahvalo za sodelovanje številne zaslužne ljudi. Ob rahlo pobeljeni Logarski dolini je bilo na toplem, v okrilju hotelskih dvoran prijetno in zabavno. Direktorica hotela Marjana Cvetko je v nagovoru menila, da so takšna srečanja potrebna, da so veseli svojih poslovnih prijateljev in se zavedajo, da so številnim dolžni zahvalo za sodelovanje in skupno dosežene uspehe, ki jih nizajo že vrsto iet, vse od ustanovitve v letu 1995. »Današnji večerje poklon vsem vam, ki ste nam zaupali vaše dogodke, poslovna srečanja, pra- znovanja, počitnice in druge poslovne ter družabne dogodke«. Dokaj uspešno je bilo tudi iztekajoče se leto, kljub negativnim vplivom gospodarske krize v Sloveniji in vsej Evropi, od koder prihajajo njihovi stalni in novi gostje. Poslovnega večera so se udeležile nekatere znane osebnosti, med njimi osrednja gostitelja večera Martina Plesnik s partnerjem Hors-tom Koulenom, nova evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, preds- Virtuozna violinistka Anja Bukovec je navdušila goste (foto: Jože Miklavc) ednik uprave CM Celje Marjan Vengust, načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak, nekaj uglednih zdravnikov iz Slovenije in tujine ter znani enolog Danilo Steyer. Ob sprejemu so požlahtnile vzdušje citre Karlija Gradišnika, le to stopnjeval nepogrešljivi moderator in humorist Franci Podbrežnik - Solčavski, za glasbeno vzdušje pa so poskrbeli člani ansambla Happy band. Pravi vrhunec večera je bil koncert svetovno znane violinistke Anje Bukovec v spremljavi pianista Simona Krečiča. In na Miklavžev večer je v hotel, v spremstvu »špicparkljev«, prinesel šibe in simbolične darove Miklavž osebno, »luciferja« pa sta nagnala najbolj »porednim« nekaj adrenalina v kosti. Jože Miklavc RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Dva suita na en dan Prvega novembra seje pričela letošnja sezona lova na sulce, ki v dokaj velikem številu naseljujejo porečje Savinje. Kljub neugodnemu vremenu seje na silikonske ali druge vabe ujelo že kar nekaj lepih primerkov, ki so bili vrnjeni v hladne tolmune. Na prvo decembrsko so- boto pa temu ni bilo tako. Dva dobra prijatelja, oba izkušena ribiča, sta se sredi sobotnega popoldneva podala vobjem hladne Savinje. Tokrat že sedmič v času te sezone. Vreme je bilo prav tako hladno in primerno za tovrstno početje. Sreča se je najprej nas- Zdravko Novak (levo) in Miran Silovšek sta se z veseljem fotografirala S sulcem orjakom (foto: Benjamin Kanjir) mehnila Zdravku Novaku, ki je na koncu vrvice začutil močan prijem. Po utrujenjuje bil sulec na suhem, meril je 84 centimetrov. Še kasneje, okoli petih popoldan je v Soteski prijel še en orjak iz globine. Tokrat Miranu Silovšku. Ob pogledu na ulov so se mu zaiskrile oči. Trofeja je bila res vredna zavisti, saj je meter pokazal dolžino 109 centimetrov, tehtnica pa seje ustavila pri enajstih kilogramih. To je izreden ulov, tudi za starega ribiča in sulčar-ja, kakršen je Silovšek. Ob sprejemanju čestitk je dejal, da je že ob prihodu za vodo čutil, daje dan pravi za dober ulov. Benjamin Kanjir Na Rečico ob Savinji se je dobrotnik pripeljal v saneh (foto: Marija Šukalo) /GORNJA SAVINJSKA DOLINA Miklavž obdaroval male in velike Prvi sobotni večer v decembru je zaznamoval Miklavž. V Radmirju so ga otroci pričakali ob igrici. V njej so strnili misli in pričakovanja ob obdarovanju. Prijetno glasbeno in igralsko vzdušje so otroci sprejeli z zanimanjem. Še večje pa je povzročil dobrotnik s svojim spremstvom - parkeljni, angelčki in »hohka-planom«. Veliki ognjemet z gradu in petje osnovnošolskega zbora pred njim je v Nazarjah pričalo o tem, da se bodo vložili v šolski sklad za brezplačno šolo. Rečiški otroci so Miklavža, ki seje na trg pripeljal s prirejenimi sanmi, pričakali s pesmijo in plesom. Vzdušje ob prihodu dobrotnika se je stopnjevalo, saj so najmlajši z njim spregovorili tudi kakšno besedo in pokazali, koliko molitev poznajo. V Solčavi so se na prihod Miklavža pripravljali na 6. Miklavževih dnevih. Te so pričeli z Miklavževim sejmom. Na njem so ponudili adventne V Radmirju so v organizaciji mladih gasilcev pripravili igrico (foto: Marija Šukalo) bo dobrotnik ustavil tudi tu. Nazorski osnovnošolci so pripravili Miklavžev sejem. Na njem je bilo moč kupiti vse, kar se v prazničnem decembru potrebuje za okrasitev doma. Sredstva, ki so jih tako zbrali, venčke, ki sojih pripravili solčavski osnovnošolci v miklavževi delavnici. Prvi vikend v decembru so bili daril deležni tudi odrasli. Ti so v petek na srečanju pod naslovom Človek v sodobni družbi lahko pris- Miklavž je v zlati knjigi preveril, če so bili solčavski otroci pridni (foto: Marija Šukalo) Tudi v Nazarjah je Miklavž razveselil otroke (foto: Marija Šukalo) TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo A KSfft G.A zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. 4](!l)(É)[jl!^ Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 I_____________________ TE.RM03GDTT www.termosgd.eom Naši babici! Zdravja, sreče ti želimo, 60 poljubčkov ti podarimo. Gašper ti vošči smehljaje, Kristjan veselo roko ti daje, Jaka pa rekel bi ti le: »Neskončno radi te imamo, hvala ti xa vse!« luhnili Renati Roban iz Centra za kulturo odnosov, kije pripravila predavanje Kako ohraniti sebe, v soboto pa so se razvedrili ob kantavtorju Adiju Smolarju in njegovih uspešnicah. Nedelja je bila namenjena najmlajšim, ki jih je s svojimi darili razveselil Miklavž. Marija Sukalo Le zakaj so se prav v Mozirju parkeljni tako razživijo? (foto: Benjamin Kanjir) Svoj obhod je prvi decembrski dobrotnik zaključil v Solčavi (foto: Marija Šukalo) Praznični december Za nazorski vrtec je december vedno prazničen in pravljičen. Tudi letošnji ni izjema, saj so ga pričeli s pravljico o miški Sladkosnedki, kije iskala zlate kamenčke. Lutkovno-giasbeno pravljico Janeza Bitenca Zlati kamenčki, za katero sta sceno in režijo prispevali strokovni delavki vrtca Veronika Kokovnik in Cvetka Flere, sije prvi decembrski petek ogledalo veliko število predšolskih in vrtčevskih otrok. Tako Kokovnikova kot Flere- tova sta se preizkusili tudi v igri in petju ter otrokom pričarali zgodbo s pravljičnimi junaki, pojočo miško, prodajalci lizik in palčki. Marija Šukalo Po igrici so otroci ob pomoči staršev poskušali izdelati junake pravljice Zlati kamenčki, kot so jih sami doživljali (foto: Marija Šukalo) VARSTVENO DELOVNI CENTER SASA, ENOTA MOZIRJE Miklavž je pograjal, pohvalil in nagradil ^ priložnost medse povabili nekaj tis- ca. V njej so bile pohvale za pridno tih, ki obiskujejo enoto VDC v Velen- delo in lepo obnašanje skozi vse * ju. Tudi tokrat ni šio brez igranega leto, pa tudi nasveti, kako se še «to * if i#PM| t prizorčka, ki sta ga lepo predstavila poboljšati. Vsakdo je dobil poleg 0 " r 11 »doktorica« Nada in Miha. Nato pa darila šibo, vsaj za opomin, naj še * -f f I \ je besedo povzel Miklavž in v naprej ostanejo tako pridni, kot so '* ' rimanih verzih prebral kroniko za bili. éà 'L T = L. , V vsakega posameznega varovan- Marija Lebar Varovanci mozirske enote VDC SAŠA so se poveselili ob veselih vižah harmonike (foto: Marija Lebar) Varovanci in zaposleni v mozirski Prvi od decembrskih dobrih možje enoti Varstveno delovnega centra prinesel darila, obdarovan pa je bil SAŠA so se z Miklavžem srečali v tudi sam. ponedeljek, 7. decembra, v Juvan- Vesele viže na harmoniki so ju. Pripravili so mu sprejem, ki so ga spremljale folklorni nastop varov-popestrili z iskrivim programom, ancev mozirske enote, ki so za to c Ej, Oglasi j Minulo soboto seje na Bledu odvil deseti finalni izbor e Naj viža 2009, ki ga prireja prvi program Radia Sloven- ly ija. Zmagovalci so po izboru poslušalcev postali Tapravi r\ faloti iz Šoštanja, ansambel Golte iz Mozirja pa se je uvrstil na 4. mesto. Nastopajoči so zaigrali dvanajst zmagovalnih skladb, ki sojih radijski poslušalci izbrali za najiepšo v mesecu. Izbor najlepše viže meseca poteka vsako prvo sredo v jutranjem programu Radia Slovenija. Na sklepni prireditvi na Bledu so poslušalci s telefonskimi klici izglasovali najlepšo vižo tega leta. Z veliko naskoka pred ostalimi so zmagali Tapravi faloti z valčkom Mladosti ne dam, kije bila zmagovalna viža meseca februarja. Na drugo mesto seje uvrstil ansambel Nagelj z valčkom V meni nekaj spi, na tretje pa ansambel Tonija Verderberja z valčkom Koščeva ljubezen. ^ Q)&tišce GRAD ^ Frežer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Vsakdan vam mulimo mesno ali brezmesno malico in jedi po naročilu. Privoščite si za spremembo čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo! Ansambel Golte je po izboru poslušalcev zasedel četrto mesto. Polka Čete luna nosi, kije bila najlepša junijska viža, je bila letos izbrana tudi za slovensko polko 2009, in je hkrati naslovna skladba njihove druge zgoščenke. Ostala mesta so si razdelili ansambel Toneta Rusa, Veseli Svatje, Orion, Štirje kovači, Mitja kvintet, Zasavci, Vitezi celjski in Svetlin. golfi A ČE TE LUŠA NOSI... ID Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje mlidiNIČNI HHust iffjpižam, M, kolekcijo GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje SIMONA POGAČ, lastnica butika spodnjega perila V decembrskih prazničnih dneh se pogosto sprašujemo, kaj podariti osebam, ki so nam pri srcu. Želimo si, da bi izbrali darilo, ki bo obdarovani osebi prijetno presenečenje, poleg tega pa lepo in predvsem uporabno darilo. Verjetno imamo vsi doma kakšno izmed daril, ki smo jih prejeli, s katerim ne vemo, kaj bi počeli. Iz spoštovanja do osebe, ki nam gaje podarila, ga nezavržemo ali podarimo naprej. Lepo in uporabno darilo je zagotovo pižama. Ženske jih naravnost obožujemo, le pri moških predstavnikih se pred nakupom pozanimajmo, ali jih sploh nosijo. Le-ti ponavadi spijo bolj razgaljeni kot ženske, ki smo večinoma bolj zmrzljive. Prednost marsikaterega proizvajalca je v tem, da tudi pri pižami lahko izberemo zgornji in spod- Pižama je lahko prav lepo darilo nji del vsak zase, to pomeni, da smo sami kreator pižame. Poleg tega, da je s tem rešen problem različnih številk spodnjega in zgornjega dela, lahko ob izbiri pižame pride do izraza še naš umetniški talent. Zelo modno je kombinirati zgornji in spodnji del v različnih barvah. Letos so za ženske v modi barve, ki spominjajo na belo kavo, smetano, seveda pa brez roza ne gre. Pri moških sta prav tako modni prvi dve omenjeni barvi, pridruži seji še svetlo modra. Material, iz katerega so izdelane pižame, je najpogosteje bombaž. Včasih je le-ta v kombinaciji z elastanom, ki onemogoča, da bi se pižama v predelu kolen raztegnila, kar se pri določenih modelih pižam lahko dogodi po daljšem času uporabe. Večino današnjih pižam krasijo simpatični vzorci, lahko s kakšnim živalskim motivom. Ponavadi so to medvedki, ovčke, jelenčki, sove, v letošnji zimi so zelo popularni zajčki. Na ženskih pižamah najdemo še pike, črte in rožice najrazličnejših vrst, pri moških najpogosteje črte ali karo vzorce. Takšne pižame so zelo uporabne, saj lahko nadomestijo tudi oblačila, kijih nosimo doma. In tudi, če v njej odpremo poštarju, ta ne bo ugotovil, da smo pravkar vstali iz postelje. V kolikor želimo obdariti bolj zapeljiv spalni program, imamo tudi tu nešteto možnosti. Saten, svila, til, čipke... izbira je povsem naša. Prevladuje črna barva, v decembrskem času seji pridruži še praznična rdeča. Satenasta spalna srajčka, imenovana »baby doli« v kombinaciji s krajšo satenasto haljo, je zagotovo darilo, ki se ga bo razveselila vsaka ženska. ZIMA IN MOTORISTI Ob mrazu vsi ne pospravijo jeklenih konjičkov Zima je čas za zimske pnevmatike in kontrolo hladilne tekočine v naših avtomobilih, motoristi pa v večini primerov odjavljajo svoje jeklene konjičke iz prometa in zavarovanja. Vsak evro na domačem računu je dandanes dobrodošel. Ampak tudi zime niso več to, kar so bile. Temperature so višje in ceste so lepše. Ob malce sreče in sonca se že marsikdo odloči, da svojega dvokolesnika ne bo odjavil iz prometa in bo poskusil srečo ob prvem toplem vikendu. Seveda je res, da v današnjem času motoristi poskrbijo za svoja oblačila. Način oblačenja seje od moje mladosti kar precej spremenil. Kar rad se spomnim, kako sem za novo leto v kavbojkah in bundi preganjal 125 kubično gilero po suhi zadrečki cesti. No, danes ne vidimo več motorista, ki ne bi imel solidne opreme. Oprema zajema čelado, hlače, jakno in rokavice, seveda tudi škornje. Žal v zimskih časih tudi lepa in draga obleka ne zadostuje zahrbtnim razmeram. Solidna oprema mora biti letnemu času prirejena. Predvsem pomembne so rokavice, saj se telo zelo hitro ohlaja skozi mrzle roke. Enako velja za škornje in termo spodnje perilo, ki bi naj skrbelo za celotno gretje telesa. Pod čelado uporabimo podkape. Lahko so bombažne, za zimske dni bodo najboljši tako imenovani »vvind-stoperji«. To pomeni, da zadržujejo veter in nas zato ne prepiha. Ti materiali skrbijo za enakomerno ohranjanje temperature telesa ter hitro odvajanje vlage, če se znojimo. Toda vedeti je potrebno, da za takšne zadeve sežemo zelo globoko v žep. Za majico in hlače nam iz denarnice lahko kar hitro spolzi okoli 200 evrov. Čez vse to skupaj v hudem mrazu dodamo še termof-lis in jakno ter hlače, nogavice pa kar iz smučarske sezone. Ko bomo tako lepo rešili probleme zimskega oblačenja in mrazu, nikakor ne pozabimo, da so tudi ceste mrzle in spolzke. Naše pnevmatike žal nimajo gretja, kar bi jim zagotavljalo boljši oprijem. Torej kljub dobrim oblačilom le previdno v ovinkih. Ob sončnem dnevu zna biti takšen izlet prav krasen. Pa srečno pot, če se odločite, da peljete vašega dvokolesnika na sprehod. Igor Pečnik Matična kronika za mesec oktober 2009 ROJSTVA: Rodilo seje deset dečkov in osem deklic. POROKE: Šečir Avdija in Yuliya Sorochan iz Velenja, Martin Drobež in Andreja Drobež iz Vrbja, Branko Ermenc iz Ljubljane in Alenka Debelak iz Pirana. SMRTI: Rafael Rednak z Ljubnega ob Savinji, Vladimir Čuk iz Kokarij, Frančišek Orešnik iz Primoža pri Ljubnem, Anton Mandl iz Bočne, Ivana Štrukelj iz Spodnjih Kraš, Anton Prodnik iz Solčave, Vincenc Vodlak iz Mozirja, Jože Kokovnik iz Potoka, Miha Hribernik iz Grušovelj, Vida Voler iz Raduhe. SREČANJE STAREJŠIH MOZIRJANOV Popoldan brez vsakdanjih tegob dobrega počutja in preživljanja vsakodnevja. Starejši si želijo še kaj več kotto, ne želijo si odrinjenosti, saj njihovi srebrni lasje pričajo o mnogih življenjskih izkušnjah. Da so sprejeti in da jih potrebujejo, so jim v kulturnem programu zagotovili mozirski osnovnošolci. Mame in očetje so vse bolj zaposleni, zato je pomoč pri vsakodnevnih opravilih s strani babic in dedkov izredno dobrodošla. Otroškim željam seje v pozdravnih besedah pridružil tudi župan Ivan Suhoveršnik. Pohvalil je dobro voljo, ki je je bilo ob tej priliki na pretek in vsem skupaj ob prihajajočih praznikih voščil obilo zdravja. Za dobro vzdušje so poskrbeli tudi Veseli Šmihelčani, ki so zapeli in zaigrali, poleg njih pa še harmonikarji, ki vadijo z Andrejem Rakom, Popoldan ob druženju in ob gostoljubju zaposlenih v šoli, ki so skrbeli, da so bile mize ves čas prijetno obložene, je kar prehitro mineval. Vse do mraka, ko so se poslovili še tisti najbolj vztrajni. Vsi so odhajali vedrega razpoloženja, saj so se lahko do zvrhane mere nagovorili, česar marsikateremu zavoljo hitenja mlajših manjka. Benjamin Kanjir Na zadnjo novembrsko soboto so se v večna- desetletij. Zbralo sejih je preko 120, veselih, nas- menskem prostoru mozirske osnovne šole zbrali mejanih, brez vsakodnevnih skrbi. Mozirjanke in Mozirjani, ki so že dopolnili sedem Zdravje je iz leta v leto pomembnejši dejavnik V večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole se je zbralo preko 120 starejših krajanov Mozirja (foto: Benjamin Kanjir) DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Mozirski upokojenci smo na jesenskem izletu novembra letos preživeli prav lep dan. Tokrat smo se s kar dvema avtobusoma odpravili na Notranjsko. Velika večina nas na tem koncu naše domovine še ni bila, zato je bila želja spoznati ga velika in udeležba tolikšna. Kot ponavadi smo se z mozirske avtobusne postaje rano zjutraj odpeljali do avtoceste v Šentrupertu in nato proti Ljubljani, še vsej zamegljeni, in dalje proti Vrhniki. Po obveznem in že kartradicionalnem postanku za jutranjo kavico na Lomu smo nadaljevali pot proti Uncu. Zapustili smo avtocesto in pot nas je vodila po ovinkih proti Bloški planoti. Prva postaja je bila Sele ob Cerkniškem jezeru, ki ga v tem letnem času še ni bilo. V zameno za jezersko vodo smo si ogledali muzej Hram. Veliko nasje bilo, zato so nas razdelili v dve skupini. Ena je najprej ob živi maketi Cerkniškega jezera poslušala strokovnjaka, kije razla-I gai o fenomenu nastajanja in presi- Popotniki še v pozni jeseni hanja jezera ter prikazoval delovan- se v zares prijetnem lokalu okrep- je vodnega sistema. Nato sta se skupini zamenjali. Prva je zamenjala drugo, ki si je tačas ogledala multivizijski film. Ogledali čali z njihovo tipično in okusno malico. Po Loški dolini smo se nato peljali do romantičnega gradu Snežnik, ki Grad Snežnik je po triletnem obnavljanju spet odprt za obiskovalce (foto: Stane Podsedenšek) smo si ga še mi in ob spremljavi glasbe videli Cerkniško jezero v vseh štirih letnih časih. Obogateni z novimi znanji in navdušeni nad videnim smo nadaljevali pot do Velikih Blok. Tu smo je po triletnem obnavljanju spet odprt za obiskovalce. Očarala nas je njegova okolica z obsežnimi bukovimi in jelovimi gozdovi, lepimi drevoredi, ribnikom, na katerem so plavale race mlakarice, in beli grad, ki seje zrcalil v njegovi izvirski vodi. Prav posebno nasje navdušil sprehod skozi štiri grajske etaže. Prijazna vodnica nam je pričarala vzdušje izpred sto in več let, ko so tu še bivali grajski lastniki. Grajske sobane so namreč še vedno opremljene s pristnim pohištvom in grajsko opremo iz druge polovice 19. stoletja. V neposredni bližini gradu, v grajski pristavi smo videli še polharski muzej. Izvirno prikazuje način življenja in lov na polhe. Videli smo tudi nekaj tradicionalnih izdelkov iz polšjih kožic, omeniti pa je vredno še bogato zbirko avtohtonih živali in lovskih trofej. Naša radovednost je bila s tem potešena in prelep dan se je sprevrgel v prav nadležen dež. Na hitro smo se, polni vtisov, vkrcali v oba avtobusa in odpeljali do Velikih Blok, kjer so nas pričakali s poznim kosilom, pravzaprav kar z zgodnjo večerjo. Siti in dobro razpoloženi smo nato krenili do Mozirja in vsak na svoj dom. Marija Breznik OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Diabetes - bolezen sodobnega časa Udeleženke tekmovanja iz OŠ Mozirje (od leve): Žana Katarina Lah, Ana Glušič, Tinkara Verbuč Rosenstein in Špela Goltnik (foto: Borut Lončar) Diabetes je bolezen sodobnega časa. Zanjo oboleva vse več ljudi, predvsem mladih. Prav zato se na Osnovni šoli Mozirje že več let udeležujemo tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni. Zavedamo se, daje potrebno izoblikovati zdrav življenjski slog že v mladosti, zato se temu tudi veliko posvečamo. Tekmovanje organizira Zveza društev Diabetikov Slovenije z željo, da bi čim več ljudi spoznalo to bolezen, hkrati pa tudi delovanje društev. Na OŠ Mozirje izvajamo interesno dejavnost, pri kateri se učenci učijo o diabetesu, zdravi prehrani, pomenu gibanja in se seznanjajo z aktualnimi temami s tega področja. V letošnjem šolskem letu seje za sodelovanje na tekmovanju odločilo čez 40 učenk in učencev 8. in 9. razreda. Bili so zelo uspešni, saj jih je kar 26 osvojilo bronasto priznanje. Učenke, ki so dosegle najboljši rezultat na šolskem tekmovanju, so se uvrstile na državno tekmovanje. To je potekalo na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, kamor so prišli najboljši tekmoval- ci izdržave. OŠ Mozirje so zastopale tri učenke iz 9. razreda: Ana Glušič, Žana Katarina Lah in Špela Goitnik. Vse tri so osvojile zlato državno priznanje in s tem dokazale, da so res med najboljšimi v Sloveniji. Na tekmovanje jih je pripravljala mentorica Tinkara Verbuč Rosenstein, ki je z uspehom nadvse zadovoljna in že razmišlja o poglobitvi znanja s tega področja in pripravah za naslednje šolsko leto. Sladkornih bolnikov je vsako leto več, na žalost pa smo za takšno stanje odgovorni ljudje sami. Nepravilna prehrana, premaio gibanja, stres, kajenje - vse to nas lahko privede do diabetesa. Naredimo kaj zase in se mu uprimo. TVR OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Na tečaju ropanja bodo odkrili svoje talente V Osnovni šoli Nazarje v tem šolskem letu potekajo številne nadstandardne interesne dejavnosti, ki otrokom prinašajo dodatna znanja. Mednje sodi tudi tečaj ropanja. Tega bo do konca šolskega leta vodil znani glasbenik 6Pack Čukur iz Velenja. V prvih urah so si osnovnošolci od tretjega do devetega razreda, teh je več kot trideset, pripravili temo, ki jo bodo tako obdelali, da bo iz nje nastala pesem. Pri tem jim bodo v veliko pomoč tudi refreni raperskih pesmi 6Packa. Po besedah velenjskega raperja so s tovrstnim druženjem dali možnost glasbenega izražanja tudi tistim otrokom, ki imajo malo slabši glasbeni posluh, a še vedno dovolj smisla za ritem, da lahko nastane dovolj dober raperski komad. Tako se bodo osnovnošolci naučili nastopati, rapati in napisati dobro be- sedilo, saj imajo po Čukurjevem mnenju nazorski bodoči raparji dovolj idej, le na papirjih je potrebno spraviti in pravilno obdelati ter predstaviti pred publiko. »Mnogi med njimi niti ne vedo, da imajo tovrstni talent,« je prepričan velenjski glasbenik, ki bo v pomoč tudi pri koreografiji. Gibi so odvisni od vsakega posameznika, saj bo to dodalo še dodaten svojevrsten pečat pesmi. Kaj vse se bodo naučili, bodo pokazali na samostojnem nastopu ob koncu šolskega leta. Marija Šukalo Tečaj rapanja vodi znani glasbenik 6Pack Cukur iz Velenja (foto: Marija Šukalo) OSNOVNA SOLA NAZARJE Cepljenje proti raku materničnega vratu Cepljenje je potekalo v prostorih OŠ Nazarje 3. in 7. novembra. Tretji odmerek pa bodo deklice prejele po šestih mesecih. Prvi odmerek so financirali starši, drugi odmerek pa so sofinancirali posamezni podjetniki iz naše doline ter polovico Občina Nazarje, ki bo tudi pokrila strošek tretjega odmerka. Ob tej priliki se zahvaljujemo sponzorjem: TGM Janžovnik Aleš s.p., Benetek Milena s.p., Optika Likeb Ternik d.o.o., Trgovina Jurček Nazarje, Kombi prevozi Aleš Horvat s.p., Okrepčevalnica Bohač, Janez Sevčnikar s.p., Mont Joco, Jožef Acman s.p., Males Žagarstvo in trgovina, Mazej Janez s.p.. V imenu deklic, ki so bila cepljena, in v našem imenu se Vam donatorjem najiepše zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo. Ob prihajajočih praznikih vsem skupaj želimo vesel božič in srečno novo leto ter zdravja in poslovnih uspehov v letu, ki prihaja. Svet staršev Osnovne šole Nazarje 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 9. KROG »Graščaki« povečali prednost na sedem točk KMN Nazarje Glin : KMN Benedikt 9:5 (4:3) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Dejan Makivič in Nenad Smajila. Delegat: Stane Kokalj. Strelci: 0:1 Pukšič (6), 1:1 Funtek (8), 2:1 Kolar (13), 2:2 Klemenčič (14), 3:2 Metulj (15), 3:3 Fujs (17), 4:3 Metulj (18), 5:3 Metulj (25), 6:3 Metulj (28), 7:3 Metulj (30), 7:4 Novak (37), 8:4 Metulj (38), 9:4 K. Šemenc (39), 9:5 Novak (40). KMN Nazarje: Supin, Kolar, Korošec, Letojne, Funtek, Oblak, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Škorjanc, Dešman. Rumeni karton: Funtek (Nazarje Glin), Huber, Pernat (Benedikt). Rdeči karton: Pernat (Benedikt). Rezultati 9. kroga: Nazarje Glin : Benedikt 9:5, Zavrh Masind : Maribor Branik 3:7, Cerkvenjak : Kebelj 0:10, Tomaž : Slov. Gorice 5:4. Lestvica po 9. krogih: 1. Nazarje Glin 23,2. Kebelj 16,3. Benedikt 15,4. Tomaž Ormož 13,5. Maribor Branik 13, 6. Zavrh Masind 9, 7. Cerkvenjak 7,8. Slovenske Gorice 3. Strelci: 29 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 14 Aleš Vrabel (Maribor), 11 Dejan Ploj (Benedikt), Bojan Klemenčič (Benedikt), Mario Kokol (Zavrh)... ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, KRAJEVNA ENOTA LJUBNO Od ogleda strojne sečnje do blejskih kremšnit Ljubenski gozdarji zavoda za gozdove so v začetku novembra organizirali ekskurzijo za lastnike gozdov na Gorenjsko. Kar 35 udeležencev ekskurzije seje podalo na Pokljuko, kjer sojih z domačo zaseko in Šilcem žganja pričakali gostoljubni gozdarji blejske območne enote ZGS in jim podali uvodne informacije o načinu gospodarjenja na Pokljuki. Seznanili so jih tudi s sanacijo vse pogostejših naravnih ujm, ki so jim priča v zadnjem desetletju (vetrolomi, snegolomi, podlubniki). Osrednja tema ekskurzije je bil prikaz izvajanja strojne sečnje, ki so sijo ogledali na Rudnem polju na Pokljuki. Tu so si blizu letos novo odprtega Športnega centra Pokljuka ogledali še biatlonsko strelišče in hotel. S Pokljuke so se odpeljali v dolino Rodovne, kjer so si po okusnem domačem kosilu v gostilni Psnak ogledali muzejsko urejeno hišo - Pocarjevo domačijo, ki velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku in ima bogato zbirko razstavljenih orodij iz časa življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. Zaradi neugodnih vremenskih razmer (dežja in snega) jim ni uspelo, da bi si ogledali slikovito sotesko Blejskega Vintgarja, jih pa vreme ni ovi- ralo, da se ne bi ob vračanju domov na Bledu gozdov organizirali tudi naslednje leto, zato jih posladkali z blejskimi kremšnitami. Ljubenski vabijo, da sejim pridružijo. gozdarji bodo ekskurzijo za lastnike in lastnice Lojze Gluk Udeleženci ekskurzije pred harvestrom - strojem za izvedbo strojne sečnje (foto: Sara del Arno) Ekipa Nazarje Glin v letošnjem prvenstvu ne pozna poraza. Sedem zmag in dva remija ter kar sedem točk prednosti pred prvim zasledovalcem zagotovo vliva dodatni optimizem pred končnico. Še posebej zadnja igra proti Benediktu, ki je še lani igral v elitni prvoligaški druščini, tokrat pa je bil za razred slabši nasprotnik razpoloženih »graščakov«, lahko to le še potrdi. Ponovno je na parketu blestel kralj strelcev vzhodnega dela Slovenije, neumorni nazorski kapetan Blaž Metulj, ki kot za šalo polni mreže nasprotnikov in povzroča pravo nočno moro vratarjem. Njegov izkupiček zabitih golov v de- vetih krogih je neverjetnih 29, dvanajst v zadnjih dveh tekmah in kar petnajst golov prednosti pred najbližjimi zasledovalci v skupnem seštevku liste strelcev še toliko bolj nazorno pokaže njegovo učinkovitost in izredno realizacijo. Res izjemna statistika, ki jo premorejo le rojeni strelci, kot je »Johi«. Pezičeve varovance v petek čaka še gostovanje v Slovenski Bistrici pri vse boljšem Keblju, to pa bo tudi zadnja tekma »graščakov« v tem letu. Prvenstvo se nadaljuje 15. januarja z domačo tekmo proti Cerkvenjaku. Franjo Pukart Utrujeni, vendar zadovoljni »graščaki« po veliki zmagi nad Benediktom (foto: Franjo Pukart) ( Šport j KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Z zmago v samem vrhu lestvice Po uspešnem gostovanju v prejšnjem krogu in dobljenem derbiju proti Šentjurju je ljubitelje košarke v nazorsko dvorano privabil še en derbi 3. lige - vzhod. V skoraj neosvojljivo trdnjavo so priš- li košarkarji KK Nona Lenart. Pred obračunom so imeli enak izkupiček kot gostitelji in moštvo z nekaj izkušenimi igralci, kar je obetalo zanimivo in napeto tekmo. Obe moštvi sta se zavedali pomena tekme, kar se je poznalo pri strelskem postu obeh ekip na začetku srečanja. Semaforje obstal pri rezultatu 2:2 skoraj štiri minute. To monotonijo je razbil Vodončnik s trojko, kar je prebudilo košarkarje na obeh straneh. Gostje so zahtevali minuto odmora, vendarje ta bolj koristila domačinom, ki so zagospodarili na igrišču in imeli več razpoloženih košarkarjev. Homogenost nazorske ekipe seje poznala tudi v nadaljevanju, saj je vsak, kije vstopil v igro, do- dal svoj delež k atraktivni igri. Na drugi strani sta bila razpoložena le dva košarkarja, posebej Šalamun, kije zadeval iz vseh položajev. Igro mačke z mišjo je zapečatil Valenčak s košem za dvajset točk razlike v zadnji sekundi prvega polčasa. Tudi drugi polčas je strelsko odprl isti košarkar, vendarje bil to uvod v preobrat. Gostje so zaigrali agresivno v obrambi, kar jim je dalo krila v napadu. V tretji četrtini so dali toliko košev, kot v celem prvem polčasu. Niti menjave trenerja Fink-šta niti minuta odmora niso ustavili gostujoče strelce, ki so zadeli kar pet trojk in prišli na samo šest točk razlike. V zadnji del igre je nazorski strateg poslal peterko: Blatnik, Janko, Valenčak, Vodončnik in Zadravec. To je bil recept za zaustavitev strelske kanonade gostov. Gibljiva in agresivna domača obramba je bila temelj uspeha v napadu. Gostje so hitro izpolnili bonus in ob nemoči v napadu GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje delali osebne napake, kar so Nazarčani s pridom izkoristili in polnili koš iz prostih metov. Borbeni Blatnikje priboril veliko žog v napadu in hitro je bilo jasno, kdo je gospodarna igrišču. V izdihljajih tekme so na igrišče prišli domači »rezervisti« in prav vsi igralci KK Nazarje so se uspeli vpisati med strelce. Uspešen nazorski ples pod koši se nadaljuje, saj so uspešne tudi mlajše selekcije. Članska ekipa v naslednjem krogu gostuje v Slovenj Gradcu. S to tekmo se bo zaključil prvi del tekmovanja v 3. SKL - vzhod. Dobri rezultati vabijo k spremljanju košarke v nadaljevanju tekmovanja. Roman Mežnar Nazarje : Nona Lenart 87:73 (15:8, 31:18, 12:26, 29:21) Športna dvorana: Nazarje. Gledalcev: 50. Sodnika: Goran Štor (Polzela), Matevž Germadnik (Celje). Delegat: Peter Hudournik (Velenje). Rezultati 3. SKL - vzhod: 8. krog: Konjice-Zreče : Koroška 84:57, Miklavž : Ruše 53:81, Nazarje : Nona Lenart 87:73, Savinja : ŠRK Koši Šentjur 77:66, Primafoto Slovenj Gradec je prost. Lestvica po 8. krogu: 1. Ruše 15 (+1), 2. Nazarje 13,3. Savinja 12, 4. Nona Lenart 11,5. ŠRK Koši Šentjur 11,6. Konjice-Zreče 10,7. Miklavž 9,8. Primafoto Si. Gradec 8,9. Koroška 7. Pozdrav publiki nazarskih košarkarjev po koncu tekme (foto: Roman Mežnar) STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Začela se je strelska liga z zračno puško Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 2. kroga: Kamnoseštvo Vogrinec : Griže 86:78, Vrani Vransko : BSB Otok Celje 66: 69, Brglez.com : Zlatorog Laško 70:57, ŠK Žalec : Pungi bar Tiptop - tekma prestavljena. Vrstni red po 2. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 4, 2. Brglez.com Polzela 4, 3. BSB Otok Celje 4, 4. Vrani Vransko 3, 5. Griže 2, 6. KK Veterani Zlatorog Laško 2, 7. Študentski klub Žalec 1, 8. Pungi bar Tip-top Polzela 1. UM Strelsko društvo Mozirje letos ponovno organizira strelsko ligo z zračno puško, v katero so vabljena vsa strelska društva v Zgornji Savinjski dolini. Predvidenih je devet krogov v posamični in mošlveni konkurenci. Strelci se merijo v streljanju s standardno zračno puško v tarčo, oddaljeno 10 metrov. Izstreliti morajo 20 nabojev v štiri tarče. Po končanih devetih krogih se bo v posamični konkurenci štelo pet najboljših rezultatov, v moštveni pa šest. V dveh krogih se je lige udeležilo 21 strelcev, ki so bili razvrščeni v osmih ekipah. V posamični konkurenci je močno v vodstvu Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, kije zadel 360 krogov, Sledita mu Jože Gomboc (SD Gornji Grad, 331) in Roman Mežnar (SD Mozirje, 331 ). Ekipno je v vodstvu ekipa SD Gornji Grad 1 pred SD Mozirje 1 in SD Mozirje 2. Trenutni rezultati še nimajo velikega pomena, saj je pred strelci še sedem krogov napetega tekmovanja. Tretji krog bo danes, 11. decembra, ob 17. uri v Mozirju. RM ČRNA KRONIKA • VLOMLJENO K LOVCEM Ljubno ob Savinji: Neznani storilec je 29. novembra vlomil v lovsko kočo na Robnikovi planini, last Lovske družine Ljubno ob Savinji. Storilec je iz notranjosti odnesel nekaj pijače. • TAT ODNESEL ORODJE Gornji Grad: 30. novembra zjutraj je bil dežurni na Policijski postaji Mozirje s strani oškodovanca obveščen, da mu je neznanec v Gornjem Gradu vlomil v kovinski kontejner. Iz njega je storilec odnesel razno orodje in dva dimniška elementa. • AVTA NI VRNIL Mozirje: 2. decembra ob 19.55 uri so bili policisti s strani oškodovanke obveščeni, da je svoje vozilo posodila nekemu neznancu. Slednji ji je obljubil, da ji ga vrne čez petnajst minut, vendar od tega ni bilo nič. Policisti so na podlagi zbranih obvestil in opisa osumljenca vozilo naslednji dan našli v bližini doma osumljenca. V razgovoru z osumljenim so ugotovili, daje vlomil tudi v svečomat na pokopališču všmartnem ob Dreti. • VNELE SO SE SAJE Solčava: 5. decembra popoldan so se vnele saje v dimniku stanovanjske hiše v Solčavi. Požar sta z ročnimi gasilnimi aparati pogasila gasilca domačega gasilskega društva. • VANDALI UNIČEVALI PO MOZIRJU Mozirje: V času vikenda so policisti obravnavali dejanja vandalov v Mozirju. Ti so prevračali prometne znake in povzročali škodo na objektih javne infrastrukture. Z zbiranjem obvestil in ob pomoči krajana, kijih je obvestil o vandalizmu, so policisti uspeli odkriti tri moške osebe, od tega dva mladoletnika. Zoper oba mladoletnika bodo policisti podali obdolžilni predlog na sodišče, polnoletno osebo pa so oglobili. Ker je vandalizem v Mozirju postal v času vikendov pogost pojav, policisti prosijo krajane, da jih o zaznanem vandalizmu takoj obveščajo. • VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mozirski policisti ta teden pridržali dva vinjena voznika. 6. spominski pohod po poteh osvoboditeljev Starega Piskra. 12.12. Organizator: PD Celje. Dodatne informacije: 03/ 492 48 50,041 792 734, www.planinsko-drustvo-celje.si. Izlet na Veliko planino. 12.12. Organizator: PD Prevalje. Dodatne informacije: vodnik Izidor Močilnik, 041 559 567, www.pd-prevalje.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. WWW. PRIMER »ROŽNIK« REŠEN? Prijet osumljenec, ki naj bi pokončal zaščitenega medveda V potok odvrženo truplo medveda (foto: Marija Sodja Kladnik) V teh dneh so avstrijski policisti prijeli osumljenca iz Železne Kaple, ki naj bi bil odgovoren za smrt medveda, imenovanega Rožnik. Osumljenec naj bi ne bil aktiven lovec, imel pa naj bi licenco za lov. Preiskovalec Christian Martizje povedal, daje bila preiskava že od samega začetka težka. Takoj so preiskavo osredotočili na območje Železne Kaple, saj so na to napeljevale izjave več prič, pa tudi bližina kraja, kjer so medveda nazadnje sledili, videli in tudi fotografirali. »Identifikacija je bila težka že od začetka. Upali smo, da bo analiza DNK iz odeje, v katero je bilo zavito truplo, pokazala na storilca, vendar je bila odeja na vlažnem, zato je postala mokra in neuporabna,« je povedal Martiz. Kljub vsemu je preiskava obrodila sadove, saj so v avtomobilu osumljenca našli sledi medveda. Preisko- OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Šport in rekreacija na enem Olimpijski komite Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport vzpostavil spletni portal www.migajznami.si, namenjen zbiranju in posredovanju podatkov o športno rekreativni ponudbi v Sloveniji. Njegov namen je zagotoviti brezplačni javni servis vsem ponudnikom športno rekreativnih programov (prireditev in programov vadb) ter zainteresiranim medijem za dostop in izvoz podatkov v želeni obliki in po izbranih kriterijih. Predvsem želijo na enem mestu vsem prebivalcem Slovenije omogočiti vpogled v pestro paleto možnosti za športno rekreacijo v državi ter s tem prispevati k njihovi odločitvi za nov s športom in giban- mestu jem povezan življenjski slog. Vabijo vse organizatorje prireditev in vadbenih programov k vpisu podatkov. Z vpisom si namreč zagotovijo objavo v petindvajsetih medijih - partnerjih projektov športne rekreacije OKS. Društva, zveze in druge ponudnike športnih aktivnosti pozivajo, da na spletni strani www.migajznami.si vpišejo podatke o rekreativnih prireditvah za leto 2010 in razne vadbene programe. Še posebej so vabljena društva, katerih dejavnost temelji na prostovoljnem delu in nimajo sredstev za objavo svojih programov v medijih. Vpisovanje podatkov in objava v medijih je zagotovljena in brezplačna. IS vaici so sledili tudi pričanju ljudi, najbolj pa jim je pomagal moški, ki je Rožnika videl živega 30. maja okoli 15.20.ure. Kot je ta povedal, je medved takrat prečkal precej zložno gozdno pot v bližini Železne Kaple. Medveda je celo uspel fotografirati s svojim mobilnim telefonom in slike dal na voljo tudi policiji. Čepravje policija osumljenca aretirala, mora pregledati še veliko dokazov. »Ni čudno,« pravi preiskovalec Martiz, »da veliko ljudi s prstom kaže na osumljeno osebo, saj je nagrada, razpisana za koristne informacije visoka, kar 10.000 evrov.« Javnosti ni pretresal samo konec nesrečnega medveda, temveč tudi lovsko neetičen in nehigieničen način, kako seje storilec znebil njegovega trupla. Ostanke medveda je prepeljal na slovensko stran, da bi zabrisal sledove, in ga v bližini Solčave odvrgel v potok, kjer je kadaver že začel razpadati in širiti smrad. Medvedovo truplo je bilo izkoženo, brez glave in šap, kar je kazalo na to, da sije nekdo »preskrbel« trofejo. Naključni mimoidoči je truplo našel 11. junija. Znano je, da seje medveda prijelo ime Rožnik zato, ker so ga na tem ljubljanskem hribu videli in večkrat odiovili ter odpeljali v gozdove. Nadeli so mu GPS ovratnico, da so nadzorovali njegovo gibanje. Signal je izginil 1. junija v bližini meje na avstrijski strani. To je tudi pomagalo določiti ožje območje iskanja storilca. Marija Lebar Kruto je bilo, nepričakovano, A kot rezilo noia je zarezalo v srce. Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh IjJSr nam v srcih še živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica Jožeta ROKOVNIKA (17.1.1983 - 21.11.2009) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Alfonzu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, g. Milanu Zavolovšku za poslovilni govor, kakor tudi zahvala pevcem, gasilcem, zastavonošem. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Joškota v tako velikem številu pospremili na božjo njivo k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Trdno delo in trpljenje, spremljalo te je vse življenje, bolezen neizprosnaje bila, zato k večnemupočitku si odšla. Zdaj nas spremlja žalost, bolečina, na našem domu ostala jepraznim, v naših srcih za vedno boš ostala, še enkrat ljuba naša mama, za vse iskrena hvala. ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama, tašča, stara mama, sestra in teta Vida VOLER (25.4.1934-28.11.2009) Sp. Tevčeva iz Raduhe Iskreno se zahvaljujemo vsem, kiste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani, prihajali kropit, izrekali sožaljain tople besede, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, gospodu župniku Vikiju Košcu za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku Cirilu Roscu za tople besede slovesa in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Luče in vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, molite zanjo in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka kakor v zelenem prostranem gozdu! (Srečko Kosovel) ZAHVALA Anton PRODNIK iz Solčave (24.4.1956 - 14.11.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Vikiju Košcu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in govornici. Hvala njegovemu osebnemu zdravniku in prijatelju dr. Stanku Ošepu in sorodnikom iz Nazarij. Posebna zahvala velja Prostovoljnemu gasilskemu društvu Solčava za nesebično in požrtvovalno pomoč pri gašenju požara ter za pomoč pri organizaciji pogreba. Iz srca hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Sestra Marija z družino Hvala za vleko, dedek! Iz policijske knjige pritožb Zakaj tu v zaporih nimate nobenega odprtega oddelka za kadilce? Zakaj mi nihče ne pojasni? Ali ste me zaprli, ker nisem imel zimske opreme, ali, ker sem vozil ukraden avto? Vsaj enkrat na leto bi me lahko pustili na miru, ko nabavljam darila za Miklavža. Ni fer, da ste me ulovili med spanjem, ko nisem mogel bežati. Kje služijo svojo kazen tisti, ki so prekoračili hitrostne omejitve, da bi ustavili mene zaradi prehitre vožnje? Kako lahko tožnik trdi, da me je prepoznal - ne po obleki, ne po frizuri, ne po hoji, ne po postavi ali naglasu, ampak samo po moji polmetrski rdeči bradi? To je res narobe svet. Prijavil sem krajo, pa so mene zaprli. A se policistom ne zdi nič narobe, da se zdaj drugi okoriščajo z mojo drogo? Ne razumem, zakaj moram vedno, ko me ustavite, opraviti alkotest? Mar so vsi policisti ljubitelji uniona, da jih moti moj napis na avtu: Laško je zakon!? Nerazumljivo Kako to? Na sodiščih ni obsojenih primerov korupcije, proizvajalcem pa se še kar splača delati modre kuverte. Iz policistove beležke Ne vem, ali sem bolj jezen, ker mi je poskušal drago prodati ceneno bižuterijo, ali zato, ker sem ugotovil, da jo je nakradel pri meni doma. Da policist, ki me je ustavil, ni pravi, sem posumil, ko me je prosil za ključe avtomobila in če se lahko malo zapelje naokoli. Zakaj se čutim kvalificiranega za policista? Ker do potankosti poznam vaše delo, saj sem bil že tridesetkrat obravnavan. Ni najhujše Mici gre zaradi čestih stikov z raznimi sumljivimi moškimi na pregled k zdravniku. Ko zve, da ima aids, si oddahne: “Me veseli, da ni nova gripa.” Konec se oddaljuje Le kaj bi bolj osrečilo oznanjevalce konca sveta - da bi se zadeve glede podnebja izboljšale, ali da bi se jim zgodilo, da bi imeli prav? Prej bo še preveril Da bo kdaj res konec sveta, bom verjel, če bom v petek za tem o tem bral v Savinjskih novicah. Gospa, stvar je resna! Cvetke k kòpi^ PREVIDNO Z IZJAVAMI Msgr. Jože Vratanar, župnik v Radmirju: »Miklavž, šiba ima dva konca!« Miklavž, prvi decembrski dobrotnik: »Jaz jo samo zasučem za 360 stopinj in poje naprej.« NAJVEČJA ŠIBA ZA PRVEGA POLICISTA Kot bog, menda tudi Miklavž vse vidi in vse ve. Na špicparkljev večer je poiskal komandirja Policijske postaje Mozirje v skrajnem koncu Zgornje Savinjske doline in njegovi ženi vročil šibo, največjo, karjih je Vili Bezjak dobil doslej. »Le zakaj?« so se spraševali parkeljni. RECESIJA DELUJE NA VSEH NIVOJIH Če boste sledili tejle tabli, ki stoji v Nazarjah, boste daleč potovali. Kdor bi želel priti na Pobrežje, se bo moral podati v Maribor, kjer je Pobrežje največja mestna četrt. V Zgornji Savinjski dolini pa imamo samo Zgornje in Spodnje Pobrežje. Ker bi bila izdelava dveh tabel za kraja stako dolgima imenoma včasu ekonomske krize težko opravičljiva, so v stilu stabilizacije imeni združili, skrajšali in Zgornjesavinjčani smo dobili nov kraj. Le kje zdaj živijo Zgornje- in Spodnjepobrežani? ---\ NAJDALJŠA REKA NA SVETU PTICA SESTAVIL PEPS MOŠTVO, SKUPINA NA JADRNICI INKOVSKI VLADAR ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV JAJČECE (BIOL.) CIRILSKA ČRKA KOPALIŠČE V BOK) KOTORSKI ORGANSKA SPOJINA V SEČU TOMAŽ TOMŠIČ VESOLJČEK IZ FILMA ANGLEŠKO SVETLO PIVO POJAV PRI VALOVANJU BREZBAR- VEN VNETLJIV OGLJIKOVO- DIK SLEPI ARABSKI PESNIK-ABUL ALA AL ARABSKI ŽREBEC DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Sekira, elativ, sinoda, koc, dr, otinek, Csok, jera, Esteve, Jan, Torre, banana, elektrika, Om, Neeson, Srb, SJ, VG, Kanada, Tea, ale, oris, Aris, imisija, rodovnik, Ted, abstrakt, Aca MINI SLOVARČEK: DARK- avstralska pisateljica- Eleanor ČAJKA- galeb (knjiž.) RISAN- kopališče v Boki Kotorski PLANCK- nemški fizik- Max MAARi- slepi arabski pesnik- Abul ala al GRLO (ANAT.) ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM KRAJ PRI ZADRU ADRIJANA MARAŽ NAJVEČJA REKA V SIRIJI PLETENA KOŠARA Z DVEMA ROČAJEMA TELO, DVAJSETE- REC NAVLAKA, ROPOTIJA, ŠARA OSAMITEV ZARADI SUMA OKUŽENOSTI SLOVENSKI IGRALEC- MARKO AMERIŠKI DRUŽABNI PLES KIRURŠKA IGLA SREDIŠČE MOLDAVIJE V ROMUNIJI NEKDANJE REDNE ČETE V VZHODNI AFRIKI IVAN OMAN NEIZRAZITI, POMEŠANI GLASOVI HRVAŠKI DRAMATIK- SLOBODAN DELAVEC, KI DELA V PROIZVODNJI PUNA PRIPADNIK STOIČNE ŠOLE PRITRDILNI- CA GALEB (KNJIŽ.) NEMŠKI FIZIK- MAX (1858-1947) AMERIŠKI PESNIK- SIDNEY (1842-1881) PREBIVALKA IRANA OZNAČEVALEC POTI V GORAH STRELJANJU NESTROKOV- NJAK, LAIK REKA V ITALIJI 'mMS 2IVALI BREZ NOG (LAT.) SEVERNO AMERIŠKA STRUPENA KAČA .0^*4 Območno združenje /*'jL'f* Rdečega križa KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN ime in priimek Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo NAROČ. ŠT. v PONEDELJEK, 14.12., od 8. do 11. ure na naslov lili LJUBNO - PODKRIŽNIK (jedilnica bivše Iskre) in v TOREK, 15.12., od 8. do 12. ure na REČICI OB SAVINJI - osnovna šola. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Vabljeni! Napovednik dogodkov • Petek (11. december), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Čarobni sneženi mož____________ • Petek (11. december), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje dr. Mateja Ogrina Živeti in ostati v Alpah____ • Petek (11. december), ob 20.00. Mladinski center Velenje Otvoritev fotografske razstave Delo na kmetiji nekoč in danes • Sobota (12. december), ob 16.00. Športna dvorana Slovenj Gradec Košarkarska tekma - Primafoto SI.Gradec : Nazarje (člani) • Sobota (12. december), ob 19.00. Gasilski dom Luče Gledališka igra Podnajemnik______________________________ • Nedelja (13. december), ob 15.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Dobrodelni koncert Polepšajmo življenje (za Reneja Blatnika) • Nedelja (13. december), ob 17.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka igra Podnajemnik ___________________ • Sreda (16. december), ob 14.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Mobilna učilnica za samostojno življenje_____________ • Četrtek (17. december), ob 16.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Mobilna učilnica za samostojno življenje_________________ • Petek (19. december), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje__________ ŽIVALI - PRODAM Prodam kužke mešančke, inf. na gsm 070/859-797. Prašiča za zakol, prodam; gsm 041/796-781. Prodam prašiča za zakol; tel. 584-52-61. Prašiče od 80 - 120 kg prodam po ugodni ceni; gsm 031/662-868. Starejšo svinjo, težko 280 kg in prašiča 140 kr za zakol prodam; gsm 031/542-798. Prodam bikca, sivo-rjavega, težkega 130 kg; gsm 031/827-598. Prodam bikca sivo-rjavega, starega 1 teden; gsm 041/835-658. Prodam dve kravi, breji 8 mesecev; gsm 041/783-654. Prodam ovna za nadaljnjo rejo; tel. 03/584-41-18. Prodam račke, stare 3 mesece, bele; tel. 584-44-53. Prodam savinjski želodec; gsm 041/716-210. Zelo ugodno prodam smučarski komplet atomic (48) in hlače gold-wyn (50); gsm 051 /657-335, Jure. Prodam ovčjo volno - spredeno -belo in sivo; tel. 583-53-29. Prodam kombinirani hladilnik bosch KGV36X11, rabljen 3 mesece; gsm 041/369-385. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. DRUGO - KUPIM Kupim ohranjen hladilnik brez zamrzovalnika - višina pulta - le za hlajenje; gsm 031/367-212. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam fiat bravo, zelo ohranjen, zlate barve, prvi lastnik, cena po dogovoru; gsm 031/379-306. ŽIVALI - KUPIM Meseca marca 2010 kupim telico simentalko, pašno, visoko brejo, od solidne molznice; gsm 051/335-751.___________________ DRUGO - PRODAM Prodam fižol sivček, cena 5 eur; gsm 041/944-887). Prodam meso 1 /4 telice iz planinske paše; gsm 031/585-735. NEPREMIČNINE Prodam starejšo kmečko hišo na območju občine Nazarje; gsm 041/463-608. Novo stanovanje v okolici Mozirja -oddam; gsm 040/844-784. OSEBNI STIKI Zelo, zelo simpatičen moški, srednjih let iščem žensko ali mamico; gsm 051/410-474. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije. Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! DARILNI BONI SOLNI TEMPELJ! SOLNE TERAPIJE! 031/788-881; www.solni-tempelj.com Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. OSTREŠJA, PREKRIVANJE STREH, BRUNARICE V naši ponudbi so tudi lesene hiše, nadstreški, balkonske in vrtne ograje ter vrtne hiške. Gsm: 041/463490, e-pošta: franci.obojnik@gmail.com. Brunarica projekt, Franc Obojnik s.p, Radmirje 108, Ljubno ob Savinji. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p, Žlabor 23, Nazarje. SKIBOAT SERVIS TEVČ Ročno popravilo in montaža vezi - ali strojno - vse vrste struktur; popravilo ostale smučarske opreme; gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p, Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jako Marolt s.p. Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p, Zavodice 1,3331 Nazarje. ŠIVILJE Nudimo šivanje na domu. Vse informacije na gsm 041/680-832. Weiss Andrej s.p. Rečica 97, 3332 Rečica ob Savinji. JESENSKO KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU S Costo Sereno okrog sosedovega škornja Kot ste bralci Savinjskih novic spomladi lahko ugotovili, sem imela enkrat v življenju tudi jaz veliko srečo, saj sem dobila nagrado, ki so jo Savinjske novice skupaj s turistično agencijo Pozejdon podarile ob 40. obletnici izhajanja, in sicer križarjenje po Sredozemlju. Neizmerno sem bila vesela. Konec novembra se je veliko pričakovanje uresničilo. Bilo je prečudovito. Navdušena sem bila nad organizacijo križarjenja, tako turistične agencije in vodiča Andreja, kakor tudi glede poteka for- Na ladjo Costo Sereno smo se vkrcali v Benetkah v nedeljo okrog poldneva. Zvečer je ladja izplula proti mestu Bari, kamor smo prispeli v ponedeljek opoldne. Z vodičem Andrejem smo si peš ogledali mesto, v katerem sta najpomembnejši sakralni stavbi katedrala in cerkev sv. Nikolaja. Zvečer smo odpluli proti smaragdnemu grškemu otoku Krfu in ga naslednje dopoldne z avtobusom in peš raziskali. Nismo se mogli načuditi lepoti dvorca Ahilion, v katerem je živela cesarica Elizabeta Fotografija s kapitanom Coste Serene in Francijem ter Heleno Kotnik (levo) (foto: Costa Cruises) Križarjenje s Costo Sereno je izjemno doživetje za vsakogar (foto: Costa Cruises) malnosti pred vkrcanjem. Vse je potekalo brez kakršnih koli zapletov, čakanj in gneče. Osebje na ladji je bilo tako prijazno in nasmejano, da bi jih človek pripeljal za zgled nam v Sloveniji. Avstrijska, poskusili smo kumkvat -pijačo, ki jo delajo iz sadeža, ki raste le na tem otoku, in strmeli v mogočne oljke, limonovce, pomarančev-ce, ciprese, oleandre in drugo rast- linip finnlrlnn ip nnčn Inrtin i7nli iln Ì7 pristanišča in naslednje jutro smo občudovali sončni vzhod ter pristanek na Malti. V pristanišču glavnega mesta Vailetta smo se mimo nepreglednih vrst taksijev in konjskih vpreg povzpeli na baročne vrtove, od koder je bil lep razgled na mogočno obzidje, ki so ga gradili križarji v sredini 16. stoletja. Tu smo se fotografirali, kupili spominke in občudovali mogočne stavbe, tipične oranžne avtobuse in druge malteške znamenitosti. Ob dveh popoldne je Costa Serena z nami odplula nazaj proti Italiji in naslednje jutro smo spremljali pristanek v Neaplju, drugem največjem mestu iužne Itnliie. Onierinli smo si opero San Carlo, galerijo Emanuela II., grad in mestno pristanišče ter se sprehodili po ulicah in trgovinah. Ob dveh popoldan smo bili spet na ladji - mestu na vodi. Costa Serena je ena največjih evropskih potniških ladij, sprejme kar 3.850 potnikov v 1.500 kabinah. Na ladji nikomur ne more biti dolgčas. Notranjost je poslikana stematiko grške in rimske mitologije, ima najsodobnejši wellness center, štiri plavalne bazene, savne, masaže, masažni bazen, tekaško stezo, gledališče, veliko animacij, trgovine, bare in še in še. Kabine za bivanje so res lepo opremljene. Ker imam težave z morsko boleznijo, sem se bala slabosti, vendarje ladja tako velika, da skoraj ne čutiš valov. Za zares brezskrbno počutje je poskrbelo osebje in naš vodnik Andrej, ki nam je bil vedno na voljo. Hrana je bila raznovrstna in okusna, izbira zelo velika. Savinjske novice in Pozejdon Turizem sta nas obdarila še z majicami in dodala piko na i res sanjskega križarjenja. Odkrila sem čudovit svet Sredozemlja in lepo je bilo. Spoznala sem veliko prekrasnih ljudi in se do solz nasmejala njihovim izvirnim šalom. Slogan Pozejdon Turizma »na valovih nepozabnih doživetij« ni le slogan, temveč utrip njihovega dela. Še enkrat hvala tako Savinjskim novicam kakor tudi turistični agenciji Pozejdon in še mnogo uspehov v prihodnje! Zora Štruci m Celje - skladišče D-Per 5000023791,50 COBISS © AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA Maloprodaja programa Pohištvo • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 31 38 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, ob sobotah zaprto Maloprodaja Marles • Limbuška c.2 • 2000 Maribor • Tel. (02)429 44 83 • Fax: (02) 429 44 63 • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 10.00 do 18.00, v soboto od 9.00 do 13.00 10 % BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST V MESECU DECEMBRU za pohištvo iz rednega programa (dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, pisarne, predsobe). Do odprodaje zalog AKCIJSKE CENE DO -60 % za opuščene izvozne programe. gorenje www.gorenje-no.si 10 % BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST ZA OPUŠČENE PROGRAME OSREDNJA KNJ. CELJE