Zadrževalnik Medvedce v mreži evropskih mokrisč - danes in jutri Medvedce reservoir in the network of European wetlands -today and tomorrow V dosedanjih treh desetletjih izhajanja glasila Acrocephalus je izšlo devet tematskih številk (neupoštevajo~ dveh bibliografskih številk), od katerih je {est prakti~no v celoti posve~enih mokriš~em. To spri~o velikega ornitološkega in naravovarstvenega pomena mokriš~ ni presenetljivo. Podatki iz Evrope namre~ pravijo, da so ptice kontinentalnih mokriš~ danes med najbolj ogroženimi ekološkimi skupinami ptic, saj jih po številu vrst z nazadujo~imi populacijami prekaša le kmetijska krajina (BirdLife International 2004). O~itno smo se slovenski ornitologi tega dejstva za~eli zavedati zelo kmalu. Tako smo v inventar Mednarodno pomembnih obmo~ij (IBA) do leta 2004 uvrstili najpomembnejše nižinske reke, poplavne ravnice in gozdove ter obalna mokriš~a (Polak 2000, Božič 2003) - skupaj kar 12 obmo~ij, ki jih vsaj delno v najširšem pomenu besede lahko obravnavamo kot mokriš~a. Vendar pa so le na treh, morda štirih obmo~jih (obe obalni mokriš~i in reka Drava, pogojno presihajo~e Cerkniško jezero) dejansko v ospredju vodne ptice, kot jih definira Wetlands International (glej Delany & Scott 2006) in jih ve~inoma razumemo tudi mi. Kosca Crex crex, travniško ptico, ki v celotnem življenjskem ciklu naseljuje veliko bolj suhe habitate kot ve~ina drugih predstavnikov družine tukalic Rallidae (Schaffer & Koffijberg 2004), v tem kontekstu težko uvrstimo med vodne ptice. V minulem desetletju sistemati~no zbrani podatki na zadrževalniku Medvedce in okolici pa so nas privedli do to~ke, ko smo spoznali, da premoremo še eno mokriš~e izjemnega mednarodnega in nacionalnega pomena za vodne ptice. In to takšnega tipa, kot je pravzaprav najve~ mokriš~, vklju~enih med obmo~ja IBA v Evropi — celinsko, stoje~e vodno telo (57% vseh obmo~ij IBA, opredeljenih kot mokriš~a; Heath & Evans 2000). Pomemben del tega tipa mokriš~ so v današnjem ~asu ribniki, torej vrsta rabe, ki se je v zadnjih letih opravljala tudi na zadrževalniku in je pravzaprav odgovorna za nastanek vodnega telesa znotraj visokovodnega nasipa, v obliki, kot jo poznamo danes. Polnaravni, ekstenzivno upravljani ribniki so zna~ilni za Srednjo in Vzhodno Evropo (Petkov 2006), tudi Slovenijo, kjer pa ne premoremo takšnih ogromnih ribogojskih kompleksov, kot jih imajo na primer na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji (glej LovAszi 2002, Radovic et al. 2005, Heath & Evans 2000). Kljub temu pa so varstveno najpomembnejše gnezdilke na zadrževalniku Medvedce podobne kot na teh obmo~jih. Med temi velja posebej omeniti kostanjevko Aythya nyroca, vrsto globalne varstvene pozornosti, ki je zna~ilna gnezdilka plitvih in zaraš~enih celinskih stoje~ih voda s težiš~em populacije v JV Evropi. Kostanjevka je v Sloveniji donedavna veljala za neredno gnezdilko, vendar se je v zadnjih letih izkazalo, da na zadrževalniku redno gnezdi, število gnezde~ih parov pa se je v letu 2009 povzpelo na 12. Zadrževalnik je s tem trenutno skrajna SZ to~ka bolj ali manj zveznega gnezditvenega areala kostanjevke v tem delu Evrope. Ob sedanjem trendu je pri~akovati, da bo populacija na zadrževalniku v nekaj letih dosegla kriterij za globalno pomembno obmo~je te ptice (20 parov). Ce lahko pomen zadrževalnika za gnezdilke nedvomno pokažemo, pa to kljub odli~nim kvantitativnim ornitološkim podatkom, predstavljenim v pri~ujo~i številki glasila, težko naredimo za vrste, ki se čez območje le selijo. Tukaj moramo takoj povedati, da se po teh podatkih tu ne pojavlja več kot 1% biogeografske populacije nobene vrste, kar je eden izmed kriterijev za opredelitev območja IBA za negnezdeče vrste. Morda nam bo s celodnevnimi štetji v času selitve to v prihodnjih letih uspelo potrditi za pribo Vanellus vanellus, ali pa bo ta kriterij navsezadnje dosegla velika bela čaplja Casmerodius albus katere številčnost se še vedno povečuje. Ob tem ni nepomembno dobro znano dejstvo, da tako majhna območja, kakršno je zadrževalnik Medvedce z okolico, omenjene kriterije, ki so za večino vrst zelo visoki, v praksi težko dosegajo. Kaj pa druge vrste? Za primer vzemimo močvirskega martinca Tringa glareola. Vrsta gnezdi večinoma v Severni Evropi in se seli v širokem pasu čez celoten kontinent, kjer se ustavlja predvsem na kontinentalnih mokriščih. Redko se združuje v večje jate, zato je v Evropi zunaj območja gnezdenja znano le eno samo območje, kjer se pojavlja 1% biogeografske populacije (10 500 os.) (Delany et al. 2009). Jasno je, da koncept varstva, skoncentriran na razmeroma majhno število najpomembnejših območij, pri tej vrsti povsem odpove. Nedavno objavljena raziskava z majhnega umetnega mokrišča v Avstriji je s pomočjo individualnega označevanja pokazala, da so postanki močvirskih martincev na spomladanski selitvi zelo kratki. Število sočasno pojavljajočih se osebkov na območju je bilo majhno, turn-over pa velik. Poleg tega je za močvirskega martinca značilna strategija selitve s t.i. poskakovanjem (angl. »hopping«), pri kateri seleče se ptice na mah preletijo le kratke razdalje s številnimi vmesnimi postanki. Sporočilo je, da je za takšne vrste ohranjanje goste mreže mokrišč, četudi majhnih, vzdolž selitvene poti ključnega pomena za njihovo ohranitev (Muraoka et al. 2009). Podobnih vrst je gotovo še veliko, mokrišč pa v Srednji Evropi žal ne več, saj so bila številna uničena v preteklih desetletjih. Enako lahko rečemo tudi za širšo okolico zadrževalnika Medvedce oziroma Dravsko in Ptujsko polje. Tudi zato je zadrževalnik Medvedce tako zelo pomemben. BirdLife International je leta 2008 zadrževalnik Medvedce z okolico pod imenom »Crete« uvrstil med Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). S tem je tudi pripravljena podlaga za razglasitev Posebnega območja varstva (SPA) po Direktivi EU o pticah (79/409/EGS) in uvrstitev med območja Natura 2000, na katero še čakamo. Ze leta 2006 se je na Biogeografskem seminarju za celinsko regijo izkazalo, da bi moral biti zadrževalnik Medvedce razglašen tudi kot potencialno posebno ohranitveno območje (pSCI) za habitatne tipe (Zagmajster & Skaberne 2006), ki so pomembni tudi za ptice. Tudi to do danes še ni bilo narejeno, čeprav je vzpostavitev ustreznih oblik institucionalnega varstva nadvse potreben prvi korak pri ohranjanju območja. Na zadrževalniku in bližnji okolici so v zadnjih letih tako po obsegu kot intenzivnosti v porastu številni dejavniki ogrožanja. Slišati je bilo tudi različne pobude, ki bi v primeru realizacije povsem spremenile značilnosti območja in drastično povečale obseg motenj. Cas za ukrepe za dolgoročno ohranitev tega enkratnega območja je zdaj, saj je že jutri lahko prepozno! Ta tematska številka našega glasila, v celoti posvečena zadrževalniku Medvedce in okolici, ima torej širši pomen. Namenjena je tudi vsem upravljavcem in aktivnim uporabnikom tega prostora ter tistim, ki o tem odločajo — lovcem, ribogojcem, gozdarjem, občinam, državnim naravovarstvenim službam itd. Brez njihovega sodelovanja ga bomo izgubili za vedno. *** In the last three decades, nine thematic numbers of the journal Acrocephalus (excluding two bibliographical numbers) have been published, six of which have been more or less fully dedicated to wetlands. Owing to the great ornithological and conservation significance of these wet habitats, this is not at all surprising, for the data coming from Europe tell us that birds of continental wetlands are currently among the most endangered ecological groups of birds, given that, in terms of the number of species with declining populations, they are surpassed only by agricultural landscapes (BirdLife International 2004). It is obvious that we, Slovenian ornithologists, became aware of this fact fairly early. Prior to 2004, we managed to include into the IBA inventory our most important lowland rivers, floodplains, riverine forests and coastal wetlands (Polak 2000, BoŽIČ 2003) -altogether no less than 12 areas that can be dealt with, at least partially in the widest sense of the term, as wetlands. But the fact is that waterbirds, as defined by Wetlands International (see Delany & Scott 2006) and are mostly understood by us as well, are actually in the foreground only in three, perhaps four areas (the two coastal wetlands and the Drava River and, conditionally, the intermittent Lake Cerknica). In this context, the Corncrake Crex crex, a grassland bird that in its entire life cycle inhabits much drier habitats than the majority of other representatives of the family Rallidae (SchAffer & Koffijberg 2004), can hardly be considered a waterbird. The data we have systematically gathered during the past decade at Medvedce reservoir and its vicinity brought us, however, to the point at which we suddenly became aware that we were in possession of yet another wetland of exceptional international and national importance for waterbirds and, on top of it all, of the type that in fact constitutes the highest number of wetlands included in IBAs in Europe — a continental, standing water body (57% of all IBAs defined as wetlands Heath & Evans 2000). Today, a significant part of this type of wetlands consists of fishponds, therefore of that particular type of use that has been carried out in the last few years at the reservoir as well and is, as a matter of fact, responsible for the origin of the water body inside the highwater levee, in the shape as known today. Semi-natural, extensively managed fishponds are characteristic of Central and Eastern Europe (Petkov 2006), including Slovenia, where we do not possess, however, such huge fishfarming complexes as can be found in Croatia, Hungary and Serbia (see LovAszi 2002, Radovic et al. 2005, Heath & Evans 2000). Nonetheless, the breeding birds of the greatest conservation importance at Medvedce reservoir are similar to those found in the above-mentioned countries. A special mention should be made of the Ferruginous Duck Aythya nyroca, a species of global conservation concern and a characteristic breeding bird of shallow and overgrown standing waters with its largest population in SE Europe. In Slovenia, the Ferruginous Duck has been until recently considered an irregular breeding bird. In the last few years, however, it has turned out that it breeds regularly at Medvedce reservoir and, in 2009, the number of its breeding pairs rose to twelve. The reservoir is currently the extreme NW point of the Ferruginous Duck's more or less continuous breeding range in this part of Europe. Considering the present trend, it can be expected that in a few years its population at the reservoir will reach the criterion for Medvedce becoming a globally important area for this species (20 pairs). If, on the one hand, we can substantiate the significance of the reservoir for breeding bird with all certainty, it is difficult to do the same for the species that merely migrate over this area, in spite of the excellent quantitative ornithological data presented in this issue of our journal. Here we must underline that according to these data no species occurs here with more than 1% of a biogeographic population, which is one of the criteria for declaring an IBA for non-breeding species. With daylong counts during the migration period, however, we may succeed in confirming this in the ensuing years for the Lapwing Vanellus vanellus, eventually, the Great Egret Casmerodius albus whose numbers are still increasing. A fairly pertinent and well known fact is that for such small areas, as is Medvedce reservoir with its immediate surroundings, it is difficult to meet — in practice — the above-mentioned criteria that happen to be very high for the majority of species. And what about other species? As an example, let us take the Wood Sandpiper Tringa glareola. The species breeds mostly in Northern Europe and migrates along a wide belt across the entire continent, where its stops mainly at continental wetlands. As it very rarely congregates in large flocks, only one area is known in Europe outside its breeding range, where 1% of its biogeographic population (10,500 individuals) is known to occur (Delany et al. 2009). It is obvious that the conservation concept, which is concentrated on a relatively small number of most important areas, proves a complete failure for this particular species. The recently published research from a small artificial wetland in Austria, aided by individual marking, has shown that the stops by Wood Sandpipers during their spring migration are very short. The number of simultaneously occurring individuals in the area was low, while the turnover was high. A characteristic feature of this species is also its »hopping« migration strategy, when the migrating birds cover, only short distances at a time, with numerous intermediate stops. The message is that for this kind of species the preservation of a thick network of wetlands, small though as they may be, along their migration routes is of utmost importance for their survival (Muraoka et al. 2009). There are certainly more species of this kind, but unfortunately no similar wetlands have been preserved in Central Europe, for many have been destroyed during the past few decades. The same can be said of the wider surroundings of Medvedce reservoir, as well as of Dravsko and Ptujsko poljes. This is yet another reason, therefore, why Medvedce reservoir is of such exceptional significance for this part of the world. In 2008, BirdLife International proclaimed Medvedce reservoir, under the name of »Crete«, an Important Bird Area (IBA). Together with this, the basis for the proclamation of a special protection area (SPA) was prepared according to the EU Bird Directive (79/409/EGS) and its inclusion into Natura 2000 sites which, however, we are still waiting for. At a Biogeographical Seminar for the Continental Region, held in 2006, it became evident that Medvedce reservoir should also have been proclaimed a potential site of community interest (pSCI) for habitat types (Zagmajster & Skaberne 2006), which are important for birds as well. This, too, has not been implemented to date, even though the establishment of suitable forms of institutional protection is the first indispensable step in the conservation of a particular area. At Medvedce reservoir and its immediate surroundings, increasing threats have been noted in the last few years, both in terms of their extent and intensity. Certain initiatives have also been heard that would, in the event of their implementation, drastically increase the extent of disturbances in the area under consideration. The time to act in favour of a long-term conservation of this unique habitat is now, for tomorrow it could be too late! This thematic number of our journal, which is dedicated in its entirety to Medvedce reservoir, thus has a wider significance. It is also intended for all managers and active users of this area as well as various decision makers — hunters, fishfarmers, councils, national nature conservation services, etc. Without their participation, it will no doubt be lost for good. Luka Božič Literatura / References BirdLife international (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. — BirdLife Conservation Series No. 12. BirdLife International, Cambridge. Božič, L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. - Monografija DOPPS št. 2. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Delany, S. & Scott, D. (2006): Waterbird population estimates. Fourth Edition. -Wetlands International, Wageningen. Delany, S., Scott, D., Dodman, T. & Stroud, D. (eds.) (2009): An Atlas of Wader Populations in Africa and Western Eurasia. - Wetlands International, Wageningen. Heath, M.F. & Evans, M.I. (eds.) (2000): Important Bird Areas in Europe. Priority sites for conservation. — BirdLife Conservation Series No. 8. BirdLife International, Cambridge. LovAsZI, P. (ed.) (2002): Proposed Special protection areas in Hungary. - MME / BirdLife Hungary. Muraoka, Y., Schulze, C.H., Pavličev, M. & Wichmann, G. (2009): Spring migration dynamics and sex-specific patterns in stopover strategy in the Wood Sandpiper Tringaglareola. - Journal of Ornithology 150 (2): 313-319. Petkov, N. (2006): The importance of extensive fishponds for Ferruginous Duck Aythya nyroca conservation. pp. 733-734 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. - The Stationery Office, Edinburgh. Polak, S. (ed.) (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. - Monografija DOPPS št. 1. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Radovic, D., Kralj, J., Tutiš, V., Radovic, J. & Topic, R. (2005): Nacionalna ekološka mreža - važna područja za ptice u Hrvatskoj. - Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb. Schaffer, N. & Koffijberg, K. (2004): Crex crex Corncrake. - BWP Update 6 (1/2): 55-76. ZagmajsTER, M. & Skaberne, B. (2006): Pregled končnih odločitev Biogeografskega seminarja - Celinska regija, z vključenimi NVO stališči. - Darova (CZ), 26.-28. 4. 2006. Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008 Waterbirds and raptors occurring in the area of Medvedce reservoir (Dravsko polje, NE Slovenia) during the 2002-2008 period Dejan Bordjan1 & Luka Božič2 1 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška cesta 2, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com 2 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova ulica 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si Between 2002 and 2008, 251 systematic surveys of waterbirds and raptors were carried out during 10-day periods. The main objective of the research was to ascertain the numbers and temporal dynamics of the birds occurring at the reservoir and to define their status. During the research period, more than half of the reservoir was constantly under water between March and October owing to the fishfarming purposes, with fields prevailing in its vicinity. By taking into consideration some older data, 115 species of waterbirds and raptors were registered in the area by the end of 2008, 108 of them during the 2002—2008 period. The status of each species is given quantitatively with different categories of their abundance and occurrence frequency, while data for species occurrence dynamics with more than 10 are presented in the species overview. Confirmed and probable breeding was ascertained for 33 species, while another two were confirmed to breed in the vicinity of the research area. Most of the species (100) have passage migrant status; 13 of these were recorded only once in the 2002—2008 period. Five species were present all the year round. The highest number of species was recorded during the two migration periods, in the spring between end of March and the first half of April, in the autumn between the second half of August and early September (mean value of 32—40 species). The lowest number of species, usually around 10, was registered in the winter period, when the reservoir was for the most part empty or frozen over. The total number of individuals was again highest during the migration period, although significantly higher in autumn than in spring. The highest number of birds was usually recorded between the end of August and mid-September (median between 4,500 and 5,000 individuals). During the 2002—2008 period, it was only the Grey Heron Ardea cinera that frequented the reservoir during all our visits, while in more than 90% of our visits the Great Egret Casmerodius albus and the Mallard Anas platyrhynchos were registered. 32 species were observed less than ten times. The three most abundant species, i.e. the Coot Fulica atra, the Mallard and the Black-headed Gull Larus ridibundus, constituted 76.1% of all counted birds. Dominance was higher than 0.1% in 26 species. The Mallard and the Coot were in most of the years eudominant species in the warmer half of the year. Key words: waterbirds, raptors, survey, status, abundance, occurrence dynamics, Medvedce reservoir, NE Slovenia Klju~ne besede: vodne ptice, ujede, popis, status, številčnost, dinamika pojavljanja, zadrževalnik Medvedce, SV Slovenija 1. Uvod Vodne ptice in ujede v Evropi sodijo med najbolje preučene živalske skupine na svetu (GENSB0L 1992, Davidson & Stroud 2006). V Evropi so znane velikosti praktično vseh biogeografskih populacij pojavljajočih se vrst vodnih ptic, za tri četrtine pa tudi njihovi populacijski trendi (Delany & Scott 2006). Razširjenost in številčnost vodnih ptic v zunajgnezditvenem obdobju sta predmet številnih sistematičnih štetij po Evropi, med katerimi mnoga neprekinjeno potekajo že več desetletij in vključujejo vodna telesa na obsežnih območjih, kot so posamezne države ali celo velik del kontinenta. Večina teh štetij poteka enkrat letno v zimskem času (npr. Sutter & Schifferli 1988, Gillisen et al. 2002, Michev & Profirov 2003, Nilsson 2006), pogosteje pa le v redkih državah (npr. Kershaw & Cranswick 2003, Rehfisch et al. 2003, Roomen et al. 2006). Dolgoročna sistematična štetja, s katerimi dobimo vpogled tudi v sezonsko dinamiko populacij vodnih ptic, so večinoma omejena na manjša območja, ki se odlikujejo po svojem pomenu za vodne ptice (npr. Bauer et al. 2003, Dimitrov et al. 2005), ali posamezna vodna telesa (npr. Niggeler & Keller 2007). Številčnost in dinamika pojavljanja ujed sta dobro raziskani predvsem na območjih zgostitev (t.i. »ozka grla«) na najpomembnejših selitvenih poteh (zbrano npr. v Leshem & Yom-Tov 1996, Shirihai et al. 2000, Kjellen & Roos 2000, Corso 2001) in tudi drugod (npr. Beaman et al. 1974, Roberts 1979, Maumary et al. 2007). V Sloveniji vodne ptice na celotnem ozemlju države že več kot desetletje sistematično štejemo januarja (Stumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001B, 2002B & 2005, BoŽiČ 2005, 2006, 2007 & 2008). Poleg tega so bile podrobne raziskave številčnosti in sezonske dinamike vodnih ptic opravljene na številnih območjih, vendar so vse zajemale obdobje do največ treh let (Trontelj 1992, Kmecl & Rižner 1993, Vogrin 1996A, Jančar et al. 2007). Ujede na selitvi sta sistematično popisovala le Kmecl & Rižner (1993) na Cerkniškem jezeru v letih 1991-1992, zbrani so bili tudi podatki o pojavljanju nekaterih zanimivejših, varstveno pomembnih vrst (Mihelič & Genero 2005, Vrezec et al. 2009). Raziskave oziroma popisi vodnih ptic in ujed v SV Sloveniji so bili v 80-ih in 90-ih letih usmerjeni predvsem na porečje reke Drave (npr. Bibič 1988, Bračko 1997, Janžekovič 1985 & 1986, Stumberger 1981, 1988 & 1991, Stumberger & Denac 1994, Stumberger & Sorgo 1995, Vogrin 1989, 1997, 1998A, 1998B, 1998c & 1998D, Vogrin et al. 1995). Kljub sistematičnemu, več kot dve desetletji trajajočemu spremljanju vodnih ptic na nekaterih vodnih telesih (Ptujsko in Ormoško jezero, Rački ribniki, zadrževalnik Požeg) še vedno nimamo preglednega dela o njihovem pojavljanju. Gnezdilke zadrževalnika Medvedce so bile popisane leta 1993, tik pred njegovo potopitvijo (Vogrin 1996B). V drugi polovici 90-ih let se je zaradi spremenjenih ekoloških razmer avicenoza zadrževalnika močno spremenila. Številna naključna opazovanja so nakazovala, da ima zadrževalnik tudi v spremenjenih razmerah velik pomen za ptice, zlasti vodne ptice in ujede. Kerček (2005A) je v letih 2002 in 2003 raziskal avifavno območja. V okviru raziskave je spremljal tudi gnezditev ter dinamiko selitve vodnih ptic in ujed. Ker se je že v tej raziskavi izkazal velik nacionalni ornitološki in varstveni pomen zadrževalnika, se je prvi avtor odločil, da bo vodne ptice in ujede na tem območju spremljal še naprej. Glavni cilji v obdobju 2002-2008 so bili: - ugotoviti številčnost in status vseh vrst vodnih ptic in ujed, - pojasniti dinamiko pojavljanja posameznih vrst vodnih ptic in ujed, - določiti pomen območja za selitev in gnezdenje ptic v nacionalnem in mednarodnem merilu. 2. Opis območja raziskave 2.1. Meje območja Območje raziskave leži na jugozahodnem delu Dravskega polja, južno od naselja Pragersko, v severovzhodni Sloveniji (UTM WM43 in WM53). Osrednji del območja sestavlja vodni zadrževalnik Medvedce z visokovodnim nasipom. Območje raziskave vključuje tudi dovodni in odvodni kanal zadrževalnika ter vse kmetijske površine, kanale (vključno s Polskavo in Devino), osuševalne jarke in gozdnate otoke, ki ležijo zunaj nasipa zadrževalnika in jih na jugu omejuje lokalna ceste Sestrže-Vrhloga vzdolž gričevnatega roba Dravinjskih goric, na severu večji ostanek poplavnega gozda in opuščeni glinokopi Pragersko, na zahodu lokalna cesta Pragersko-Vrhloga ter na vzhodu lokalna cesta, ki poteka od Sestrž severno proti cesti Pragersko-Šikole (slika 1). Območje raziskave sega do obrobja vasi Sestrže, Trnovec, Vrhloga in Stari Log, vendar samih naselij ne vključuje. Površina celotnega območja raziskave je 9.75 km2, površina zadrževalnika Medvedce pa 160 ha. Slika 1: Jugozahodni del Dravskega polja z mejo območja raziskave. Osrednji del območja pokriva vodni zadrževalnik Medvedce. Figure 1: South-eastern part of Dravsko polje with study area. Central part of the study area is covered by Medvedce reservoir. 2.2. Zna~ilnosti obmo~ja Zadrževalnik Medvedce (v nadaljevanju zadrževalnik) je vodno telo umetnega nastanka, zgrajeno za potrebe zadrževanja visokih voda potokov Devine in Polskave (Firm & Avsič 1997) ter namakanja kmetijskih površin v okolici (Juvan & Edelbaher 1994). Zadrževalnik je za Ptujskim in Ormoškim akumulacijskim jezerom po površini tretje najve~je vodno telo na ravninskem delu slovenskega panonskega Podravja med Mariborom in Središ~em ob Dravi. Zgrajen je bil med letoma 1988 in 1990 (Firm & Avsič 1997), vendar je bil sprva ve~ino ~asa suh. V današnji obliki je zadrževalnik nastal leta 1993, s potopitvijo ve~jega dela obmo~ja znotraj visokovodnega nasipa za opravljanje ribogojstva (Dodatek — slika 1). Ribogojnica je za~ela obratovati leta 1994. V nasprotju z akumulacijami na rekah zadrževalnik ni preto~en in ima izrazito evtrofen zna~aj, z bogato zarastjo makrofitov (KERČEK 2005A, lastni podatki). Na delu obmo~ja raziskave v okolici zadrževalnika prevladujejo kmetijske površine, ve~inoma njive, prepredene z osuševalnimi jarki, nekaj je tudi intenzivno gojenih travnikov. Cez celotno obmo~je severno od zadrževalnika te~ejo regulirana Polskava ter razbremenilni kanali potoka Devine. Edini preostali vlažni travniki zunaj visokovodnega nasipa se raztezajo v ozkem, nekaj deset metrov širokem pasu, med severnim delom nasipa zadrževalnika in Devino ter na jasah gozdnih ostankov severno in južno od zadrževalnika. Gozd se na obmo~ju raziskave pojavlja le v obliki razli~no velikih gozdnatih otokov (Dodatek — slika 2 & 7). Po analizi podatkov rabe tal (MKGP 2005) tu 80% odstotkov celotne rabe sestavljajo njive, 11% travniki, 6% gozd, medtem ko je razli~nih vodotokov (kanali, jarki, potoki) in mejic približno za po 1% celotne rabe tal. Obmo~je raziskave leži na delu Dravskega polja, imenovanem Crete (čret = močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem, Bajec 2000), na nadmorski višini med 242 in 250 metri. Se v petdesetih letih 20. stoletja so Crete sodile med največje močvirne predele v Sloveniji. Drava je s svojimi nanosi odrivala potoke, ki s Pohorja tečejo proti Cretam. V Cretah je strmec majhen, zato so ti potoki pogosto poplavljali. Prevladovali so močvirni travniki z redkim drevjem, predvsem črno jelšo Alnus glutinosa. Sklenjenega gozda je bilo malo. Redke njive so se razprostirale na zahodnem in severozahodnem robu območja, kjer je bil svet nekoliko bolj dvignjen in sušen (Melik 1957). Med letoma 1976 in 1982 so hidromeliorirali večino nižinskega predela povodja Polskave in regulirali vodotoke (AvsiČ & Burja 1996). S tem se je povsem spremenila tudi raba zemljišč tega območja. Jelševja in gozdičke so posekali, močvirne travnike pa spremenili v intenzivno oskrbovane njive (Perko & Orožen Adamič 1999). Tako je pokrajina Cret dobila današnjo podobo. Znotraj visokovodnega nasipa zadrževalnika so se do leta 1993 ohranili zadnji obsežnejši ostanki močvirnih travnikov na tem območju (Vogrin 1996B), po potopitvi pa se je njihova površina zmanjšala na manj kot tretjino prvotnega obsega (KERČEK 2009). Podnebje Dravskega polja je zmerno celinsko. Na zahodnem delu Dravskega polja pade povprečno 1050 mm padavin. Povprečna letna temperatura v Mariboru je 9.7, na Ptuju pa 9.9°C. Največ padavin je poleti, nekoliko manj jeseni (Perko & Orožen Adamič 1999). 2.3. Vegetacija Vodni del zadrževalnika ima značilnosti rastlinskih združb evtrofnih stoječih voda (Zagmajster & Skaberne 2006). V začetnem delu notranjega kanala, v okoli 200 m širokem pasu ob zahodnem robu vodne površine ter v bazenih na južnem delu in kanalih na zahodnem delu zadrževalnika, so razvite združbe zakoreninjenih plavajočih makrofitov (slika 2, Dodatek - slika 3). Od teh na bolj odprti vodni površini prevladuje vodni orešek Trapa natans, na bolj zaraščenih predelih pa dristavci Potamogeton sp. V letih z nizko gladino se na blatnih površinah v večjem obsegu razvijejo združbe blatnih površin (Kaligarič 1997, lastni podatki). Med emerznimi makrofiti prevladujeta navadni trst Phragmites australis in širokolistni rogoz Typha latifolia (Dodatek - slika 4). Slednji je pogostejši bližje odprti vodni površini na zahodni in južni strani vodnega dela zadrževalnika. Trst prevladuje vzdolž notranjega kanala in ponekod na zahodnem robu odprte vodne površine (lastni podatki). Za pasom rogoza in trsta se proti robu zadrževalnika zvrstita še združbi ostrega Caricetum gracilis in visokega šašja Caricetum elatae ter pas mokrotnih travnikov s trstikasto stožko (združba Gentiano pneumonanthe—Molinietum litoralis Ilijanic et al. 1978) (Kaligarič 1997). Zaradi opustitve košnje po potopitvi zadrževalnika se njegov kopenski del ob južnem in zahodnem robu intenzivno zarašča. Zaraščajoče predele poraščajo visoke steblike ter močvirna jelševja in vrbovja. Dele zadrževalnika tik ob nasipu preraščajo robide Rubus spp., navadna krhlika Frangula alnus in invazivne vrste kanadska Solidago canadensis in orjaška zlata rozga S. gigantea ter deljenolistna rudbekija Rudbeckia laciniata (lastni podatki). Naravno rastje območja raziskave je gozd belega gabra Carpinus betulus ter doba Quercus robur (Zupančič et al. 1998), ki je viden severno in zahodno od zadrževalnika (Dodatek - slika 5). Južno od zadrževalnika med vasema Sestrže in Trnovec do zadrževalnika sega gozd bukve Fagus sylvatica. Nasip zadrževalnika je košen enkrat ali dvakrat na leto in ima suh značaj. 2.4. Vodni režim zadrževalnika V zadrževalnik se steka razbremenilni kanal Devine (dovodni kanal), ki se od glavne struge potoka odcepi na obrobju Starega Loga. V smeri proti zadrževalniku se dovodni kanal širi in se vanj vključi na skrajnem severozahodnem koncu (Dodatek - slika 6). Od zadrževalnika je ločen z zapornico, ki usmerja odvečno vodo v zbirni kanal, speljan vzdolž zahodnega, južnega in vzhodnega roba zadrževalnika (Dodatek - slika 7). Znotraj visokovodnega nasipa zadrževalnika se dovodni kanal nadaljuje s 40-70 metrov širokim notranjim kanalom (Dodatek - slika 8), ki je od preostalega vodnega dela zadrževalnika prav tako ločen z zapornico in manjšim nasipom. Celoten osrednji in vzhodni del zadrževalnika je odprta vodna površina z iztokom na vzhodnem delu visokovodnega nasipa. Iz iztočnega dela je speljan kratek odvodni kanal, ki povezuje zadrževalnik s potokom Polskavo (Dodatek - slika 9). Vzdolž južnega roba zadrževalnika, na notranji strani visokovodnega nasipa, ležijo bazeni. Ti so bili do leta 2008 ločeni od ostalega vodnega dela zadrževalnika z manjšim nasipom (Dodatek -slika 10). En večji in nekaj manjših vodnih jarkov ter posamezne mlake so znotraj visokovodnega nasipa na kopenskem delu zadrževalnika (Dodatek - slika 11; slika 2). Ti jarki so ostanki potokov, ki so se na današnje območje zadrževalnika stekali z Dravinjskih goric. Danes so potoki odrezani od zadrževalnika in se stekajo v zbirni kanal ob južnem nasipu. V zbirnem kanalu gladina vse leto izrazito niha. Narasle vode tega kanala so v obdobju 2002-2008 po vsakem močnejšem deževju skupaj s Polskavo poplavile travnike vzhodno od zadrževalnika (Dodatek - slika 12). Poplave so se pojavljale v vseh letnih časih, najpogostejše pa so bile jeseni. Slika 2: Ortofoto zadrževalnika Medvedce, julij 2006 (© Geodetska uprava Republike Slovenije). Zadrževalnik obdaja visokovodni nasip, vodni in kopenski del zadrževalnika sta ločena s 50-200 m širokim pasom rogoza Typha sp. in navadnega trsta Phragmites australis. Na SZ vogalu se v zadrževalnik steka dovodni kanal, ki se nadaljuje v širši notranji kanal. V začetnem delu notranjega kanala in ob zahodnem robu odprte vodne površine je viden pas zakoreninjenih plavajočih makrofitov. Vzdolž severnega in vzhodnega roba zadrževalnika se na zunanji strani nasipa raztezajo občasno poplavljeni travniki. Figure 2: Ortophoto of Medvedce reservoir, July 2006 (© Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia). The reservoir is surrounded by a highwater levee, the reservoir's aquatic and terrestrial parts are divided by a 50-200 m wide belt of Bulrush Typha sp. and Reed Phragmites australis. At the NW corner, an inflow channel leads into the reservoir and continues into a wider inner channel. At the beginning of the inner channel and along the western edge of the open water, belt of floating macrophytes can be clearly seen. The stretches outside the reservoir and along its northern and eastern edges are covered by periodically flooded meadows. V obdobju 2002—2008 je bila samo leta 2003 gladina v zadrževalniku zaradi suše poleti izrazito nižja kot v drugih letih tega obdobja (Dodatek — slika 13), sicer so bile razlike v gladinah med posameznimi leti majhne. Površina odprte vode v zadrževalniku je poleti leta 2002 merila 92 ha, leta 2003 65 ha in leta 2006 97 ha (KerČEK 2005A in lastne meritve na podlagi ortofota). Ocenjujeva, da je bila poletna površina potopljenega dela zadrževalnika v drugi polovici obdobja 2002—2008 za približno 5—10% večja kot v prvi polovici tega obdobja (z izjemo leta 2003). Gladina v zadrževalniku se je značilno ciklično spreminjala v okviru posameznega leta. Dinamiko polnjenja in praznjenja smo podrobno beležili le v letih 2007 in 2008. Upravljalec ribogojnice je vsako leto oktobra začel iz zadrževalnika postopno spuščati vodo. Do sredine novembra so v zadrževalniku ostale le majhne, nesklenjene vodne površine pri iztoku in na severovzhodnem delu (Dodatek — slika 14). Po izlovu rib v novembru so pričeli zadrževalnik vnovič polniti (slika 3). Vodna površina zadrževalnika je pozimi navadno v celoti zaledenela (Dodatek — slika 15). Gladina je dosegla maksimum v začetku aprila in se nato do začetka praznjenja zadrževalnika ni veliko spreminjala (slika 3). Izjema je zelo sušno leto 2003, ko je bila gladina vse leto nizka. Maksimalna gladina je bila v letih 2004 in 2007 dosežena že februarja. Leta 2007 je gladina začela postopoma upadati že konec avgusta, najnižjo točko pa je kot ponavadi dosegla novembra (slika 3a). a) 2007 b) 2008 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 3: Dinamika polnjenja in praznjenja zadrževalnika Medvedce v letih 2007 in 2008, prikazana v odstotkih z vodo pokrite površine vodnega dela zadrževalnika (~rna ~rta - celotna odprta vodna površina v zadrževalniku, siva ~rta - dovodni in notranji kanal) Figure 3: The filling and draining dynamics of Medvedce reservoir in 2007 and 2008, given as percentage of water-covered area of the aquatic part of the reservoir (black line - total open water area in the reservoir, grey line - inflow and inner channels) 3. Metode 3.1. Popisi vodnih ptic in ujed Popise vodnih ptic in ujed na območju raziskave smo sistematično opravljali v obdobju med 1. januarjem 2002 in 31. decembrom 2008. Za potrebe popisovanja smo koledarsko leto razdelili na desetdnevne periode (dekade). Koledarsko leto sestoji iz 37 dekad, pri čemer je zadnja v letu dolga samo pet dni (tabela 2). Obdobje raziskave obsega 259 dekad. V tem obdobju smo skušali popis opraviti vsaj enkrat v vsaki dekadi. Popisovali smo tako, da smo v vsakem posameznem popisu po celotni dolžini obhodili visokovodni nasip zadrževalnika. Pri tem smo se le izjemoma z nasipa odpravljali tudi v notranjost zadrževalnika ali na predele v njegovi okolici. Z nasipa smo pregledali celotno območje znotraj zadrževalnika (vodni in kopenski del) in v vseh smereh tudi območje v njegovi okolici, tako daleč od nasipa, kot ga je bilo mogoče pregledati s teleskopom. Razdalja, na kateri smo opazovali v okolici, je bila do 1.5 km na severni strani, do 1 km na vzhodni in zahodni strani ter največ 500 m na južni strani zadrževalnika. Za posamezen obhod zadrževalnika smo potrebovali od 1.5 h pozimi do 6 h v mesecih avgustu in septembru. Sistematično smo popisovali samo vodne ptice (v Sloveniji okvirno predstavniki družin Gaviidae, Podicipedidae, Pelecanidae, Phalacrocoracidae, Ardeidae, Cicconiidae, Threskiornithidae, Phoenicopteridae, Anatidae, Rallidae, Gruidae, Haematopodidae, Recurvirostridae, Burhinidae, Glareolidae, Charadriidae, Scolopacidae, Stercoraridae, Laridae, Sternidae in Alcidae ter vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus) in ujede (predstavniki družin Accipitridae, Pandionidae in Falconidae). Vse registrirane osebke omenjenih skupin ptic smo natančno prešteli ob vsakem obisku. Ce je bilo mogoče, smo zabeležili starost in spol opazovanih ptic, pri domnevnih gnezdilkah pa tudi gnezditveno vedenje. Priložnostno smo beležili tudi opazovanja drugih vrst. Popisovali smo v vseh delih dneva, vendar predvsem v jutranjem ali pozno popoldanskem času. Leta 2007 in 2008 smo skupaj z rednim popisom ali posebej v vsaki dekadi opravili še štetje velikih belih čapelj Casmerodius albus na prenočišču. Posebnih metod za popis težko odkrivnih in nočno aktivnih vrst nismo uporabljali, razen pri grahasti tukalici Porzana porzana leta 2004 in 2007 ter čapljici Ixobrychus minutus leta 2008. Grahaste tukalice je leta 2004 kartiral Kerček (2005A), leta 2007 pa smo predele s primernim habitatom v času teritorialnega oglašanja samcev vrste nekajkrat obiskali v nočnem času. Konec maja leta 2008 smo opravili en nočni popis teritorialnih samcev čapljice. 3.2. Opredelitev statusa vrst Za opredelitev statusa vrst na območju raziskave uporabljava naslednje kriterije: - Gnezdilke so vrste, pri katerih lahko na podlagi zbranih podatkov sklepamo na gnezdenje. Kriteriji za posamezne kategorije zanesljivosti gnezdenja (možna, verjetna oziroma potrjena gnezditev) so takšni, kot so bili uporabljeni v Evropskem atlasu gnezdilk (Hagemeijer & Blair 1997) oziroma Ornitološkem atlasu Slovenije (Geister 1995). V pričujočem delu obravnavava kot gnezdilke le vrste, ki izpolnjujejo kriterije za verjetno in potrjeno gnezditev. - Gosti so negnezdeče vrste oziroma osebki, ki se na območju pojavljajo v kateremkoli času, vendar se tukaj praviloma ne zadržujejo dalj časa. Glede na sezono pojavljanja razlikujeva štiri tipe gostov. Preletniki (preletni gosti) se pojavljajo v času spomladanske oziroma jesenske selitve, poletni gosti v poletnih mesecih zunaj selitvene sezone (v grobem za večino vrst obdobje maj-julij) in zimski gostje pozimi (v grobem za večino vrst december-februar). Obdobje selitve se med vrstami precej razlikuje, v grobem pa traja spomladi od februarja do maja in jeseni od julija do novembra, vendar pri redkih posameznih vrstah obsega celotno navedeno obdobje. Izjema so nekatere vrste pobrežnikov in močvirskih čiger, kjer je pri najbolj ekstremnih primerih obdobje trajanja spomladanske in jesenske selitve zvezno. Posledično so med vrstami razlike tudi v trajanju poletnega in zimskega obdobja. Prehranski gosti so gnezdilke okolice območja raziskave, ki tukaj ne gnezdijo, pojavljajo pa se v gnezditvenem obdobju med iskanjem hrane (povzeto po Kerček 2005A). Pri vrstah, ki se v geografski regiji območja raziskave ne selijo in zanje ni mogoče uporabiti navedene razdelitve glede na sezono pojavljanja, imenujeva obdobje pojavljanja zunaj sezone gnezdenja zunajgnezditveno obdobje. - Prezimovalci so vrste oziroma osebki, ki se na območju dalj časa zadržujejo v hladni polovici leta. Kriterij, da vrsto v posamezni zimi štejeva za prezimovalca, je, da se je pojavljala v 50% ali več dekad zimskega obdobja. V isto skupino spada tudi letovanje oziroma dolgotrajno zadrževanje negnezdečega osebka v topli polovici leta. Letovalci so vrste, ki so bile zabeležene vsaj v 50% dekad poletnega obdobja. Kategorijo letovanja uporabljava le za vrste, pri katerih poletno obdobje obsega vsaj pet dekad. V letovanje sodijo tudi osebki pognezditvene disperzije in osebki, ki se poleti pred začetkom jesenske selitve zbirajo na območjih golitve. - Celoletne vrste se na območju pojavljajo v celotnem obdobju koledarskega leta. Kriterij je, da je bila vrsta v obdobju 2002—2008 zabeležena v vseh dekadah koledarskega leta. Poleg tega je bil pogoj tudi, da je bila vrsta v vsakem mesecu zabeležena vsaj v štirih letih obdobja raziskave. Status vsake vrste v obdobju 2002—2008 opisujeva kvantitativno z različnimi kategorijami številčnosti in pogostnosti pojavljanja, opredeljenimi na podlagi določenih pogojev. Pogoji so različni za gnezdilke, goste in prezimovalce / letovalce območja. Kategorije pogostnosti so različne za goste ter gnezdilke in prezimovalce / letovalce. Pojavljanje vrste v posamezni dekadi obravnavava kot en podatek, ne glede na to, koliko štetij je bilo v dekadi dejansko opravljenih. To ne velja za vrste z manj kot 10 opazovanji, če je bilo v različnih opazovanjih v isti dekadi zabeleženo različno število osebkov. Kategorije številčnosti (število osebkov oziroma gnezdečih parov) so: - posamična, 1—2 osebka (1—2 para pri gnezdilkah), - maloštevilna, 3—20 osebkov (3—10 parov pri gnezdilkah), - številna, 21—100 osebkov (11—30 parov pri gnezdilkah), - zelo številna, > 100 osebkov (> 30 parov pri gnezdilkah). Kategorije pogostnosti gostov so: - izjemen (podatki v < 5% dekad), - redek (podatki v 5—10% dekad), - občasen (podatki v 10—25% dekad), - pogost (podatki v 25—50% dekad), - zelo pogost (podatki v > 50% dekad). Kategorije pogostnosti gnezdilk in prezimovalcev/ letovalcev so: - izjemna (gnezdenje oziroma prezimovanje/ letovanje v enem letu obdobja 2002—2008), - občasna (gnezdenje oziroma prezimovanje/ letovanje v 2—5 letih obdobja 2002—2008), - redna (gnezdenje oziroma prezimovanje / letovanje v šestih ali sedmih letih obdobja 2002—2008). Podrobna opredelitev statusa je vezana na posamezno obdobje pojavljanja (zimsko obdobje, selitev, poletno obdobje, zunajgnezditveno obdobje) in jo pri vsaki vrsti podajava ločeno za posamezno obdobje (ena vrsta je tako lahko hkrati npr. občasna, maloštevilna gnezdilka, pogost in številen preletnik ter redek, posamičen zimski gost). Odstotek dekad, v katerih je bila vrsta zabeležena, ki je pogoj za opredelitev kategorije pogostnosti pri gostih, se nanaša na obdobje pojavljanja. Razdelitev koledarskega leta na obdobja pojavljanja se med vrstami razlikuje in je bila narejena na podlagi splošne literature (Snow & Perrins 1998, Bauer et al. 2005), deloma pa tudi lastnih podatkov. Razdelitev je predstavljena v tabeli 3. Kategorijo številčnosti sva opredelila na podlagi srednje vrednosti (mediane) podatkov v ustreznem obdobju pojavljanja. 3.3. Uporabljeni podatki in predstavitev rezultatov V pričujočem delu sva uporabila vse nama dostopne podatke o pojavljanju vodnih ptic in ujed na območju raziskave v obdobju 2002—2008. V teh letih smo skupaj opravili 251 sistematičnih popisov po dekadah, in sicer leta 2002 36 popisov, leta 2003 37, leta 2004 36, leta 2005 33, leta 2006 35, leta 2007 37 in leta 2008 37 popisov. V obdobju raziskave so ostale neobdelane naslednje dekade: 2. dekada leta 2002, 37. dekada leta 2004, 4., 5., 6. in 12. dekada leta 2005 ter 24. in 37. dekada leta 2006. Večino popisov (90%) sva opravila avtorja raziskave (Dejan Bordjan 167 popisov, Luka Božič 55 popisov). Preostali del so opravili drugi sodelavci (Matjaž Kerček, Aleš Tomažič, Matjaž Premzl, Jakob Smole, Aleksander Koren, Blaž Blažič, Jurij Hanžel in Tanja Sumrada). Matjaž Kerček je v letih 2002 in 2003 samostojno ali skupaj s prvim avtorjem opravil 76 sistematičnih popisov (Kerček 2005A). Poleg tega je bilo v celotnem obdobju raziskave s strani avtorjev in drugih sodelavcev opravljenih še precej nepopolnih popisov, v katerih so bile zabeležene oziroma preštete samo nekatere vrste ptic, ponavadi redkejše, maloštevilne ali drugače zanimive vrste. Zbrala sva tudi naključna opazovanja redkejših vrst in upoštevala že objavljene podatke. Stevilčnost vrst, ki smo jih v obdobju 2002—2008 zabeležili vsaj desetkrat, sva v sistematskem delu prikazala z grafikoni kot vsoto števila osebkov v posameznih dekadah v vsakem letu obdobja raziskave. Ce je bilo v istem letu v posamezni dekadi za vrsto več podatkov, sva pri prikazu upoštevala največje število osebkov. Namen je bil namreč predstaviti čas pojavljanja, spreminjanje številčnosti v koledarskem letu in dinamiko selitve pogostejših vrst na območju raziskave. Za omenjene vrste tabelarično podajava frekvenco pojavljanja, največje število opazovanih osebkov, mesec in dekado največjega števila, dominanco ter oceno števila gnezdečih parov v vsakem letu obdobja raziskave in za celotno obdobje 2002-2008. Mesec in dekado z največjim številom sva navedla le za leta, v katerih je bilo največje število opazovanih osebkov vsaj tri in največje število ni nastopalo v več kot dveh dekadah. Frekvenca je delež dekad (v odstotkih), v katerih je bila vrsta zabeležena, dominanca pa delež osebkov posamezne vrste v primerjavi s skupnim številom osebkov vseh vrst. Dominanca vrst je izražena v odstotkih, pri čemer so vrste z več kot 10% stopnjo evdominantne, vrste s 5-10% stopnjo pa dominantne (po Tarman 1992). V posebnem poglavju predstavljava tudi mesečne dominance evdominantnih in dominantnih vrst. Gnezdečo populacijo sva pri racah ocenila na podlagi štetja samic z mladiči, štetja parov in štetja samcev brez spremstva samice v gnezditvenem obdobju. Pri ponirkih sva to število ocenila s štetjem odraslih osebkov v prvem delu gnezditvenega obdobja in štetjem družin z mladiči, pri liski Fulica atra pa zaradi stalnega pojavljanja negnezdečih osebkov le s štetjem družin z mladiči. Pri redkejših in težko odkrivnih vodnih pticah sva število gnezdečih parov ocenila arbitrarno, pri tem sva upoštevala vsa opazovanja odraslih osebkov ter registracije teritorialno oglašajočih se samcev in njihove lokacije v zadrževalniku. Pri ujedah sva število gnezdečih parov ocenila na podlagi odraslih osebkov oziroma parov, pojavljajočih se v gnezditvenem obdobju. Oceno števila gnezdečih parov v posameznem letu obdobja raziskave podajava pri vodnih pticah kot zaprti interval, kjer je minimum število parov s potrjeno gnezditvijo, maksimum pa največje možno število parov glede na opazovanja v gnezditvenem obdobju. Izjemi sta liska in v nekaterih letih čopasti ponirek Podiceps cristatus, pri katerih je ocena podana neintervalno, in sicer na podlagi števila družin z mladiči. Ocene števila gnezdečih parov za leti 2002 in 2003 sva večinoma povzela po KerČKU (2005A). Pri pribi Vanellus vanellus sva podala samo oceno števila gnezdečih parov v notranjosti zadrževalnika, saj na podlagi zbranih podatkov nisva mogla izdelati ocene za celotno območje raziskave. Pri vrstah, ki so bile v obdobju 2002-2008 zabeležene manj kot desetkrat, navajava vsa opazovanja z datumom, številom opazovanih osebkov in avtorjem opazovanja. V sistematski del sva vključila tudi starejše podatke (pred obdobjem 2002-2008), ki sva jih zbrala na osnovi naslednjih kriterijev: vsa opazovanja vrst, za katere je bilo v obdobju 2002-2008 zbranih manj kot 20 podatkov, opazovanja nenavadno velikega števila osebkov vrste (gledano v celoti ali samo za določeno obdobje pojavljanja) in opazovanja v dekadah, v katerih vrsta v obdobju 2002-2008 ni bila zabeležena. Pri redkejših vrstah predstavljajo navedeni starejši podatki hkrati tudi vse znane starejše podatke o njihovem pojavljanju. Pri vseh navedbah opazovanj z datumi podajava vir, če tega ni, pomeni da je podatek enega izmed avtorjev. Neobjavljene podatke o vrstah z manj kot desetimi opazovanji in starejše neobjavljene podatke različnih avtorjev, ki jih je zbral že KerČEK (2005A), povzemava po tem viru. Pri vseh vrstah rac (rod Anas in Aythya), za katere smo zbrali dovolj podatkov o spolni sestavi med spomladansko selitvijo (skupaj najmanj 300 osebkov, vsaj 20 osebkov v posamezni dekadi), sva v sistematskem delu to prikazala z grafikoni razmerja med spoloma po posameznih dekadah za celotno obdobje 2002-2008 skupaj. 4. Rezultati in diskusija 4.1. Število vrst in osebkov Na območju raziskave je bilo do konca leta 2008 zabeleženih 115 vrst vodnih ptic in ujed, kar je 62.8% vseh predstavnikov teh dveh skupin, ki so bili potrjeno ugotovljeni v Sloveniji (183 vrst; glej Božič 2001B). V obdobju 2002-2008 smo zabeležili 108 vrst. Sedem vrst vodnih ptic in ujed, ki so bile opazovane pred letom 2002, v obdobju 2002-2008 nismo zabeležili (rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus, plamenec Phoenicopterus roseus, belolična trdorepka Oxyura jamaicensis, planinski orel Aquila chrysaetos, mali orel A. pennata, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus in kamenjar Arenaria interpres). 27 vrst na območju zadrževalnika ni bilo opazovanih pred obdobjem 2002-2008. Število zabeleženih vrst je nekoliko manjše od pričakovanega predvsem zaradi majhnosti območja in odsotnosti nekaterih redkejših vodnih ptic, ki se v Sloveniji pojavljajo v hladnem delu leta, ko je zadrževalnik večino časa prazen oziroma zaledenel (npr. slapniki Gavidae, zlatouhi ponirek Podiceps auritus, rjavka Aythya marila, beloliska Melanita fusca itd.). Število zabeleženih vrst je bilo največje v času obeh selitev. Takrat smo na območju raziskave v enem samem dnevu redno zabeležili več kot 30 vrst. Spomladi je bilo največ vrst konec marca in v prvi polovici aprila (9.-11. dekada), jeseni pa v drugi polovici avgusta in začetku septembra (23.-25. dekada). Največ vrst v eni dekadi smo opazovali v začetku septembra 2003, in sicer 51, konec avgusta 2008 pa smo v eni dekadi opazovali 48 vrst. V času jesenske selitve smo 14-krat v eni dekadi opazovali 40 vrst ali več. Spomladi smo največ vrst opazovali konec aprila 2007, in sicer 45, trikrat pa smo v tem času v eni dekadi zabeležili več kot Slika 4: Letna dinamika števila vrst (linije) in skupnega števila osebkov (stolpci) vodnih ptic in ujed po dekadah na območju zadrževalnika Medvedce v obdobju 2002-2008 (a-g). V grafikonu je za celotno obdobje (h) uporabljena srednja vrednost (mediana) podatkov za obdobje 2002-2008. Figure 4: Yearly dynamics of the number of species (lines) and total number of individuals (bars) of waterbirds and raptors during 10-day periods in the area of Medvedce reservoir during the 2002-2008 period. For the entire period (h), the median of data for the 2002-2008 period is used. Month Nadaljevanje slike 4 / Continuation of Figure 4 e) 2006 n ra 3 TJ "> C "S o > o .a t/> 32 33 341 351 36 XI XI Dekada / Mesec / 10-day period / Month Ardea cinerea Casmerodius albus Anas platyrhynchos Bute o buteo L michahellis / cachinnans Phalacrocorax carbo Larus ridibundus Tachybaptus ruficollis Aythya ferina Aythya fuligula Anas crecca Podiceps cristatus Fulica atra Falco tinnunculus Cygnus olor Anas strepera Circus aeruginosa Vanellus vanellus Anas querquedula Gallinula chloropus Alee do atthis Anas c/ypeata Aythya nyroca Gafl/nago gallinago Philomachus pugnax Anas pen elope Haliaeetus albicilla Numenius arquata Tringa gfareola Accipiter nisus Chlidonias n/ger Tringa nebularia Podiceps nigricollis Actitis hypoleucos Accipiter gentilis Milvus migrans Circus cyaneus Tringa ochropus Anas acuta Falco subbuteo Ciconia ciconia Rallus aquaticus Ardea purpurea Falco peregrinus Egretta garzetta Pandion haliaetus Tringa erythropus Pernis ap ivorus Ciconia nigra Tringa totanus Sterna hirundo Anseranser Calidris alpina Hydrocoloeus minutus Aquila clanga Larus canus Nycticorax nycticorax Chlidonias hybrida Charadrius dubius Himantopus him antopus Netta rutina Chlidonias leucopterus Ixobrychus minutus Platalea leucorodia Larus melanocephalus Grus grus Botaurus stellaris Limosa limosa Charadrius hiaticula Circus pygargus Bucephala clangula Pluvialis squatarola Porzana parva Calidris minuta Falco vespertinus Mergus merganser 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Frekvenca / Frequency (%) Slika 5: Frekvence pojavljanja vodnih ptic in ujed, ki so bile na območju zadrževalnika Medvedce v obdobju 2002-2008 opazovane vsaj desetkrat (76 vrst) Figure 5: Frequencies of waterbirds and raptors, recorded in the area of Medvedce reservoir at least 10-times during the 2002-2008 period (76 species) 40 vrst. Manj smo jih zabeležili med drugo polovico maja in prvo polovico junija, ko smo na območju raziskave lahko večinoma opazovali samo gnezdilke ter nekaj preletnikov in letovalcev (v povprečju okoli 25 vrst). Najmanj vrst smo opazovali v zimskem času, med decembrom in februarjem (slika 4). V tem delu leta je bila vodna površina v zadrževalniku navadno zaledenela, okolica pa pokrita s snegom. Takrat je bilo običajno zabeleženih do 10 vrst. Najmanj vrst v celotnem obdobju 2002-2008 je bilo v drugi dekadi januarja in februarja 2003 ter prvi dekadi februarja 2006, ko smo zabeležili le štiri vrste. Višek števila vrst je bil v treh letih obdobja 2002-2008 dosežen konec avgusta (2004, 2005 in 2008), enkrat pa v začetku septembra (2003). V preostalih letih je bil višek trikrat spomladi (konec marca 2002, v sredini aprila 2006 in konec aprila 2007) (slika 4). K neobičajno velikemu številu vrst v sredini oktobra leta 2007 je prispevalo veliko različnih preletnikov, zlasti pobrežnikov, ki so se na območju zadrževalnika ustavili zaradi neugodnega vremena za selitev. Ceprav je bilo število zabeleženih vrst v spomladanskem oziroma jesenskem času podobno, pa je bilo število osebkov jeseni bistveno večje (slika 4). Razlika je predvsem zaradi velikega števila na zadrževalniku izvaljenih mladičev, pognezditvene disperzije in večjega števila osebkov posameznih vrst na jesenski selitvi (pojavljanje mladih osebkov), medtem ko je spomladi mogoče videti samo preletnike (večinoma odrasle osebke) in gnezdeče pare. Spomladanski in jesenski višek skupnega števila osebkov se ne ujemata povsem z viškoma v številu vrst. Spomladi je bilo največ osebkov zabeleženih med koncem februarja in koncem marca (6.-9. dekada), jeseni pa med koncem avgusta in koncem septembra (24.-27. dekada). Največje skupno število osebkov vseh vrst smo prešteli konec septembra 2005, in sicer 7079. Najmanj osebkov je bilo v drugi dekadi januarja 2003 ter prvi dekadi marca 2005, in sicer le devet. Višek števila osebkov je bil v letih 2002-2006 vselej dosežen v septembru (po dvakrat v 25. in 26. dekadi ter enkrat v 27. dekadi), leta 2007 konec avgusta in leta 2008 že v sredini julija (slika 4). Zgodnji višek leta 2008 je mogoče razložiti z manjšim številom, predvsem pa zgodnejšim jesenskim odhodom številčno prevladujoče liske, v primerjavi z drugimi leti obdobja raziskave. Dinamika pojavljanja vodnih ptic in ujed ter njihove številčnosti je na območju raziskave drugačna kot na številnih drugih mokriščih v Sloveniji, kjer so bile vodne ptice in ujede podrobno preučevane. Na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) Fulica atra Anas platyrhynchos Larus ridibundus Aythya ferina Arde a cinere a Vanellus vanellus Casmerodius a/bus Tachybaptus ruficollis Phalacrocorax carbo Anas crecca Aythya fuligula Podiceps cristatus Larus michahellis/cachinnans Anas querquedula Philomachus pugnax Chlidonias niger Cygnus olor Buteo buteo Numenius arquata Anas strepera Anas pene/ope Tringa g/areo/a Anas c/ypeafa Gallinula chloropus Gallinago gallinago Circus aeruginosus Ostale vrste / Other species 36.2 33.0 7.0 10 15 20 25 Dominanca / Dominance (%) 30 35 40 Slika 6: Dominance vodnih ptic in ujed na območju zadrževalnika Medvedce v obdobju 2002-2008 (prikazane so vrste z dominanco, večjo od 0.1%) Figure 6: Dominances of waterbirds and raptors in the area of Medvedce reservoir in the 2002-2008 period (only species with dominance exceeding 0.1% are given) je število vodnih ptic veliko v spomladanskem in jesensko—zimskem času, saj sta obe poplavni ravnici takrat navadno pod vodo. Drugače je v poletnem času, ko se poplavna voda umakne in se območji izsušita. Na večjih, oligotrofnih alpskih vodnih telesih je prav tako največ vodnih ptic v času prezimovanja in selitve, v poletnih mesecih pa je opaziti le malo osebkov manjšega števila vrst (Trontelj 1992, Jančar et al. 2007). Na območju raziskave je število tako vrst kot osebkov v zimskem času najmanjše. Dinamika pojavljanja vrst na manjših jezerih, kot sta na primer @ovneško jezero (Vogrin 2005) in ribnik Vrbje (Vogrin 1996A), se od dinamike na območju raziskave razlikuje po večjih nihanjih v številu osebkov v krajših obdobjih. Zaradi pomanjkanja vode in zaledenelosti vodne površine, deloma pa tudi majhne velikosti in globine vode zadrževalnika, število vodnih ptic v zimskih mesecih na območju raziskave ni primerljivo s tistim na velikih akumulacijah na reki Dravi, med katerimi je najbližje oddaljeno vsega 15 km (Bibič 1988, Stumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001B, 2002B & 2005, Božič 2005, 2006, 2007 & 2008). Tako kot zadrževalnik imajo tudi akumulacije v Pesniški dolini pozimi zaradi istih razlogov manjše število vodnih ptic (Bibič 1988). 4.2. Statusi vrst V obdobju 2002-2008 smo na območju zadrževalnika gnezdenje zabeležili pri 33 vrstah vodnih ptic in ujed. Dve vrsti (bela štorklja Ciconia ciconia in belorepec Haliaeetus albicilla) sta redno gnezdili v bližnji okolici, na območju raziskave pa sta se prehranjevali. Kozica Gallinago gallinago, nekdanja gnezdilka območja (Vogrin 1996B), kot edina vrsta iz skupine vodnih ptic in ujed v obdobju raziskave tukaj ni več gnezdila (Kerček 2005A & 2009, lastni podatki). Gnezdenje večine zanimivejših oziroma varstveno pomembnih vrst je bilo v obdobju 2002-2008 ugotovljeno prvič na tem območju. 19 vrst je v obdobju 2002-2008 gnezdilo redno, 11 občasno, tri pa so gnezdile samo enkrat in imajo status izjemne gnezdilke. Status preletnika ima 100 vrst oziroma 87.0% vseh ugotovljenih vodnih ptic in ujed. Med njimi je 20 Tabela 1: Primerjava dominanc evdominantnih (stopnja dominance >10%) in dominantnih vrst (stopnja dominance 5-10%) v posameznem mesecu v obdobju 2002-2008 na območju zadrževalnika Medvedce (N je skupno število osebkov v mesecu v posameznem letu). Prikazane so samo vrednosti dominanc, večje od 5%. Table 1: Comparison of dominances of eudominant (dominance >10%) and dominant species (dominance 5-10%) in individual month during the 2002-2008 period in the area of Medvedce reservoir (N is total number of individuals per month in a given year). Only values of dominance higer than 5% are given. Mesec/ Vrsta / Species Month 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 I N 509 170 1135 139 130 5538 1837 9458 Casmerodius albus 14.6 38.1 13.1 15.5 5.6 Ardea cinerea 61.6 28.8 14.6 Anas platyrhynchos 88.4 8.6 80.9 5.8 41.5 96.1 75.7 86.4 Buteo buteo 9.3 15.1 15.4 II N Casmerodius albus Ardea cinerea Anas crecca 1060 11.0 55 9.1 9.1 3647 0 1673 5.8 4496 2165 14.1 5.3 13096 Anas platyrhynchos 38.0 56.4 87.4 78.5 79.9 54.7 74.2 Buteo buteo 20.0 Vanellus vanellus 21.9 3.8 10.1 15.8 8.6 III N Ardea cinerea Anas crecca 2515 6.2 1189 4518 1920 8.3 5465 5.7 4508 2388 6.3 22503 Anas platyrhynchos 18.6 13.6 60.9 29.6 21.0 31.7 25.3 31.7 Anas querquedula 16.2 Aythya ferina 5.0 Fulica atra 7.3 11.3 Vanellus vanellus 48.9 22.0 6.0 13.9 32.6 15.9 20.2 22.3 Philomachus pugnax 24.9 Larus ridibundus 13.0 19.5 18.2 18.6 12.3 IV N 1368 1519 1220 1057 1593 1921 1449 10127 Tachybaptus ruficollis 6.3 6.6 11.4 9.6 10.5 7.5 Podiceps cristatus 5.5 7.0 Phalacrocorax carbo 7.1 7.7 Ardea cinerea 5.0 6.6 5.9 5.8 9.2 5.9 Anas platyrhynchos 21.2 16.7 15.3 23.7 14.9 13.6 16.7 17.0 Anas querquedula 5.1 6.3 Aythya ferina 5.9 6.6 Aythya fuligula 5.9 5.4 Fulica atra 6.9 6.7 25.7 22.6 13.7 14.9 5.7 13.2 Vanellus vanellus 12.7 6.7 Philomachus pugnax 7.5 21.7 5.3 L. michahellis / cachinnans 12.4 Chlidonias niger 5.1 6.6 V N Tachybaptus ruficollis Podiceps cristatus Ardea cinerea 1741 2113 1147 5.3 1641 6.3 1420 5.4 6.5 1951 1807 5.0 5.2 11820 Anas platyrhynchos 26.5 27.2 15.3 29.8 15.7 18.4 10.2 20.9 Aythya ferina 7.8 Aythya fuligula 8.8 8.7 Fulica atra 24.9 19.8 29.9 22.8 10.9 43.3 25.6 25.6 Philomachus pugnax 13.4 9.9 L. michahellis / cachinnans 5.1 5.5 8.2 Chlidonias niger 7.1 9.9 7.0 6.1 21.6 7.4 Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1 Mesec/ Vrsta / Species Month 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 VI N 3157 4661 3436 3797 7071 7897 5152 35I7I Anas platyrhynchos 19.9 35.7 27.4 29.1 20.5 7.7 9.6 19.6 Fulica atra 54.2 29.7 40.4 36.8 15.1 53.5 57.2 40.2 Larus ridibundus 7.9 15.6 16.1 14.2 51.9 27.0 14.0 24.4 VII N 7285 224 554 2 8732 9023 10700 10697 57839 Anas platyrhynchos 13.3 19.4 15.4 27.6 18.7 17.0 9.1 17.0 Fulica atra 53.5 57.2 57.7 48.0 36.9 54.4 42.0 48.9 Larus ridibundus 16.0 5.1 8.1 9.9 28.4 15.2 34.4 18.4 VIII N 9544 8154 11409 14142 8276 16066 9382 76973 Anas platyrhynchos 29.5 36.3 23.3 30.0 39.4 21.5 29.0 28.7 Fulica atra 53.2 45.3 63.3 47.5 41.4 64.2 51.9 53.7 IX N 11668 9890 17400 17481 14072 10152 6969 87632 Anas platyrhynchos 23.0 46.3 23.3 27.0 40.8 25.6 48.0 35.0 Fulica atra 60.0 38.9 49.4 56.3 43.2 59.3 23.7 49.1 Aythya ferina 6.3 X N 5647 8798 77°9 10363 5031 5742 4655 47945 Casmerodius albus 7.1 7.5 Anas crecca 8.4 7.6 Anas platyrhynchos 49.5 5 8 40.2 33.6 65.6 57.5 52.5 49.8 Aythya ferina 6.7 5.9 5.2 Fulica atra 15.9 29.1 28.5 46.2 8.9 23.4 Larus ridibundus 6.4 5.6 XI N 2229 1537 3859 859 2726 910 2726 14846 Phalacrocorax carbo 6.3 Casmerodius albus 19.1 11.9 7.7 21.8 12.3 42.1 17.4 15.4 Ardea cinerea 18.8 15.5 11.0 27.8 7.9 35.2 18.0 15.8 Anas crecca 14.5 Anas platyrhynchos 9.0 35.0 12.0 37.2 23.6 19.5 Aythya ferina 5.8 Grus grus 7.3 5.4 Vanellus vanellus 5.1 12.0 18.1 27.9 9.2 Larus ridibundus 24.2 18.7 29.8 8.1 9.3 16.7 L. michahellis / cachinnans 9.9 XII N 1270 494 577 1536 630 432 4212 9151 Casmerodius albus 19.1 17.2 13.0 5.1 12.3 32.4 10.7 Ardea cinerea 21.3 13.2 26.5 5.1 15.6 22.7 9.3 Anser albifrons 10.1 Anas crecca 6.5 5.1 Anas platyrhynchos 55.6 77.3 6.5 69.8 56.1 Buteo buteo 5.7 Larus ridibundus 42.5 7.1 L. michahellis / cachinnans 31.4 28.0 8.6 8.0 zelo pogostih preletnikov, 12 pogostih, 15 občasnih, 20 redkih in 27 izjemnih preletnikov. Pri dveh vrstah statusa preletnika nismo mogli kvantitativno ovrednotiti, preletniki pa so tudi štiri celoletne vrste. Skoraj polovica (13) izjemnih preletnikov je bila do konca leta 2008 na območju zadrževalnika opazovana samo enkrat. Vrst s statusom poletnega gosta je 35, le dve pa sta bili zelo pogosti. To je posledica dejstva, da večina negnezdečih vrst, ki se v poletnem obdobju na območju zadrževalnika pojavlja bolj ali manj stalno, tam tudi letuje in jih obravnavava kot letovalce. Slednjih je 19 vrst, med njimi pa prevladujejo na območju raziskave tudi na splošno pogoste in številne vrste vodnih ptic. 35 vrst ima status zimskega gosta. Samo tri vrste so bile v zimskem obdobju pogoste in nobena zelo pogosta. Prezimovanje smo v celotnem obdobju raziskave zabeležili pri devetih vrstah. Med temi so redno prezimovale le celoletne vrste, pri drugih je bilo prezimovanje občasno ali izjemno. Majhno število rednih prezimovalcev in pogostih zimskih gostov je posledica za večino vrst neugodnih pogojev v tem delu leta na območju zadrževalnika. Celoletnih vrst je pet (velika bela čaplja, siva čaplja Ardea cinerea, mlakarica Anas platyrhynchos, kanja Buteo buteo in postovka Falco tinnunculus). Statuse vseh vrst podajava pregledno v tabeli 4. 4.3. Frekvenca in dominanca vrst Edina vrsta, ki smo jo v obdobju 2002-2008 opazovali v vseh 251 dekadah, je bila siva čaplja. V več kot 90% dekad smo zabeležili še veliko belo čapljo (96.0% oziroma 241 dekad) in mlakarico (92.8% oziroma 232 dekad). V 50-90% dekad smo zabeležili 18 oziroma 16.7% vseh v obdobju 2002-2008 ugotovljenih vrst (slika 5). V obdobju 2002-2008 smo 32 oziroma 29.6% vseh ugotovljenih vrst opazovali manj kot desetkrat, od tega 12 (11.0%) samo enkrat. 21 vrst, ki smo jih v obdobju 2002-2008 zabeležili več kot desetkrat, vsaj v enem koledarskem letu tega obdobja nismo opazili. V obdobju 2002-2008 smo skupaj prešteli 396 756 osebkov vseh vrst vodnih ptic in ujed. Tri najštevilčnejše vrste, liska, mlakarica in rečni galeb Larus ridibundus, skupaj sestavljajo 76.1% vseh preštetih ptic, od tega samo deleža liske in mlakarice skupaj 69.1%. Na območju raziskave je imelo v obdobju 2002-2008 26 vrst stopnjo dominance večjo od 0.1% (slika 6). Mlakarica je bila v vseh letih evdominantna vrsta med marcem in oktobrom, razen junija in julija, ko je bila v letih 2007 in 2008 dominantna. Mlakarica je bila pogosto evdominantna tudi v zimskih mesecih, zlasti v drugi polovici zime (januar-februar), kadar vodna površina ni bila zaledenela. Tako je na primer januarja leta 2007 sestavljala 96.1% vseh preštetih osebkov na območju raziskave. Liska je bila aprila dominantna ali evdominantna, med majem in septembrom pa vselej evdominantna vrsta. Najvišjo dominanco je v večini let dosegla med julijem in septembrom, ko se je ta redko spustila pod 40% in samo septembra leta 2008 pod 30% (tabela 1). Podobno izrazito prevladujoč delež liske je bil leta 2008 zabeležen na Ormoškem (55.5% vseh vodnih ptic avgusta in 87.8% septembra) in Ptujskem jezeru (53.3% vseh vodnih ptic avgusta in 67.0% septembra) (lastni podatki). Na ribniku Vrbje v Spodnji Savinjski dolini je liska sestavljala 62.2% vseh preštetih osebkov vodnih ptic v koledarskem letu (Vogrin 1996A). Novembra in decembra, ko je bila gladina v zadrževalniku ponavadi najnižja, sta bili v večini let evdominantni vrsti siva in velika bela čaplja. Marca je bila v vseh letih, razen 2004, evdominantna vrsta priba, ki se v tem času v velikem številu seli čez območje raziskave. Za april je bilo značilno razmeroma majhno število osebkov na območju zadrževalnika, tako da je bil navadno ena izmed treh dominantnih vrst mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čeprav je njegovo število v tem času redko preseglo 60 osebkov. Na splošno je bilo za spomladanske in pozno jesenske mesece značilno relativno veliko število dominantnih vrst (8-13 za celotno obdobje 2002-2008). Poleg dveh ali treh najštevilčnejših vrst so bile v tem času v posameznih letih dominantne različne vrste. V juniju in juliju se je kot dominantna oziroma evdominantna vrsta pojavljal rečni galeb, ki je v teh dveh mesecih na zadrževalniku redno prenočeval v velikem številu. Rečni galeb je bil v nekaterih letih dominantna oziroma evdominantna vrsta tudi v marcu in obdobju oktober-december, ko poteka selitev vrste, blatne površine v napol praznem zadrževalniku pa galebom omogočajo ugodne pogoje za prehranjevanje. Značilnost mesecev avgusta in septembra v obdobju 2002-2008 je bila, da z izjemo septembra 2008 -poleg liske in mlakarice, ki sta bili evdominantni vrsti - nobena druga vrsta ni dosegla 5% stopnje dominance. Dominanca mlakarice in liske skupaj je v tem času redko padla pod 80%. Leta 2003 je bila gladina v zadrževalniku neobičajno nizka, kar je vplivalo na pojavljanje večjega števila pobrežnikov. Tako je bil togotnik Philomachus pugnax v tem letu evdominantna vrsta mesecev marca, aprila in maja (tabela 1). _u> (0 3 ■o > 3 A 55 900 850 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 13 2003 ■ 2002 mm 12 3 4 5 7 I 8 I 9 III 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 IV V 16 I 17 I 18 VI 19 I 20 I 21 22 I 23 I 24 25 | 26 27 VII VIII IX 28 I 29 I 30 X 31 I 32 I 33 34 I 35 I 36 I 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 7: Dinamika pojavljanja malega ponirka Tachybaptus ruficollis na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (172 podatkov) Figure 7: Dynamics of the Little Grebe Tachybaptus ruficollis occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (172 records) 4.4. Pregled obravnavanih vrst 4.4.1. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Mali ponirek je gnezdilec, preletnik, zimski gost in letovalec zadrževalnika. Prve osebke smo navadno opazili v marcu, ko je bila gladina dovolj visoka, da so lahko poiskali zavetje med potopljenimi vejami. Spomladanski višek v prvi polovici aprila se ujema z viškom selitve v Srednji Evropi (Bauer et al. 2005). Število osebkov se je junija pričelo večati zaradi mladih osebkov, izvaljenih na zadrževalniku, kasneje pa verjetno tudi zaradi prihoda osebkov od drugod. Največje število osebkov smo prešteli med koncem julija in začetkom septembra, ko so zabeležili maksimume tudi na nekaterih drugih vodnih telesih (npr. Stumberger & Denac 1994, Vogrin 1996A). Število osebkov je jeseni z znižanjem vodne gladine močno upadlo, pred začetkom zime pa so mali ponirki povsem izginili z zadrževalnika. Število gnezdečih parov je verjetno podcenjeno, saj mali ponirek gnezdi tudi v vodnih jarkih na kopenskem delu zadrževalnika, ki so večinoma ostali nepregledani (slika 7, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - reden, številen gnezdilec - zelo pogost, številen preletnik - izjemen, posamičen zimski gost - reden, številen letovalec Starejši podatki: • 31.8.1999: 189 os. (B. Stumberger osebno) • 23.10.1999: 111 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.2. Čopasti ponirek Podiceps cristatus Čopasti ponirek je gnezdilec, preletnik, zimski gost in letovalec zadrževalnika. Na zadrževalniku je velik del parov gnezdil zelo pozno v gnezditveni sezoni. Tako smo na primer opazovali za letenje nesposobne mladiče novembra 2007 tudi še potem, ko se je gladina že močno znižala. Večinoma verjetno ni šlo za druga legla, saj so ta pri čopastem ponirku redka (Bauer et al. 2005). Meniva, da je pozno gnezdenje povezano z razpoložljivostjo hrane. Manjše ribe, ki so glavni vir hrane čopastega ponirka (Bauer et al. 2005), je v zadrževalniku opaziti šele od začetka poletja naprej, ko odrastejo mladice vloženih ribogojnih vrst. V letu 2003 čopasti ponirek zaradi nizke gladine ni gnezdil. Polnjenje zadrževalnika v februarju se ujema z začetkom spomladanske selitve čopastega ponirka (Cramp 1998). Čopasti ponirek se je na zadrževalniku pojavil približno 10 dni prej kot na Račkih ribnikih (primerjaj z Vogrin 1989). Število ponirkov je doseglo običajno spomladansko vrednost sredi aprila. Spomladanske selitve, ki na Ptujskem jezeru doseže višek med koncem marca in sredino aprila (Stumberger 1981), nismo opazili, saj so bili v tem času na zadrževalniku običajno le gnezdeči osebki. Začetek povečevanja 400 n ■S 350 3 ■o > 3oo ■o c ~ 250 ■s O 200 ^ 150 O J* ■g 100 m o *i 50 xn 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 1 2 3 4 5 6 10 111 112 13 114 115 IV v 16 17 118 VI 19 120 | 21 22 123 124 25 | 26 27 VII VIII IX 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 8: Dinamika pojavljanja čopastega ponirka Podiceps cristatus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (166 podatkov) Figure 8: Dynamics of the Great Crested Grebe Podiceps cristatus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (166 records) števila smo zabeležili v začetku julija, deloma zaradi mladostnih osebkov, izvaljenih na zadrževalniku. Poleg tega se je število čopastih ponirkov na zadrževalniku poleti verjetno povečalo tudi zaradi prihoda osebkov z drugih vodnih teles Dravskega polja. V obdobju jesenske selitve, ki je bila na zadrževalniku podobno kot na akumulacijah na reki Dravi najbolj izrazita med sredino avgusta in sredino septembra (lastni podatki), smo na zadrževalniku zabeležili največ čopastih ponirkov. Tako kot Račke ribnike, zadrževalnik Požeg in Glinokope pri Pragerskem (Vogrin 1989) je čopasti ponirek v obdobju 2002-2008 zadrževalnik čez zimo zapustil. Pozimi smo ga zabeležili le v začetku zimskega obdobja (slika 8, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - reden, številen gnezdilec - zelo pogost, maloštevilen preletnik - izjemen, posamičen zimski gost - reden, številen letovalec Starejši podatki: • 31.8.1998: 70 os. (Kerček 2005A) 4.4.3. Rjavovrati ponirek Podiceps grisegena Rjavovrati ponirek je na zadrževalniku izjemen, posamičen preletnik. V obdobju 2002-2008 smo zbrali pet podatkov. Vsa opazovanja razen enega so iz leta 2005. Med koncem julija in začetkom septembra leta 2005 je bil verjetno opazovan isti osebek. Rjavovrati ponirek je bil zabeležen tudi dvakrat pred letom 2002. Opazovanja (6 podatkov): • 17.-20.4.2005: 1 os. • 28.7.2005: 1 os. • 23.8.2005: 1 os. • 2.9.2005: 1 os. • 18.8.2008: 1 os. Starejši podatki: • 23.-24.10.1999: 2 os. (B. Stumberger osebno, lastni podatki) • 7.10.2001: 1 os. 4.4.4. Crnovrati ponirek Podiceps nigpicollis Crnovrati ponirek je na zadrževalniku gnezdilec, preletnik in poletni gost. Spomladi smo ga prvič opazili sredi marca, ko se začne spomladanska selitev vrste (Cramp 1998). Konec maja in v juniju smo verjetno opazovali le gnezdeče osebke, čeprav smo gnezdenje potrdili samo leta 2004, ko smo opazovali spletanje gnezda, kasneje pa mlade osebke v družbi z odraslimi (Kerček 2005A). Crnovrati ponirek na zadrževalniku domnevno ni gnezdil le leta 2003, ko je bila gladina izredno nizka. Pred obdobjem raziskave m □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 2 I 3 4 I 5 I 6 7 I II 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 16 I 17 I 18 IV V VI 25 I 26 I 27 28 I 29 I 30 31 | 32 33 IX X XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 9: Dinamika pojavljanja črnovratega ponirka Podiceps nigricollis na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (75 podatkov) Figure 9: Dynamics of the Black-necked Grebe Podiceps nigricollis occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (75 records) je črnovrati ponirek na zadrževalniku potrjeno gnezdil vsaj še leta 2000 (Kerček 2005A). Po doslej objavljenih podatkih (Ciglič & Sovinc 1996, Stumberger 2002A) je zadrževalnik tretje potrjeno gnezdišče črnovratega ponirka v Sloveniji. Avgusta se začne jesenska selitev vrste (Cramp 1998), ki se je na zadrževalniku zaključila z izpustom vode konec oktobra oziroma v začetku novembra. Največje število osebkov smo spomladi opazovali v začetku aprila, jeseni pa konec septembra. V času spomladanskega in jesenskega viška smo tudi zabeležili dve največji jati (36 oziroma 28 osebkov) (slika 9, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - reden, posamičen gnezdilec - pogost, maloštevilen preletnik - pogost, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 1.5.1995: 10 os. 4.4.5. Kormoran Phalacrocorax carbo Kormoran je na zadrževalniku preletnik, zimski gost in letovalec. Ni ga bilo le v času, ko je bil zadrževalnik skoraj povsem prazen ali je vodna površina zaledenela. Spomladansko selitev kormoranov smo na zadrževalniku zabeležili med sredino marca in sredino aprila, vendar je bila ta zaradi letujočih osebkov dokaj neizrazita. Med letoma 1984 in 1994 je bilo za vodna telesa v Krajinskem parku Rački ribniki-Požeg značilno, da se med februarjem in septembrom pojavljajo samo posamezni osebki, oktobra in novembra pa se njihovo število občutno poveča (Vogrin et al. 1995). Na zadrževalniku smo nasprotno vsako leto opazovali do 44 spolno nezrelih osebkov tudi v obdobju gnezditvene sezone kormorana. Tem so se že konec junija pridružili drugi spolno nezreli osebki, konec julija pa še odrasli osebki. Njihovo število je nato ostalo nespremenjeno vse do konca praznjenja zadrževalnika (oktober-začetek novembra), ko je bila vrsta najštevilčnejša. V letih 2007 in 2008 smo opazili, da se je višek natančno ujemal z obdobjem naglega zmanjševanja površine odprte vode in upadanja gladine. To si razlagava z lahko dostopnostjo plena v tem času. Naglo zmanjševanje številčnosti kormorana smo zabeležili po izlovu rib in skoraj popolni izpraznitvi zadrževalnika. Kormoran je v letih 2007 in 2008 med marcem in oktobrom zadrževalnik uporabljal tudi za prenočevanje, verjetno pa to velja za celotno obdobje 2002-2008. Število kormoranov na prenočišču je bilo navadno nekoliko manjše kot v dnevnem času, saj je zvečer del osebkov zadrževalnik ponavadi zapustil. Prenočevanje kormorana je bilo na zadrževalniku prvič ugotovljeno v letih 1997-1999, ko je med avgustom in oktobrom tukaj prenočevalo 40-102 osebkov (B. Stumberger osebno) (slika 10, tabela 5). M (S O o A o M o 13 I 14 I 15 16 I 17 V VI 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 10: Dinamika pojavljanja kormorana Phalacrocorax carbo na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (192 podatkov) Figure 10: Dynamics of the Cormorant Phalacrocorax carbo occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (192 records) Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogost, številen preletnik - pogost, maloštevilen zimski gost - reden, številen letovalec Starejši podatki: • 7.10.1995: 200 os. (Kerček 2005A). 4.4.6. Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmaeus Pritlikavi kormoran je redek, posamičen preletnik in izjemen, posamičen poletni gost zadrževalnika. Največ pet osebkov smo opazovali leta 2004. Tega leta se je verjetno isti osebek tukaj zadrževal dober mesec dni (Bordjan 2004B). Pritlikavi kormoran je do poročila Nacionalne komisije za redkosti leta 2001 imel status redke vrste z manj kot 10 znanimi podatki v Sloveniji (Božič 2001A). Kasneje se je populacija pritlikavega kormorana v Evropi povečala (BirdLife International 2004, Delany & Scott 2006) in posledično se je vrsta začela pogosteje ter v večjem številu pojavljati tudi v Sloveniji (Stumberger 2002B, BoŽiČ 2005, 2006 & 2008). Opazovanja (9 podatkov): • 8.8.2002: 1 os. • 25.7.2004: 1 os. (Bordjan 2004B) • 2.8.2004: 5 os. (Bordjan 2004B) • 17.8.2004: 1 os. (Bordjan 2004B) • 22.8.2004: 1 os. (Bordjan 2004B) • 29.8.2004: 1 os. (Bordjan 2004B) • 28.6.2007: 1 os. • 14.7.2007: 1 os. • 27.8.2008: 2 os. 4.4.7 Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus Edini podatek o pojavljanju rožnatega pelikana je iz leta 1995, ko je bil en osebek opazovan na zadrževalniku med 29.4. in 1.5. (Vogrin & Vogrin 1995). 4.4.8. Bobnarica Botaurus stellaris Bobnarica je gnezdilka, preletnica ter poletna in zimska gostja zadrževalnika. Na verjetno gnezdenje sklepamo zaradi več kot teden dni trajajočega območnega oglašanja samca, zabeleženega leta 2004 in 2007. Območno oglašanje samca je bilo enkrat slišano že leta 2001 (Kerček 2005A). Kljub maloštevilnim opazovanjem bobnarice domnevava, da se je vrsta vsaj v nekaterih letih na Medvedcah zadrževala vso gnezditveno sezono (npr. 2004 in 2007), vendar je zaradi skrivnostnega načina življenja poleti nismo zabeležili. Januarja leta 2004 smo en osebek splašili iz sestoja rogoza daleč od roba zaledenele vodne površine, medtem ko je tla prekrivala plast snega (slika 11, tabela 5). at 10 3 ■o > S O o > o Jč d) o >tn □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 | 32 33 34 35 36 37 II 1 IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 11: Dinamika pojavljanja bobnarice Botaurus stellaris na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (13 podatkov) Figure 11: Dynamics of the Bittern Botaurus stellaris occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (13 records) Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična gnezdilka - redka, posamična preletnica - izjemna, posamična poletna gostja - izjemna, posamična zimska gostja Starejši podatki: • 14.9.1994: 1 os. (Kerček 2005A) • 10.5.2001: 1 os. (Kerček 2005A) 4.4.9. Capljica Ixobrychus minutus Capljica je na zadrževalniku gnezdilka in preletnica. Poleti so bili verjetno v vseh primerih opazovani na zadrževalniku gnezdeči osebki. Zaradi skrivnostnega načina življenja je bilo opazovanj v obdobju 2002— 2008 na zadrževalniku razmeroma malo. Kerček (2005A) je na podlagi opazovanj leta 2002 domneval, da bi glede na obseg habitata lahko gnezdilo več parov čapljic, kot je bilo ocenjeno. V obdobju raziskave smo večkrat slišali območno oglašanje samca. Na podlagi števila in razporejenosti opazovanih odraslih osebkov ocenjujeva, da je na zadrževalniku v obdobju raziskave gnezdilo do 5 parov, na podlagi razpoložljivega habitata pa do 8 parov. Capljica je domnevno gnezdila v vseh letih, z izjemo leta 2003, ko je bila gladina v zadrževalniku zelo nizka. Površina trstišč, ki so optimalni gnezditveni habitat čapljice (Cempulik 11994), se na zadrževalniku povečuje (Kerček 2009, lastni podatki), zato lahko v prihodnje pričakujemo naraščanje števila gnezdečih parov. Najbolj pozno jesensko opazovanje je iz druge polovice oktobra (Bordjan 2006b), kar j e precej pozen datum poj avlj anj a. Capljica zapusti Evropo med avgustom in septembrom, mladi osebki pa izjemoma ostanejo do oktobra (Cramp 1998) (slika 12, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, maloštevilna gnezdilka - izjemna, posamična preletnica Starejši podatki: • 2.8.2000: 1 os. (Kerček 2005A). 4.4.10. Kvakac Nycticorax nycticorax Kvakač je na zadrževalniku preletnik in poletni gost. Junija in julija, v času kvakačeve gnezditvene sezone (Bauer et al. 2005), smo verjetno opazovali le osebke v 1. poletnem perju. Za naše razmere veliko število 24 osebkov smo opazovali konec avgusta leta 2008 (BlaŽIČ 2009). Zanimiv je podatek iz leta 2007, ko smo konec oktobra v večernih urah opazili šest osebkov. Takrat se jesenska selitev kvakača v Evropi že zaključuje (Cramp 1998). Sicer vrsta v majhnem številu prezimuje v severni Italiji (Guzzon et al. 2005), pri nas pa tako pozno opazovanje po nama dostopnih podatkih še ni bilo zabeleženo (slika 13, tabela 5). □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 12: Dinamika pojavljanja čapljice Ixobrychus minutus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (16 podatkov) Figure 12: Dynamics of the Little Bittern Ixobrychus minutus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (16 records) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 2003 ■ 2002 1 2 3 4 5 6 10 | 11 112 13 114 | 15 16 | 17 | 18 IV V VI 19 I 20 I 21 22 I 23 I 24 VII VIII 25 | 26 | 27 IX 28 | 29 | 30 31 | 32 | 33 X XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 13: Dinamika pojavljanja kvakača Nycticorax nycticorax na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (18 podatkov) Figure 13: Dynamics of the Night Heron Nycticorax nycticorax occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (18 records) ■ ■nI □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 8 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 IV v 16 I 17 I 18 VI 19 20 21 22 23 24 25 I 26 I 27 IX 28 I 29 I 30 31 I 32 I 33 X XI 34 I 35 I 36 I 37 XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 14: Dinamika pojavljanja male bele čaplje Egretta garzetta na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (40 podatkov) Figure 14: Dynamics of the Little Egret Egretta garzetta occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (40 records) Status (pogostnost, številčnost): - redek, maloštevilen preletnik - občasen, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 29.5.1998: 1 os. (Kerček 2005A) • 26.4.2001: 1 os. (Kerček 2005A). 4.4.11. Čopasta caplja Ardeola ralloides Čopasta čaplja je na zadrževalniku redka, posamična preletnica in izjemna, posamična poletna gostja. V obdobju 2002-2008 čopaste čaplje nismo opazovali samo leta 2004. Z izjemo let 2007 in 2008 smo vse čopaste čaplje opazovali v prvi polovici maja. Večinoma smo opazovali posamezne osebke. Podobno velja tudi za večino drugih opazovanj v Sloveniji (Kmecl & Rižner 1993, Rubinič 1994A, Košir 1996B, Szymanski 2002, Božič 2003B, Tome et al. 2005). V letih 2007 in 2008 smo vrsto opazovali v drugi polovici aprila in kasneje še junija. Aprilski in junijski podatki so v Sloveniji redkejši; zabeleženi so bili ob Krki (Mohar 2001), v Račah (Vogrin 1990), na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) in na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005), od koder je sicer znanih največ opazovanj te vrste v Sloveniji. Opazovanja (8 podatkov): • 5.-7.5.2002: 1 os. (Bordjan 2002A, Kerček 2005A) • 4.-5.5.2003: 1 os. • 14.5.2005: 1 os. • 13.5.2006: 1 os. • 29.4.2007: 4 os. • 28.6.2007: 2 os. • 20.4.2008: 1 os. • 9.6.2008: 1 os. 4.4.12. Mala bela caplja Egretta garzetta Mala bela čaplja je na zadrževalniku preletnica, poletna gostja in letovalka. Pojavljala se je med sredino marca in začetkom novembra, vendar sta se njena številčnost in frekvenca pojavljanja med posameznimi leti v obdobju 2002-2008 močno razlikovali. Na zadrževalniku je bila daleč najpogostejša leta 2002, ko smo zabeležili tudi edino letovanje v obdobju raziskave. Pognezditvena disperzija male bele čaplje poteka med julijem in septembrom (Cramp 1998), ko smo tudi na zadrževalniku zabeležili največ opazovanj. V tem času je vrsta najpogostejša tudi na območju reke Drave (lastnipodatki). Na Cerkniškem jezeru se je leta 1991 in 1992 pojavljala samo v času spomladanske selitve (Kmecl & Rižner 1993), leta 2007 pa tudi v poletnih mesecih, vendar je bila pogostejša spomladi (Bordjan v pripravi) (slika 14, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična preletnica Slika 15: Dinamika pojavljanja velike bele čaplje Casmerodius albus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (241 podatkov) Figure 15: Dynamics of the Great Egret Casmerodius albus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (241 records) - pogosta, posamična poletna gostja - izjemna, posamična letovalka 4.4.13. Velika bela ~aplja Casmerodius albus Velika bela čaplja je na območju zadrževalnika celoletna vrsta. V nasprotju z Ljubljanskim barjem (Tome et al. 2005) in Cerkniškim jezerom (Bordjan v pripravi) je bila v obdobju 2002-2008 na območju zadrževalnika bolj izrazita jesenska selitev, ko smo prešteli bistveno več osebkov kot spomladi. Jesenska selitev velikih belih čapelj v Evropi poteka med septembrom in novembrom (Bauer et al. 2005). Višek selitve se ujema s časom praznjenja večine ribogojnih objektov, kjer prihaja zaradi bogatega vira hrane do velikih koncentracij velikih belih čapelj. To smo opazovali tudi na zadrževalniku, podobno pa je bilo zabeleženo na ribogojnicah Požeg in Rački ribniki (lastnipodatki) ter Kolut v Vojvodini (Srbija) (Tucakov 2004). Višek jesenske selitve na območju zadrževalnika je bil, tako kot pri sivi čaplji, konec oktobra in v prvi polovici novembra. Takrat smo zabeležili največje število osebkov v enem dnevu v obdobju 2002-2008, pred obdobjem raziskave pa je bilo v tem času preštetih tudi največ velikih belih čapelj doslej (Stumberger 2009A). Velike bele čaplje smo sicer vse leto redno opazovali tudi med prehranjevanjem na kmetijskih površinah v okolici zadrževalnika, vendar nikoli v takšnem številu kot na blatnih površinah v samem zadrževalniku. Velike bele čaplje so leta 2007 in 2008 v zadrževalniku večji del leta prenočevale. Enako velja verjetno tudi za obdobje pred 2007, vendar takrat čapelj nismo šteli v večernih urah. Največja števila opazovanih osebkov leta 2007 in 2008 smo zabeležili prav na skupinskem prenočišču na zadrževalniku. Ocenjujeva, da tukaj prenočuje velik del številčno pomembne populacije, ki se pojavlja na Dravskem polju. Številčnost in velikost areala velike bele čaplje sta se v Evropi po letu 1970 močno povečala. Povečevanje številčnosti je bilo najbolj izrazito v zadnjem desetletju in se še nadaljuje. V tem času je velika bela čaplja kolonizirala številna nova območja (BirdLife International 2004, Bauer et al. 2005). Kljub temu da primernega gnezditvenega habitata (obsežna trstišča) na zadrževalniku za zdaj verjetno ni dovolj, jo lahko obravnavamo kot domnevno pričakovano gnezdilko (slika 15, tabela 5). Status (številčnost): - celoletna vrsta - številna preletnica - maloštevilna letovalka - številna prezimovalka Starejši podatki: • 3.3.1995: 25 os. (Senegačnik et al. 1998) • 11.11.1995: 36 os. (Senegačnik et al. 1998) • 23.10. 1999: 243 os. (Stumberger 2009A) • 24.10.1999: 152 os. • 2.12.2001: 50 os. 1000 J2 900 <0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 16: Dinamika pojavljanja sive čaplje Ardea cinerea na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (251 podatkov) Figure 16: Dynamics of the Grey Heron Ardea cinerea occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (251 records) 4.4.14. Siva caplja Ardea cinerea Siva caplja je na območju raziskave gnezdilka in celoletna vrsta. Je edina vrsta, ki je bila zabeležena v vseh dekadah v obdobju 2002—2008. Konec marca smo na zadrževalniku zabeležili neizrazit višek spomladanske selitve. Tako kot število sivih čapelj, ki se pojavljajo ob Savinji (Polajnar & Bordjan 2005), je tudi število sivih čapelj na zadrževalniku poleti naraščalo od sredine maja do konca avgusta. Podobno je bilo zabeleženo tudi na savskih akumulacijah, kjer je sicer število čapelj izrazito nihalo zaradi pogostih sprememb gladine (Trontelj 1992). Tako kot velika bela caplja je tudi siva caplja na zadrževalniku največje število dosegla šele po izpustu vode konec oktobra in v prvi polovici novembra. Jesenski višek številčnosti je bil v istih treh dekadah (30.-32.) kot pri veliki beli čaplji. Novembra je bila siva čaplja v vseh letih obdobja raziskave dominantna ali evdominantna vrsta. Podobno je bilo tudi na nekaterih drugih ribogojnicah (npr. Vogrin 1996A). V tem času sta bili pred obdobjem 2002-2008 tudi opazovani dve največji jati (Stumberger 2009A). Takšnih števil kot v drugi polovici 90-ih let kasneje nismo več zabeležili, saj je bilo največje število opazovanih sivih čapelj v obdobju raziskave 209 (Bordjan 2009A). Sive čaplje so občasno v manjšem številu na zadrževalniku prenočevale. Leta2006 je v gozdičku severozahodno od zadrževalnika nastala majhna kolonija z dvema gnezdečima paroma, vendar so drevesi z gnezdoma posekali še v isti gnezditveni sezoni. Na isti lokaciji so sive čaplje ponovno gnezdile leta 2008 (slika 16, tabela 5). Status (številčnost): - celoletna vrsta - občasna, maloštevilna gnezdilka - številna preletnica - številna letovalka - številna prezimovalka Starejši podatki: • 11.11.1995: 176 os. (Senegačnik et al. 1998) • 13.4.1996: 60 os. (Vrezec 1997) • 1.11.1997: 386 os. (Stumberger 2009A) • 17.9.1998: 228 os. (Stumberger 2009A) • 23.10.1999: 456 os. (Stumberger 2009A) 4.4.15. Rjava caplja Ardea purpurea Rjava čaplja je na zadrževalniku gnezdilka, preletnica in poletna gostja. Kerček (2005A) jo navaja kot možno gnezdilko, na podlagi podatkov zbranih v obdobju 2002-2008 pa jo lahko obravnavamo kot verjetno gnezdilko. Gnezdenje rjave čaplje v Sloveniji še ni bilo zanesljivo ugotovljeno (Geister 1995, T. MiheliČ osebno). Prve osebke smo na zadrževalniku opazovali konec marca. Takrat se začne spomladanska selitev vrste v Srednji Evropi (Bauer et al. 2005). V nasprotju z ugotovitvami z Ljubljanskega barja (Tome J2 IG O o a> u> o 161 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 n a IR11 u 12 3 4 5 6 7 8 9 10 | 11 12 13 14 15 16 | 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 17: Dinamika pojavljanja rjave čaplje Ardea purpurea na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (48 podatkov) Figure 17: Dynamics of the Purple Heron Ardea purpurea occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (48 records) et al. 2005) in Cerkniškega jezera (Kmecl & Rižner 1993) je bila rjava čaplja na zadrževalniku pogostejša v času jesenske selitve. Največ rjavih čapelj smo na zadrževalniku zabeležili avgusta in v prvi polovici septembra, torej v prvem delu obdobja jesenske selitve (glej Cramp 1998). Na jesenski selitvi smo opazovali skoraj izključno mlade osebke. Čeprav se rjava čaplja na Dravskem polju izjemoma pojavlja tudi novembra (Vogrin 1994), najbolj pozni jesenski opazovanji na območju zadrževalnika v obdobju 2002-2008 izhajata iz prve dekade oktobra, en starejši podatek pa je iz druge dekade oktobra. Rjavo čapljo smo največkrat opazovali med obrežnim rastjem zadrževalnika, pogosto pa tudi v zbirnem kanalu in osuševalnih jarkih v njegovi okolici. Tudi na Ljubljanskem barju se rjave čaplje najraje zadržujejo v osuševalnih jarkih (Tome et al. 2005) (slika 17, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična gnezdilka - pogosta, posamična preletnica - občasna, posamična poletna gostja Starejši podatki: • 4.4.1994: 2 os. • 1.10.1994: 1 os. • 13.10.2001: 1 os. 4.4.16. Črna štorklja Ciconia nigra Črna štorklja je gnezdilka območja raziskave oziroma bližnje okolice ter preletnica in prehranska gostja območja zadrževalnika. Opazovali smo jo med sredino marca in sredino novembra. Opazovanji iz novembra sta redka podatka o pojavljanju vrste v poznojesenskem času pri nas (Bordjan 2005B). Leta 2005 smo nad zadrževalnikom opazovali par v letu z vzporednim dviganjem in razkazovanjem podrepnih krovcev, kar je značilno za posebno obliko dvorjenja črnih štorkelj v zraku v neposredni bližini gnezda (Sackl 2000A). Domnevo, da je vrsta gnezdilka gozdov na območja raziskave in v bližnji okolici, potrjuje opazovanje družine črnih štorkelj na zadrževalniku. Lokalni lovci poznajo lokacijo gnezda v bližini Vrhloge, dobra 2 km zahodno od zadrževalnika (I. Vres osebno). Po letu 2005 smo črno štorkljo opazovali manjkrat (8) kot v letih 2002-2005 (25), kar lahko pomeni, da je par prenehal gnezditi v bližnji okolici območja zadrževalnika. Največje število, sedem osebkov, je bilo opazovanih leta 1992 na jesenski selitvi (Sovinc & Sere 1994) (slika 18, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična gnezdilka - občasna, posamična preletnica - pogosta, posamična prehranska gostja « <0 3 ■o > S O o > o J*. A 0) 55 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 ES2003 ■ 2002 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II 1 IV v VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 18: Dinamika pojavljanja črne štorklje Ciconia nigra na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (33 podatkov) Figure 18: Dynamics of the Black Stork Ciconia nigra occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (33 records) Starejši podatki: • 8.9.1992: 7 os. (Sovinc & Sere 1994) • 11.3.1995: 1 os. (Kerček 2005A) • 7.5.1995: 4 os. (Senegačnik et al. 1998) • 12.5.1995: 4 os. (Denac 1998A) 4.4.17. Bela štorklja Ciconia ciconia Bela štorklja je gnezdilka naselij v okolici območja raziskave (Denac 2001, Kerček 2005A), na območju zadrževalnika pa je preletnica ter prehranska in zimska gostja. V obdobju 2002-2008 smo v topli polovici leta belo štorkljo opazovali med koncem marca in začetkom septembra. Številčnejša je bila le v letu 2003, ko je bila gladina v zadrževalniku zaradi izjemne suše nizka. Takrat so se štorklje na zadrževalniku prehranjevale in zajemale vodo za mladiče. Leta 2005 smo en osebek večkrat opazovali v prvi polovici zimskega obdobja. Od leta 2001 se dva osebka v okolici območja raziskave redno pojavljata v zimskem času (Bombek 2003), od leta 2006 pa tudi prezimujeta (Božič 2006, 2007 & 2008). Na podlagi starejših podatkov sklepamo, da se je bela štorklja tukaj pozimi občasno pojavljala tudi v letih pred 2001 (Kerček 2005A) (slika 19, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - gnezdilka bližnje okolice - občasna, posamična preletnica - redka, posamična zimska gostja - pogosta, posamična prehranska gostja Starejši podatki: • 10.12.1999: 1 os. (Kerček 2005A) • 12.11.2000: 1 os. 4.4.18. Plevica Plegadis falcinellus Plevica je na zadrževalniku izjemna preletnica. Do leta 2000 je imela plevica z manj kot desetimi podatki v Sloveniji status redke vrste (Božič 2001A). V obdobju 2002-2008 smo samo leta 2003 opazovali en osebek, ki se je tukaj zadrževal od 5.8. do 28.9. (Bordjan 2005A). Opazovanja (7 podatkov): • 5.8.2003: 1 os. • 9.8.2003: 1 os. • 23.8.2003: 1 os. • 30.8.2003: 1 os. • 12.9.2003: 1 os. • 22.9.2003: 1 os. • 28.9.2003: 1 os. □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 n n n n 1 | 2 | 3 I 10 | 11 | 12 IV 13 | 14 15 16 | 17 V VI 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 25 | 26 27 VII VIII IX 28 | 29 | 30 X 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 | 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 19: Dinamika pojavljanja bele štorklje Ciconia ciconia na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (56 podatkov) Figure 19: Dynamics of the White Stork Ciconia ciconia occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (56 records) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 20: Dinamika pojavljanja žličarke Platalea leucorodia na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (16 podatkov) Figure 20: Dynamics of the Spoonbill Platalea leucorodia occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (16 records) 90 80 70 60 50 40 30 20 10 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 63 2003 ■ 2002 1 I 2 I 3 I 10111112 IV 13 I 14 I 15 V 16 I 17 I 18 VI 25 I 26 I 27 IX 28 I 29 I 30 X 31 I 32 I 33 XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 21: Dinamika pojavljanja laboda grbca Cygnus olor na zadrževalniku Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (158 podatkov) Figure 21: Dynamics of the Mute Swan Cygnus olor occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (158 records) 4.4.19. Žličarka Platalea leucorodia Zličarka je na zadrževalniku preletnica in prezimovalka. Pozimi 2002/2003 smo v prvi polovici zime en osebek v družbi sivih in velikih belih čapelj opazovali med 20.11. in 3.1. (Kerček 2004). To je eden izmed le treh zimskih podatkov (Sovinc 1994, Stumberger 2005) in prvi primer dalj časa trajajočega zadrževanja žličarke v zimskem času v Sloveniji. Jeseni leta 2008 se je na zadrževalniku in v glinokopih v bližnji okolici več kot dva meseca zadrževal poškodovan mlad osebek, nekaj mesecev prej obročkan v koloniji na Madžarskem (Sere 2009), ki pa je kasneje verjetno poginil (slika 20, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redka, posamična preletnica - izjemna, posamična prezimovalka Starejši podatki: • 6.3.1993: 2 os. pri Pragerskem (Sovinc & Sere 1996) 4.4.20. Plamenec Phoenicopterus roseus Edini podatek o pojavljanju plamenca na zadrževalniku je iz leta 1999, ko je bil med 6. in 8.12. opazovan mladosten osebek (Kerček 2005B). 4.4.21. Labod grbec Cygnus olor Labod grbec je na območju zadrževalnika gnezdilec, letovalec ter poletni in zimski gost. Gnezdi od leta 2004 dalje, pred tem pa gnezdenje ni bilo ugotovljeno. V topli polovici leta se je v večini let obdobja raziskave poleg gnezdečih parov redno pojavljalo 10-20 negnezdečih osebkov. V obdobju 2002-2008 smo na zadrževalniku zabeležili naraščanje števila osebkov. To je verjetno posledica povečevanja števila gnezdečih parov na okoliških vodnih telesih, ki se je začelo v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja (BraČKO 1996B) in se nadaljuje tudi po letu 2000 (lastni podatki) (slika 21, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasen, posamičen gnezdilec - zelo pogost, maloštevilen poletni gost - občasen, posamičen zimski gost - občasen, maloštevilen letovalec Starejši podatki: • 14.10.1999: 24 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.22. Njivska gos Anser fabalis Njivska gos je na območju zadrževalnika izjemna, maloštevilna zimska gostja s petimi podatki iz obdobja n n □ 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 16 I 17 I 18 19 | 20 21 22 | 23 24 25 | 26 27 28 | 29 30 31 | 32 33 34 | 35 | 36 37 IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 22: Dinamika pojavljanja sive gosi Anser anser na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (29 podatkov) Figure 22: Dynamics of the Greylag Goose Anser anser occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (29 records) 2002-2008. Iz časa pred tem obdobjem je znan samo en podatek. V vseh opazovanjih leta 2002 smo verjetno opazovali osebke iz iste jate. Opazovanja (5 podatkov): • 3.11.2002: 5 os. • 5.11.2002: 18 os. (Kerček 2005A) • 6.11.2002: 7 os. • 18.1.2008: 1 os. • 8.2.2008: 5 os. Starejši podatki: • 23.1.1993: 8 os. (Kerček 2005A) 4.4.23. Belocela gos Anser albifrons Beločela gos je na zadrževalniku izjemna, maloštevilna preletnica ter izjemna, vendar številna zimska gostja. V obdobju 2002-2008 smo jo zabeležili štirikrat. Opazovanja (4 podatki): • 6.3.2003: 10 os. (Kerček 2005A) • 22.12.2003: 50 os. (Kerček 2005A) • 23.2.2006: 23 os. • 18.1.2008: 2 os. 4.4.24. Siva gos Anser anser Siva gos je preletnica in zimska gostja območja zadrževalnika. V obdobju 2002-2008 smo največ opazovanj in največje jate zabeležili v času selitve. Februarja in marca se sive gosi redno pojavljajo tudi na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993), ko poteka selitev proti gnezdiščem (Cramp 1998). Edino opazovanje sive gosi iz gnezditvenega obdobja v maju na zadrževalniku v obdobju 2002-2008 je iz leta 2008, enkrat pa je bila siva gos opazovana v maju tudi leta 1995 (Senegacnik et al. 1998). Jate sivih gosi so se tukaj večkrat zadrževale dalj časa, tako v pozno jesenskem kot v spomladanskem času. V tem času so se pogosto prehranjevale na njivah v bližnji okolici zadrževalnika. Glede na primeren habitat na zadrževalniku in veliko naraščanje gnezdeče populacije v Evropi (BirdLife International 2004) lahko sivo gos v prihodnosti pričakujemo tudi kot gnezdilko (slika 22, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, maloštevilna preletnica - občasna, maloštevilna zimska gostja Starejši podatki: • 1.5.1995: 1 os. (Senegacnik et al. 1998) M 10 3 ■O > S > O a d) O 180 160 140 120 100 80 60 40 .<55 20 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 12 13 114 115 16 117 118 19 20 | 21 V VI VII 25 126 127 IX 28 129 130 X 31 32 33 XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 23: Dinamika pojavljanja žvižgavke Anas penelope na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (93 podatkov) Figure 23: Dynamics of the Wigeon Anas penelope occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (93 records) 4.4.25. Rdečevrata gos Branta ruficollis Rdečevrata gos je na območju raziskave izjemna preletnica. Na zadrževalniku smo en osebek opazovali 3.11.2008, verjetno isti osebek pa je bil dan prej opazovan tudi na Ptujskem jezeru. Omenjeni opazovanji sta prva podatka o pojavljanju te vrste v Sloveniji (glej Božič 2001B). 4.4.26. Rjasta kozarka Tadorna ferruginea Rjasta kozarka je na območju zadrževalnika izjemena preletnica. Zabeležili smo jo samo enkrat, in sicer štiri osebke med 22.11. in 28.11.2008 (Bordjan & Božič 2009). V seznam ugotovljenih ptic Slovenije iz leta 2001 so vključena tri opazovanja rjastih kozark, katerih poreklo ni bilo zanesljivo ugotovljeno (Božič 2001B). Kasneje je bilo zbranih še nekaj podatkov o pticah, ki so nedvomno izvirale iz ujetništva (Božič 2005 & 2007, Bordjan & Božič 2009). V zadnjih letih se je število opazovanj v Zahodni Evropi povečalo, česar ni mogoče razložiti z disperzijo ubežnic (Popovkina 2006). Rjaste kozarke, opazovane na zadrževalniku, so se vedle kot prostoživeče ptice, zato meniva, da pojavljanja prostoživečih osebkov ni mogoče izključiti. Leta 2008 so bila v Sloveniji tri opazovanja rjastih kozark s takšnim vedenjem (Bordjan & Božič 2009). 4.4.27. Duplinska kozarka Tadorna tadorna Duplinska kozarka je na zadrževalniku izjemna, maloštevilna preletnica in zimska gostja. V obdobju 2002-2008 smo jo opazovali le na začetku in koncu tega obdobja, v letih 2002, 2007 in 2008. Osebki, opazovani pozno jeseni, so se prehranjevali na blatnih površinah v skoraj povsem praznem zadrževalniku. Opazovanja (5 podatkov): • 9.4.2002: 4 os. (Kerček 2005A) • 11.4.2002: 4 os. • 20.11.2007: 4 os. • 1.12.2007: 1 os. • 20.4.2008: 1 os. 4.4.28. Žvižgavka Anas penelope Zvižgavka je na zadrževalniku preletnica ter zimska in poletna gostja. Spomladanska selitev je potekala od začetka februarja do konca aprila, kar je enako kot na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi). Jesenska selitev je potekala od konca avgusta do konca novembra. Višek števila osebkov smo, tako kot na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) in Skalskih jezerih (Gregori & Sere 2005), zabeležili v oktobru. Zvižgavka je redna prezimovalka akumulacij na reki Dravi (Bibič 1988, lastni podatki), na zadrževalniku pa prezimovanja □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 m 1 | 2 | 3 I 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 25 | 26 27 28 | 29 30 31 | 32 33 34 | 35 | 36 37 VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 24: Dinamika pojavljanja konopnice Anas strepera na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (153 podatkov) Figure 24: Dynamics of the Gadwall Anas strepera occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (153 records) nismo zabeležili. Pozimi je bila številna samo v mili zimi februarja 2004 in decembra 2008, ko je bilo v zadrževalniku za tisti čas veliko vode, vodna površina pa ni bila zaledenela (slika 23, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogosta, maloštevilna preletnica - občasna, posamična poletna gostja - občasna, maloštevilna zimska gostja Starejši podatki: • 4.11.1993: 30 os. (Kerček 2005A) • 3.10.1999: 70 os. (Kerček 2005A) • 10.10.1999: 89 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.29. Konopnica Anas strepera Konopnica je gnezdilka, preletnica, zimska gostja in letovalka. Na zadrževalniku se je pojavila zgodaj spomladi, zapustila pa ga je konec oktobra, takoj ko je gladina začela upadati. Spomladanska in jesenska selitev v obdobju 2002-2008 nista bili izraziti, saj smo dokaj veliko število konopnic redno opazovali tudi v gnezdilni sezoni in poleti. Med spomladansko selitvijo smo zabeležili razmerje med spoloma, pri katerem je bilo 52-59% vseh opazovanih osebkov samcev (slika 36). Podobno spolno razmerje pri konopnici sta v celotnem zimsko-pomladnem obdobju ugotovila Hepp & Hair (1984). Takšno relativno malo nesimetrično spolno razmerje je značilno za vrste rac, pri katerih poteka oblikovanje parov zgodaj v sezoni (Hepp & Hair 1984, Blums & Mednis 1996). Gnezdenje konopnice na zadrževalniku smo prvič potrdili leta 2003, ko smo opazovali samico, ki je vodila majhne mladiče. V letih 2005 in 2008 smo opazovali dve speljani družini. Zadrževalnik je šele drugo potrjeno gnezdišče konopnice v Sloveniji. Pred tem je bila gnezditev konopnice potrjena v bazenih za odpadne vode tovarne sladkorja pri Ormožu, kjer je gnezdilo 3-7 parov (B. Stumberger osebno). Na podlagi opazovanj v gnezditvenem obdobju ocenjujeva, da je na zadrževalniku gnezdilo do 11 parov konopnic (slika 24, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, maloštevilna gnezdilka - zelo pogosta, maloštevilna preletnica - redka, posamična zimska gostja - redna, maloštevilna letovalka 4.4.30. Kreheljc Anas crecca Kreheljc je na območju zadrževalnika gnezdilec, preletnik, poletni in zimski gost ter prezimovalec in letovalec. Gnezdenje kreheljca smo potrdili samo leta 2003, ko smo večkrat opazovali samico, ki je vodila mladiče. S tem je zadrževalnik četrto potrjeno gnezdišče vrste v Sloveniji (Geister 1995). 650 600 CA m 550 3 ■O 500 'o 450 C ™ 400 "o 350 0 300 Z S > 250 O J* 200 A 150 11000 S ioooo ■o > 9000 1 8000 "S 7000 O 6000 \ 5000 O 4000 3000 .O O § 2000 >tn 1000 o ii 12 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 1 ii ii iv v vi vii i I lil 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 viii ix □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 28 | 29 | 30 31 | 32 | 33 x xi 34 | 35 | 36 | 37 xii Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 26: Dinamika pojavljanja mlakarice Anas platyrhychos na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (233 podatkov) Figure 26: Dynamics of the Mallard Anas platyrhychos occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (233 records) travnikih v bližini zadrževalnika (Kerček 2005A, lastni podatki). Mlakarice so se sicer v celotnem obdobju 2002-2008 redno prehranjevale na travnikih, kadar so bili ti poplavljeni. V času spomladanske selitve smo na zadrževalniku opazovali nekoliko več samcev kot samic (spolno razmerje 53-59% v korist samcev) (slika 36). Taksno rahlo nesimetrično spolno razmerje na selitvi je pri mlakarici pričakovano, saj spada med vrste rac, pri katerih poteka oblikovanje parov zgodaj v sezoni (glej Hepp & Hair 1984, Blums & Mednis 1996) (slika 26, tabela 5). Status (številčnost): - celoletna vrsta - redna, zelo številna gnezdilka - zelo številna preletnica - zelo številna letovalka - številna prezimovalka 4.4.32. Dolgorepa raca Anas acuta Dolgorepa raca je gnezdilka, preletnica ter poletna in zimska gostja zadrževalnika. Spomladansko selitev smo tako kot na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) zabeležili med koncem februarja in začetkom aprila, višek selitve pa je bil v prvi polovici marca. V tem času poteka selitev tudi v večjem delu Evrope (Cramp 1998). Gnezdenje dolgorepe race na zadrževalniku smo potrdili leta 2005, ko smo opazovali speljane mladiče. Zadrževalnik je poleg bazenov za odpadne vode tovarne sladkorja pri Ormožu (Stumberger 2002c) edino potrjeno gnezdišče dolgorepe race v Sloveniji. Opazovanja, ki po kriterijih atlasa označujejo verjetno gnezdenje, smo zabeležili še leta 2006. Gnezdenje dolgorepe race v Sloveniji je zanimivo, saj je vrsta zunaj območja sklenjenega areala v Skandinaviji in Rusiji lokalna in posamična gnezdilka. Velikosti gnezdečih populacij v drugih državah redko presegajo nekaj deset parov, v celotni Srednji Evropi pa gnezdi le 90-150 parov (Berndt & Kauppinen 1997, BirdLife International 2004, Bauer et al. 2005). Jesenska selitev je potekala med sredino avgusta in sredino novembra. Izrazit višek smo zabeležili sredi oktobra, vendar predvsem zaradi enega nenavadnega opazovanja jate s 75 osebki. Dolgorepa raca je pozimi povsod v Sloveniji redka in maloštevilna vrsta (npr. Bibič 1988, Sovinc 1994, Božič 2005, 2006, 2007 & 2008), zato ne preseneča, da smo jo na zadrževalniku v tem času opazovali samo štirikrat (slika 27, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična gnezdilka - pogosta, maloštevilna preletnica - redka, posamična poletna gostja - redka, posamična zimska gostja 90 J2 80 m 70 60 50 40 30 20 10 O o > o -O a> CA o 4-* □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 1 I 2 I 3 4 I 5 I 6 7 I 8 I 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 16 I 17 I 18 19 I 20 I 21 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 28 I 29 I 30 31 I 32 I 33 34 I 35 I 36 I 37 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 27: Dinamika pojavljanja dolgorepe race Anas acuta na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (65 podatkov) Figure 27: Dynamics of the Pintail Anas acuta occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (65 records) 4.4.33. Reglja Anas querquedula Reglja je na zadrževalniku gnezdilka, preletnica in poletna gostja. Gnezditev reglje smo prvič potrdili leta 2003, ko smo opazovali samico, ki je vodila mladiče. Samico s speljanimi mladiči smo opazovali še leta 2006. Na podlagi rednih opazovanj manjšega števila osebkov v gnezditvenem obdobju meniva, da je reglja na zadrževalniku gnezdila v vseh letih v obdobju 2002-2008. Reglja je bila na zadrževalniku opazovana med koncem februarja in sredino oktobra, leta 2000 tudi v novembru (lastnipodatki), kar je pozen datum pojavljanja za to izrazito selivsko vrsto race (glej Scott & Rose 1996). Podobno kot na zadrževalniku se reglja med spomladansko selitvijo tudi drugod po Sloveniji pojavlja med koncem februarja in začetkom maja (Geister 1983, Trontelj 1992, Kmecl & Rižner 1993, Jančar 1995, Vogrin 1996A, Ciglič & Trebar 1998, Jančar et al. 2007). Na spomladanski selitvi smo zabeležili izrazito več samcev kot samic, ki so proti koncu selitve sestavljale manj kot 20% opazovanih osebkov (slika 36). Število regelj na zadrževalniku je bilo v času spomladanske selitve večje kot med jesensko selitvijo. Podobno je bilo ugotovljeno tudi na Cerkniškem jezeru in akumulacijah na Savi (Trontelj 1992, Kmecl & Rižner 1993). Že od sredine julija naprej smo na zadrževalniku zabeležili povečevanje števila osebkov, nekaj verjetno zaradi tam izvaljenih mladičev, večino pa zaradi jesenske selitve. Ta se pri reglji začne prej kot pri drugih racah iz rodu Anas (Bauer et al. 2005). Višek jesenske selitve je bil, tako kot drugod po Evropi (Cramp 1998), na zadrževalniku v drugi polovici avgusta (slika 28, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, maloštevilna gnezdilka - zelo pogosta, maloštevilna preletnica - zelo pogosta, posamična poletna gostja Starejši podatki: • 4.4.1994: 130 os. • 12.11.2000: 1 os. 4.4.34. Raca žlicarica Anas clypeata Raca žličarica je na zadrževalniku gnezdilka, preletnica ter poletna in zimska gostja. Kot občasno verjetno gnezdilko jo obravnava že Kerček (2005A), opazovanja v obdobju 2002-2008 pa ta status potrjujejo. Raca žličarica je bila najbolj številna v času spomladanske selitve, ki je potekala med začetkom marca in koncem aprila. Največje število osebkov v enem dnevu (180) smo zabeležili v zadnji dekadi marca leta 2007. To je ena izmed največjih opazovanih jat te vrste v Sloveniji (Kmecl & Rižner 1993, Tome et al. 2005, Bordjan v pripravi, lastni podatki). Večja števila so bila ugotovljena le na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Kmecl 2007, Bordjan v pripravi). 650 600 M jO 550 2 500 'g 450 ™ 400 350 300 250 200 8 150 100 50 0 o o z s g a .o 0> o 1 | 2 I 3 4 I 5 I 6 I II □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 10 | 11 | 12 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 19 | 20 21 IV V VI VII 25 I 26 I 27 IX 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 28: Dinamika pojavljanja regije Anas querquedula na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (125 podatkov) Figure 28: Dynamics of the Garganey Anas querquedula occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (125 records) 300 M g 250 ■o ■> s o o 200 150 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 > o JČ .o d) o 4-* 'CO 100 50 i.I.IJb^h □ 4 | 5 II 10 | 11 | 12 IV 13 114 | 15 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 22 | 23 24 V VI VII VIII 25 I 26 I 27 IX 28 | 29 | 30 X 31 | 32 | 33 XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 29: Dinamika pojavljanja race žličarice Anas clypeata na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (102 podatka) Figure 29: Dynamics of the Shoveler Anas clypeata occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (102 records) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 30: Dinamika pojavljanja tatarske žvižgavke Netta rufina na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (17 podatkov) Figure 30: Dynamics of the Red-crested Pochard Netta rufina occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (17 records) Opazovanje se ujema z viškom selitve race žličarice v Evropi, ki poteka med sredino marca in sredino aprila (Cramp 1998). Na zadrževalniku se je spomladanska selitev tako kot na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) zaključila šele v začetku maja. Med spomladansko selitvijo smo tudi pri tej vrsti opazovali izrazito več samcev kot samic. Spolno razmerje je bilo 65—73% v korist samcev (slika 36), kar je podobno kot za spomladansko selitev navajata Hepp & Hair (1984). Jesenska selitev je potekala med sredino avgusta ter koncem oktobra in je bila manj izrazita kot spomladanska (slika 29, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična gnezdilka - zelo pogosta, maloštevilna preletnica - pogosta, posamična poletna gostja - redka, posamična zimska gostja Starejši podatki: • 3.4.1999: 32 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.35. Tatarska žvižgavka Netta rufina Tatarska žvižgavka je na zadrževalniku preletnica in poletna gostja. Pojavljala se je med koncem februarja in koncem oktobra. Posamezne osebke, ki nakazujejo možnost gnezdenja, smo zabeležili med koncem maja in začetkom julija, čeprav je v vseh primerih verjetno šlo le za poletne goste. Kerček (2005A) jo navaja kot možno gnezdilko (slika 30, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redka, posamična preletnica - občasna, posamična poletna gostja Starejši podatki: • 25.3.2001: 5 os. (Kerček 2005A) 4.4.36. Sivka Aythya ferina Sivka je na zadrževalniku gnezdilka, preletnica, zimska gostja in letovalka. Prvo gnezdenje smo potrdili leta 2003, ko smo opazovali samico z mladiči. Leta 2004 smo opazovali tri samice z mladiči, leta 2005 šest, leta 2006 18, leta 2007 14 in leta 2008 že 31 samic, ki so vodile mladiče. V zadnjih letih je zadrževalnik najpomembnejše gnezdišče sivke v Sloveniji (lastni podatki). Vzrok za veliko naraščanje gnezdeče populacije sivke je verjetno zaraščanje zadrževalnika z vodnimi rastlinami, zlasti zakoreninjenimi vodnimi makrofiti. To sivki ustreza, saj v gnezditvenem obdobju naseljuje plitva, evtrofna vodna telesa z dobro razvito vodno in emerzno vegetacijo (Bauer et al. 2005). Spomladanska selitev je potekala v prvi polovici marca, podobno kot na Cerkniškem jezeru (Kmecl □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 63 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 4 5 I II ObBbiHBB 7 I 8 I 9 10 | 11 | 12 III IV 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 V VI 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 VII VIII 25 | 26 | 27 28 | 29 | 30 IX X 31 32 33 34 35 36 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 31: Dinamika pojavljanja sivke Aythya ferina na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (172 podatkov) Figure 31: Dynamics of the Pochard Aythya ferina occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (172 records) & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) in v Krajinskem parku Rački ribniki - Požeg (Vogrin 1998B). Na začetku spomladanske selitve smo zabeležili izrazito več samcev (do 88% vseh osebkov), proti koncu selitve pa se je njihov delež zmanjšal (60% v 11. dekadi) (slika 36). Prevladujoče število samcev na začetku selitve je verjetno posledica razlik v časovnem poteku selitve in oddaljenosti območij prezimovanja med spoloma, ki so značilne zlasti za potapljavke. Samci prezimujejo bližje gnezdiščem in se selijo prej kot samice (Bauer et al. 2005, Newton 2008). Za sivko je tudi značilno najbolj nesimetrično odraslo spolno razmerje med vsemi vrstami rac (Blums & Mednis 1996). Na zadrževalniku je bil odstotek samcev na začetku spomladanske selitve podoben kot v zimskih jatah na Severnem Irskem (Evans & Day 2001). Na zadrževalniku je bilo število opazovanih sivk vse leto večje kot v krajinskem parku Rački ribniki — Požeg (Vogrin 1998B). Število osebkov je naraščalo od konca junija do začetka oktobra, ko so začeli iz zadrževalnika spuščati vodo. Povečevanje števila sivk v tem času je delno posledica velikega števila speljanih mladičev iz lokalne gnezdeče populacije, delno pa prihoda osebkov od drugod. Za sivko je značilno, da se med junijem in julijem predvsem samci zbirajo v večjih skupinah med golitvijo, septembra pa se tem osebkom pridružijo še osebki na jesenski selitvi (Cramp 1998). Sivka je v obdobju 2002-2008 dosegla višek številčnosti konec septembra, kar je več kot mesec dni kasneje kot čopasta črnica. Večje število osebkov julija in avgusta na zadrževalniku je bistvena sprememba od obdobja 1985—1995, ko ni bilo moč nikjer v SV Sloveniji opazovati večjega števila sivk v času golitve (Vogrin 1998B) (slika 31, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, številna gnezdilka - zelo pogosta, številna preletnica - občasna, maloštevilna zimska gostja - redna, številna letovalka 4.4.37. Kostanjevka Aythya nyroca Kostanjevka je na zadrževalniku gnezdilka in preletnica. Gnezdenje smo prvič potrdili leta 2006 z opazovanjem samice s tremi mladiči in nato še leta 2007, ko smo opazovali samico z enim mladičem. To sta bili prvi potrditvi gnezdenja kostanjevke v Sloveniji po letu 1990 (Smole 2003). Takrat so bili mladiči kostanjevke najdeni na Cerkniškem jezeru (Zgavec 1991, Polak 1993). Leta 2007 je bilo gnezdenje kostanjevke potrjeno tudi v bazenih za odpadne vode tovarne sladkorja pri Ormožu (D. Bombek osebno). Po zaključku te raziskave smo leta 2009 na zadrževalniku potrdili gnezdenje štirih parov (lastni podatki) (Dodatek — slika 16). Glede na redno pojavljanje v gnezditvenem obdobju kostanjevka na zadrževalniku verjetno gnezdi že od leta 2002. Kot verjetno gnezdilko 45 <0 40 m 3 "> 35 v 30 C 0 25 0 Z 1—, 20 > O 15 JČ A « 10 O 5 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 1 I 2 I 3 4 I 5 I 6 I II 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 IV V 16 I 17 I 18 VI 19 I 20 I 21 VII 25 I 26 I 27 IX 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 32: Dinamika pojavljanja kostanjevke Aythya nyroca na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (100 podatkov) Figure 32: Dynamics of the Ferruginous Duck Aythya nyroca occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (100 records) v letih 2002 in 2003 jo navaja že Kerček (2005A). Leta 2005 smo opazovali samca kostanjevke, ki je svatoval samici sivke, ve~ opazovanj me{anega para pa je bilo leta 2008. Pojavljanje me{anih parov med tema dvema vrstama je bilo v Srednji Evropi pogosto zabeleženo (Bauer et al. 2005). Domnevajo, da bo križanje zaradi nazadovanja populacije kostanjevke na zahodnem robu areala vrste, kamor sodi tudi Slovenija, vse pogostej{e (Randler 2000). Kostanjevko smo na zadrževalniku opazovali med marcem in oktobrom. Spomladanska selitev je potekala med za~etkom marca in koncem aprila. Kostanjevka je bila naj{tevil~nej{a v poletnih mesecih, med sredino julija in sredino septembra. Najve~jo jato z 20 osebki smo opazovali v sredini julija. Pove~anje {tevila osebkov v tem ~asu pripisujeva izklju~no pojavu speljanih mladi~ev, ki so se izvalili na zadrževalniku, saj je za kostanjevko, v nasprotju s sivko in ~opasto ~rnico, zna~ilno, da se odrasli osebki golijo na gnezdi{~ih (Scott & Rose 1996) (slika 32, tabela 5). Status (pogostnost, {tevil~nost): - redna, malo{tevilna gnezdilka - zelo pogosta, malo{tevilna preletnica Starej{i podatki: • 26.9.1997: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 15.9.1999: 6 os. 4.4.38. Čopasta črnica Aythya fuligula Čopasta ~rnica je na zadrževalniku gnezdilka, preletnica, zimska gostja in letovalka. V obdobju 2002— 2008 smo do leta 2005 zabeležili pove~evanje {tevila gnezde~ih parov, kasneje, {e zlasti leta 2008, pa je bilo njihovo {tevilo ponovno manj{e. Na zadrževalniku smo opazovali najve~ 11 družin ~opaste ~rnice, glede na {tevilo parov v gnezditvenem obdobju pa ocenjujemo, da je na zadrževalniku v obdobju raziskave gnezdilo do 42 parov. Med za~etkom februarja in za~etkom avgusta smo zabeležili pove~evanje {tevila ~opastih ~rnic. Neizrazit spomladanski vi{ek selitve je bil konec marca. Na za~etku spomladanske selitve smo podobno kot pri sivki opazovali ve~ samcev, ki so sestavljali do 72% opazovanih osebkov. Proti koncu selitve se je delež samic pove~al, tako da je bilo v 10. dekadi 60% vseh opazovanih osebkov samcev (slika 36). Vzroke za tako prevladujo~e {tevilo samcev v ~asu spomladanske selitve lahko, podobno kot pri sivki, verjetno pripi{emo razlikam v ~asovnem poteku selitve med spoloma in drugim dejavnikom, zna~ilnim za populacije potapljavk (Bauer et al. 2005, Newton 2008). Od konca junija in ves julij, torej v obdobju, ko se samci ~opaste ~rnice premaknejo na obmo~ja golitev (Cramp 1998), je {tevilo osebkov na zadrževalniku strmo nara{~alo. Po vi{ku v za~etku avgusta smo zabeležili za~etek upadanja {tevila osebkov, ki se je nadaljevalo ves ~as jesenske selitve. To verjetno pomeni, da so v a» m o o > o je .o a> o □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 33: Dinamika pojavljanja čopaste črnice Aythya fuligula na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (170 podatkov) Figure 33: Dynamics of the Tufted Duck Aythya fuligula occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (170 records) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada/ Mesec / 10-day period / Month Slika 34: Dinamika pojavljanja zvonca Bucephala clangula na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (13 podatkov) Figure 34: Dynamics of the Goldeneye Bucephala clangula occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (13 records) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 n n ■ n 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 35: Dinamika pojavljanja velikega Žagarja Mergus merganser na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (10 podatkov) Figure 35: Dynamics of the Goosander Mergus merganser occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (10 records) jesenskem času čopaste črnice zadrževalnik postopno zapuščale, ni pa bilo večjega priliva novih osebkov na selitvi. Začetek upadanja števila osebkov smo zabeležili več kot mesec dni prej kot pri sivki in dva meseca pred izpustom vode, po katerem so čopaste črnice zadrževalnik dokončno zapustile (slika 33, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, številna gnezdilka - zelo pogosta, maloštevilna preletnica - redka, maloštevilna zimska gostja - redna, številna letovalka Starejši podatki: • 11.8.1999: 150 os. (Kerček 2005A) 4.4.39. Črna raca Melanitta nigra Črna raca je na zadrževalniku izjemna preletnica. En osebek se je tukaj zadrževal med 20. in 31.10.2006 (Bordjan 2009B). Črna raca je bila pred tem na Dravskem polju opazovana na zadrževalniku Požeg, in sicer en osebek 14.12.1992 (Sovinc & Sere 1994). Opazovanja (2 podatka): • 22.10.2006: 1 os. • 30.-31.10.2006: 1 os. 4.4.40. Zvonec Bucephala clangula Zvonec je na zadrževalniku zimski gost, preletnik in poletni gost. V obdobju 2002-2008 smo ga opazovali samo enkrat pred letom 2006, največ opazovanj pa je bilo v drugi polovici zime 2006/2007. Zanimivo je opazovanje dveh osebkov julija 2006 (Bordjan 2007c). Maloštevilni podatki o poletnem pojavljanju in letovanju posameznih zvoncev v Sloveniji so sicer znani še z Ormoškega in Ptujskega jezera (Božič 1991, Korošec 1996, lastni podatki) ter akumulacije HE Moste na Savi (Jančar et al. 2007) (slika 34, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik - izjemen, posamičen poletni gost - redek, posamičen zimski gost 4.4.41. Mali Žagar Mergellus albellus Mali žagar je izjemen, posamičen zimski gost na zadrževalniku. Vsi zbrani podatki o pojavljanju malega žagarja v obdobju 2002-2008 so iz leta 2002. Opazovanja (3 podatki): • 22.2.2002: 1 os. (Bordjan 2002c) • 10.11.2002: 1 os. • 20.11.2002: 2 os. (Kerček 2005A) Anas strepera 100% 80% 60% 40% 20% 0% 8 I 9 III Anas crecca d O bo iS 9) O. I TJ O 11 IV Anas clypeata 100% n 80% 60% 40% 20% 0% li IV Anas platyrhynchos 100% 80% 60% 40% 20% 0% Aythya ferina 100% 80% 60% 40% 20% 0% Aythya fuligula 100% 80% 60% 40% 20% 0% Anas querquedula Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 36: Razmerje med spoloma pri nekaterih vrstah rac na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v času spomladanske selitve v obdobju 2002-2008 (temno siva - samci, svetlo siva - samice) Figure 36: Sex ratio of some duck species in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods on spring migration in the 2002-2008 period (dark grey - males, light grey - females) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 9 10 111 I IV 13 114 115 V 16 117 118 19 120 121 22 23 |24 VI VII VIII 25 126 127 28 | 29 130 31 32 133 IX X XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 37: Dinamika pojavljanja sršenarja Pernis apivorus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (34 podatkov) Figure 37: Dynamics of the Honey Buzzard Pernis apivorus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (34 records) 4.4.42. Srednji Žagar Mergus serrator Srednji Žagar je na območju raziskave izjemen preletnik, saj smo samo 30.10.2008 opazovali en osebek. 4.4.43. Veliki Žagar Mergus merganser Veliki Žagar je na zadrževalniku zimski gost in preletnik. Večina opazovanj je bila v drugi polovici zime in spomladi. Največje zabeleženo število velikih Žagarjev na zadrževalniku je bilo pred obdobjem 2002-2008, ko je bilo opazovanih 15 osebkov v začetku marca 1997 (Kerček 2005A) (slika 35, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik - redek, maloštevilen zimski gost Starejši podatki: • 9.3.1997: 15 os. (Kerček 2005A) 4.4.44. Belolicna trdorepka Oxyura jamaicensis Edini podatek o pojavljanju belolične trdorepke na zadrŽevalniku je iz leta 1999, ko se je en osebek zadrževal med 20. in 24.10. Gre za prvo opazovanje te v Evropi alohtone vrste v Sloveniji (Božič 2001A). 4.4.45. Sr{enar Pernis apivorus Sršenar je na območju raziskave gnezdilec in preletnik. Zabeležili smo ga med začetkom maja in začetkom oktobra. Edini zanimivejši podatek s spomladanske selitve je iz leta 2004, ko smo 23.5. v kratkih presledkih opazovali enajst osebkov, ki so od jugozahoda proti severovzhodu preleteli zadrževalnik v ravni črti (slika 37, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - reden, posamičen gnezdilec - občasen, posamičen preletnik 4.4.46. Rjavi {karnik Milvus milvus Rjavi škarnik je na zadrževalniku redek, posamičen preletnik. V obdobju 2002-2008 smo ga opazovali šestkrat. Večina opazovanj je jesenskih, edini podatek s spomladanske selitve je iz leta 2005. Opazovanja (6 podatkov): • 7.9.2002: 1 os. (Bordjan 2003A) • 30.8.2003 1 os. • 22.9.2003 1 os. • 27.3.2005 1 os. • 6.10.2007 1 os. • 4.10.2008 1 os. » n o o g .D U O 12 11 -10 9 8 7 6 5 4 3 2 10 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 38: Dinamika pojavljanja črnega škarnika Milvus migrans na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (68 podatkov) Figure 38: Dynamics of the Black Kite Milvus migrans occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (68 records) 4.4.47. Črni škarnik Milvus migrans Črni škarnik je reden, posamičen gnezdilec območja raziskave v neposredni okolici zadrževalnika. Na zadrževalniku smo ga opazovali med koncem marca in koncem septembra. Poleg tega smo ga opazovali tudi enkrat v sredini novembra (Bordjan 2004A). Kasnejši podatek o pojavljanju črnega škarnika v Sloveniji je znan le z Ljubljanskega barja (Tome et al. 2005). Razen omenjenega poznega opazovanja in dveh jesenskih podatkov iz leta 2002 nimamo nobenih opazovanj, s katerimi bi lahko sklepali na pojavljanje črnih škarnikov na selitvi oziroma pojavljanje drugih osebkov, poleg gnezdečih. V gnezditvenem obdobju smo črnega škarnika na območju zadrževalnika prvič opazovali leta 2002. Takrat se je v maju par črnih škarnikov tukaj zadrževal več kot deset dni. Leta 2003 je par na zadrževalniku prvič ostal čez celotno gnezditveno obdobje, vendar gnezdenja nismo potrdili. Gnezdenje črnega škarnika smo potrdili leta 2004, ko smo v bližini zadrževalnika opazovali območno oglašanje para in gradnjo gnezda. Območje zadrževalnika je tretje potrjeno gnezdišče vrste v Sloveniji (Kozinc 1991, Kozamernik 2000), vendar glede na opazovanja v zadnjih letih črni škarnik verjetno gnezdi tudi drugod, vključno z Dravskim poljem (Denac et al. 2009, neobj., lastni podatki). Črni škarnik je v okolici zadrževalnika gnezdil tudi v letih 2005-2008, gnezdo pa je par vsako leto zgradil na drugi lokaciji (Dodatek - slika 17). Z izjemo leta 2005, ko sta bila speljana dva mladiča, sta škarnika vsako leto vzredila po enega mladiča. Črni škarnik se na zadrževalniku pogosto prehranjuje s poginulimi ribami. Leta 2001 smo ga opazovali pri neuspelem poskusu lova na lisko (Bordjan 2009c), ki se občasno pojavlja v prehrani vrste (Cramp 1998). V dopoldanskih in popoldanskih urah se je črni škarnik navadno prehranjeval na zadrževalniku, okoli poldneva pa v okolici smetišča pri Pragerskem ter na njivah vzhodno in severno od zadrževalnika (slika 38, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - reden, posamičen gnezdilec - preletnik ? - poletni gost ? Starejši podatki: • 13.8.2001: 2 os. (Bordjan 2009c) 4.4.48. Belorepec Haliaeetus albicilla Belorepec je gnezdilec bližnje okolice območja raziskave. Na območju zadrževalnika je gost, ki se je tukaj v vseh obdobjih leta predvsem prehranjeval. Gnezdenje vrste smo potrdili leta 2008 z najdbo aktivnega gnezda v krošnji doba v poplavnem gozdu. Gnezdenje leta 2008 ni bilo uspešno zaradi nezakonite sečnje v neposredni bližini gnezda. Par belorepcev M <0 3 "D > S O O > o J*. a ® S O O > O Jč d) o .55 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 41: Dinamika pojavljanja pepelastega lunja Circus cyaneus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (68 podatkov) Figure 41: Dynamics of the Hen Harrier Circus cyaneus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (68 records) v zadrževalniku, kar je prispevalo k večjemu številu opazovanj. Na območju zadrževalnika smo pepelastega lunja opazovali med koncem septembra in sredino aprila, kar je podobno kot na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi). Najbolj zgoden datum opazovanja (15.9.) je iz časa pred obdobjem 2002-2008. Pepelasti lunj se je navadno pojavljal v manjšem številu, do pet osebkov. Izjema je zima 2007/2008, ko smo na prezimovanju zabeležili do 12 osebkov. Opazna sta dva viška v času selitve; marca, ko je višek spomladanske selitve, ter konec oktobra in v začetku novembra, ko je višek jesenske selitve. Osebki, opazovani kasneje, so večinoma že zimski gostje oziroma prezimovalci. Višek spomladanske selitve smo zabeležili dober mesec dni prej, kot je bil ugotovljen na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) (slika 41, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - pogost, posamičen preletnik - pogost, posamičen zimski gost - izjemen, maloštevilen prezimovalec Starejši podatki: • 18.2.1990: 7 os. (B. Stumberger osebno) • 22.2.1990: 11 os. (B. Stumberger osebno) • 15.9.1998: 3 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.51. Močvirski lunj Circus pygargus Močvirski lunj je na zadrževalniku preletnik in poletni gost. Pojavljal se je tako v obdobju spomladanske kot jesenske selitve, podobno kot na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi). Večina opazovanj, vključno s starejšimi, je s spomladanske selitve, med začetkom aprila in koncem maja. Dve starejši jesenski opazovanji iz leta 2001 sta za to vrsto dokaj pozni, saj večina močvirskih lunjev do srede oktobra Evropo že zapusti (Snow & Perrins 1998) (slika 42, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik - izjemen, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 7.4.1993: 1 os. (Sovinc & Sere 1996) • 14.9.1994: 1 os. (Kerček 2005A) • 1.4.1995: 1 os. • 1.5.1995: 1 os. (Kerček 2005A) • 13.4.1996: 1os. (Vrezec 1997) • 9.4.2000: 2 os. (Kerček 2005A) • 7.10.2001: 1 os. • 13.10.2001: 1 os. « (0 3 TJ O O > O o M o □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 11 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 42 Dinamika pojavljanja močvirskega lunja Circus pygargus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (13 podatkov) Figure 42: Dynamics of the Montagu's Harrier Circus pygargus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (13 records) _u> m o O 3 1 A m 60 Ž 50 o 40 o ^ 30 O Ž 20 a> in O jj 10 >tn 0 □ 2008 □ 2006 ■ 2004 ■ 2002 □ 2007 □ 2005 S3 2003 10 |11 | 12 IV 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 22 | 23 24 25 | 26 27 28 29 30 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 37 V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 45: Dinamika pojavljanja kanje Buteo buteo na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (220 podatkov) Figure 45: Dynamics of the Common Buzzard Buteo buteo occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (220 records) tn m o o \ 2 5 d) 9 1 □ 2008 □ 2006 ■ 2004 ■ 2002 □ 2007 □ 2005 H 2003 O 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II 1 1 IV V VI VII VIII IX X XI XII 1 | 2 | 3 I Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 46: Dinamika pojavljanja velikega klinkača Aquila clanga na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (22 podatkov) Figure 46: Dynamics of the Spotted Eagle Aquila clanga occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (22 records) □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 47: Dinamika pojavljanja ribjega orla Pandion haliaetus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (38 podatkov) Figure 47: Dynamics of the Osprey Pandion haliaetus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (38 records) iz nam najbližjih gnezdečih populacij na Poljskem in v Ukrajini (Cramp 1998). Spomladi smo, z izjemo leta 2003, en osebek vselej opazovali v prvi polovici marca. Predvsem v poznojesenskem oziroma zimskem času se je veliki klinkač na območju raziskave zadrževal dalj časa, največkrat več kot mesec dni. Zadrževalnik je običajno zapustil potem, ko je zapadel prvi sneg. Samo decembra leta 2006 smo opazovali dva osebka, sicer pa vedno enega. Veliki klinkač je v večini držav Srednje Evrope in tudi Sloveniji redek in maloštevilen gost oziroma preletnik (Božič 2001A, Bauer et al. 2005). Do leta 1996 je bilo v Sloveniji v obdobju po 1950 samo šest opazovanj (Božič 2001A). Veliki klinkač je bil v zadnjem času opazovan v severovzhodni (Stumberger 2001A), osrednji (Senegačnik 1999, Trebušak et al. 1999) in jugozahodni Sloveniji (Grošelj 1994, Rubini} 1994B). Z izjemo opazovanj na Ljubljanskem barju (Trebušak et al. 1999), kjer sta se dva osebka zadrževala vsaj en teden, so bili vsi drugi podatki zabeleženi v okviru enega dneva. Zaradi za naše razmere velikega števila opazovanj pred letom 2002 sklepamo, da se je veliki klinkač na zadrževalniku verjetno redno pojavljal že vsaj od leta 1997, in sicer tako v spomladanskem kot poznojesenskem oziroma zimskem času (slika 46, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik - redek, posamičen zimski gost Starejši podatki: • 28.3.1997: 1 os. (Denac 1998B) • 28.12.1997: 1 os. (Denac 1998B) • 16.12.2000: 1 os. (božič 2001c) • 3.11.-1.12.2001: 1 os. (Bordjan 2002B) 4.4.56. Planinski orel Aquila chrysaetos Planinski orel je na območju zadrževalnika izjemen poletni gost. Edini podatek o njegovem pojavljanju je iz leta 1995, ko je bil 4.5. opazovan mladosten osebek (JanŽEKOVIČ 1995). To je edini novejši objavljeni podatek o pojavljanju planinskega orla v panonskem svetu Slovenije, bil pa je večkrat opazovan na bližnjem Pohorju (Bračko 1988, Bordjan 2003D). 4.4.57. Mali orel Aquilapennata Mali orel je na zadrževalniku izjemen preletnik, ki je bil zabeležen le enkrat pred letom 2002. 4.5.1995 ga je opazoval F. Janžekovič (Sovinc 1997). 4.4.58. Ribji orel Pandion haliaetus Ribji orel je na zadrževalniku preletnik. V obdobju 2002-2008 je bil v času spomladanske selitve pogostejši kot jeseni. Podobno je ugotovil Vogrin (1997) v raziskavi v 90-ih letih, ki je zajela celotno Dravsko polje. Spomladanska selitev ribjega orla se je 25 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 S3 2003 ■ 2002 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 48: Dinamika pojavljanja postovke Falco tinnunculus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (160 podatkov) Figure 48: Dynamics of the Kestrel Falco tinnunculus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (160 records) začela sredi marca in je trajala do sredine maja. Izrazit višek selitve je bil med koncem marca in sredino aprila. Podoben višek je zabeležil tudi Vogrin (1997). Na spomladanski selitvi je večina ribjih orlov zadrževalnik samo preletela, jeseni pa so se vsi opazovani osebki tam tudi zadrževali. Kljub temu pa smo osebke med lovom opazovali tako spomladi kot jeseni. V nasprotju s Cerkniškim jezerom (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) in Ljubljanskim barjem (Tome et al. 2005) je ribji orel reden preletni gost zadrževalnika (slika 47, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - pogost, posamičen preletnik Starejši podatki: • 3.4.1999: 4 os. (B. Stumberger osebno) • 14.8.2000: 2 os. (A. Vrezec osebno) • 15.8.2000: 3 os. (a. Vrezec osebno) • 18.8.2000: 1 os. (a. Vrezec osebno) • 8.9.2001: 1 os. 4.4.59. Postovka Falco tinnunculus Postovka je gnezdilka in celoletna vrsta območja raziskave. Nekoliko številnejša je bila v topli polovici leta. Na območju zadrževalnika je v obdobju 20022008 gnezdila predvsem na stebrih visokonapetostnega daljnovoda, speljanega čez to območje. Največje število osebkov (13) je bilo zabeleženo pred obdobjem raziskave (Kerček 2005A) (slika 48, tabela 5). Status (številčnost): - celoletna vrsta - redna, posamična gnezdilka - posamična vrsta v zunajgnezditvenem obdobju Starejši podatki: • 14.4.1995: 13 os. (Kerček 2005A). 4.4.60. Rde~enoga postovka Falco vespertinus Rdečenoga postovka je na območju zadrževalnika preletnica. Posamezne osebke in manjše skupine smo skoraj vsako leto v obdobju 2002-2008 zabeležili izključno na spomladanski selitvi. Tako kot na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) je bila velika večina opazovanj rdečenogih postovk na zadrževalniku zabeležena v maju. Izjema je eno aprilsko opazovanje iz leta 2007. Največje število (31 osebkov) je bilo zabeleženo leta 2008 (Bordjan 2009E), ko je bilo tudi drugod v Sloveniji neobičajno veliko opazovanj z nekaj deset oziroma celo nekaj sto osebki (U. Koce, T. Mihelič & B. Rubinic osebno, lastni podatki). V času pred obdobjem 2002-2008 je bila rdečenoga postovka na zadrževalniku opazovana tudi junija (Kerček 2005A) (slika 49, tabela 5). M (0 35 30 I 25 > o A o o 20 15 10 K 5 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 49: Dinamika pojavljanja rdečenoge postovke Falco vespertinus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (11 podatkov) Figure 49: Dynamics of the Red-footed Falcon Falco vespertinus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (11 records) Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična preletnica Starejši podatki: • 16.6.2001: 3 os. (Kerček 2005A) 4.4.61. Mali sokol Falco columbarius Mali sokol je na zadrževalniku izjemen, posamičen preletnik in zimski gost. V obdobju 2002-2008 smo ga zabeležili samo na jesenski selitvi in pozimi. Ob tem podatku je zanimivo, da so vsa starejša opazovanja iz časa spomladanske selitve (BraČKO 1996A, Kerček 2005A). Opazovanja (5 podatkov): • 26.1.2002: 1 os. (Bordjan 2002E) • 12.11.2002: 1 os. (Kerček 2005A) • 29.10.2004: 1os. • 22.10.2006: 1 os. • 15.11.2008: 1 os. Starejši podatki: • 15.3.1993: 1 os. (Bračko 1996A) • 14.4.1995: 1 os. (Bračko 1996A) • 16.4.1996: 1 os. (Kerček 2005A) 4.4.62. Skrjančar Falco subbuteo Skrjančar je gnezdilec in preletnik območja raziskave, na samem zadrževalniku pa je prehranski gost. Opazovali smo ga med začetkom aprila in začetkom oktobra. Skrjančar je na zadrževalniku lovil predvsem lastovke in kačje pastirje, pogosto tudi v poznih večernih urah (slika 50, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, posamična gnezdilka - pogost, posamičen preletnik 4.4.63. Sokol plenilec Falco cherrug Na zadrževalniku je sokol plenilec izjemen, posamičen gost v zunajgnezditvenem obdobju. V obdobju raziskave je bil opazovan dvakrat pozno poleti (Kerček 2005c, Bordjan 2009F). Sokol plenilec je globalno ogrožena vrsta (kategorija E — prizadeta vrsta) (BirdLife International 2004) in v Sloveniji velja za redko vrsto z manj kot 10 znanimi podatki (Božič 2001B). V zadnjih dvajsetih letih je bil sokol plenilec, skupaj z opazovanji iz let 1991 in 1993 (Vogrin 1996c), na Dravskem polju opazovan že štirikrat. V tem času je bila vrsta v Sloveniji potrjeno opazovana le še na Ljubljanskem barju (Denac & Denac 2002). 0> <0 O 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 | 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 50: Dinamika pojavljanja škrjančarja Falco subbuteo na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (63 podatkov) Figure 50: Dynamics of the Hobby Falco subbuteo occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (63 records) 7 6 5 4 3 2 I CO 1 0 (/> (0 3 ■o ■B o o > o A O o □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 I I II I 1 | 2 | 3 I 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 51: Dinamika pojavljanja sokola selca Falco peregrinus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (44 podatkov) Figure 51: Dynamics of the Peregrine Falcon Falco peregrinus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (44 records) 13 12 m 11 3 10 9 8 0 7 0 Z 6 \ > 5 O 4 .O a> in 3 O 4-S 2 >tn 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 52: Dinamika pojavljanja mokoža Rallus aquaticus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (55 podatkov) Figure 52: Dynamics of Water Rail Rallus aquaticus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (55 records) Opazovanja (2 podatka): • 13.8.2003: 1 os. (Kerček 2005c) • 14.9.2008: 1 os. (Bordjan 2009F) 4.4.64. Sokol selec Falco peregrinus Sokol selec je na območju zadrževalnika prehranski gost, v zunajgnezditvenem obdobju pa gost. Pojavljal se je v vseh letnih časih, čeprav je opazovanj v prvi polovici koledarskega leta malo. Tako ga v obdobju 2002—2008 v večjem delu gnezditvene sezone sploh nismo zabeležili. Največ opazovanj sokola selca smo zbrali med sredino septembra in začetkom decembra. Predvsem oktobra in novembra, ko so zadrževalnik praznili in je bilo v njem malo vode, so bili pogoji za lov zanj zelo ugodni, saj so bile vodne ptice strnjene na skromnih preostalih vodnih površinah. Sokola selca smo na zadrževalniku večkrat opazovali med lovom, ali pa smo naleteli na ostanke njegovega plena (Bordjan 2002c, 2002E & 2006D). Najpogosteje smo ga opazovali med lovom rečnih galebov, ki so ponekod njegov glavni plen v zunajgnezditvenem obdobju (Cramp 1998) (slika 51, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - izjemen, posamičen prehranski gost - občasen, posamičen gost v zunajgnezditvenem obdobju 4.4.65. Mokož Rallus aquaticus Mokož je na zadrževalniku gnezdilec, preletnik in poletni gost. Število gnezdečih parov, ki temelji na največjem številu simultano zabeleženih teritorialnih osebkov, je zaradi težke odkrivnosti vrste verjetno precej podcenjeno. V prvi polovici gnezditvenega obdobja, ko naj bi bila intenziteta oglašanja najvišja (Andretzke et al. 2005), smo mokoža zabeležili samo leta 2007. Takrat smo v aprilu poslušali teritorialno oglašanje šestih samcev, kar je tudi najvišje število zabeleženih mokožev na zadrževalniku. Gnezdenje mokoža smo potrdili po obdobju raziskave leta 2009, ko smo v notranjem kanalu opazovali za let še nesposobne mladiče (Bordjan 2009G). Od začetka junija naprej smo mokoža opazovali v vsaki dekadi do začetka novembra, ko je gladina v zadrževalniku začela upadati zaradi spuščanja vode. Mokož ima pogosto dva zaroda, prvega takoj po prihodu s prezimovališč v maju in drugega julija (Cramp 1998). Na zadrževalniku smo teritorialno oglašanje pogosteje zabeležili v času drugega zaroda (slika 52, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - reden, posamičen gnezdilec - pogost, posamičen preletnik - pogost, posamičen poletni gost □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 I 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 53: Dinamika pojavljanja male tukalice Porzana parva na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (12 podatkov) Figure 53: Dynamics of the Little Crake Porzana parva occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (12 records) Starejši podatki: • 28.10.2001: 2 os. (Kerček 2005A) 4.4.66. Grahasta tukalica Porzana porzana Grahasta tukalica je občasna, maloštevilna gnezdilka in redka, posamična poletna gostja zadrževalnika. Gnezdenje je dolgoročno gledano verjetno redno, čeprav vrste zaradi pomanjkanja načrtnih popisov in deloma tudi nepredvidljivega pojavljanja (glej Koskimies & Dvorak 1997) nismo zabeležili vsako leto. Glavnina podatkov iz gnezditvenega obdobja te težko odkrivne vrste je iz leta 2004, ko je bilo v nočnem času opravljeno kartiranje teritorijev grahaste tukalice (Kerček 2005A). V tem letu smo zabeležili skupaj 6-9 teritorijev. Ocenjujeva, da v primernih pogojih, zlasti kadar so sestoji visokega šašja na JZ delu zadrževalnika poplavljeni, tukaj gnezdi med 5 in 15 parov grahastih tukalic. Ta ocena uvršča zadrževalnik med najpomembnejša gnezdišča vrste v Sloveniji (primerjaj s Polak 2000, Božič 2003A). Jesenski podatki o pojavljanju grahaste tukalice na zadrževalniku so redki. Podatek iz julija 2004 nakazuje, da se vrsta v gnezditvenem obdobju vsaj v nekaterih letih tu zadržuje dalj časa (Cramp 1998). Opazovanja (8 podatkov): • 15.8.2002: 1 os. (Kerček 2005A) • 23.4.2004: 1 os. (Kerček 2005A) • 27.4.2004: 6 os. (Kerček 2005A) • 10.5.2004: 5 os. (Kerček 2005A) • 15.5.2004: 1 os. • 3.7.2004: 1os. • 3.8.2006: 1 os. • 29.4.2007: 1 os. 4.4.67. Mala tukalica Porzana parva Mala tukalica je bila v obdobju 2002-2008 preletnica in poletna gostja, morda pa tudi občasna, posamična gnezdilka zadrževalnika. Na možnost gnezdenja v obdobju 2002-2008 sklepamo predvsem zaradi območnega oglašanja samca, ki smo ga zabeležili konec aprila 2007. Gnezdenje smo potrdili po obdobju raziskave, leta 2009 (Božič & Bordjan 2009). Malo tukalico smo opazovali tako v času spomladanske kot tudi jesenske selitve, večina opazovanj pa je iz obdobja med koncem julija in koncem avgusta, tik pred začetkom jesenske selitve (glej Bauer et al. 2005). Takrat smo večinoma opazovali mlade osebke, ki bi lahko bili izvaljeni tudi na zadrževalniku (slika 53, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redka, posamična preletnica - redka, posamična poletna gostja 1 I 2 I 3 4 I 5 I 6 I II □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 Hi 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 IV V 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 54: Dinamika pojavljanja zelenonoge tukalice Gallinula chloropus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (115 podatkov) Figure 54: Dynamics of the Moorhen Gallinula chloropus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods during the 2002-2008 period (115 records) 4.4.68. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus Zelenonoga tukalica je na zadrževalniku gnezdilka, preletnica in letovalka. Vrsta je leta 2002 in 2003 gnezdila le posami~no, v kasnej{ih letih obdobja 2002-2008 pa smo zabeležili veliko pove~anje {tevila gnezde~ih parov. Število parov je verjetno podcenjeno, saj težko dostopnih predelov primernega gnezditvenega habitata v notranjosti zadrževalnika nismo pregledovali. Na zadrževalniku smo zelenonogo tukalico opazovali med za~etkom aprila in za~etkom novembra. Število osebkov se je v obdobju 2002-2008 pove~evalo od za~etka julija do vi{ka konec avgusta, in sicer zaradi mladi~ev, izvaljenih na zadrževalniku, verjetno pa tudi prihoda osebkov od drugod. Podoben pojav je bil zabeležen tudi na drugih manj{ih vodnih telesih (npr. Vogrin 1996B). V ~asu valjenja, ki traja pri ve~ini gnezde~ih parov do sredine junija, živijo zelenonoge tukalice skrito življenje, po tem obdobju pa so na zadrževalniku postale opaznej{e, saj so se družine prehranjevale tudi na odprti vodni povr{ini, predvsem v notranjem kanalu, kjer je veliko plavajo~ih makrofitov (slika 54, tabela 5). Status (pogostnost, {tevil~nost): - redna, {tevilna gnezdilka - pogosta, posami~na preletnica - redna, malo{tevilna letovalka 4.4.69. Liska Fulica atra Liska je gnezdilka, preletnica, zimska gostja in letovalka. V obdobju 2002-2008 je bila naj{tevil~nej{a vrsta na zadrževalniku, tako po {tevilu osebkov, pre{tetih v enem dnevu, kot po skupnem {tevilu vseh pre{tetih osebkov. Lisko smo na zadrževalniku opazovali med za~etkom marca in za~etkom novembra. Spomladanska selitev je povsem neizrazita, saj je razmeroma majhno {tevilo osebkov ve~inoma za~elo gnezditi že marca in aprila. Število lisk se je naglo pove~evalo od sredine maja do konca avgusta in je v ve~ini let doseglo maksimum v za~etku septembra. Liska je bila na zadrževalniku med majem in septembrom v vseh letih evdominantna vrsta. Zadrževalnik je nacionalno pomembna lokaliteta za letovanje vrste, saj je {tevilo lisk tukaj konec poletja ob~asno preseglo 4000 osebkov. Primerljiva {tevila lisk so bila poleti v Sloveniji zabeležena le na Ormo{kem in Ptujskem jezeru (lastni podatki). Število list je bilo tako veliko deloma zaradi lokalne gnezde~e populacije, ve~ina osebkov pa se je tukaj verjetno golila. Znano je, da se lahko liske na obmo~jih golitve zbirajo v velikem {tevilu (Cramp 1998). Vsaj del teh osebkov verjetno prileti na zadrževalnik z drugih vodnih teles na Dravskem polju, ki jih liske po koncu gnezdenja ve~inoma zapustijo (lastni podatki). Število lisk je potem, ko so prenehali hraniti ribe v zadrževalniku oziroma ga za~eli prazniti, naglo upadlo. Do naglega □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 X XI XII 12 3 4 5 6 7 8 9 10 | 11 IV 13 | 14 | 15 16 | 17 | V VI 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 25 | 26 27 VII VIII IX Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 55: Dinamika pojavljanja liske Fulica atra na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (166 podatkov) Figure 55: Dynamics of the Coot Fulica atra occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (166 records) jesenskega upada številčnosti je v večini let prišlo v prvi polovici oktobra, leta 2007 konec septembra in leta 2008 že v začetku tega meseca. Edini zimski podatek smo zabeležili februarja leta 2007 (slika 55, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, zelo številna gnezdilka - zelo pogosta, zelo številna preletnica - izjemna, maloštevilna zimska gostja - redna, zelo številna letovalka Starejši podatki: • 31.8.1998: 2600 os. (Kerček 2005A) • 18.8.1999: 2503 os. (b. Stumberger osebno) • 29.8.1999: 3050 os. (b. Stumberger osebno) • 6.9.1999: 2999 os. (B. Stumberger osebno) • 22.9.2000: 1500 os. (A. Vrezec osebno) 4.4.70. Žerjav Grus grus Žerjav je na območju zadrževalnika preletnik. V obdobju 2002-2008 je bilo tako število opazovanj kot tudi število osebkov večje jeseni. Iz objavljenih podatkov (Marenčič 1980, Geister 1983, Stumberger 1983, Škornik 1991, Luskovec 1991, Javoršek 1992, Kmecl & Rižner 1993, Trontelj & Vogrin 1993, Sovinc & Sere 1994, Stumberger 1994, Vengust 1994, Legiša 1995, Vrezec 1995, Sovinc & Sere 1996, Košir 1996A, Grošelj 1999, Vrezec & Eleršek 2003, Bračko 2003, Labus & Krofel 2003, Krofel 2004, Tome et al. 2005, Bombek 2007, Kmecl 2007) in nekaterih neobjavljenih opazovanj (M. Cerar, A. Figelj, M. Gamser, J. Hanžel, M. Kerček, I. Kogovšek, M. Krofel, B. Kumar, T. Petras, B. Pittner, A. Rijavec, D. Stanič, Z. Šalamun, M. Šumak & T. Trstenjak osebno, Bordjan v pripravi) je razvidno, da se v Sloveniji žerjav pogosteje pojavlja v času spomladanske selitve, vendar pa je bila velikost opazovanih jat spomladi praviloma manjša kot v času jesenske selitve. Spomladanska selitev je na območju zadrževalnika potekala med začetkom marca in koncem aprila, z večino opazovanj v aprilu. Večje število opazovanj v aprilu je zanimivo, saj je takrat glavnina selitve v Srednji Evropi že mimo (glej Bauer et al. 2005). Vsaj pri treh opazovanjih v aprilu so v jati prevladovali spolno nezreli osebki. Na Ljubljanskem barju so bila vsa opazovanja na spomladanski selitvi zabeležena marca (Tome et al. 2005), na Cerkniškem jezeru pa marca in aprila, z viškom v marcu (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi). Jesenska selitev je na območju raziskave potekala med začetkom oktobra in koncem novembra. Dve največji jati smo zabeležili v začetku novembra. Edino daljše zadrževanje žerjavov na območju raziskave smo zabeležili aprila 2007, ko se je 10 osebkov tukaj zadrževalo vsaj 10 dni. V Sloveniji je bilo več dni trajajoče zadrževanje žerjavov na posameznih območjih na splošno redko zabeleženo, vendar je bilo večkrat opazovano na spomladanski 200 190 180 u> 170 § 160 ■a 150 > 140 ? 130 ~ 120 5 110 Z 90 80 > 70 S 60 50 40 30 20 10 o to O >5 11213 1 I n B □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 IV V 16 I 17 I 18 VI 19 I 20 I 21 VII 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 28 | 29 30 VIII IX X 31 I 32 I 33 XI 34 I 35 I 36 I 37 XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 56: Dinamika pojavljanja žerjava Grus grus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (15 podatkov) Figure 56: Dynamics of the Crane Grus grus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (15 records) kot jesenski selitvi (MarenČIČ 1980, Javorsek 1992, Sovinc & Sere 1994, Vengust 1994, Legisa 1995, Bordjan v pripravi, lastni podatki). Žerjavi so se na območju raziskave največkrat pojavljali na obsežnih kompleksih njiv in travnikih v neposredni okolici zadrževalnika, kjer so se tudi prehranjevali. Največja opazovana jata 110 osebkov je območje samo preletela (slika 56, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasen, maloštevilen preletnik Starejši podatki: • 15.3.1992: 3 os. (Kerček 2005A) • 3.4.1999: 1 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.71. Polojnik Himantopus himantopus Polojnik je na zadrževalniku preletnik in poletni gost. Osebki, ki smo jih opazovali med sredino marca in sredino maja, so bili na spomladanski selitvi, osebki, opazovani od konca julija naprej, pa na jesenski. Opazovanja v avgustu se ujemajo z obdobjem selitve odraslih osebkov (Cramp 1998). Zanimiva so kar štiri opazovanja v gnezditvenem obdobju junija (slika 57, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik - občasen, posamičen poletni gost 4.4.72. Sabljarka Recurvirostra avosetta Sabljarka je na območju zadrževalnika izjemna preletnica. Edini podatek smo zabeležili 12.7.2008, ko smo opazovali tri osebke (Bordjan 2009H). 4.4.73. Rjava komatna tekica Glareola pratincola Rjava komatna tekica, ki velja v Sloveniji za redko vrsto z manj kot 10 znanimi opazovanji do leta 2001 (BoŽIČ 200ib), je na zadrževalniku izjemna preletnica. V obdobju 2002-2008 smo en osebek opazovali 19.5.2007. Edino opazovanje rjave komatne tekice iz obdobja pred letom 2002 je bilo zabeleženo leta 1995 (Denac 1998A). Starejši podatki: • 12.5.1995: 2 os. (Denac 1998A) 4.4.74. Mali deževnik Charadrius dubius Mali deževnik je na zadrževalniku gnezdilec, preletnik in poletni gost. Teritorialne osebke smo opazovali leta 2003, ko je bila gladina v zadrževalniku nizka in 17 16 15 14 13 12 11 10 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 > o JC ■O a> u> o ICO 1 | 2 I 3 4 I S I II I I 7 | 8 | 9 10 | 11 | 12 13 | 14 | 15 III IV V 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 VI VII VIII 25 | 26 27 28 | 29 | 30 IX X 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 | 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 57: Dinamika pojavljanja polojnika Himantopus himantopus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (17 podatkov) Figure 57: Dynamics of the Black-winged Stilt Himantopus himantopus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (17 records) « O □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 58: Dinamika pojavljanja malega deževnika Charadrius dubius na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (17 podatkov) Figure 58: Dynamics of the Little Ringed Plover Charadrius dubius occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (17 records) 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 30 « S 25 £ 20 o o 15 o 10 0) O „ □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II 1 IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 59: Dinamika pojavljanja komatnega deževnika Charadrius hiaticula na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (13 podatkov) Figure 59: Dynamics of the Ringed Plover Charadrius hiaticula occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (13 records) so nastale večje gole blatne površine. V tem letu je bilo tudi največ opazovanj vrste v celotnem obdobju 2002—2008. Na zadrževalniku smo malega deževnika opazovali med koncem marca in začetkom septembra. Vse male deževnike smo zabeležili v notranjosti zadrževalnika, medtem ko opazovanj z okoliških kmetijskih površin v obdobju raziskave ni bilo. Tako kot na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in na Cerkniškem jezeru leta 2007 (Bordjan v pripravi) je bil mali deževnik pogostejši na spomladanski selitvi. Več jesenskih opazovanj je iz obdobja pred letom 2002. Najbolj pozno jesensko opazovanje vrste je bilo zabeleženo pred obdobjem raziskave oktobra 1999 (Kerček 2005A) (slika 58, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - izjemen, posamičen gnezdilec - občasen, posamičen preletnik - izjemen, maloštevilen poletni gost Starejši podatki: • 27.6.1993: 2 os. (Kerček 2005A) • 15.9.1998: 2 os. (B. Stumberger osebno) • 17.9.1998: 4 os. (B. Stumberger osebno) • 3.4.1999: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 3.10.1999: 2 os. (Kerček 2005A) 4.4.75. Komatni deževnik Charadrius hiaticula Komatni deževnik je na območju zadrževalnika preletnik. Največ opazovanj v posameznem letu smo zabeležili leta 2003, ko je bila v zadrževalniku nizka gladina. Pred letom 2002 je bilo nadpovprečno veliko opazovanj tudi jeseni leta 1998 (B. Stumberger osebno, lastni podatki). Največje število osebkov v eni jati smo opazovali sredi oktobra 2007 med prehranjevanjem na poplavljenih njivah severno od zadrževalnika. Na podlagi dveh časovno precej različnih viškov, tako v času spomladanske kot jesenske selitve, lahko sklepamo na pojavljanje dveh podvrst komatnega deževnika. Morfološko sicer zelo podobni podvrsti se dobro ločita po fenologiji, pri čemer sta viška v marcu ter konec avgusta in v začetku septembra značilna za nominotipsko podvrsto, viška v maju in oktobru pa za podvrsto tundrae (Bauer et al. 2005) (slika 59, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik Starejši podatki: • 26.9.1997: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 17.9.1998: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 19.9.1998: 2 os. (B. Stumberger osebno) • 20.9.1998: 5 os. « 7 m — 5 "B 0 4 S 1 3 .O © 2 M o >tn l 0 Ml □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 >8 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II 1 IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 60: Dinamika pojavljanja črne prosenke Pluvialis squatarola na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (12 podatkov) Figure 60: Dynamics of the Grey Plover Pluvialis squatarola occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (12 records) • 27.9.1998: 7 os. (B. Stumberger osebno) • 4.10.1998: 1 os. 4.4.76. Beloceli deževnik Charadrius alexandrinus Beločeli deževnik je na območju raziskave izjemen preletnik, ki je bil zabeležen samo enkrat pred letom 2002. Dne 20.9.1987 je M. Vogrin na glinokopih pri Pragerskem opazoval en osebek (Vogrin 1987). 4.4.77. Zlata prosenka Pluvialis apricaria Zlata prosenka je na območju zadrževalnika tako kot drugod v SV Sloveniji (Božič 1996, lastni podatki) izjemna, maloštevilna preletnica. Edino večjo jato s 26 osebki smo opazovali skupaj s selečimi pribami marca leta 2006 (Bordjan 2007D). Neobičajno je opazovanje osebka v svatovskem perju junija 2003, saj takrat začnejo gnezditi tudi osebki iz najbolj severno ležečih predelov Evrope (Bauer et al. 2005). Podobni podatki niso znani niti z Ljubljanskega barja, ki je sicer edino območje v Sloveniji, kjer se zlata prosenka pojavlja redno in v večjem številu (Tome et al. 2005). Opazovanja (6 podatkov): • 9.6.2003: 1 os. • 29.10.2004: 5 os. • 7.11.2004: 4 os. • 18.3.2006: 26 os. (Bordjan 2007D) • 8.4.2008: 1 os. • 14.10.2008: 1 os. Starejši podatki: • 4.4.1994: 1 os. 4.4.78. Črna prosenka Pluvialis squatarola Črna prosenka je na zadrževalniku preletnica. V obdobju 2002-2008 smo jo zabeležili le v jesenskem času. Vse podatke smo zbrali med začetkom avgusta in koncem novembra, kar se ujema z jesensko selitvijo črne prosenke v Evropi (Cramp 1998, Bauer et al. 2005). Pred letom 2002 je bila enkrat zabeležena tudi na spomladanski selitvi. Črna prosenka je pogostejša na jesenski selitvi tudi na območju reke Drave (lastni podatki) (slika 60, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redka, posamična preletnica Starejši podatki: • 27.9.1998: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 24.10.1999: 1 os. (Božič 1996) • 10.5.2001: 4 os. (Kerček 2005A) • 7.10.2001: 1 os. 2600 n „ 2400 g 2200 ~ 2000 'g 1800 ™ 1600 1400 Z 1200 1000 .2 800 "§ 600 ® 400 >c/> 200 0 n: □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 10 1111 IV 12 13 I 14 I 15 16 I 17 V VI 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 VIII IX 31 I 32 I 33 34 I 35 I 36 I 37 XI Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 61: Dinamika pojavljanja pribe Vanellus vanellus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (141 podatkov) Figure 61: Dynamics of the Lapwing Vanellus vanellus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (141 records) 4.4.79. Priba Vanellus vanellus Priba je gnezdilka, preletnica, zimska gostja in letovalka območja raziskave. V večjem številu gnezdi predvsem na njivah v neposredni okolici zadrževalnika. Leta 2003 je zaradi specifičnih pogojev, ki so bili posledica nizke gladine v zadrževalniku, gnezdila tudi na blatnih površinah znotraj visokovodnega nasipa. V obdobju 2002—2008 smo zabeležili močno spomladansko selitev, ki je potekala od začetka februarja do sredine aprila. Začetek in višek spomladanske selitve sta se med posameznimi leti razlikovala. Verjetno sta bila odvisna od vremenskih razmer (snežne padavine). Največkrat se je spomladanska selitev začela sredi februarja, višek pa je dosegla v prvi oziroma drugi dekadi marca. Leta 2003 in 2005 se je selitev začela šele v začetku oziroma v sredini marca in je potekala vse do konca meseca. V vremenskih razmerah, neugodnih za selitev (nizka oblačnost, padavine), so se pribe pogosto zadrževale na obsežnih blatnih površinah v zadrževalniku, ki so marca tukaj običajne. Kadar je bilo vreme ugodno za selitev, pa so pribe v jatah do 500 osebkov zadrževalnik običajno samo preletele od JZ proti vzhodu ali SV. Manjše jate prib so se ves čas spomladanske selitve redno zadrževale na poplavljenih travnikih vzhodno od zadrževalnika, kjer so se prehranjevale. Dnevni številčni maksimum v obdobju 2002-2008 smo zabeležili sredi marca leta 2006, ko je v dopoldanskih urah zadrževalnik preletelo 993 osebkov (Bordjan 2007B). V času pred tem obdobjem je bilo leta 1995 opazovano doslej največje število prib na območju raziskave, in sicer 3000 osebkov (BraČKO 2009). Opazovanja v obdobju 2002-2008 skupaj s starejšimi podatki dokazujejo, da območje raziskave med spomladansko selitvijo preleti več tisoč prib. Letna dinamika pojavljanja pribe na območju zadrževalnika je bila podobna kot na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005). Razlika je pri pojavljanju viška spomladanske selitve, ki je bil na Ljubljanskem barju zabeležen šele konec marca. Manj izrazita je bila jesenska selitev, ki je potekala med sredino oktobra in koncem novembra, z viškom v začetku novembra. Na jesenski selitvi so se pribe najraje zadrževale na blatnih površinah izpraznjenega zadrževalnika. V tem času smo opazovali največ 535 osebkov. Posamezne pozne preletnike smo večkrat opazovali še decembra, kar je bistveno prispevalo k razmeroma velikemu številu opazovanj v prvi polovici zime. Povsem drugače je bilo januarja, ko smo pribo v obdobju 2002-2008 opazovali samo enkrat leta 2007. Tudi drugod po Sloveniji je bila večina zimskih podatkov zbrana decembra (Sovinc 1994). V času selitve v marcu, redkeje pa februarja, aprila in novembra, je bila priba na območju zadrževalnika običajno dominantna ali evdominantna vrsta (slika 61, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redna, številna gnezdilka □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 4 | 5 | 6 I II 7 | 8 | 9 10 | 11 | 12 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 25 26 27 28 29 30 31 | 32 33 34 | 35 | 36 37 III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 62: Dinamika pojavljanja malega prodnika Calidris minuta na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (11 podatkov) Figure 62: Dynamics of the Little Stint Calidris minuta occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (11 records) - zelo pogosta, številna preletnica - občasna, maloštevilna zimska gostja - redna, maloštevilna letovalka Starejši podatki: • 22.2.1990: 200 os. (B. Stumberger osebno) • 15.3.1992: 200 os. (sovinc & Sere 1994) • 27.2.1995: 2000 os. (Bračko 2009) • 3.3.1995: 3000 os. (Bračko 2009) • 9.3.1997: 500 os. (Kerček 2005A) • 3.4.1999: 100 os. (B. Stumberger osebno) • 23.10.1999: 176 os. (B. Stumberger osebno) • 8.3.2000: 500 os. (Kerček 2005A) • 10.3.2000: 1000 os. (A. Vrezec osebno) • 11.11.2001: 150 os. 4.4.80. Veliki prodnik Calidris canutus Veliki prodnik, ki ima v Sloveniji status redke vrste z manj kot 10 opazovanji do leta 2001 (Božič 2001B), je na zadrževalniku izjemen preletnik. V obdobju 2002-2008 smo zabeležili samo en osebek 13.9.2006 (Bordjan 2007A). 4.4.81. Mali prodnik Calidris minuta Mali prodnik je na območju zadrževalnika preletnik. V obdobju 2002-2008 smo v času spomladanske selitve zabeležili samo en podatek, in sicer leta 2003. Eno opazovanje s spomladanske selitve je tudi iz časa pred letom 2002. Večkrat smo ga opazovali med jesensko selitvijo, ko smo tudi zabeležili edino večjo jato s 24 osebki v obdobju 2002-2008. To jato smo opazovali konec oktobra 2007 na poplavljenih njivah in travnikih severno od zadrževalnika. Precej večje jate so bile opazovane pred obdobjem raziskave jeseni leta 1998, ko se je tukaj zadrževalo do 621 mladih osebkov. To je največje število malih prodnikov kadarkoli zabeleženo v Sloveniji (Stumberger 2009B, lastni podatki). Tudi na območju reke Drave je mali prodnik pogostejši in številčnejši v času jesenske selitve (lastni podatki). Oba doslej zbrana podatka o pojavljanju malega prodnika na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) sta iz obdobja spomladanske selitve. Časovna razporeditev in opazovano število osebkov na območju zadrževalnika sta podobna sliki pojavljanja malega prodnika na Cerkniškem jezeru v obdobju 1991-1992 (Kmecl & Rižner 1993) (slika 62, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, maloštevilen preletnik Starejši podatki: • 1.5.1996: 1 os. (Kerček 2005A) • 15.9.1998: 350 os. (Stumberger 2009B) • 17.9.1998: 621 os. (Stumberger 2009B) • 19.9.1998: 271 os. (Stumberger 2009B) • 20.9.1998: preko 100 os. □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 2003 ■ 2002 4 I 5 II 10 I 11 I 12 IV 13 I 14 I V 16 I 17 18 VI 25 I 26 I 27 IX 28 I 29 I 30 X 31 I 32 I 33 XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 63: Dinamika pojavljanja spremenljivega prodnika Calidris alpina na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (28 podatkov) Figure 63: Dynamics of the Dunlin Calidris alpina occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (28 records) • 27.9.1998: 48 os. (Stumberger 2009B) • 4.10.1998: 40 os. (kerček 2005A) 4.4.82. Temminckov prodnik Calidris temminckii Temminckov prodnik je na zadrževalniku izjemen, maloštevilen preletnik, ki je bil zabeležen večkrat samo ob nizki gladini v zadrževalniku leta 2003. Razen tega leta smo ga opazovali še novembra 2004, kar je za to vrsto pozen datum pojavljanja. Navadno lahko Temminckove prodnike na območju reke Drave, kjer je vrsta na eni lokaliteti pogosta, v času jesenske selitve opazujemo do začetka oktobra (lastni podatki). Tudi po navedbah Bauerja et al. (2005) zadnji osebki zapustijo srednjo Evropo v oktobru. Starejši podatek iz leta 1998 je zanimiv, saj je bilo opazovano za to vrsto veliko število osebkov (primerjaj z Božič 2003B). Temminckov prodnik se običajno seli posamič ali v majhnih skupinah do pet osebkov (Delany et al. 2009) Opazovanja (5 podatkov): • 5.5.2003: 3 os. (Kerček 2005A) • 15.5.2003: 10 os. (Kerček 2005A) • 25.-27.8.2003: 3 os. • 2.9.2003: 1 os. • 7.11.2004: 3 os. Starejši podatki: • 17.9.1998: 17 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.83. Srpokljuni prodnik Calidris ferruginea Srpokljuni prodnik je na zadrževalniku redek, posamičen preletnik, ki je bil v obdobju 2002-2008, podobno kot nekatere druge vrste pobrežnikov, pogostejši samo leta 2003, ko je bila gladina nizka. Razen tega smo ga v obdobju raziskave zabeležili še leta 2006 in 2008. Več podatkov je bilo zabeleženih tudi enkrat pred letom 2002, in sicer septembra 1998 (B. Stumberger osebno). Opazovanja (7 podatkov): • 5.5.2003: 3 os. (Kerček 2005A) • 15.5.2003: 2 os. (Kerček 2005A) • 30.8.2003: 2 os. • 6.9.2003: 3 os. • 14.8.2006: 1 os. • 24.9.2008: 15 os. • 4.10.2008: 2 os. Starejši podatki: • 15.9.1998: 7 os. (B. Stumberger osebno) • 17.9.1998: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 27.9.1998: 5 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.84. Spremenljivi prodnik Calidris alpina Spremenljivi prodnik je na zadrževalniku preletnik in poletni gost. V obdobju 2002-2008 smo ga samo enkrat opazovali na spomladanski selitvi. Jeseni smo največkrat □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 4 | 5 | 6 I II 10 | 11 12 13 | 14 | 15 IV v 1,1,0, 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 VI VII 22 | 23 | 24 25 | 26 | 27 VIII IX 28 | 29 | 30 31 | 32 | 33 X XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 64: Dinamika pojavljanja togotnika Philomachus pugnax na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (94 podatkov) Figure 64: Dynamics of the Ruff Philomachus pugnax occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (94 records) opazovali jate do deset osebkov, izjema je le oktober 2007, ko se je 42 osebkov zadrževalo na poplavljenih njivah in travnikih severno od zadrževalnika. Za to območje veliko število spremenljivih prodnikov, do 65 osebkov, je bilo nekajkrat opazovano tudi pred obdobjem raziskave (Kerček 2005A, B. Stumberger osebno). Spremenljivi prodnik se v notranjosti Slovenije jeseni pojavlja tudi na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993). Na območju reke Drave je spremenljivi prodnik na jesenski selitvi pogost in dokaj številen preletni gost, medtem ko se spomladi pojavlja redkeje in v precej manjšem številu (lastni podatki). Najbolj pozno jesensko opazovanje spremenljivega prodnika na zadrževalniku smo zabeležili 20.11.2007, kar je tudi eden izmed najpoznejših zabeleženih datumov opazovanja te vrste v notranjosti Slovenije (Sovinc 1994, lastni podatki). Opazovanje domnevno negnezdečega osebka sredi junija je zanimivo, saj v tem času opazovanja vrste v Srednji Evropi niso običajna (glej Bauer et al. 2005, Maumary et al. 2007) (slika 63, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasen, posamičen preletnik - izjemen, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 15.9.1998: 65 os. (B. Stumberger osebno) • 17.9.1998: 41 os. (B. Stumberger osebno) • 27.9.1998: 33 os. (B. Stumberger osebno) • 4.10.1998: 30 os. (Kerček 2005A) • 23.10.1999: 26 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.85. Togotnik Philomachus pugnax Togotnik je preletnik območja z izrazito spomladansko in manj izrazito jesensko selitvijo. V obdobju 20022008 je bil na spomladanski selitvi pogostejši in tudi številčnejši kot jeseni. Enako velja za celotno Dravsko polje (Vogrin 1998D) in številna druga območja Slovenije (Kmecl & Rižner 1993, Vogrin 1996A, Tome et al. 2005, lastni podatki). Na nekaterih drugih območjih je jesenska selitev celo povsem neopazna. Spomladansko selitev togotnika smo na območju zadrževalnika zabeležili med sredino februarja in koncem maja. Podobno so razporejena tudi opazovanja z ostalega dela Dravskega polja (Vogrin 1998D), Ljubljanskega barja (Tome et al. 2005), Cerkniškega jezera (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) in območja reke Drave (lastni podatki), le da so bili prvi osebki opazovani šele konec februarja in v marcu. Na glinokopih Bobovek pri Kranju so bili togotniki opazovani samo aprila in maja (Geister 1983). Na zadrževalniku smo največ togotnikov na spomladanski selitvi zabeležili leta 2003, ko je bil togotnik evdominantna vrsta v marcu, aprilu in maju. Največ zabeleženih osebkov v eni jati je bilo 194. V 120 110 J/> g 100 ■f 90 1 80 ■S 70 O 60 \ 50 40 30 20 10 > o .a « M O KO □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 7 I 8 I 9 10 I 11 I 12 III IV 13 I 14 I 15 16 I 17 I 18 19 I 20 I 21 V VI VII 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 VIII IX 28 I 29 I 30 31 I 32 I 33 34 | 35 | 36 37 X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 65: Dinamika pojavljanja kozice Gallinago gallinago na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (95 podatkov) Figure 65: Dynamics of Snipe Gallinago gallinago occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (95 records) maju smo občasno opazovali tudi samce v svatbenem perju (npr. 15.5.2004, samec s črnim ovratnikom, 15.5.2006 dva samca z rjavim ovratnikom). Čeprav Vogrin (1998D) ugotavlja, da se togotniki na Dravskem polju pojavljajo predvsem na izpraznjenih ribnikih, v manjši meri pa na njivah in jezerih, smo na območju raziskave med spomladansko selitvijo togotnike pogosto opazovali na poplavljenih njivah oziroma travnikih severno in vzhodno od zadrževalnika. Tam smo opazovali tudi dve največji zabeleženi jati. Na jesenski selitvi smo togotnike pogosto opazovali tudi na plitvinah v zadrževalniku. Prve posamezne osebke na jesenski selitvi smo opazovali konec junija, v juliju pa že manjše jate z do 20 osebki. To ni značilno za druge dele Dravskega polja, kjer je bil togotnik v času jesenske selitve na splošno redko opazovan (Vogrin 1998D). Zadnji osebki so bili na zadrževalniku opazovani v začetka novembra, drugod na Dravskem polju pa v sredini oktobra (Vogrin 1998D) (slika 64, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogost, maloštevilen preletnik Starejši podatki: • 15.9.1998: 45 os. (B. Stumberger osebno) • 17.9.1998: 35 os. (B. Stumberger osebno) • 3.4.1999: 80 os. (B. Stumberger osebno) • 8.4.2001: 53 os. (a. Vrezec osebno) 4.4.86. Puklež Lymnocryptes minimus Puklež je na območju zadrževalnika izjemen preletnik z enim samim podatkom. En osebek je bil opazovan 14.10.2007 (HanŽel 2009). 4.4.87. Kozica Gallinago gallinago Kozica je izumrla gnezdilka zadrževalnika (Kerček 2005A & 2009) ter preletnica in zimska gostja območja raziskave. Spomladansko selitev smo v obdobju 20022008 zabeležili med koncem februarja in začetkom maja, jesensko, z dvema izrazitima viškoma, pa med sredino julija in koncem novembra. Podobno obdobje spomladanske selitve je bilo zabeleženo tudi drugod po Sloveniji (Geister 1983, Kmecl & Rižner 1993, Tome et al. 2005). Zaključek jesenske selitve ni bil izrazit, saj smo posamezne osebke opazovali tudi v vseh dekadah decembra. Prvi višek jesenske selitve smo zabeležili sredi avgusta, drugega pa v prvi polovici novembra. V nasprotju z Ljubljanskim barjem (Tome et al. 2005) in Cerkniškim jezerom (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) je bila na območju zadrževalniku jesenska selitev izrazitejša od spomladanske. Kozico smo poleg zadrževalnika redno opazovali tudi na njivah in travnikih v njegovi neposredni okolici, zlasti kadar so bili ti predeli poplavljeni (slika 65, tabela 5). 10 9 (A ca 3 8 > S 7 C 6 0 0 5 Z \ 4 > O .0 3 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 I I 1 | 2 | 3 I 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 | 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 66: Dinamika pojavljanja črnorepega kljunača Limosa limosa na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (13 podatkov) Figure 66: Dynamics of the Black-tailed Godwit Limosa limosa occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (13 records) Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogosta, maloštevilna preletnica - občasna, posamična zimska gostja Starejši podatki: • 1.4.1995: 30 os. 4.4.88. Coketa Gallinago media Coketa je na območju zadrževalnika izjemna preletnica. V obdobju 2002-2008 smo jo opazovali samo enkrat, in sicer 29.4.2007. 4.4.89. Crnorepi kljunač Limosa limosa Crnorepi kljunač je na zadrževalniku preletnik. Osem od 12 opazovanj v obdobju 2002-2008 smo zbrali v letih 2002 in 2003. Večino podatkov smo zabeležili v času spomladanske selitve vrste med koncem februarja in začetkom maja. Iz tega obdobja so tudi vsa opazovanja na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi). Na splošno je spomladanska selitev črnorepega kljunača po vsej Evropi bolj izrazita od jesenske (Bauer et al. 2005). Zanimiv in nenavaden je podatek iz zadnje dekade junija leta 2003. V tem primeru je verjetno šlo za zgoden osebek na jesenski selitvi, ki se sicer večinoma začne julija, ali pa spolno nezrel osebek, za katere je značilno, da ostanejo na prezimovališčih, nekateri pa se pojavljajo v bližini območij gnezdenja (Bauer et al. 2005) (slika 66, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redek, posamičen preletnik 4.4.90. Progastorepi kljunač Limosa lapponica Progastorepi kljunač je na območju zadrževalnika izjemen preletnik z enim samim opazovanjem v obdobju 2002-2008. En osebek je bil opazovan 6.9.2003 (Bordjan 2003E). 4.4.91. Mali skurh Numenius phaeopus Mali škurh je redek, posamičen preletnik območja zadrževalnika. Tri od sedmih podatkov smo zabeležili konec marca oziroma v začetku aprila (Bordjan 2003F), ko poteka spomladanska selitev. V času spomladanske selitve smo pred obdobjem raziskave opazovali največje število osebkov (3) (Vrezec 1997). Iz obdobja med sredino marca in sredino aprila je tudi glavnina opazovanj te vrste v Sloveniji (Kmecl & Rižner 1993, Jančar 1995, Sovinc & Sere 1996, Gregori & Sere 2005, Tome et al. 2005). Druge podatke z območja zadrževalnika smo zbrali med koncem julija in koncem avgusta, ko poteka jesenska selitev vrste (Cramp 1998). I. Mill □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 1 i 2 i 3 4 i 5 I II 10 111112 IV 13 I 14 I 15 16 I 17 I 18 19 I 20 I 21 22 | 23 24 V VI VII VIII 25 I 26 I 27 IX 28 I 29 I 30 31 I 32 I 33 34 | 35 | 36 37 X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 67: Dinamika pojavljanja velikega škurha Numenius arquata na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (89 podatkov) Figure 67: Dynamics of the Curlew Numenius arquata occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (89 records) Opazovanja (7 podatkov): • 28.3.2002: 1 os. (Bordjan 2003F) • 1.8.2002: 2 os. • 29.8.2004: 1 os. • 25.7.2005: 1 os. • 29.3.2006: 1 os. • 8.4.2008: 2 os. • 15.7.2008: 2 os. (Koren 2009) Starejši podatki: • 13.4.1996: 3 os. (Vrezec 1997) 4.4.92. Veliki škurh Numenius arquata Veliki škurh je na območju zadrževalnika preletnik, prezimovalec in zimski gost (glej Bordjan 2006a). Največ osebkov v obdobju 2002—2008 smo opazovali v letih 2003 in 2004, več kot 15 opazovanj pa smo poleg omenjenih let zabeležili še leta 2008. Med letoma 2002 in 2008 velikega škurha na območj u zadrževalnika nismo nikoli zasledili v gnezditvenem obdobju med koncem aprila in začetkom junija. V nasprotju z Ljubljanskim barjem (Tome et al. 2005) in Cerkniškim jezerom leta 2007 (Bordjan v pripravi), kjer je bila večina opazovanj spomladi, ter Cerkniškim jezerom pred letom 1993 (Kmecl & Rižner 1993), ko se je veliki škurh enakomerno, vendar redko pojavljal tako spomladi kot poleti, na zadrževalniku izrazito prevladujejo opazovanja iz poletnih in jesenskih mesecev. Ce izvzamemo prezimujočo jato, ki se je v zimi 2003/2004 tukaj zadrževala od sredine decembra pa vse do začetka aprila, smo velikega škurha v času spomladanske selitve opazovali samo petkrat. Poleg tega je znano še eno starejše spomladansko opazovanje (Stumberger 2009c). Spomladanska opazovanja so veliko redkejša od poletnih in jesenskih tudi na območju reke Drave (lastni podatki). V času jesenske selitve smo zabeležili dva viška; prvega konec avgusta in v prvi polovici septembra ter drugega konec oktobra in v prvi polovici novembra. Pojavljanje v zimi 2003/2004 je prvo prezimovanje velikega škurha v notranjosti Slovenije, ne pa tudi edini zimski podatek (glej Sovinc 1994, Stumberger 2002B, Božič 2005). Največje število 111 velikih škurhov, ki smo jih prešteli leta 2003, je tudi največje opazovano število osebkov te vrste v eni jati v Sloveniji (Bordjan 2006A, I. Skornik osebno). Vsa največja števila v obdobju 2002—2008 smo zabeležili v večernih urah, ko so se škurhi zbirali na skupinskem prenočišču na blatnih površinah v zadrževalniku. Velike škurhe smo znotraj zadrževalnika opazovali samo med prenočevanjem in počivanjem, na travnikih vzhodno od zadrževalnika pa so se občasno tudi prehranjevali (Bordjan 2006a). Skupinsko prenočevanje velikega škurha na območju zadrževalnika je bilo prvič ugotovljeno leta 1998, ko je do 25 osebkov prenočevalo v neposredni okolici (Stumberger 2009c) (slika 67, tabela 5). □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 9 10 | 11 112 IV 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 68: Dinamika pojavljanja črnega martinca Tringa erythropus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (36 podatkov) Figure 68: Dynamics of the Spotted Redshank Tringa erythropus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (36 records) Status (pogostnost, številčnost): - pogost, maloštevilen preletnik - redek, maloštevilen zimski gost - izjemen, maloštevilen prezimovalec Starejši podatki: • 6.4.1998: 1 os. (Stumberger 2009c) • 9.9.2000: 48 os. (Kerček 2005A) • 8.9.2001: 30 os. • 22.9.2001: 10 os. 4.4.93. Črni martinec Tringa erythropus Črni martinec je na območju zadrževalnika preletnik. Zabeležili smo ga med koncem marca in koncem novembra s štirimi viški v številu opazovanih osebkov. Opazovanja med koncem marca in sredino maja se časovno ujemajo s spomladansko, drugi viški pa z jesensko selitvijo vrste. V času viška v juniju in začetku julija se selijo odrasle samice, v avgustu in septembru pa predvsem mladostni osebki. Jeseni, z viškom številčnosti v začetku novembra, smo verjetno opazovali osebke, ki so zapustili območja golitve (Cramp 1998). Konec julija in v začetku avgusta, ko se selijo odrasli samci (Bauer et al. 2005), na območju zadrževalnika nismo zabeležili nobenega opazovanja. Junijski višek na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) ni bil zabeležen, na Ljubljanskem barju pa poleg tega tudi ne višek v avgustu oziroma septembru (Tome et al. 2005). To je verjetno posledica pomanjkanja primernega habitata, saj sta omenjeni poplavni ravnici v tem času navadno suhi. Jesenski višek v začetku novembra ni značilen za nobeno drugo območje v Sloveniji, tudi ne za reko Dravo, kjer je črni martinec sicer pogost preletnik (lastnipodatki). Na zadrževalniku smo črnega martinca največkrat in v največjem številu opazovali leta 2003, ko so bili zaradi nizke gladine pogoji za prehranjevanje zanj najugodnejši. V obdobju 20022008 smo opazovali posamezne osebke ali manjše jate do 10 ptic. Po številu osebkov zbuja pozornost starejše opazovanje iz septembra 1998, ko je bilo na blatnih površinah zadrževalnika preštetih 22 črnih martincev (B. Stumberger osebno) (slika 68, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasen, posamičen preletnik Starejši podatki: • 26.9.1997: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 15.9.1998: 22 os. (B. Stumberger osebno) • 23.10.1999: 2 os. (B. Stumberger osebno) • 24.10.1999: 3 os. 4.4.94. Rdecenogi martinec Tringa totanus Rdečenogi martinec je preletnik območja zadrževalnika. Spomladansko selitev smo zabeležili med začetkom marca in sredino aprila, jesensko u □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 1 I 2 I 101 11 IV 13 I 141 15 V 161 171 18 191 20 I 21 VI VII 221 23 I 24 25 I 261 27 VIII IX 281 291 30 X 311 32 I 33 341 35 I 36 I 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 69: Dinamika pojavljanja rdečenogega martinca Tringa totanus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (33 podatkov) Figure 69: Dynamics of the Redshank Tringa totanus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (33 records) pa med začetkom junija in začetkom septembra. Možno je, da smo v nekaterih primerih v prvi polovici junija opazovali osebke, ki so posku{ali ali pa neuspe{no gnezdili v bližini območja raziskave. Gnezdenje rdečenogega martinca je bilo namreč v zadnjem desetletju ugotovljeno na dveh lokalitetah v SV Sloveniji (Stumberger 2001c & 2003). Kerček (2005A) ga na podlagi opazovanj v juniju in domnevno primernega habitata za gnezdenje uvr{ča med možne gnezdilke zadrževalnika. Obdobje pojavljanja je bilo pri rdečenogem martincu tako v času spomladanske kot jesenske selitve kraj{e kot pri drugih vrstah martincev. Na jesenski selitvi smo ga večinoma opazovali v prvem delu sezone (junij—julij), ko se selijo predvsem odrasli osebki (Bauer et al. 2005) (slika 69, tabela 5). Status (pogostnost, {tevilčnost): - občasen, posamičen preletnik Starej{i podatki: • 15.9.1998: 4 os. (B. Stumberger osebno) 4.4.95. Jezerski martinec Tringa stagnatilis Jezerski martinec je izjemen, posamičen preletnik zadrževalnika, ki smo ga v obdobju 2002-2008 opazovali trikrat (Bordjan 20091). Opazovanje iz leta 2003 (Bordjan 2003c) je najzgodnej{e spomladansko opazovanje te vrste v Sloveniji (Stumberger 1991, lastni podatki). Z Obale je sicer znano eno zimsko opazovanje s konca februarja (Sackl 2000B), in morda je tudi v tem primeru {lo za zgodnjega preletnika na spomladanski selitvi. Opazovanja (3 podatki): • 24.3.2003: 1 os. (Bordjan 2003c) • 28.8.2005: 3 os. • 6.9.2008: 1 os. (Bordjan 20091) 4.4.96. Zelenonogi martinec Tringa nebularia Zelenonogi martinec je preletnik in poletni gost območja zadrževalnika. Spomladanska selitev je potekala med koncem marca in sredino maja, kar je podobno kot na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005), Cerkni{kem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) in območju reke Drave (lastni podatki). V Sečoveljskih solinah se je leta 1991 selitev zelenonogega martinca začela dober teden prej (Jančar 1995). Glavnino osebkov na jesenski selitvi smo zabeležili med sredino junija, ko se začnejo seliti odrasli osebki, navadno samice (Cramp 1998), in začetkom oktobra. Podobno je bilo tudi na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkni{kem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi). Posamezne osebke smo nekajkrat opazovali tudi kasneje, med koncem oktobra in koncem novembra. Takrat je jesenska selitev zelenonogega martinca v Evropi večinoma že končna 30 a> 5 25 .E 20 "o O 15 1 A a> (A O ,55 10 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 0 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 4 | 5 I II 9 10 | 11 | 12 IV 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 V VI 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 25 | 26 27 VII VIII IX 28 | 29 | 30 31 | 32 | 33 X XI 34 | 35 | 36 | 37 XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 70: Dinamika pojavljanja zelenonogega martinca Tringa nebularia na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (78 podatkov) Figure 70: Dynamics of the Greenshank Tringa nebularia occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (78 records) (Cramp 1998, Bauer et al. 2005). Najpoznejši podatek na zadrževalniku smo zabeležili 28.11.2008. V zadnjih dneh novembra so bila v obdobju zbiranja podatkov za zimski ornitološki atlas Slovenije zabeležena samo tri opazovanja zelenonogega martinca (Sovinc 1994), pa še ta so z Obale, kjer je v zadnjih letih zelenonogi martinec v majhnem številu tudi januarja običajna vrsta (Stumberger 2000, 2001, 2002 & 2005, Božič 2005, 2006, 2007 & 2008) (slika 70, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - pogost, posamičen preletnik - redek, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 22.9.2000: 7 os. (A. Vrezec osebno) • 8.4.2001: 10 os. (a. Vrezec osebno) • 7.10.2001: 1 os. 4.4.97. Pikasti martinec Tringa ochropus Pikasti martinec je na območju zadrževalnika preletnik in zimski gost s tremi ločenimi obdobji pogostejšega in rednega pojavljanja. Prvo se časovno ujema s spomladansko selitvijo med začetkom marca in koncem aprila. V tem obdobju je bila selitev zabeležena tudi na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005), Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi), Bobovku pri Kranju (Geister 1983) in območju reke Drave (lastnipodatki). Manjše število pikastih martincev se čez Ljubljansko barje seli tudi še maja (Tome et al. 2005). Vogrin (1998c) je v obdobju 1984-1997 na Dravskem polju v maju celo zabeležil največje število osebkov v času spomladanske selitve. V tem mesecu pikastega martinca na območju zadrževalnika v obdobju 2002-2008 sploh nismo opazili, prav tako je maja zelo redek tudi na območju reke Drave (lastnipodatki). Drugo obdobje pojavljanja pikastega martinca sodi v jesensko selitev (Cramp 1998) in traja od začetka junija do začetka septembra. Na območju raziskave je bil opazen višek števila osebkov konec junija, ko ga Vogrin (1998c) na Dravskem polju sploh ni zabeležil. Jesenska selitev se je na zadrževalniku končala en mesec prej kot v obdobju 1984-1997 na Dravskem polju (Vogrin 1998c). Septembra smo pikastega martinca v obdobju 20022008 zabeležili samo enkrat, nekaj pa je tudi starejših podatkov iz tega meseca (B. Stumberger osebno). Na jesenski selitvi smo na območju zadrževalnika opazili več pikastih martincev kot spomladi, podobno pa je značilno tudi za območje reke Drave (lastni podatki). Nasprotno je bila na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005), Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) in Dravskem polju med letoma 1984 in 1997 (Vogrin 1998c) spomladanska selitev v primerjavi z jesensko izrazitejša. Tretje obdobje pojavljanja pikastega martinca na območju zadrževalnika je bilo konec jeseni in v začetku zimskega obdobja. V letih 2002-2008 je w (0 3 TJ O O 30 n 25 20 15 S i 10- a> o n n □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 wl 1 1 2 I 3 I 7 I 8 I 9 10 I 11 I 12 III IV 13 14 15 16 17 18 V VI 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 28 | 29 30 VIII IX X 31 I 32 I 33 XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 71: Dinamika pojavljanja pikastega martinca Tringa ochropus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (68 podatkov) Figure 71: Dynamics of the Green Sandpiper Tringa ochropus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (68 records) bilo krajše kot prvi dve, pa tudi število opazovanih osebkov je bilo v tem času manjše. Leta 2008 smo pikastega martinca prvič nekajkrat opazovali tudi v drugi polovici zime (slika 71, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - pogost, posamičen preletnik - redek, posamičen zimski gost Starejši podatki: • 15.9.1998: 3 os. (B. Stumberger osebno) • 17.9.1998: 7 os. (B. Stumberger osebno) • 19.9.1998: 15 os. (B. Stumberger osebno) • 24.11.2001: 1 os. 4.4.98. Močvirski martinec Tringa glareola Močvirski martinec je na območju raziskave preletnik. Opazovali smo ga med začetkom marca in sredino oktobra. Najbolj zgoden podatek, ki je hkrati eno najzgodnejših spomladanskih opazovanj te vrste v Sloveniji, smo na območju zadrževalnika zabeležili 8.3.2002. Na Cerkniškem jezeru se prvi močvirski martinci pojavijo v zadnji dekadi marca (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi), na Dravskem polju v marcu (Vogrin 1998c), na Bobovku pri Kranju pa v začetku aprila (Geister 1983). Najzgodnejše opazovanje na Ljubljanskem barju je 5.3. (Tome et al. 2005). Konec spomladanske selitve smo na območju zadrževalnika zabeležili sredi maja, ko se selitev zaključi tudi drugod po Sloveniji (npr. Geister 1983, Kmecl & Rižner 1993, Tome et al. 2005). Junijski osebki so verjetno že bili na jesenski selitvi. V nasprotju z ugotovitvijo Vogrina (1998c), ki je na celotnem Dravskem polju v obdobju 1984—1998 zabeležil samo spomladanski višek v aprilu, nato pa postopno upadanje števila opazovanj in osebkov do septembra, smo na območju zadrževalnika v obdobju 2002-2008 zabeležili dva izrazita viška pojavljanja močvirskega martinca. Višek spomladanske selitve je bil v začetku maja, jesenske pa v prvi polovici avgusta. Močvirski martinec se je na območju zadrževalnika večinoma pojavljal v manjših jatah do 50 osebkov. Največje število osebkov, opazovanih v enem dnevu, je bilo 94, zabeleženih avgusta 2008. V poletnih mesecih so se močvirski martinci navadno zadrževali na plavajočih listih vodnih makrofitov. Na območju zadrževalnika se v času spomladanske selitve, v primerjavi s Cerkniškim jezerom, kjer so bile večkrat opazovane jate z nekaj sto osebki (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi), pojavlja manjše število osebkov. Nasprotno je bilo število osebkov na jesenski selitvi na obeh območjih podobno. To je drugače kot na območju reke Drave, kjer število močvirskih martincev na eni sami lokaliteti v času jesenske selitve občasno doseže 1000 osebkov (lastni podatki) (slika 72, tabela 5). _u> (0 3 ■o > S > O •O d) O 'CO 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 na 1 | 2 I 3 4 I 5 I 6 7 I 8 I 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 I II III IV V VI VII 25 I 26 I 27 IX 28 | 29 | 30 X 31 | 32 | 33 XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 72: Dinamika pojavljanja močvirskega martinca Tringa glareola na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (79 podatkov) Figure 72: Dynamics of Wood Sandpiper Tringa glareola occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (79 records) 30 _u> ra 25 > S .S 20 "o O 15 o 10 .O a> U) o 5 >c/> M u □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 7 | 8 | 9 II III 10 | 11 | 12 13 | 14 | 15 IV v 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 VI VII 25 | 26 | 27 28 | 29 | 30 IX X 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 | 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 73: Dinamika pojavljanja malega martinca Actitis hypoleucos na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (70 podatkov) Figure 73: Dynamics of the Common Sandpiper Actitis hypoleucos occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (70 records) _u> m 7 6 > 5 V- 4 O □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 > o 2 A a> (/> 1 o 1 4-S »«« „ ni n 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 74: Dinamika pojavljanja črnoglavega galeba Larus melanocephalus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (15 podatkov) Figure 74: Dynamics of the Mediterranean Gull Larus melanocephalus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (15 records) Status (pogostnost, številčnost): - pogost, maloštevilen preletnik Starejši podatki: • 17.9.1998: 21 os. (B. Stumberger osebno) • 23.10.1999: 1 os. 4.4.99. Mali martinec Actitis hypoleucos Mali martinec je na območju zadrževalnika preletnik. Značilna sta dva viška pojavljanja, ki sta bila zabeležena tudi na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005), Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan v pripravi) in območju reke Drave (lastni podatki). Na spomladanski selitvi smo ga opazovali med koncem marca in sredino maja, z viškom konec aprila. Jesensko selitev malega martinca smo zabeležili med začetkom julija in sredino oktobra, z viškom med sredino julija in sredino avgusta (slika 73, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogost, posamičen preletnik Starejši podatki: • 11.8.1999: 15 os. (Kerček 2005A) • 22.9.2001: 1 os. 4.4.100. Kamenjar Arenaria interpres Edini podatek o pojavljanju kamenjarja na zadrževalniku je iz leta 1995, ko je bil 2.9. opazovan en osebek (Sorgo 1995). 4.4.101. Crnoglavi galeb Larus melanocephalus Crnoglavi galeb je na območju zadrževalnika poletni gost in preletnik. Crnoglavi galeb velja na celotnem Dravskem polju za redko vrsto, saj je bil tu do leta 2001 opazovan največ trikrat (Vogrin 2001). Na zadrževalniku smo ga prvič zabeležili v istem letu (2001), ko je bil na Ptujskem jezeru opazovan prvi teritorialni osebek (Smole 2002). Tri podatke v obdobju 20022008 smo na zadrževalniku zbrali v času spomladanske, dva pa v času jesenske selitve. Večina podatkov je poletnih, saj smo v obdobju raziskave na zadrževalniku večkrat opazovali posamezne osebke v juniju in juliju, ki so prenočevali v jati rečnih galebov. Leta 2005 je bil črnoglavi galeb prvič opazovan na Ptujskem jezeru med poskusom gnezdenj a v mešanem paru z rečnim galebom (Denac & Smole 2005), leta 2006 pa je prvič uspešno gnezdil. Od takrat dalje je redna gnezdilka jezera (Denac & Božič 2009). Domnevava, da so vsi črnoglavi galebi, opazovani na zadrževalniku v poletnem času po letu 2005, pripadali osebkom, gnezdečim na Ptujskem jezeru. Verjetno so tudi opazovanja na zadrževalniku pred tem letom povezana s pojavljanjem črnoglavih galebov na omenjeni lokaliteti (slika 74, tabela 5). » (0 3 ■o > 'o > o J« -O o o 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 13 2003 ■ 2002 1 | 2 I n n II n 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 II 1 IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 75: Dinamika pojavljanja malega galeba Hydrocoloeus minutus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (24 podatkov) Figure 75: Dynamics of the Little Gull Hydrocoloeus minutus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods during the 2002-2008 period (24 records) Status (pogostnost, številčnost): - izjemen, posamičen preletnik - občasen, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 15.9.1998: 1 os. (B. Stumberger osebno) • 10.5.2001: 2 os. (Kerček 2005A) 4.4.102. Mali galeb Hydrocoloeus minutus Mali galeb je preletnik in poletni gost, ki smo ga na območju zadrževalnika opazovali med sredino marca in sredino novembra. V času selitve se je navadno pojavljal v manjših jatah. Zanimiva so opazovanja v juniju ter začetku julija leta 2004 (Bordjan 2004c), saj je mali galeb v tem času povsod v Sloveniji redek. To velja tudi za večje dravske akumulacije, kjer se mali galeb sicer redno pojavlja (lastni podatki). Starejši podatki (Kerček 2005A) nakazujejo, da je vrsta v času spomladanske selitve verjetno pogostejša, kot smo zabeležili v obdobju 2002-2008 (slika 75, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasen, maloštevilen preletnik - redek, posamičen poletni gost Starejši podatki: • 1.5.1995: 13 os. • 1.5.1996: 3 os. (Kerček 2005A) • 28.9.1997: 5 os. • 29.8.1999: 3 os. (B. Stumberger osebno) • 23.10.1999: 1 os. 4.4.103. Rečni galeb Larus ridibundus Rečni galeb je na območju zadrževalnika preletnik, zimski gost in letovalec. V koledarskem letu smo zabeležili tri izrazite viške števila opazovanih osebkov. Prvi višek je bil v marcu, ko se rečni galebi selijo proti gnezditvenim območjem (Cramp 1998). Drugi višek smo zabeležili med sredino junija in koncem julija, kar se ujema s koncem gnezditvene sezone v Srednji Evropi in pognezditveno disperzijo odraslih, uspešno gnezdečih osebkov (Cramp 1998, Bauer et al. 2005). Število rečnih galebov se je začelo v manjši meri povečevati že pred pojavom izrazitega poletnega viška konec maja, kar je verjetno posledica disperzije negnezdečih in neuspešno gnezdečih osebkov (glej Bauer et al. 2005). Število rečnih galebov je v času poletnega viška nekajkrat preseglo 1000 oziroma 2000 osebkov. V tem času so rečni galebi na zadrževalniku predvsem prenočevali, saj smo vsa največja števila zabeležili v večernih štetjih. Večje število galebov se je poleti redno prehranjevalo na bližnjem smetišču pri Pragerskem. K tako velikemu številu rečnih galebov v i.B □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 53 2003 ■ 2002 Be BO g Lai. 10111112 IV 13 114 115 16 117 118 V VI 19 20 21 22 23 24 25 I 26 I 27 28 I 29 130 IX X 31 I 32 133 34 I 35 I 36 I 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 76: Dinamika pojavljanja rečnega galeba Larus ridibundus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (183 podatkov) Figure 76: Dynamics of the Black-headed Gull Larus ridibundus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (183 records) poletnem času so verjetno prispevali osebki, gnezdeči na Ptujskem jezeru. Izrazite selitve mladih osebkov, ki poteka avgusta in septembra (Bauer et al. 2005), nismo opazovali. Tretji višek smo zabeležili med koncem oktobra in koncem novembra, ko zadrževalnik praznijo in so se galebi tukaj prehranjevali z majhnimi ribami. Ta višek se tudi ujema z jesensko selitvijo odraslih osebkov (Bauer et al. 2005). V obdobju 20022008 smo v mesecu januarju samo dvakrat zabeležili posamezen osebek rečnega galeba. V vseh mesecih z viški številčnosti je bil rečni galeb na zadrževalniku v večini let dominantna oziroma evdominantna vrsta. V nasprotju z območjem zadrževalnika je višek v juniju in juliju na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005) in Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993) med vsemi tremi omenjenimi viški najmanj izrazit (slika 76, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogost, številen preletnik - občasen, maloštevilen zimski gost - reden, številen letovalec 4.4.104. Sivi galeb Larus canus Sivi galeb je na zadrževalniku preletnik ter zimski in poletni gost. V hladni polovici leta smo nekajkrat opazovali manjše jate. V marcu se je čez zadrževalnik selil v manjših jatah skupaj z rečnimi galebi. Trije poletni podatki iz julija in avgusta so nenavadni, saj se sivi galeb v tem času v Sloveniji zelo redko pojavlja (lastnipodatki) (slika 77, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasen, maloštevilen preletnik - izjemen, posamičen poletni gost - občasen, maloštevilen zimski gost Starejši podatki: • 13.4.2000: 1 os. (A. Vrezec osebno) • 23.9.2000: 2 os. (kerček 2005A) 4.4.105. Rjavi galeb Larus fUscus Rjavi galeb je na zadrževalniku izjemen preletnik, saj smo ga v obdobju 2002-2008 zabeležili le enkrat. En osebek smo opazovali 1.5.2002. Vrsta je redka na celotnem Dravskem polju in tudi drugod v notranjosti Slovenije (Vogrin 2001), redno se pojavlja le na večjih akumulacijah na reki Dravi (lastni podatki). Opazovanje v obdobju raziskave je s spomladanske (Bordjan 2002D), edino starejše opazovanje pa z jesenske selitve (Kerček 2005A). Starejši podatki: • 23.9.2000: 1 ad. (Kerček 2005A) 35 75 30 ■S 25 ■O a O o z \ > -O 0 in O 20 15 10 ii 5 0-^T □ 2008 □ 2006 □ 2007 □ 2005 I 2004 I 2003 12002 1 2 3 4 5 6 7 9 10 | 11 | 12 IV 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 V VI VII 22 | 23 | 24 25 | 26 | 27 VIII IX 28 | 29 | 30 X 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 | 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 77: Dinamika pojavljanja sivega galeba Larus canus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (21 podatkov) Figure 77: Dynamics of the Common Gull Larus canus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (21 records) 4.4.106. Srebrni galeb Larus argentatus Srebrni galeb je na zadrževalniku izjemen zimski gost. Vrsto, ki se povsod v Sloveniji redko pojavlja (Sovinc 1994, B. Rubinic osebno, lastni podatki), smo v obdobju 2002-2008 zabeležili samo enkrat, in sicer en osebek 10.12.2004. 4.4.107. Rumenonogi galeb Larus michahellis / črnomorski galeb L. cachinnans Rumenonogi in črnomorski galeb sodita v kompleks vrst Larus argentatus — fuscus, ki jih v naravi težko razlikujemo. Znotraj tega kompleksa vrst je med najbolj problematičnimi razlikovanje med rumenonogim in črnomorskim galebom (Rubinic 1997A, Olsen & Larsson 2003). Do leta 1997 je bil črnomorski galeb v Sloveniji zanesljivo ugotovljen samo z enim primerkom, najdenim na Ptujskem jezeru (Rubinic 1997B). V zadnjih letih se črnomorski galeb med julijem in decembrom vse pogosteje pojavlja v Srednji, Severni in Zahodni Evropi, kjer v majhnem številu tudi gnezdi (Olsen & Larsson 2003). Omenjenih vrst ornitologi v Sloveniji v preteklosti nismo razlikovali, čeprav po sedaj znanih podatkih območje simpatričnega pojavljanja vključuje tudi Slovenijo, temveč smo vse osebke obravnavali kot rumenonoge galebe. Zaradi tega so vsi starejši jesenski, zimski in zgodnji spomladanski podatki o opazovanjih te vrste vprašljivi. Rumenonogi / črnomorski galeb je na območju zadrževalnika celoletna, maloštevilna vrsta. Največje število smo opazovali med koncem marca in začetkom junija ter v posameznih dekadah med sredino oktobra in koncem novembra. Spomladanski višek je bil najbolj izrazit leta 2003, jesensko-zimski pa leta 2008. Leta 2003 je bila v zadrževalniku nizka gladina in posledično veliko mrtvih rib, s katerimi so se rumenonogi galebi prehranjevali. Verjetnost pojavljanja črnomorskega galeba je v tem času majhna, tako da je verjetno šlo za rumenonoge galebe. Leta 2008 smo v oktobru, novembru in decembru nekajkrat opazovali selitev večjega števila rumenonogih / črnomorskih galebov čez območje raziskave. V obdobju 2002-2008 smo zabeležili samo dve zanesljivi opazovanji črnomorskega galeba na zadrževalniku. Dne 1.12.2007 je bilo nekaj osebkov v mešani jati z rumenonogimi galebi, ki je skupaj štela 121 osebkov. Vrsto smo določili na podlagi fotografij. Verjetno je črnomorski galeb v poznojesenskem času v SV Sloveniji in tudi na zadrževalniku pogostejši, kot bi sklepali po dosedanjih podatkih (slika 78, tabela 5). 4.4.108. Crnonoga čigra Gelochelidon nilotica Crnonoga čigra, ki velja v Sloveniji za redko vrsto z manj kot 10 znanimi opazovanji do leta 2001 (Božič 2001B), je na zadrževalniku izjemna poletna gostja z dvema podatkoma iz obdobja 2002-2008. 400 » 350 m 3 ? 300 — 250 ■s o 200 >v> □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 I 2004 I 3 2003 150 o 100 (/> O 50 ...I C n 1 1 i ^ 1 4 I 5 I 6 7 I 8 I 9 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 16 | 17 | 18 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 25 | 26 | 27 28 | 29 | 30 31 32 33 34 | 35 36 37 IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 78: Dinamika pojavljanja rumenonogega / črnomorskega galeba Larus michahellis /L. cachinnans na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (194 podatkov) Figure 78: Dynamics of the Yellow-legged / Caspian Gull Larus michahellis /L.cachinnans occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (194 records) Opazovanja (2 podatka): • 6.7.2006: 1 os. • 24.6.2008: 1 os. 4.4.109. Kaspijska ~igra Hydroprogne caspia Kaspijska čigra je na zadrževalniku izjemna preletnica. V obdobju 2002-2008 smo jo opazovali samo enkrat, in sicer en osebek 29.3.2006 (Bordjan 2007B). Znano je tudi eno starejše jesensko opazovanje (Stumberger 2009D). Vrsta je bila sicer zelo redko opazovana tudi na celotnem Dravskem polju (Vogrin 2001). Starejši podatek: • 17.9.1998: 3 os. (Stumberger 2009D) 4.4.110. Navadna ~igra Sterna hirundo Navadna čigra je na zadrževalniku preletnica in poletna gostja. Najpogostejša je bila v času takoj po končani gnezditvi v juliju in začetku avgusta, ko so se na zadrževalniku prehranjevale manjše skupine, v katerih so prevladovali mladi osebki. Posamezna opazovanja majhnega števila osebkov smo zabeležili tudi spomladi in jeseni. Datumi prvih opazovanj navadne čigre na Dravskem polju so iz časa med 8. in 25.4. (Vogrin 2001), na območju reke Drave in Perniškem jezeru pa med 30.3. in 18.4. (Janžekovič et al. 2003), vendar je na zadrževalniku v obdobju 2002-2008 v aprilu nismo opazovali. Oba podatka s spomladanske selitve sta iz maja (slika 79, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična preletnica - pogosta, maloštevilna poletna gostja Starejši podatki: • 1.5.1995: 10 os. 4.4.111. Mala ~igra Sternula albifrons Mala čigra je na zadrževalniku izjemna poletna gostja. V obdobju 2002-2008 smo jo opazovali samo dvakrat leta 2002. Opazovanja (2 podatka): • 30.6.2002: 2 os. (Kerček 2005A) • 19.7.2002: 6 os. (Kerček 2005A) 4.4.112. Beloli~na ~igra Chlidonias hybrida Belolična čigra je na zadrževalniku preletnica in poletna gostja. Opazovali smo jo v ozkem časovnem obdobju med začetkom maja in koncem avgusta. Belolična čigra začne gnezditi v začetku junija, lahko tudi prej (Bauer et al. 2005). Podatki iz junija in julija so zelo zanimivi, n (0 3 ■o > 35 30 25 O 20 o z \ 15 > o JO 10 a> o >v> nil □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 H 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 I 4 5 6 7 8 9 10 | 11 | 12 IV 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 V VI 19 | 20 | 21 22 | 23 | 24 VII VIII 25 | 26 | 27 28 | 29 | 30 IX X 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 | 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 79: Dinamika pojavljanja navadne čigre Sterna hirundo na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (32 podatkov) Figure 79: Dynamics of the Common Tern Sterna hirundo occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (32 records) n 10 3 ■o > S O o > o Jč .a 0) o >CO 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 80: Dinamika pojavljanja belolične čigre Chlidonias hybrida na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (17 podatkov) Figure 80: Dynamics of the Whiskered Tern Chlidonias hybrida occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (17 records) 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 200 A a> g 150 100 50 0 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 ■ 2004 H 2003 ■ 2002 4 5 6 CT> 00 II III 10 I 11 I 12 13 I 14 I 15 IV v 16 I 17 I 18 19 I 20 I 21 VI VII 22 I 23 I 24 25 I 26 I 27 VIII IX 28 I 29 I 30 31 I 32 I 33 X XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 81: Dinamika pojavljanja črne čigre Chlidonias niger na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (78 podatkov) Figure 81: Dynamics of the Black Tern Chlidonias niger occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (78 records) ker lahko na njihovi osnovi vrsto obravnavamo kot potencialno gnezdilko zadrževalnika. V tem času je bila belolična čigra opazovana tudi na Dravskem polju (Vogrin 2001). Na velikih akumulacijah na reki Dravi je belolična čigra najpogostejša na spomladanski selitvi, redno pa se pojavlja tudi junija (lastni podatki) (slika 80, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - redka, posamična preletnica - pogosta, posamična poletna gostja Starejši podatki: • 25.6.1998: 4 os. (Kerček 2005A) 4.4.113. Črna čigra Chlidonias niger Črna čigra je na zadrževalniku preletnica. Na spomladanski selitvi, ki je bila veliko bolj izrazita kot jesenska, je vrsta številna, na jesenski pa posamična preletnica. Podatke o izrazito večjem številu črnih čiger v času spomladanske selitve dopolnjujeta opazovanji pred obdobjem raziskave, ko je bilo 12.5.1995 preštetih vsaj 1000 osebkov, 1.5.1996 pa prek 2000 osebkov (Kerček 2005A). To je bistveno več od največjega števila, zabeleženega v obdobju 2002— 2008. Spomladi smo jo zabeležili od sredine aprila dalje in je bila prva močvirska čigra na zadrževalniku. Višek spomladanske selitve je bil med koncem aprila in sredino maja, kar je enako, kot navaja Vogrin (2001) za celotno Dravsko polje. V maju je bila črna čigra na zadrževalniku pogosto dominantna vrsta. Osebki, opazovani v drugi polovici junija, so bili verjetno že na jesenski selitvi (glej Bauer et al. 2005). Kljub temu da vrsta lahko začne gnezditi že sredi maja (Cramp 1998), pri osebkih, opazovanih na zadrževalniku v maju in juniju, nismo opazovali gnezditvenega vedenja. Sredi avgusta smo zabeležili višek jesenske selitve. Kljub razmeroma majhnemu številu osebkov je bila jesenska selitev na zadrževalniku bolj izrazita, kot je za celotno Dravsko polje ugotovil Vogrin (2001). Zadnje opazovanje črne čigre na zadrževalniku je s konca oktobra, kar je nekoliko kasneje, kot navaja Vogrin (2001) za celotno Dravsko polje (slika 81, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - zelo pogosta, maloštevilna preletnica Starejši podatki: • 12.5.1995: vsaj 1000 os. (Denac 1998A) • 1.5.1996: preko 2000 os. (Kerček 2005A) • 10.5.2001: 100 os. (Kerček 2005A) 4.4.114. Beloperuta čigra Chlidonias leucopterus Beloperuta čigra je na zadrževalniku preletnica. Opazovali smo jo redkeje in v manjših jatah kot črno čigro. Pred letom 2002 je bila beloperuta čigra na 30 u> a 25 > s 20 O o 15 > o -O d) o >tn 10 □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 11 2003 ■ 2002 4 | 5 II 7 | 8 | 9 10 | 11 112 III IV 13 | 14 115 16 117 | 18 19 20 | 21 V VI VII 22 | 23 | 24 25 | 26 | 27 VIII IX 28 | 29 | 30 X 31 | 32 | 33 34 | 35 | 36 | 37 XI XII Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 82: Dinamika pojavljanja beloperute čigre Chlidonias leucopterus na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 2002-2008 (16 podatkov) Figure 82: Dynamics of the White-winged Tern Chlidonias leucopterus occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (16 records) JJl lllli □ 2008 □ 2007 □ 2006 □ 2005 □ 2004 2003 ■ 2002 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 7 | 8 | 9 II III 10 | 11 | 12 13 | 14 | 15 16 | 17 | 18 IV V VI 19 20 21 22 23 24 25 | 26 | 27 IX 28 | 29 | 30 31 | 32 | 33 X XI 34 35 36 37 Dekada / Mesec / 10-day period / Month Slika 83: Dinamika pojavljanja vodomca Alcedo atthis na območju zadrževalnika Medvedce po dekadah v obdobju 20022008 (103 podatki) Figure 83: Dynamics of the Kingfisher Alcedo atthis occurrence in the area of Medvedce reservoir during 10-day periods in the 2002-2008 period (103 records) zadrževalniku opazovana samo v času spomladanske selitve (Vogrin 2001), v obdobju 2002-2008 pa smo jo na jesenski selitvi zabeležili večkrat kot na spomladanski. Spomladanska selitev beloperute čigre je potekala od konca aprila do konca maja, jesenska pa od konca julija do konca oktobra, z večino opazovanj med sredino avgusta in sredino septembra ter viškom sredi avgusta. Jesenska selitev je bila, tako kot pri črni čigri, po številu opazovanih osebkov manj izrazita od spomladanske (slika 82, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - občasna, posamična preletnica Starejši podatki: • 1.5.1996: 1 os (Kerček 2005A) • 10.5.2001: 2 os. (Kerček 2005A) 4.4.115. Vodomec Alcedo atthis Vodomec je gnezdilec, zimski gost, letovalec in prezimovalec območja raziskave. Na območju zadrževalnika se je večinoma začel pojavljati ob koncu ali v drugi polovici gnezditvene sezone v juliju. Pozimi, ko je vodna površina zaledenela, se je prehranjeval v Polskavi in kanalih v okolici zadrževalnika. Območje zadrževalnika je navadno zapustil na začetku gnezditvene sezone v marcu. Gnezdenje je bilo potrjeno leta 2008, ko smo opazovali nedavno speljane mladiče. Iz tega leta sta tudi edini opazovanji vodomca v aprilu in maju (slika 83, tabela 5). Status (pogostnost, številčnost): - izjemen, posamičen gnezdilec - pogost, posamičen zimski gost - reden, posamičen letovalec - občasen, posamičen prezimovalec Zahvala: Zahvaljujeva se Damijanu Dencu za kritični pregled članka in številne nasvete pri pisanju, Matjažu Kerčku, Alešu Tomažiču, Matjažu Premzlu, Jakobu Smoletu, Aleksandru Korenu ter Blažu Blažiču, Juriju Hanžlu in Tanji Sumrada za opravljene popise, Borutu Stumbergerju, Alu Vrezcu in Francu Bračku pa za starejše podatke. Matjažu Kerčku in Borutu Stumbergerju se zahvaljujeva tudi za odstopljene fotografije. Prvi avtor se zahvaljuje Matjažu Kerčku za uvajanje v štetje ptic in zasnovo raziskave ter družini za podporo vsa leta raziskave. Na zadrževalniku Medvedce in bližnji okolici je bilo med letoma 2002 in 2008 v desetdnevnih periodah (dekadah) opravljenih 251 sistematičnih popisov vodnih ptic in ujed. Namen je bil ugotoviti številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vrst ter opredeliti njihov status. V obdobju raziskave je bila med marcem in oktobrom več kot polovica zadrževalnika stalno potopljena zaradi ribogojstva, v okolici pa so prevladovale njive. Ob upoštevanju starejših podatkov je bilo na območju do konca leta 2008 zabeleženih 115 vrst vodnih ptic in ujed, od tega 108 v obdobju 2002-2008. Status vsake vrste je podan kvantitativno z različnimi kategorijami številčnosti in pogostnosti pojavljanja, medtem ko je dinamika pojavljanja vrst z več kot 10 podatki predstavljena v pregledu vrst. Potrjeno oziroma verjetno gnezdenje je bilo ugotovljeno pri 33 vrstah, še dve pa sta gnezdili v okolici območja raziskave. Največ vrst (100) ima status preletnic; med njimi je 13 takšnih, ki so bile v obdobju 2002-2008 opazovane samo enkrat. Celoletnih vrst je pet. Stevilo vrst je bilo največje v času obeh selitev; spomladi med koncem marca in prvo polovico aprila, jeseni pa med drugo polovico avgusta in začetkom septembra (srednja vrednost 32-40 vrst). Najmanj vrst, navadno okoli 10, je bilo v zimskem času, ko je bil zadrževalnik večinoma prazen oziroma zaledenel. Skupno število osebkov je bilo prav tako največje v času selitve, vendar jeseni bistveno večje kot spomladi. Največ ptic je bilo navadno zabeleženih med koncem avgusta in sredino septembra (srednja vrednost med 4500 in 5000 osebki). V obdobju 2002-2008 se je samo siva čaplja Ardea cinerea tam zadrževala med vsemi obiski, v več kot 90% obiskov pa sta bili zabeleženi še velika bela čaplja Casmerodius albus in mlakarica Anas platyrhynchos. 32 vrst je bilo opazovanih manj kot desetkrat. Tri najštevilčnejše vrste, liska Fulica atra, mlakarica in rečni galeb Larus ridibundus, skupaj sestavljajo 76.1% vseh preštetih ptic. 26 vrst je imelo dominanco večjo od 0.1%. Mlakarica in liska sta bili v večini let v topli polovici leta evdominantni vrsti. 6. Literatura Andretzke, H., Schikore, T. & Schroder, K. (2005): Artsteckbriefe. pp. 135-695 In: SOdBECK, P., Andretzke, H., Fischer, S., Gedeon, K., Schikore, T., Schroder, K. & Sudfeldt, C. (eds.): Methodenstandards zur Erfassung der Brutvogel Deutschlands. — Radolfzell. Avsič, F. & Burja, D. (1996): Ocena hidroloških razmer po hidromelioracijah polskavske doline. pp. 99-104 In: Mišičev vodarski dan 1996. - Vodnogospodarski biro Maribor. Bajec, A. (ed.) (2000): Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Bauer, H.-G., Fiedler, W. & Stark, H. (2003): Four decades of waterfowl counts at pre-alpine Lake Constance. - Ornis Hungarica 12-13 (1/2): 253-256. Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vogel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiebelsheim. Beaman, M., Galea, C. & Beaman, M. (1974): The visible raptor migration over the Maltese islands. - Ibis 116 (4): 419-431. Berndt, R.K. & Kauppinen, J. (1997): Pintail Anas acuta. pp. 94-95 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Bibič, A. (1988): Ptice vodnih zbiralnikov severovzhodne Slovenije. - Acrocephalus 9 (37/38): 25-48. Birdlife international (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. - BirdLife Conservation Series No. 12. BirdLife International, Cambridge. BlažIč, B. (2009): Kvakač Nycticorax nycticorax & polojnik Himantopus himantopus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 209. Blums, P. & Mednis, A. (1996): Secondary sex ratio in Anatinae. - Auk 113 (2): 505-511. Bombek, D. (2003): Bela štorklja Ciconia ciconia. - Acrocephalus 24 (119): 147. Bombek, D. (2007): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 28 (132): 41. Bordjan, D. (2002A): Čopasta čaplja Ardeola ralloides. - Acrocephalus 23 (110/111): 49. Bordjan, D. (2002B): Veliki klinkač Aquila clanga. - Acrocephalus 23 (110/111): 50-51. Bordjan, D. (2002c): Sokol selec Falco peregrinus. - Acrocephalus 23 (110/111): 52-53. Bordjan, D. (2002D): Rjavi galeb Larus fuscus. - Acrocephalus 23 (110/111): 54. Bordjan, D. (2002E): Sokol selec Falco peregrinus. - Acrocephalus 23 (112): 100. Bordjan, D. (2003A): Rjavi škarnik Milvus milvus. - Acrocephalus 24 (116): 31. Bordjan, D. (2003B): Kanja Buteo buteo. - Acrocephalus 24 (117): 75. Bordjan, D. (2003c): Jezerski martinec Tringa stagnatilis. - Acrocephalus 24 (117): 77. Bordjan, D. (2003D): Planinski orel Aquila chrysaetos. -Acrocephalus 24 (118): 110. Bordjan, D. (2003E): Progastorepi kljunač Limosa lapponica. - Acrocephalus 24 (119): 149. Bordjan, D. (2003F): Mali škurh Numenius phaeopus. - Acrocephalus 24 (119): 149. Bordjan, D. (2004A): Črni škarnik Milvus migrans. - Acrocephalus 25 (122): 162. Bordjan, D. (2004B): Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus. - Acrocephalus 25 (123): 223. Bordjan, D. (2004c): Mali galeb Larus minutus. - Acrocephalus 25 (123): 226. Bordjan, D. (2005A): Plevica Plegadis falcinellus. - Acrocephalus 26 (124): 47. Bordjan, D. (2005B): Črna štorklja Cicinia nigra. - Acrocephalus 26 (127): 197. Bordjan, D. (2006A): Dinamika pojavljanja velikega škurha Numenius arquata na zadrževalniku Medvedce (SV Slovenija) med leti 2002 in 2005. - Acrocephalus 27 (130/131): 131-137. Bordjan, D. (2006B): Čapljica Ixobrychus minutus. - Acrocephalus 27 (128/129): 99. Bordjan, D. (2006c): Rjavi lunj Circus aeruginosus. - Acrocephalus 27 (128/129): 101. Bordjan, D. (2006D): Sokol selec Falco peregrinus. - Acrocephalus 27 (128/129): 101. Bordjan, D. (2007A): Veliki prodnik Calidris canutus. - Acrocephalus 28 (132): 41. Bordjan, D. (2007B): Kaspijska čigra Hydroprogne caspia. - Acrocephalus 28 (132): 41. Bordjan, D. (2007c): Zvonec Bucephala clangula. - Acrocephalus 28 (133): 80. Bordjan, D. (2007D): Veliki klinkač Aquila clanga & zlata prosenka Pluvialis apricaria. - Acrocephalus 28 (133): 80-81. Bordjan, D. (2009A): Siva čaplja Ardea cinerea & rjava čaplja A. purpurea. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 209. Bordjan, D. (2009B): Črna raca Melanitta nigra. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 212. Bordjan, D. (2009c): Črni škarnik Milvus migrans. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 212. Bordjan, D. (2009D): Rjavi lunj Circus aeruginosus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 213. Bordjan, D. (2009E): Rdečenoga postovka Falco vespertinus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 214. Bordjan, D. (2009F): Sokol plenilec Falco cherugg. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 214. Bordjan, D. (2009G): Mokož Rallus aquaticus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 214. Bordjan, D. (2009H): Sabljarka Recurvirostra avosetta. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 216. Bordjan, D. (20091): Jezerski martinec Tringa stagnatilis. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 218. Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Rjasta kozarka Tadorna ferruginea. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 210-211. Bordjan, D. (v pripravi): Prelet vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera v letih 2007-2008. - Acrocephalus. Božič, L. (1991): Navadni zvonec Bucephala clangula. - Acrocephalus 12 (48): 85. Božič, L. (1996): Navadna prosenka Pluvialis apricaria. -Acrocephalus 17 (78/79): 163. Božič, L. (2001A): Poročilo nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997-2000. -Acrocephalus 22 (106/107): 109-113. Božič, L. (2001B): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 22 (106/107): 115-120. Božič, L. (2001c): Veliki klinkač Aquila clanga. -Acrocephalus 22 (106/107): 122. Božič, L. (2003A): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. - Monografija DOPPS št. 2. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Božič, L. (2003B): Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. - Acrocephalus 24 (117): 76. Božič, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič, L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 160-167. Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-27. Božič, L. (2008): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič, L. & Bordjan, D. (2009): Mala tukalica Porzana parva. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 214-215 BraČKO, F. (1988): Pojavljanje planinskega orla Aquila chrysaetos na Pohorju. - Acrocephalus 19 (87/88): 60-63. BraČKO, F. (1996A): Mali sokol Falco columbarius. - Acrocephalus 17 (74): 32-33. BraČKO, F. (1996B): Razširjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji. - Acrocephalus 17 (77): 111116. BraČKO, F. (1997): Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989-1992). - Acrocephalus 18 (82): 57-97. BraČKO, F. (2003): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 24 (117): 75. BraČKO (2009): Priba Vanellus vanellus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 216 Cempulik, P. (1994): Bestandsentwicklung, Brutbiologie und Okologie der Zwergdommel Ixobrychus minutus an Fisch- und Industrieteichen Oberschlesiens. - Vogelwelt 115: 19-27. Ciglič, H. & Sovinc, A. (1996): Potrjeno gnezdenje črnogrlega ponirka Podiceps nigricollis v Sloveniji. -Acrocephalus 17 (75/76): 43-46. Ciglič, H. & Trebar, T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak. - Acrocephalus 19 (86): 6-13. Corso, A. (2001): Raptor migration across the Strait of Messina, southern Italy. - British Birds 94 (4):196-202. Cramp, S. (ed.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. - Oxford University Press, Oxford. Davidson, N.C. & Stroud, D.A. (2006): African-Western Eurasian Flyways: current knowledge, population status and future challenges. pp. 63-73 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. - The Stationery Office, Edinburgh. Delany, S. & Scott, D (2006): Waterbird population estimates. Fourth Edition. - Wetlands International, Wageningen. Delany, S., Scott, D., Dodman, T. & Stroud, D. (eds.) (2009): An Atlas of Wader Populations in Africa and Western Eurasia. - Wetlands International, Wageningen. Denac, D. (1998A). Komatna tekica Glareola pratincola. - Acrocephalus 19 (86): 22-23. Denac, D. (1998B): Veliki klinkač Aquila clanaga. - Acrocephalus 19 (89): 117-118. Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (106/107): 89-103. Denac, D. & Denac, K. (2002): Sokol plenilec Falco cherrug. - Acrocephalus 23 (112): 100. Denac, D. & Smole, J. (2005): Crnoglavi galeb Larus melanocephalus. - Acrocephalus 26 (127): 198. Denac, D. & Božič, L. (2009): Breeding of the Mediterranean Gull Larus melanocephalus in Slovenia. - Annales Ser. hist. nat. 19 (1): 17-24. Denac, D., Smole, J. & Vrezec, A. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne ob Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem s predlogom novega mednarodno pomembnega območja (IBA) za ptice v Sloveniji. - Natura Sloveniae 11 (1): 25-57. Dimitrov, M., Michev, T., Profirov, L. & Nyagolov, K. (2005): Waterbirds of Bourgas Wetlands. Results and Evaluation of the Monthly Waterbird Monitoring. - Bulgarian Biodiversity Foundation & Pensoft Publishers, Sofia - Moscow. Evans, D.M. & Day, K.R. (2001): Migration patterns and sex ratios of diving ducks wintering in Northern Ireland with specific reference to Lough Neagh. - Ringing & Migration 20 (4): 358-363. Firm, V. & AvsiČ, F. (1997): Razmejitev interesov in upravljanje v večnamenskih vodnih akumulacijah. pp. 39-44 In: Mišičev vodarski dan 1997. Zbornik referatov. - Vodnogospodarski biro Maribor. Geister, I. (1983): Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. - Acrocephalus 4 (17/18): 43-54. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Gensb0l, B. (1992): Birds of Prey of Britain & Europe, North Africa and the Middle East. - Harper Collins, London. Gillisen, N., Haanstra, L., Delany, S., Boere, G. & Hagemeijer, W. (2002): Numbers and distribution of wintering waterbirds in the Western Palearctic and Southwest Asia in 1997, 1998 and 1999. Results from the International Waterbird Census. - Wetlands International Global Series No 11. Wetlands International, Wageningen. Gregori, J. & Sere, D. (2005): Ptiči Šaleških jezer in okolice. - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Grošelj, P. (1994): Veliki klinkač Aquila clanga. - Acrocephalus 15 (65/66): 150-151. Grošelj, P. (1999): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 20 (93): 58. Guzzon, C., Tout, P. & Utmar, P. (2005): I censimenti degli uccelli acquatici svernanti nelle zone umidae del Friuli Venezia Giulia, anni 1997-2004. - Associazione Studi Ornitologici e Ricerche Ecologiche del Friuli-Venezia Giulia (A.S.T.O.R.E.-FVG). "Centro Stampa" di A. Candito & F. Spanghero Snc, Monfalcone. Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. HanŽEL, J. (2009): Puklež Lymnocryptes minimus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 217. Hepp, G.R. & Hair, J.D. (1984): Dominance in wintering waterfowl (Anatini): Effects on distribution of sexes. - Condor 86: 251-257. Jančar, T. (1995): Spremljanje številčnosti vodnih ptičev v Sečoveljskih solinah. - Acrocephalus 16 (71): 108-112. Jančar, T., Kmecl, P., Mihelič, T. & Kozinc, B. (2007): Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija). - Acrocephalus 28 (135): 141-158. JanŽEKOVIč, F. (1985): Pojavljanje triprstega galeba Rissa tridactyla na Štajerskem. - Acrocephalus 6 (26): 53-54. JanŽEKOVIč, F. (1986): Pojavljanje velike bele čaplje Egretta alba na Dravi med Ptujem in Ormožem. - Acrocephalus 7 (27/28): 7-8. JanŽEKOVIč, F. (1995): Planinski orel Aquila chrysaetus. - Acrocephalus 16 (71): 126. Janžekovič, F., Stumberger, B. & Denac, D. (2003): Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdišče pri navadni čigri Sterna hirundo v SV Sloveniji. - Acrocephalus 24 (117): 61-66. JavorŠEK, D. (1992): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 13 (54): 153. Juvan, S. & Edelbaher, M. (1994): Perspektive in možnosti namakanja kmetijskih površin v Podravju v luči nacionalnega programa namakanja v Sloveniji. pp. 38-43 In: Mišičev vodarski dan 1994. Zbornik referatov. - Vodnogospodarski biro Maribor. Kaligarič, M. (1997): Botanični oris. In: Vogrin, M., Kaligarič, M. & Vogrin, N.: Rešimo močvirne travnike! Močvirni travniki pri Medvedcah na Dravskem polju. - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Kerček, M. (2004). Žličarka Platalea leucorodia. - Acrocephalus 25 (121): 94. Kerček, M. (2005A): Ptice akumulacije Medvedce. - Diplomsko delo, Univerza v Mariboru. Kerček, M. (2005B): Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus ruber roseus v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (127): 191-193. Kerček, M. (2005c): Sokol plenilec Falco cherrug. - Acrocephalus 26 (127): 198. Kerček, M. (2009): Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija). - Acrocephalus 30 (141/142/143): 165-179. Kershaw, M. & Cranswick, P.A. (2003): Numbers of wintering waterbirds in Great Britain, 1994/95-1998/99: I. Wildfowl and selected waterbirds. - Biological Conservation 111: 91-104. Kjellen, N. & Roos, G. (2000): Population trends in Swedish raptors demonstrated by migration counts at Falsterbo, Sweden 1942-97. - Bird Study 47 (2): 195211. Kmecl, P. (2007): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 28 (135): 175. Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31. Koren, A. (2009): Mali škurh Numenius phaeopus. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 217. Korošec, L. (1996): Navadni zvonec Bucephala clangula. -Acrocephalus 17 (74): 31. Koskimies, P. & Dvorak, M. (1997): Spotted Crake Porzana porzana. pp. 224-225 In: Hagemeijer, W.J. M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. KoŠIR, M. (1996A): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 17 (74): 33-34. KoŠIR, M. (1996B): Čopasta čaplja Ardeola ralloides. -Acrocephalus 18 (75/76): 80. KoZAMERNIK, J. J. (2000): Črni škarnik Milvus migrans. -Acrocephalus 21 (102/103): 277. Kozinc, B. (1991): Gnezdenje črnega škarnika Milvus migrans pri Lescah. - Acrocephalus 12 (48): 57-70. Krofel, M. (2004): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 25 (122): 163. Labus, N. & Krofel, M. (2003): Žerjav Grus grus. -Acrocephalus 24 (118): 111. LegiŠA, P. (1995): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 16 (71): 127-128. Leshem, Y. & Yom-Tov, Y. (1996): The magnitude and timing of migration by soaring raptors, pelicans and storks over Israel. - Ibis 138 (2): 188-203. Luskovec, V. (1991): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 12 (49): 155-156. MarenČIČ, R. (1980): Žerjavi na Kriškem polju. -Acrocephalus 1 (5): 84. Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vogel der Schweiz. - Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin. Melik, A. (1957): Slovenija. Geografski opis. Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. - Slovenska matica, Ljubljana. Michev, T. & Profirov, L. (2003): Mid-winter Numbers of Waterbirds in Bulgaria (1977-2001). Results from 25 Years of Mid-winter Counts Carried out at Most Important Bulgarian Wetlands. - Pensoft Publishers, Sofia - Moscow. Mihelič, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. - Acrocephalus 26 (125): 73-79. MKGP (2005): Kataster dejanske rabe kmetijskih zemljišč - digitalni sloj. - Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Mohar, D. (2001): Čopasta čaplja Ardeola ralloides. - Acrocephalus 22 (106/107): 121. Newton, I. (2008): The Migration Ecology of Birds. - Academic Press, Amsterdam. Niggeler, E. & Keller, V. (2007): Winterbestande der Wasservogel am Aare-Stausee Niederried 1951/52— 2005/06. - Ornithologische Beobachter 104 (4): 279300. Nilsson, L. (2006): Fluctuations and trends in Swedish waterfowl populations during the last four decades. pp. 478-479 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. -The Stationery Office, Edinburgh. Olsen, K.M. & Larsson, h. (2003): Gulls of Europe, Asia and North America. - Christopher Helm, A & C Black Publisher Ltd., London. Perko, D. & Orožen Adamič, M. (eds.) (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. - Mladinska knjiga, Ljubljana. Polajnar, J. & Bordjan, D. (2005): Sezonska dinamika števila sivih čapelj Ardea cinerea ob reki Savinji med Celjem in Zidanim mostom (SV Slovenija). -Acrocephalus 26 (127): 181-186. Polak, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkniškega jezera in bližnje okolice. - Acrocephalus 14 (56/57): 32-62. Polak, S. (ed.) (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. - Monografija DOPPS št. 1. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Popovkina, A.B. (2006): Conflicting trends in Ruddy Shelduck Tadorna ferruginea populations: a myth or reality. pp. 480-481 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. -The Stationery Office, Edinburgh. Randler, C. (2000): Zusammenfassende Ubersicht zum Auftreten von Tafel- x Moorentenhybriden (Aythya ferina xA. nyroca) im westlichen Mitteleuropa. - Vogelwarte 40 (3): 206-211. Rehfisch, M.M., Austin, G.E., Armitage, M.J.S., Atkinson, P.W., Holloway, S.J., Musgrove, A.J. & PolliTT, M.S. (2003): Numbers of wintering waterbirds in Great Britain and the Isle of Man (1994/95-1998/99): II. Coastal waders (Charadrii). - Biological Conservation 112: 329-341. Roberts, J.L. (1979): Observation of the migration of raptors and other large soaring birds in Bulgaria, 19751978. - Ibis 121 (3): 301-312. Roomen, M. van, Koffijberg, K., Noordhuis, R. & SoldaaT, L. (2006): Long-term waterbird monitoring in The Netherlands: a tool for policy and management. pp. 463-470 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. -The Stationery Office, Edinburgh. Rubinic, B. (1994A): Čopasta čaplja Ardeola ralloides. - Acrocephalus 15 (62): 27. Rubinic, B. (1994B): Veliki klinkač Aquila clanga. -Acrocephalus 15 (65/66): 151. Rubinic, B. (1997A): Nekaj novih vpogledov v taksonomijo velikih galebov. - Acrocephalus 18 (85): 165-166. Rubinic, B. (1997B): Najdba soimenske podvrste rumenonogega galeba Larus cachinnans cachinnans v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (85): 167-171. Sackl, P. (2000A): Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra. - Acrocephalus 21 (102/103): 223-229. Sackl, P. (2000B): Marsh Sandpiper Tringa stagnatilis. - Acrocephalus 21 (102/103): 279. Scott, D.A. & Rose, P.M. (1996): Atlas of Anatidae Populations in Africa and Western Eurasia. - Wetlands International, Wageningen. Senegačnik, K. (1999): Veliki klinkač Aquila clanga. - Acrocephalus 20 (97): 197. Senegačnik, K., Sovinc, A. & Sere, D. (1998): Ornitološka kronika 1994, 1995. - Acrocephalus 19 (87/88): 77-91. Shirihai, H., Yosef, R., Alon, D., Kirwan, G.M. & Spaar, R. (2000): Raptor migration in Israel and the Middle East: A summary of 30 years of field research. Special publication for the »Raptors 2000« congress of the Raptor Research Foundation and the World Working Group on Birds of Prey. - International Birding and Research Center Eilat (IBRCE), Eilat. Smole, J. (2002): Prvi teritorialni črnoglavi galeb Larus melanocephalus v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (109): 225-226. Smole, J. (2003): Summary of Ferruginous Duck Breeding in Slovenia. pp. 76 In: Petkov, N., Hughes, B. & Gallo-Orsi, U. (eds.): Ferruginous Duck: From Research to Conservation. - Conservation Series no. 6. BirdLife International. BSPB-TWSG, Sofia. Snow, D.W. & Perrins, C.M. (eds.) (1998): The Birds of the Western Palearctic. Concise Edition. Volume 1. Non-Passerines. - Oxford University Press, Oxford. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. - Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Sovinc, A. (1997). Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995. - Acrocephalus 18 (84): 151-156. Sovinc, A. & Sere, D. (1994): Ornitološka kronika za leto 1992. - Acrocephalus 15 (64): 102-106. Sovinc, A. & Sere, D. (1996): Ornitološka kronika za leto 1993. - Acrocephalus 18 (75/76): 97-100. Sutter, W. & Schifferli, L. (1988): Uberwinternde Wasservogel in der Schweiz und ihren Grenzgebieten: Bestandsentwicklungen 1967-1987 im internationalen Vergleich. - Ornithologische Beobachter 85: 261-298. Szymanski, M. (2002): Čopasta čaplja Ardeola ralloides. - Acrocephalus 23 (113/114): 147. Sere, D. (2009): Najdbe obročkanih ptičev na zadrževalniku Medvedce in okolici (SV Slovenija). - Acrocephalus 30 (141/142/143): 199-208. Skornik, I. (1991): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 12 (49): 155. Sorgo, A. (1995). Kamenjar Arenaria interpres. - Acrocephalus 16 (71): 128. Stumberger, B. (1981): Razširjenost in pojavljanje čopastega ponirka Podiceps cristatus v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju. - Acrocephalus 2 (8/9): 29-35. Stumberger, B. (1983): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 4 (17/18): 60. Stumberger, B. (1988): »Razvoj oblačnosti« pri močvirskih čigrah Chlidonias in nenaden pojav morske srake Haematopus ostralegus. - Acrocephalus 9 (35/36): 6869. Stumberger, B. (1991): Pojavljanje jezerskega martinca Tringa stagnatilis v Sloveniji. - Acrocephalus 12 (48): 75-80. Stumberger, B. (1994): Popis ptic volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje. - Acrocephalus 15 (65/66): 123-134. Stumberger, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. Stumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. - Acrocephalus 19 (87/88): 36-48. Stumberger, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. Stumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. Stumberger, B. (2001A): Veliki klinkač Aquila clanga. - Acrocephalus 22 (104/105): 57. Stumberger, B. (2001B): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju leta 2001 v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (108): 171-174. Stumberger, B. (2001c): Rdečenogi martinec Tringa totanus. - Acrocephalus 22 (109): 234. Stumberger, B. (2002A): Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis. - Acrocephalus 22 (109): 233. Stumberger, B. (2002B): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. Stumberger, B. (2002c): Dolgorepa raca Anas acuta. - Acrocephalus 23 (115): 194. Stumberger, B. (2003): Rdečenogi martinec Tringa totanus. - Acrocephalus 24 (116): 33. Stumberger, B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (125): 99-103. Stumberger, B. (2009A): Siva čaplja Ardea cinerea & velika bela čaplja Casmerodius albus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 209-210. Stumberger, B. (2009B): Mali prodnik Calidris minuta. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 216. Stumberger, B. (2009c): Veliki škurh Numenius arquata. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 217. Stumberger, B. (2009D): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 218-219 . Stumberger, B. & Denac, D. (1994): Pojavljanje in gnezditvena gostota malega ponirka Tachybaptus ruficollis v ormoških bazenih. - Acrocephalus 15 (62): 8-16. Stumberger, B. & Sorgo, A. (1995): Dnevni prelet vodnih ptic v dravski loki pri Ptuju - prezimovanje ali selitev? - Acrocephalus 16 (68/70): 72-78. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija živali. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. - Monografija DOPPS št. 3. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Trebusak, M., Rubinic, B. & Vrezec, A. (1999): Veliki klinkač Aquila clanga. - Acrocephalus 20 (97): 191193. Trontelj, P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na reki Savi. - Acrocephalus 13 (50): 2-16. Trontelj, P. & Vogrin, M. (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. - Acrocephalus 14 (61): 200-209. Tucakov, M. (2004): Migration dynamics and wintering of Great White Egret Egretta alba on Kolut fish pond in northern Serbia. - Biota 5 (1/2): 59-66. VengusT, D. (1994): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 15 (65/66): 151-152. Vogrin, M. (1987): Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. - Acrocephalus 8 (34): 61. Vogrin, M. (1989): Gnezdenje čopastega ponirka Podiceps cristatus v koloniji na ribnikih v Račah. - Acrocephalus 10 (41/42): 51-56. Vogrin, M. (1990): Čopasta čaplja Ardeola ralloides. - Acrocephalus 11 (43/44): 28. Vogrin, M. (1994): Rjava čaplja Ardea purpurea. - Acrocephalus 15 (63): 50. Vogrin, M. (1996A): Ornitofavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika. - Acrocephalus 17 (74): 7-24. Vogrin, M. (1996B): Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju. - Acrocephalus 17 (75/76): 61-71. Vogrin, M. (1996c): Sokol plenilec Falco cherrug. - Acrocephalus 18 (75/76): 84. Vogrin, M. (1997):, Occurrence and passage of Marsh Harrier Circus aeruginosus, Hen Harrier Circus cyaneus and Osprey Pandion haliaetus in northeastern Slovenia. - Ring 19 (1/2): 59-63. Vogrin, M. (1998A): Gnezditev pribe Vanellus vanellus na Dravskem polju. - Acrocephalus 19 (86): 14-20. Vogrin, M. (1998B): Prelet in pojavljanje sivke Aythyaferina v Krajinskem parku Rački ribniki - Požeg v severovzhvodni Sloveniji. - Acrocephalus 19 (89): 109-114. Vogrin, M. (1998c): Occurrence and passage of Wood sandpiper Tringa glareola and Green sandpiper Tringa ochropus on the Dravsko polje, north-eastern Slovenia. -Wader Study Group Bulletin 87: 55-58. Vogrin, M. (1998D): Prelet in pojavljanje togotnika Philomachus pugnax na Dravskem polju. - Acrocephalus 19 (90/91): 155-158. Vogrin, M. (2001): Čigre in galebi na Dravskem polju v severovzhodni Sloveniji. - Biota 2 (2): 191-198. Vogrin, M. (2005): Fenologija vodnih ptic na Žovneškem jezeru (Spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija). -Acrocephalus 26 (126): 151-155. Vogrin, M. & Vogrin, N. (1995). Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus na Dravskem polju. - Acrocephalus 16 (71): 98-100. Vogrin, M., Sorgo, A. & Janžekovič, F. (1995): Veliki kormoran Phalacrocorax carbo v krajinskem parku Rački ribniki-Požeg. - Acrocephalus 16 (72): 155-159. Vrezec, A. (1995): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 16 (71): 128. Vrezec, A. (1997): Mala bela čaplja Egretta garzetta.. - Acrocephalus 18 (80/81): 40-41. Vrezec, A. & Elersek, T. (2003): Žerjav Grus grus. - Acrocephalus 24 (116): 32. Vrezec, A., Bordjan, D., Perusek, M. & Hudoklin, A. (2009): Population and ecology of the White-tailed Eagle (Haliaeetus albicilla) and its conservation status in Slovenia. - Denisia 27: 103-114. Zagmajster, M. & Skaberne, B. (2006): Pregled končnih odločitev Biogeografskega seminarja - Celinska regija, z vključenimi NVO stališči. - Darova (CZ), 26.28.4.2006. Zupančič, M., Seliškar, A. & Žagar, V. (1998): Rastlinstvo. pp. 116-119 In: Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M. & Perko, D. (eds.): Geografski atlas Slovenije (Kartografskogradivo): država v prostoru in času. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Žgavec, V. (1991): Namesto uvodnika. - Acrocephalus 12 (48): 49. Arrived / Prispelo: 12.10.2007 Accepted / Sprejeto: 18.12.2009 Tabela 2: Razdelitev koledarskega leta na desetdnevne periode (dekade) Table 2: Division of calendar year into 10-day periods Dekada / 10-day period Obdobje / Period 1 1.1. - 10.1. 2 11.1. - 20.1. 3 21.1. - 30.1 4 31.1. - 9.2. 5 10.2. - 19.2. 6 20.2. - 1.3. 7 2.3. - 11.3. 8 12.3. - 21.3. 9 22.3. - 31.3. 10 1.4. - 10.4. 11 11.4. - 20.4. 12 21.4. - 30.4. 13 1.5. - 10.5. 14 11.5. - 20.5. 15 21.5. - 30.5. 16 31.5. - 9.6. 17 10.6. - 19.6. 18 20.6. - 29.6. 19 30.6. - 9.7. 20 10.7. - 19.7. 21 20.7. - 29.7. 22 30.7. - 8.8. 23 9.8. - 18.8. 24 19.8. - 28.8. 25 29.8. - 7.9. 26 8.9. - 17.9. 27 18.9. - 27.9. 28 28.9. - 7.10. 29 8.10. - 17.10. 30 18.10. - 27.10. 31 28.10. - 6.11. 32 7.11. - 16.11. 33 17.11. - 26.11. 34 27.11. - 6.12. 35 7.12. - 16.12. 36 17.12. - 26.12. 37 27.12. - 31.12. Tabela 3: Razdelitev koledarskega leta na obdobja pojavljanja posameznih vrst, ki je bila podlaga za opredelitev statusov Table 3: Division of calendar year into periods of occurrence by individual species as a basis for status definition Vrsta / Species Tachybaptus ruficollis Podiceps cristatus Podiceps grisegena Podiceps nigricollis Phalacrocorax carbo Phalacrocorax pygmaeus Botaurus stellaris Ixobrychus minutus Nycticorax nycticorax Ardeola ralloides Egretta garzetta Casmerodius albus Ardea cinerea Ardea purpurea Ciconia nigra Ciconia ciconia Platalea leucorodia Cygnus olor Anser fabalis Anser albifrons Anser anser Tadorna tadorna Anas penelope Anas strepera Anas crecca Anas platyrhynchos Anas acuta Anas querquedula Anas clypeata Netta rufina Aythya ferina Aythya nyroca Aythya fuligula Bucephala clangula Mergus merganser Pernis apivorus Milvus milvus Milvus migrans Haliaeetus albicilla Circus aeruginosus Circus cyaneus Circus pygargus Accipiter gen tilis Accipiter nisus Buteo buteo Aquila clanga III IV VI VII VIII IX XI XII i 2 3 4 5 67 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 V X Vrsta / Species Pandion haliaetus Falco timmncidns Falco vespertinus Falco columbarius Falco subbuteo Falco peregrinus Rallus aquaticus Porzana porzana Porzana parva Gallinula chloropus Fulica atra Grus grus Himantopus himantopus Charadrius dubius Charadrius hiaticula Pluvialis apricaria Pluvialis squatarola Vanellus vanellus Calidris minuta Calidris temminckii Calidris ferruginea Calidris alpina Philomachus pugnax Gallinago gallinago Limosa limosa Numenius phaeopus Numenius arquata Tringa erythropus Tringa totanus Tringa nebularia Tringa ochropus Tringa glareola Actitis hypoleucos Larus melanocephalus Hydrocoloeus minutus Larus ridibundus Larus canus Sterna hirundo Chlidonias hybrida Chlidonias niger Chlidonias leucopterus Alcedo atthis III IV VI VII VIII IX XI XII 1 2 3 4 5 67 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 Legenda / Legend: črna — gnezditveno obdobje; le pri vrstah, ki so v obdobju 2002—2008 na območju raziskave gnezdile, predpostavka je, da se v tem obdobju pojavljajo le gnezdeči osebki in prehranski gosti; temno siva — poletno obdobje; pojavljajo se poletni gosti in osebki na letovanju; svetlo siva — selitev, pojavljajo se osebki na selitvi; bela — zimsko obdobje, pojavljajo se zimski gosti in osebki, ki prezimujejo; svetlo srafirano — zunajgnezditveno obdobje; zunaj obdobja gnezdenja pri vrstah, ki se v geografski regiji območja raziskave ne selijo; temno srafirano — pri labodu grbcu Cygnus olor gnezditvenega in poletnega obdobja ni mogoče ločiti. Razdelitev na obdobja je prirejena po Snow & Perrins (1998) in Bauer et al. (2005) / black — breeding season; only species that bred at the study area during the 2002—2008 period; the presumption is that only breeding individuals and foraging guests occur in this season; dark grey — summer season, summer guests and oversummering individuals occur; light grey — migration, individuals on migration occur; white — winter season, winter guests and wintering individuals occur; light hatched — non-breeding season, outside of breeding season of species that do not migrate within the geographic area of the study area, dark hatched — in Mute Swan Cygnus olor, the breeding and summer seasons cannot be separated. Division into separate periods is adapted after Snow & Perrins (1998) and Bauer et al. (2005). V X Tabela 4: Statusi vseh vrst vodnih ptic in ujed, zabeleženih do konca leta 2008 na območju zadrževalnika Medvedce Table 4: Statuses of all waterbirds and raptors recorded until the end of 2008 in the area of Medvedce reservoir Vrsta / Species Status / Status St. podatkov/ No. of records Obdobje pojavljanja/ Period of the Gn Pr Pg Zg Prg Let Zim Izv Cel occurence Tachybaptus ruficollis re 3 ZP 3 I 1 RE 3 172 02-08,-02 Podiceps cristatus re 3 ZP 2 I 1 RE 3 166 02-08, -02 Podiceps grisegena I 1 5* 02-08, -02 Podiceps nigricollis RE 1 P 2 P 1 75 02-08, -02 Phalacrocorax carbo ZP 3 P 2 RE 3 192 02-08, -02 Phalacrocorax pygmaeus R 1 I 1 9 02-08 Pelecanus onocrotalus I 1 0 -02 Botaurus stellaris OB 1 R 1 I 1 I 1 13 02-08, -02 Ixobrychus minutus RE 2 I 1 16 02-08, -02 Nycticorax nycticorax R 2 O 1 18 02-08, -02 Ardeola ralloides R 1 I 1 8 02-08 Egretta garzetta O 1 P 1 IZ 1 40 02-08, -02 Casmerodius albus 3 2 3 X 241 02-08, -02 Ardea cinerea OB 2 3 3 3 X 251 02-08, -02 Ardea purpurea OB 1 P 1 O 1 48 02-08, -02 Ciconia nigra OB 1 O 1 P 1 33 02-08, -02 Ciconia ciconia ok O 1 R 1 P 1 56 02-08, -02 Plegadis falcinellus I 1 7* 02-08 Platalea leucorodia R 1 IZ 1 16 02-08, -02 Phoenicopterus roseus I 1 0 -02 Cygnus olor OB 1 ZP 2 O 1 OB 2 158 02-08, -02 Anser fabalis I 2 5 02-08, -02 Anser albifrons I 2 I 3 4 02-08 Anser anser O 2 O 2 29 02-08, -02 Branta ruficollis I 1 1 02-08 Tadorna ferruginea I 1 1 02-08 Tadorna tadorna I 2 I 2 5 02-08 Anas penelope ZP 2 O 1 O 2 93 02-08, -02 Anas strepera RE 2 ZP 2 R 1 RE 2 153 02-08, -02 Anas crecca OB 1 ZP 3 P 1 P 2 IZ 2 OB 2 167 02-08, -02 Anas platyrhynchos RE 4 4 4 3X 233 02-08, -02 Anas acuta OB 1 P 2 R 1 R 1 65 02-08, -02 Anas querquedula RE 2 ZP 2 ZP 1 125 02-08, -02 Anas clypeata OB 1 ZP 2 P 1 R 1 102 02-08, -02 Netta rufina R 1 O 1 17 02-08, -02 Aythya ferina RE 3 ZP 3 O 2 RE 3 172 02-08, -02 Aythya nyroca RE 2 ZP 2 100 02-08, -02 Aythya fuligula RE 3 ZP 2 R 2 RE 3 170 02-08, -02 Melanitta nigra I 1 2* 02-08 Bucephala clangula R 1 I 1 R 1 13 02-08 Mergellus albellus I 1 3 02-08 Mergus serrator I 1 1 02-08 Mergus merganser R 1 R 2 10 02-08 Oxyura jamaicensis I 1 0 -02 Vrsta / Species Status / Status Gn Pr Pg Zg Prg Let Zim Izv Cel St. podatkov/ No. of records - 2002-2008 Obdobje pojavljanja/ Period of the occurence Pernis apivorus RE 1 O 1 34 02 -08, - 02 Milvus milvus R 1 6 02-08 Milvus migrans RE 1 ? ? 68 02 -08, - 02 Haliaeetus albicilla ok P I P I 92 02 -08, - 02 Circus aeruginosus IZ 1 ZP 2 I 1 RE 1 148 02 -08, - 02 Circus cyaneus P I P I IZ 2 68 02 -08, - 02 Circus pygargus R 1 I 1 I3 02 -08, - 02 Accipiter gentilis OB 1 P I 69 02 -08, - 02 Accipiter nisus OB 1 ZP I O 1 79 02 -08, - 02 Buteo buteo RE 2 2 2 2 X 220 02 -08, - 02 Aquila clanga R 1 R 1 22 02 -08, - 02 Aquila chrysaetos I 1 0 -02 Aquila pennata I 1 0 -02 Pandion haliaetus P I 38 02 -08, - 02 Falco tinnunculus RE 1 I X 160 02 -08, - 02 Falco vespertinus O 1 II 02 -08, - 02 Falco columbarius I 1 I 1 5 02 -08, - 02 Falco subbuteo RE 1 P I 63 02 -08, - 02 Falco cherrug I 1 2 02-08 Falco peregrinus I 1 O 1 44 02 -08, - 02 Rallus aquaticus RE 1 P I P I 55 02 -08, - 02 Porzana porzana OB 2 R 1 8 02-08 Porzana parva R 1 R 1 12 02-08 Gallinula chloropus RE 3 P I RE 2 II5 02 -08, - 02 Fulica atra RE 4 ZP 4 I 2 RE 4 I66 02 -08, - 02 Grus grus O 2 I5 02 -08, - 02 Himantopus himantopus R 1 O 1 I7 02-08 Recurvirostra avosetta I 1 I 02-08 Glareola pratincola I 1 I 02 -08, - 02 Charadrius dubius IZ 1 O 1 I 2 I7 02 -08, - 02 Charadrius hiaticula R 1 I3 02 -08, - 02 Charadrius alexandrinus I 1 0 -02 Pluvialis apricaria I 2 I 1 6 02 -08, - 02 Pluvialis squatarola R 1 12 02 -08, - 02 Vanellus vanellus RE 3 ZP 3 O 2 RE 2 I4I 02 -08, - 02 Calidris canutus I 1 I 02-08 Calidris minuta R 2 II 02 -08, - 02 Calidris temminckii I 2 5 02 -08, - 02 Calidris ferruginea R 1 7 02 -08, - 02 Calidris alpina O 1 I 1 28 02 -08, - 02 Philomachus pugnax ZP 2 94 02 -08, - 02 Lymnocryptes minimus I 1 I 02-08 Gallinago gallinago EX ZP 2 O I 95 02 -08, - 02 Gallinago media I 1 I 02-08 Limosa limosa R 1 13 02-08 Nadaljevanje tabele 4 / Continuation of Table 4 Vrsta / Species Status / Status St. podatkov/ No. of records 2002 2008 Obdobje pojavljanja/ Period of the Gn Pr Pg Zg Prg Let Zim Izv Zj\J\J z/ z/wo Cel occurence Limosa lapponica I 1 I 02-08 Numenius phaeopus R 1 7 02-08, -02 Numenius arquata P 2 R 2 IZ 2 89 02-08, -02 Tringa erythropus O 1 36 02-08, -02 Tringa totanus O I 33 02-08, -02 Tringa stagnatilis I I 3 02-08 Tringa nebularia P I R I 78 02-08, -02 Tringa ochropus Tringa glareola P I P 2 R I 68 79 02-08, -02 02-08, -02 Actitis hypoleucos ZP I 70 02-08, -02 Arenaria interpres I I 0 -02 Larus melanocephalus I I O I I5 02-08, -02 Hydrocoloeus minutus O 2 R I 24 02-08, -02 Larus ridibundus ZP 3 O 2 RE 3 I83 02-08, -02 Larus canus O 2 I I O 2 21 02-08, -02 Larus fuscus I I I 02-08, -02 Larus argentatus I I I 02-08 L. michahellis / cachinnans ? ? ? I94 02-08, -02 Gelochelidon nilotica I I 2 02-08 Hydroprogne caspia I I I 02-08, -02 Sterna hirundo O I P 2 32 02-08, -02 Sternula albif-ons I I 2 02-08 Chlidonias hybrida R i P I I7 02-08, -02 Chlidonias niger ZP 2 78 02-08, -02 Chlidonias leucopterus O I I6 02-08, -02 Alcedo atthis IZ 1 P 1 RE 1 OB 1 103 02-08, -02 St. vrst /No. of species 36 100 35 35 4 19 9 5 5 Legenda / Legend: Gn — gnezdilka, Pr — preletnik, Pg — poletni gost, Zg — zimski gost, Prg — prehranski gost, Let — letovalec, Zim — prezimovalec, Izv — pojavljanje v zunajgnezditvenem obdobju, Cel — celoletna vrsta; kategorije pogostnosti gnezdilcev in prezimovalcev / letovalcev: IZ — izjemna, OB — občasna, RE — redna; kategorije pogostnosti gostov: I — izjemen, R — redek, O — občasen, P — pogost, ZP — zelo pogost; kategorije številčnosti vrst: 1 — posamična, 2 — maloštevilna, 3 — številna, 4 — zelo številna; EX — izumrla gnezdilka; OK — gnezdilka bližnje okolice območja raziskave; ? — status negotov; * — vsi ali nekateri podatki vrst z manj kot 10 opazovanji pripadajo istemu osebku / Gn — breeding, Pr — migration, Pg — summer guest, Zg — winter guest, Prg — forage guest, Let — oversummering, Zim — wintering, Izv — occurrence in non-breeding season, Cel — present all the year round; categories of occurrence frequency of breeding and wintering / oversummering birds: IZ — accidental, OB — irregular, RE — regular; categories of occurrence frequency of guest: I — accidental, R — rare, O — frequent, P — common, ZP — very common; categories of abundance: 1 — occurs singly, 2 — small number, 3 — numerous, 4 — abundant; EX — extinct breeding bird; OK — breeding in the vicinity of the study area; ? — status uncertain; * — all or some records of species with less than 10 observations concern the same individual. Tabela 5: Pojavljanje vrst, zabeleženih na območju zadrževalnika Medvedce vsaj desetkrat v obdobju 2002-2008. Podani so frekvenca (F), največje število osebkov (Nmax), mesec / dekada z največjim številom osebkov (m/d Namx), dominanca (D) in ocena velikosti gnezdeče populacije (GN). Table 5: Occurrence of the species recorded at least 10 times in the area of Medvedce reservoir during the 2002-2008 period. Frequency (F), the highest number of individuals (Nmax), month / 10-day period with the highest number of individuals (m/d Nmax), dominance (D) and estimate of breeding population size (GN) are given. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Tachybaptus ruficollis F 75.0 59.5 69.4 69.7 65.7 70.3 70.3 68.5 Nmax 136 81 157 291 188 190 100 291 m/d Nmax VIII (22) VII (20) IX (26) VIII (22) IX (25) VII (21) VII (21) VIII (22) D 2.1 1.5 1.3 2.8 2.5 2.0 2.1 2.1 GN 16-19 15-23 14-15 19-21 16-22 7-33 9-42 12-42 Podiceps cristatus F 69.4 45.9 69.4 66.7 68.6 75.7 67.6 66.1 Nmax 57 17 70 117 104 56 57 117 m/d Nmax VIII (23) V (15) IX (25) IX (26) IX (27) IV (11) VIII (23) IX (26) D 1.2 0.3 0.8 L7 2.1 0.9 i.i 1.2 GN 8-17 0 16 10-23 20 17-26 16-17 0-26 Podiceps ni gricollis F 27.8 2.7 16.7 57.6 31.4 35.1 35.1 29.1 Nmax 6 1 2 28 13 5 36 36 m/d Nmax V (15)/ IX (27) IX (27) IX (26) X (29) IV (10) IV (10) D 0.1 < 0.1 < 0.1 0.2 0.1 0.1 0.1 0.1 GN 0-1 0 1-1 0-2 0-2 0-2 0-1 0-2 Phalacrocorax carbo F 88.9 70.3 75.0 66.7 77.1 75.7 81.1 76.5 Nmax 85 iii 239 119 65 164 167 239 m/d Nmax X (30) X (28) X (29) IX (27) IX (27) X (30) XI (31) X (29) D 1.7 2.1 1.6 1.2 1.5 1.9 2.6 1.8 Botaurus stellaris F 5.6 2.7 ii.i 3.0 2.9 10.8 0.0 5.2 Nmax 1 1 1 1 1 1 1 D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 GN 0 0 0-1 0 0 0-1 0-1 Ixobrychus minutus F 5.6 0.0 8.3 3.0 8.6 0.0 18.9 6.4 Nmax 2 1 2 1 2 2 D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 GN 0-2 0-2 0-3 0-3 0-1 0-5 0-5 Nycticorax nycticorax F 5.6 2.7 ii.i 3.0 8.6 2.7 16.2 7.2 Nmax 1 2 4 1 4 6 24 24 m/d Nmax VII (21) X (30) VIII (24) VIII (24) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 0.1 < 0.1 Nadaljevanje tabele 5 / Continuation of Table 5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Egretta garzetta F 47.2 8.1 16.7 9.1 11.4 2.7 16.2 15.9 Nmax 8 2 2 I 6 I 8 8 m/d Nmax VIII (22) VIII (23) V (I5) VIII (22)/ V (I5) D 0.1 < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I Casmerodius albus F 100.0 IOO.O 88.9 93.9 88.6 IOO.O IOO.O 96.0 Nmax 221 93 170 127 152 186 188 221 m/d Nmax XI (31) X (30) XI (31) X (30) XI (31) XI (32) XI (31) XI (31) D 2.8 1.8 1.2 I.I I.6 2.3 3.9 2.1 Ardea cinerea F 100.0 IOO.O IOO.O IOO.O IOO.O IOO.O IOO.O IOO.O Nmax 197 129 185 I37 II7 I63 209 209 m/d Nmax XI (31) X (30) XI (31) X (30) XI (31) XI (31) IX (26) IX (26) D 4.4 3.7 2.1 1.8 1.8 2.2 3.I 2.6 GN 0 O O O 2 O 2-4 O-4 Ardea purpurea F 16.7 13.5 27.8 21.2 8.6 13.5 29.7 19.1 Nmax 2 2 5 I I 6 9 9 m/d Nmax IX (25) VIII (23) IX (26) IX (26) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I O.I < O.I GN O-I O O-2 O O O 0-2 O-2 Ciconia nigra F 16.7 21.6 13.9 18.2 8.6 5.4 8.1 I3.I Nmax 2 5 I 2 2 I I 5 m/d Nmax VI (I6) VI (I6) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I GN O-I O-I O O-I O-I O O O-I Ciconia ciconia F II.I 32.4 33.3 39.4 11.4 13.5 16.2 22.3 Nmax 2 I7 3 4 6 2 5 I7 m/d Nmax VI (18) VIII (23) IX (25) VI (I6) VII (21) VI (18) D < O.I O.2 < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I Platalea leucorodia F 13.9 5.2 O.O 9.1 2.9 2.7 10.8 6.4 Nmax I 2 5 2 I I 5 m/d Nmax III (9) III (9) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I Cygnus olor F 63.9 27.O 75.O 69.7 68.6 67.6 70.3 62.9 Nmax I5 5 IO 32 II 38 3O 38 m/d Nmax VII (19) VI (I6) IX (26)/ IX (25) VI (18) VIII (22) VI (I7) VIII (22) X (28) D 0.3 O.I 0.2 0.5 0.2 O.6 0.4 0.3 GN O O 3 4 3 2 3 O-4 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Anser anser F 2.8 0.0 16.7 0.0 11.4 24.3 24.3 11.5 Nmax 7 40 2 40 45 45 m/d Nmax XI (31) III (6) II (5) XI (32) XI (32) D < 0.1 0.2 < 0.1 0.1 0.2 0.1 Anas penelope F 44.4 29.7 41.7 39.4 25.7 35.1 43.2 36.7 Nmax 30 25 69 16 12 95 89 95 m/d Nmax X (30) X (30) X (29) IX (27) XI (31) X (28) XII (36) X (28) D 0.3 0.2 0.3 0.1 0.1 0.2 0.5 0.3 Anas strepera F 55.6 59.5 66.7 66.7 68.6 56.8 54.1 57.8 Nmax 12 14 15 16 32 28 9 32 m/d Nmax IV (11) IX (27) X (30) X (29) VI (18) VIII (23) IX (27) VI (18) D 0.2 0.3 0.2 0.3 0.5 0.2 0.2 0.3 GN 0-3 2-5 0-8 2-8 0-11 0-2 2-5 0-11 Anas crecca F 72.2 67.6 66.7 57.6 60.0 64.9 75.7 66.5 Nmax 98 52 453 194 131 234 183 453 m/d Nmax X (29) X (29) XI (32) IX (27) III (8) X (29) X (30) XI (32) D 1.3 0.7 1.8 1.7 1.1 1.2 2.4 1.5 GN 0-1 1-3 0-1 0 0-1 0-3 0 0-3 Anas platyrhynchos F 97.2 89.2 91.4 93.9 91.4 89.2 100.0 93.2 Nmax 1497 1857 2732 1774 2123 2496 1604 2732 m/d Nmax IX (26) IX (25) IX (26) IX (26) IX (27) I (1) IX (27) IX (26) D 26.8 38.2 37.2 30.0 34.1 32.4 32.1 32.9 GN 17-26 26-31 35-40 16-40 17-49 12-32 8-45 16-49 Anas acuta F 33.3 18.9 25.0 39.4 28.6 18.9 18.9 25.9 Nmax 10 6 75 42 14 13 10 75 m/d Nmax IX (27) X (30) X (29) III (8) III (8) X (28) IX (26) X (29) D 0.1 0.1 0.2 0.2 0.1 < 0.1 0.1 0.1 GN 0 0 0 1 0-1 0 0 0-1 Anas querquedula F 52.8 51.4 55.6 39.4 48.6 45.9 54.1 49.8 Nmax 159 44 72 215 133 165 52 215 m/d Nmax VIII (23) VIII (24) VIII (24) III (9) III (8) III (9) III (9) III (9) D 1.3 0.5 0.6 0.7 0.5 0.6 0.4 0.7 GN 0-5 1-2 0-4 0-5 1-4 0-4 0-9 0-9 Anas clypeata F 38.9 48.6 44.4 30.3 45.7 40.5 35.1 40.6 Nmax 19 18 26 16 18 180 33 180 m/d Nmax IX (27) IV (11) IX (25) IV (11) IV (11) III (9) III (9) III (9) D 0.2 0.2 0.3 0.1 0.1 0.4 0.2 0.2 GN 0 0-2 0-5 0-1 0-4 0 0 0-5 Nadaljevanje tabele 5 / Continuation of Table 5 2OO2 2OO3 2OO4 2OO5 2OO6 2OO7 2OO8 2OO2-2OO8 Netta rufina F 8.3 2.7 2.8 9.1 I7.1 8.1 O.O 6.8 Nmax i 2 I I 3 2 3 m/d Nmax II (6) II (6) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I Aythya ferina F 55.6 48.6 77.8 72.7 71.4 75.7 78.4 68.5 Nmax 186 119 229 395 196 192 155 395 m/d Nmax IX (27) X (3O) X (28) IX (27) IX (27) VIII (22) IX (25) IX (27) D 2.0 1.7 2.3 3.4 3.1 2.3 3.2 2.6 GN 0-3 1-3 3-IO 6-11 18-24 14-33 31-32 1-33 Aythya nyroca F 33.3 27.O 33.3 51.5 31.4 51.4 51.4 39.8 Nmax 12 4 13 8 14 2O II 2O m/d Nmax X (29) X (28) IX (25) IX (25) IX (26) VII (2O) VI (17) VII (2O) D O.I < O.I O.I O.I O.I O.I O.2 O.I GN 0-1 O-I O-2 O-I 1-2 1-8 O-6 O-8 Aythya fUligula F 61.1 56.8 77.8 69.7 74.3 67.6 67.6 67.7 Nmax 41 44 IO3 174 141 53 4O 174 m/d Nmax VII (2O) VII (19) VII (2O) VIII (22) VIII (23) III (9) VII (21) VIII (22) D O.8 O.7 1.7 2.5 2.4 O.8 O.6 1.4 GN 1-4 3-1O 1O-24 3-42 11-25 3-22 1-2 2-42 Bucephala clangula F 2.8 O.O O.O O.O 8.6 16.2 8.1 5.2 Nmax 1 2 5 1 5 m/d Nmax II (6) II (6) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I Mergus merganser F 2.8 O.O 11.1 3.O O.O O.O 1O.8 4.O Nmax I 2 1 11 11 m/d Nmax II (4) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I Pernis apivorus F II.I 18.9 13.9 27.3 8.6 5.4 1O.8 13.5 Nmax 2 2 II 3 1 1 4 11 m/d Nmax V (15) VII (21)/ VII (2O) V (15) VIII (24) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I GN I 1 I 2 1 I 2 1-2 Milvus migrans F II.I 27.O 44.4 36.4 28.6 24.3 18.9 27.1 Nmax 2 2 3 3 3 3 2 3 m/d Nmax VIII (22) VII (2O) VIII (23) VII (2O) D < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I < O.I GN I I I I 1 I I I 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Haliaeetus albicilla F 63.9 43.2 19.4 18.2 31.4 40.5 37.8 36.7 Nmax 2 2 1 2 2 2 2 2 D 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Circus aeruginosus F 63.9 62.2 66.7 45.5 62.9 56.8 54.1 59.0 Nmax 13 35 7 10 10 11 27 35 m/d Nmax IX (27) VIII (24) IV (10)/ VIII (24) IX (27) IX (25) III (9) IX (26) VIII (24) D 0.2 0.3 0.1 0.1 0.1 0.1 0.2 0.2 GN 0 0 0 0 0 0 1 0-1 Circus cyaneus F 36.1 24.3 33.3 9.1 11.4 29.7 43.2 27.1 Nmax 5 3 3 1 2 4 12 12 m/d Nmax III (7) III (8) II (6)/ X (30) X (30)/ XI (33) I (2) I (2) D 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 0.1 < 0.1 Circus pygargus F 5.6 13.5 2.8 0.0 5.7 0.0 8.1 5.2 Nmax 1 1 1 1 2 2 D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Accipiter gentilis F 11.1 29.7 27.8 27.3 25.7 37.8 32.4 27.5 Nmax 2 2 2 2 2 2 2 2 D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 GN 0 1 1 1 1 1 0 0-1 Accipiter nisus F 41.7 45.9 33.3 27.3 22.9 18.9 29.7 31.5 Nmax 2 3 2 4 2 3 5 5 m/d Nmax VIII (18) XI (33) X (30) IX (26) IX (26) D < 0.1 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 GN 0 1 0 1 0 0 0 0-1 Buteo buteo F 80.6 94.6 91.7 97.0 85.7 78.4 86.5 87.6 Nmax 17 14 14 12 14 24 16 24 m/d Nmax II (4) XI (32) I (3) III (8) V (14) VIII (24) IX (26) VIII (24) D 0.4 0.4 0.3 0.3 0.4 0.3 0.3 0.3 GN 2 3 4 6 7 7 4 2-7 Aquila clanga F 13.9 2.7 16.7 12.1 5.7 10.8 0.0 9.6 Nmax 1 1 1 2 1 1 2 D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Pandion haliaetus F 25.0 24.3 8.3 15.2 5.7 13.5 13.5 15.1 Nmax 3 3 4 2 3 2 2 4 m/d Nmax IV (11) IV (11) III (9) IV (11) III (9) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Nadaljevanje tabele 5 / Continuation of Table 5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Falco tinnunculus F 61.1 78.4 83.3 63.6 62.9 43.2 56.8 63.7 Nmax 5 5 7 5 4 5 7 7 m/d Nmax IX (25) IX (25 / 27) VII (20) V (14)/ VIII (24) V (15) VIII (24) VII (20) VII (20) D 0.I 0.I 0.I 0.I 0.I < 0.I 0.I 0.I GN 3 3 3 3 3 3 3 3 Falco vespertinus F 5.6 5.4 5.6 0.0 2.9 5.4 5.4 4.4 Nmax 3 2 I I II 3I 3I m/d Nmax V (14) IV (12) V (15) V (15) D < 0.1 < 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 0.I < 0.I Falco subbuteo F 27.8 27.0 19.4 33.3 25.7 2I.6 2I.6 25.1 Nmax 2 3 3 5 2 2 2 5 m/d Nmax V (14) IX (26) IX (27) IX (27) D < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I GN I I I I I I I I Falco peregrinus F 30.6 10.8 19.4 2I.2 5.7 13.5 2I.6 17.5 Nmax 2 2 I 2 2 2 2 2 D < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I Rallus aquaticus F 25.0 13.5 22.2 2I.2 11.4 32.4 27.0 2I.9 Nmax 3 3 2 2 2 6 5 6 m/d Nmax IX (25 / 27) IX (25) IV (12) IX (25) IV (12) D < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 < 0.I < 0.I GN 0-1 0 0-1 0-2 0-1 0-6 0-1 0-6 Porzana parva F 5.6 0.0 5.6 9.1 0.0 5.4 8.1 4.8 Nmax 2 2 4 2 I 4 m/d Nmax VIII (24) VIII (24) D < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I Gallinula chloropus F 33.3 35.1 52.8 48.5 45.7 51.4 54.1 4 8 Nmax II 3 33 50 I3 29 30 50 m/d Nmax IX (26) VII (19) IX (25) VIII (24) VIII (23) VIII (24) VIII (24) VIII (24) D 0.I < 0.I 0.3 0.3 0.2 0.2 0.2 0.2 GN 1-5 1-3 5-15 2-15 11-30 14-20 8-15 1-30 Fulica atra F 63.9 54.1 72.2 69.7 68.6 70.3 64.9 66.1 Nmax 2372 I430 34I5 4438 255I 3883 I920 4438 m/d Nmax IX (25) IX (25) IX (26) IX (27) IX (25) VIII (22) VIII (22) IX (27) D 39.8 34.6 38.5 45.I 26.I 39.6 27.5 36.2 GN 19 29 53 32 33 21 8 8-53 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Grus grus F 11.1 2.7 0.0 0.0 2.9 16.2 8.1 6.0 Nmax 82 83 1 58 110 110 m/d Nmax XI (32) XI (32) X (30) X (30) X (30) D 0.4 0.2 < 0.1 0.1 0.3 0.1 Himantopus himantopus F 13.9 13.5 2.8 3.0 0.0 5.4 8.1 6.8 Nmax 3 7 5 2 4 17 17 m/d Nmax IV (11) VI (16) IV (11) VI (17) VIII (24) VIII (24) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Charadrius dubius F 5.6 21.6 0.0 3.0 5.7 2.7 8.1 6.8 Nmax 1 4 1 5 1 8 8 m/d Nmax IV (11) IV (11) VII (19) VII (19) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 GN 0 0-1 0 0 0 0 0-1 Charadrius hiaticula F 8.3 13.5 0.0 3.0 2.9 5.4 2.7 5.2 Nmax 2 11 1 1 28 2 28 m/d Nmax V (14) X (29) X (17) D < 0.1 0.1 < 0.1 < 0.1 0.1 < 0.1 < 0.1 Pluvialis squatarola F 2.8 5.4 11.1 3.0 0.0 5.4 5.4 4.8 Nmax 1 1 6 1 5 2 6 m/d Nmax XI (31) X (29) XI (31) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Vanellus vanellus F 69.4 59.5 58.3 45.5 51.4 48.6 59.5 56.2 Nmax 743 204 535 240 993 411 343 993 m/d Nmax III (7) III (7) XI (32) XI (31) III (8) III (7) III (7) III (8) D 4.1 1.9 2.1 1.1 3.9 1.9 2.1 2.4 GN* 0 2-2 0 0 0 0 0 0-2 Calidris minuta F 0.0 8.1 0.0 3.0 2.9 8.1 8.1 4.4 Nmax 8 1 1 24 6 24 m/d Nmax V (14) X (30) X (28) X (30) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 Calidris alpina F 8.3 13.5 2.8 15.2 5.7 16.2 16.2 11.2 Nmax 10 9 2 6 11 42 15 42 m/d Nmax XI (31) VIII (24) VIII (24) VIII (23) X (29) X (28) X (29) D < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 0.1 0.1 < 0.1 Nadaljevanje tabele 5 / Continuation of Table 5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Philomachus pugnax F 44.4 48.6 25.0 33.3 42.9 29.7 37.8 37.5 Nmax 7i 194 58 II I39 24 I2 I94 m/d Nmax III (7) III (9) III (9) VII (21) V (14) IV (12) III (9)/ VIII (4) III (9) D 0.6 2.2 0.2 0.I 0.4 0.2 0.I 0.5 Gallinago gallinago F 30.6 48.6 41.7 30.3 40.0 29.7 43.2 37.8 Nmax 42 31 68 78 25 I2 2I 78 m/d Nmax IV (11) IX (25) XI (32) VIII (23) IX (27) IX (27)/ XI (31) XI (31) VIII (23) D 0.2 0.3 0.2 0.3 0.2 0.I 0.2 0.2 Limosa limosa F 8.3 16.2 2.8 6.1 0.0 0.0 2.7 5.2 Nmax 8 2 2 I I 8 m/d Nmax III (8)/ IV (11) III (8)/ IV (II) D < 0.1 < 0.1 < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I Numenius arquata F 22.2 40.5 72.2 27.3 22.9 I6.2 45.9 35.5 Nmax 4 III 42 25 3 4 27 III m/d Nmax VIII (23) IX (25) VIII (24) VIII (23) VII (21) VI (18) IX (25) IX (25) D < 0.1 I.0 0.6 0.I < 0.1 < 0.1 0.3 0.3 Tringa erythropus F 16.7 40.5 5.6 6.1 II.4 10.8 8.1 14.3 Nmax 10 9 I I I 2 I I0 m/d Nmax IV (12) IV (II) IV (12) D < 0.1 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I Tringa totanus F 13.9 18.9 5.6 9.I I7.I 5.4 2I.6 13.1 Nmax 2 5 I2 5 I3 2 II I3 m/d Nmax III (8) VII (21) VI (18) III (8) III (7) III (8) D < 0.1 < 0.I < 0.I < 0.1 < 0.I < 0.I 0.I < 0.1 Tringa nebularia F 38.9 37.8 22.2 30.3 37.I 24.3 27.0 3i.i Nmax 5 I7 5 II 7 4 5 I7 m/d Nmax IV (10)/ VII (19) IV (II) IX (26) VIII (23) IV (II) VII (19) VIII (24) IV (ii) D 0.1 0.I < 0.I 0.I < 0.I < 0.I < 0.I 0.I Tringa ochropus F 36.1 32.4 16.7 30.3 I7.1 18.9 37.8 27.I Nmax 4 8 I2 8 4 9 I6 I6 m/d Nmax III (9)/ IV (10) IV (II) VI (18) VIII (23) VII (21) VI (18) VIII (24) VIII (24) D 0.1 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 0.1 < 0.1 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Tringa glareola F 27.8 43.2 I9.4 33.3 28.6 32.4 35.I 3I.5 Nmax 53 27 22 24 2I 50 94 94 m/d Nmax VII (21) V (13)/ VI (18) VI (19) VII (20) VIII (22) VIII (22) VIII (23) VIII (23) D 0.3 0.5 0.I 0.I 0.I 0.2 0.5 0.2 Actitis hypoleucos F 30.6 35.I 27.8 I8.2 3I.4 24.3 27.0 27.9 Nmax 8 I0 5 5 9 8 9 I0 m/d Nmax VIII (23) IV (12) VII (20) VIII (23) VIII (22) VII (20) IV (12) D 0.1 0.I < 0.1 < 0.1 0.I 0.I 0.I 0.I Larus melanocephalus F 0.0 8.1 2.8 3.0 8.6 5.4 13.5 6.0 Nmax I I I 4 I 4 4 m/d Nmax VI (17)/ VII (19) VII (20) D < 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 < 0.I < 0.I < 0.I Hydrocoloeus minutus F II.I 5.4 16.7 9.1 8.6 10.8 5.4 9.6 Nmax 6 5 3 8 I I5 I I5 m/d Nmax IX (27) VIII (23)/ IX (27) X (30) X (30) IV (12) IV (12) D < 0.1 < 0.1 < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 Larus ridibundus F 86.1 64.9 77.8 69.7 74.3 70.3 67.6 72.9 Nmax 589 600 523 65I 2895 2020 I944 2895 m/d Nmax VII (20) VI (18) XI (33) VII (21) VI (17) VI (18) VII (20) VI (17) D 5.9 3.4 3.8 3.I I5.0 7.0 10.5 7.0 Larus canus F 8.3 2.7 8.3 9.1 8.6 10.8 10.8 8.4 Nmax I0 I 32 7 25 3 I0 32 m/d Nmax II (5) XII (36) XII (34) III (8) II (4) III (7) XII (36) D < 0.I < 0.I 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.I Larus michahellis / cachinnans F 88.9 73.0 83.3 69.7 74.3 75.5 75.7 77.3 Nmax 50 I5I 44 52 I45 I2I 263 263 m/d Nmax XI (31) V (13) IV (11) V (15) XII (36) XII (34) XI (33) XI (33) D 0.7 I.3 0.5 0.3 0.8 0.5 I.9 0.8 Sterna hirundo F 19.4 10.8 8.3 I2.I 14.3 5.4 I6.2 10.8 Nmax I6 3 3 6 I0 I 9 I6 m/d Nmax VII (19) VI (17)/ VII (19) VII (21) VIII (22) VIII (22) VIII (22) VII (19) D 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.1 0.1 < 0.1 Nadaljevanje tabele 5 / Continuation of Table 5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002-2008 Chlidonias hybrida F 8.3 8.1 2.8 18.2 0.0 2.7 8.1 6.8 Nmax 4 5 I 3 I2 I2 I2 m/d Nmax V (13) VII (20) VII (20) VI (17) VI (16) VI (16 / 17) D < 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 < 0.1 < 0.1 < 0.I Chlidonias niger F 41.7 24.3 38.9 36.4 22.9 29.7 24.3 31.1 Nmax I00 48 93 I7 I00 I06 390 390 m/d Nmax V (14) IV (12) V (13) VIII (24) V (13) IV (12) V (13) V (13) D 0.5 0.2 0.3 0.I 0.3 0.4 0.9 0.4 Chlidonias leucopterus F 2.8 8.1 8.3 9.1 0.0 10.8 5.4 6.4 Nmax 24 2 5 4 23 I 24 m/d Nmax V (13) VIII (23) VIII (24) IV (12) V (13) D 0.I < 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 < 0.I < 0.I Alcedo atthis F 41.7 24.3 36.1 36.4 34.3 45.9 67.6 4I.0 Nmax 3 2 3 3 2 5 5 5 m/d Nmax IX (26) XI (32) X (29) VII (20 / 21) D 0.I < 0.I < 0.I < 0.1 < 0.I < 0.I 0.I 0.0 GN 0 0 0 0 0 0 I < 0.1 Opomba / Remark: Kjer je ocena števila gnezdečih parov podana intervalno, je minimum število parov s potrjeno gnezditvijo, maksimum pa največje možno število parov glede na opazovanja v gnezditvenem obdobju. Mesec / dekada z največjim številom osebkov navajava le za leta, v katerih je bilo največje število opazovanih osebkov vsaj tri in največje število ni bilo zabeleženo v več kot dveh dekadah; GN* — ocena velikosti gnezdeče populacije samo v notranjosti zadrževalnika / Where the estimate of breeding population size is given as an interval, minimum represents the number of pairs with confirmed breeding and maximum the highest possible number of pairs according to the observations during the breeding season. Month / 10-day period with the highest number of individuals is given only for the years in which the highest number was at least three individuals, with the highest number not recorded in more than two 10-day periods; GN* — estimate of breeding population size only inside the reservoir. Dodatek - slika 1: Pogled na vodni del zadrževalnika Medvedce s severne smeri (foto: L. Božič) Appendix - Figure 1: View of the aquatic part of Medvedce reservoir from the north direction (photo: L. Božič) Dodatek - slika 4: Vodni in kopenski del zadrževalnika Medvedce sta ločena s širokim pasom rogoza Typha sp. in navadnega trsta Phragmites australis (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 4: The aquatic and terrestrial parts of Medvedce reservoir are divided by a broad belt of Bulrush Typha sp. and Reed Phragmites australis (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 2: Pogled z visokovodnega nasipa zadrževalnika Medvedce proti severu. V ospredju je pred reguliranim potokom Devino vlažni travnik, za njim se razprostirajo obsežne njive (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 2: View from the highwater levee of Medvedce reservoir towards the north. In the foreground, a wet meadow spreads in front of the regulated Devina stream, with extensive fields behind it (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 5: Naravno rastje območja zadrževalnika Medvedce je gozd belega gabra Carpinus betulus in doba Quercus robur (foto: M. Kerček) Appendix - Figure 5: The natural vegetation of the area of Medvedce reservoir is the European Hornbeam Carpinus betulus and Pedunculate Oak Quercus robur forest (photo: M. Kerček) Dodatek - slika 3: Pas plavajočih makrofitov na zadrževalniku Medvedce. Prevladujoča vrsta na fotografiji je vodni orešek Trapa natans (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 3: Belt of floating macrophytes at Medvedce reservoir. Prevailing species on the photograph is the Water Caltrop Trapa natans (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 6: Dovodni kanal zadrževalnika Medvedce (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 6: The inflow channel of Medvedce reservoir (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 7: Zbirni kanal zadrževalnika Medvedce. V ozadju je viden ostanek poplavnega gozda (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 7: The drainage channel of Medvedce reservoir. In the background, the remnant floodplain forest can be clearly seen (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 8: Notranji kanal zadrževalnika Medvedce (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 8: The inner channel of Medvedce reservoir (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 9: Odvodni kanal povezuje zadrževalnik Medvedce s potokom Polskavo. V ozadju so vlažni travniki na vzhodni strani zadrževalnika, ki so pogosto poplavljeni (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 9: The outflow channel connects Medvedce reservoir with the Polskava stream. In the background, on the eastern side of the reservoir, the often flooded wet meadows are spreading (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 10: Bazeni na južni strani so bili do leta 2008 ločeni od vodnega dela zadrževalnika Medvedce (foto: M. Kerček) Appendix - Figure 10: Until 2008, the basins on the southern side had been separated from the aquatic part of Medvedce reservoir (photo: M. Kerček) Dodatek - slika 11: Na kopenskem delu zadrževalnika Medvedce se nahajajo številne mlake (foto: L. Božič) Appendix - Figure 11: There are numerous ponds on the terrestrial part of Medvedce reservoir (photo: L. Božič) Dodatek - slika 12: Narasle vode zbirnega kanala pogosto poplavijo vlažne travnike na vzhodni strani zadrževalnika Medvedce (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 12: Swollen waters of the drainage channel often flood the wet meadows on the eastern side of Medvedce reservoir (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 13: Leta 2003 je bila gladina v zadrževalniku Medvedce zaradi suše izrazito nižja kot v drugih letih obdobja 2002-2008 (foto: M. Kerček) Appendix - Figure 13: In 2003, the water level at Medvedce reservoir was much lower as in other years during the 2002-2008 period (photo: M. Kerček) Dodatek - slika 16: Kostanjevka Aythya nyroca je bila v obdobju 2002-2008 redna gnezdilka zadrževalnika Medvedce. Na fotografiji je samica z mladiči (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 16: Ferruginous Duck Aythya nyroca was a regular breeding bird during the 2002-2008 period. This photograph features a female with her ducklings (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 14: Jeseni zadrževalnik Medvedce zaradi izlova rib izpraznijo (foto: B. Stumberger) Appendix - Figure 14: In the autumn, Medvedce reservoir is drained for fish collecting purposes (photo: B. Stumberger) Dodatek - slika 17: Črni škarnik Milvus migrans je gnezdilka gozdov v neposredni okolici zadrževalnika Medvedce. Na fotografiji je odrasel osebek, ki nosi material za gnezdo (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 17: Black Kite Milvus migrans is a breeding bird of the forests in the immediate vicinity of Medvedce reservoir. On the photograph we can see an adult carrying nesting material (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 15: Vodni del zadrževalnika je pozimi navadno v celoti zaledenel (foto: M. Kerček) Appendix - Figure 15: During the winter, the aquatic part of Medvedce reservoir is usually frozen over (photo: M. Kerček) Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) Breeding birds in the terrestrial part of Medvedce reservoir (NE Slovenia) Matjaž Kerček Kungota pri Ptuju 44, SI—2325 Kidričevo, Slovenija, e-mail: matjazkercek@yahoo.com In 2003, the breeding birds of terrestrial habitats at the partially sunken Medvedce reservoir were surveyed using the territory mapping method. In the area of 88 ha, 180 pairs belonging to 23 different bird species bred in that particular year. Compared with 1993, when the reservoir contained no water at all, 18 species ceased to breed, while 7 were new breeding birds. The main reasons for the changes in the area's avifauna were smaller surfaces of the reservoir's terrestrial part and the changed vegetation structure on the remaining land surfaces. Most of the species that ceased to breed at Medvedce reservoir, were the breeding birds of forest and densely-packed shrub stands. Among the new breeding birds, on the other hand, the species closely attached to reed and bulrush stands were predominant. Among the species of conservation concern, the Snipe Gallinago gallinago and the Meadow Pipit Anthuspratensis no longer bred there, while the Grasshopper Warbler Locustella naevia population was greatly reduced. The Tree Pipit Anthus trivialis, which had been the second commonest breeding bird at the reservoir in 1993, ceased to breed as well. The Reed Bunting Emberiza schoeniclus and Sedge Warbler Acrocephalus schoenobaenus populations were about the same as in 1993. Compared with this year, the Sedge Warbler density increased a great deal, reaching 4.7 territories / 10 ha. The same species' ecological density in pure bulrush and mixed bulrush and sedge stands reached 14.6 pairs / 10 ha and is salient on the Slovenian scale. The Grasshopper Warbler, Stonechat Saxicola rubicola, Linnet Carduelis cannabina and Red-backed Shrike Lanius collurio densities were high on the Central European scale. In 2003, breeding by three new bird species of conservation concern was established in the terrestrial part of Medvedce reservoir, i.e. the Yellow Wagtail Motacilla [flava], Savi's Warbler Locustella luscinoides and Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus. In 2004, the Spotted Crake Porzana porzana was recorded at the reservoir for the very first time during the breeding season. Key words: breeding birds, breeding density, vegetation types, Medvedce reservoir, NE Slovenia Klju~ne besede: gnezdilke, gnezditvena gostota, vegetacijski tipi, zadrževalnik Medvedce, SV Slovenija 1. Uvod Zadrževalnik Medvedce je prvič vzbudil pozornost ornitologov leta 1993, ko je bilo opazovano gnezditveno vedenje travniške cipe Anthus pratensis (Vogrin 1995). Zadrževalnik je bil takrat edina lokaliteta v Sloveniji, kjer je vrsta domnevno gnezdila (Geister 1995). Zaradi načrtovane potopitve večjega dela zadrževalnika je bil v istem letu opravljen popis gnezdilk celotnega zadrževalnika (Vogrin 1996). Najpomembnejši izsledek raziskave je bil, da je v zadrževalniku poleg travniške cipe gnezdil pomemben delež populacij (več kot odstotek gnezdeče populacije v Sloveniji) še štirih ogroženih vrst ptic — kozice Gallinago gallinago, kobiličarja Locustella naevia, bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus in trstnega strnada Emberiza schoeniclus. Avtor raziskave je bil mnenja, da potopitev zadrževalnika zaradi velikega pomena, Legenda / Legend Nekošeni travniki in šašja / Abandoned meadows and sedge stands Košeni travniki / Mown meadows Sestoji rogoza in šašev / Stands of bulrush and sedges Strnjeni sestoji rogoza / Pure bulrush stands Trstišča / Reedbeds JI Gozd in grmišča / Forest and shrubs Slika 1: Območje raziskave na zadrževalniku Medvedce s prikazom vegetacijskih tipov (Podlaga: ortofoto 2003, © Geodetska uprava Republike Slovenije) Figure 1: Study area at Medvedce reservoir with vegetation types (Ortophoto 2003, © Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia) ki ga ima za ptice, ni dopustna. Kljub protestom je bil večji del zadrževalnika jeseni leta 1993 potopljen. Od takrat dalje je zadrževalnik ribogojnica za vzrejo toplovodnih vrst rib (Vogrin 1996). Po tej študiji ni bilo sistematičnih raziskav ptic zadrževalnika. Leta 2003 sem v okviru raziskave ptic zadrževalnika (Kerček 2005) ponovno opravil kvantitativni popis gnezdilk kopenskega dela. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so se v desetih letih spremenili avicenoza gnezdilk, številčnost in gnezditvene gostote vrst ter kakšna je razporeditev teritorijev po vegetacijskih tipih. 2. Opis območja raziskave in metode 2.1. Opis območja raziskave Zadrževalnik Medvedce leži na jugozahodnem delu Dravskega polja, dobra 2 km južno od naselja Pragersko (SV Slovenija, UTM WM 53). Meja območja raziskave je potekala na severni strani zadrževalnika večinoma po potoku Devini, za izlivom potoka v Polskavo pa po Polskavi. Na zahodu, jugu in vzhodu je meja območja potekala po zbirnem kanalu, ki obkroža zadrževalnik in se na njegovi severovzhodni Tabela 1: Površine glavnih vegetacijskih tipov kopenskega dela zadrževalnika Medvedce v letu 2003 Table 1: Area of main vegetation types in the terrestrial part of Medvedce reservoir in 2003 Vegetacijski tip / Vegetation type Površina / Area (ha) Odstotek / Percentage (%) Nekošeni travniki in šašja / Abandoned meadows and sedge stands 29-3 33-3 Košeni travniki / Mown meadows 20-5 23-3 Sestoji rogoza in šašev / Stands of bulrush and sedges 5-4 6-1 Strnjeni sestoji rogoza / Pure bulrush stands 22-1 25-1 Trstišča / Reedbeds 0-3 0-4 Gozd in grmišča / Forest and shrubs 10-4 11.8 Skupaj / Total 88-0 100-0 strani izliva v Polskavo (slika 1). Območje raziskave je tako poleg notranjosti zadrževalnika zavzemalo tudi visokovodni nasip in košeni, nekaj deset metrov široki travnik med visokovodnim nasipom zadrževalnika in potokom Devino, ki ju Vogrin (1996) ni popisal. V samem zadrževalniku popisno območje ni obsegalo odprte vodne površine ter kopnih površin, ki so bile v letu 2002 poplavljene z globoko vodo in brez emerzne vegetacije, saj sem pričakoval, da bodo poplavljene tudi v letu 2003. Celotno območje raziskave je merilo 88.0 ha, območje znotraj nasipa zadrževalnika pa 66.4 ha (lastne meritve). 2.2. Metode Za popis gnezdilk sem uporabil metodo kartiranja teritorijev (Bibby et al. 1992). Opravil sem devet popisov v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah (datumi: 23.4., 4.5., 9.5., 16.5., 24.5., 31.5., 6.6., 13.6., 26.6.) ter en nočni popis (8.6.). Minimalna zahteva za določitev teritorija pri takšnem številu popisov je registracija vrste v treh popisih. Pri transsaharskih selivkah, ki se v času prvega popisa še niso vrnile na območje raziskave, sta bili kot minimalni kriterij za teritorij potrebni dve registraciji vrste, ki pa sta morali biti vsaj deset dni narazen. Ptice sem popisoval tudi v približno sto metrov širokem pasu zunaj meja območja raziskave, saj sem tako ugotavljal razporeditev teritorijev, ki so samo delno segali v območje raziskave. Pri analizi podatkov sem upošteval le teritorije, pri katerih je bila vsaj polovica registracij znotraj meja območja raziskave. Tako sem za večino gnezdilk dobil natančno oceno števila gnezdečih parov in razporeditve posameznih teritorijev. Mejo posameznega teritorija sem določil tako, da sem z ravno črto povezal lokacije registracij na zunanjem robu skupine registracij, ki so izpolnjevale kriterije za teritorij. Pri tem velja opozoriti, da meja teritorija, ki jo določimo s pomočjo te metode, ne pomeni nujno dejanske meje teritorija (Bibby et al. 1992) in lahko vključuje tudi dele območja, ki jih vrsta sploh ne uporablja. Pri primerjavi z raziskavo iz leta 1993 (Vogrin 1996) zaradi primerljivosti uporabljam samo podatke o gnezdilkah, ki so gnezdile znotraj nasipa zadrževalnika. V grobem sem popisal tudi vegetacijske tipe, ki sem jih razdelil na nekošene travnike in šašja, košene travnike, sestoje rogoza in šašev, strnjene sestoje rogoza, trstišča ter gozd in grmišča (slika 1, Dodatek—slike 1 —6). Meje med gozdom in grmišči ter drugimi vegetacijskimi tipi sem odčital z digitalnega ortofoto posnetka (leto snemanja 2003). Ker meje med travniki in sestoji rogoza niso vidne na digitalnem ortofoto posnetku, sem jih določil s pomočjo naprave GPS Garmin Geko 101. Površine posameznih vegetacijskih tipov sem izračunal s programom ArcViewGIS 3.3 (tabela 1). Pri določanju vrst, ki so uporabljale posamezne vegetacijske tipe, sem poleg mej teritorijev upošteval tudi lokacije registracij. Za gnezdilke kopenskih habitatov podajam naslednje parametre (Tarman 1992): — število teritorijev posamezne vrste (N), — dominanco (D); delež gnezdečih parov oziroma teritorijev posamezne vrste, izražen v odstotkih. Ločimo evdominantne (D > 10%), dominantne (D = 5-10%), subdominantne (D = 2-5%), recendentne (D = 1-2%) in subrecendentne (D < 1%) vrste, — gostoto (G); število gnezdečih parov oziroma teritorijev na 10 ha, — Margalefov indeks splošne vrstne diverzitete (H'); merilo vrstne diverzitete združbe: H' = E Pi lnPi (Pi = verjetnost za posamezno vrsto [ni/N]; ni = število osebkov vrste i; N = število vseh vrst) Tabela 2: Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce v letu 2003; površina 88 ha. Podani so število teritorijev, gostota teritorijev / 10 ha in dominanca. Table 2: Breeding birds of the terrestrial part of Medvedce reservoir in 2003; area 88 ha. Number of territories, territory density per 10 ha and dominance are given. St. Gostota Vrsta / Species teritorijev/ Dominanca/ teritorijev/ N f Territory Dominance Prisotnost teritorijev po vegetacijskih tipih/ Presence of territories by vegetation types territories ua-lldlly v1v ha) y/uj I 2 3 4 5 6 Anas platyrhynchos I 0.I 0.6 + Phasianus colchicus 7 0.8 3.9 + + + + Coturnix coturnix I 0.I 0.6 + + Streptopelia turtur I 0.I 0.6 + Alauda arvensis 3 0.3 I.7 + Motacilla [flava] 5 0.6 2.8 + + + Motacilla alba 2 0.2 I.I + + + Saxicola rubicola 30 3.4 I6.7 + + + + + Locustella naevia 7 0.8 3.9 + Locustella luscinoides 5 0.6 2.8 + + Acrocephalus schoenobaenus 4I 4.7 22.8 + + + Acrocephalus palustris I2 I.4 6.7 + + Acrocephalus arundinaceus 6 0.7 3.3 + + Sylvia nisoria I 0.I 0.6 + + Sylvia communis 9 I.0 5.0 + + Sylvia atricapilla I0 I.I 5.6 + Parus major 2 0.2 I.I + Lanius collurio II I.2 6.I + + + Carduelis chloris I 0.I 0.6 + + Carduelis cannabina 9 I.0 5.0 + + Emberiza citrinella I0 I.I 5.6 + + + Emberiza schoeniclus 4 0.5 2.2 + + + Miliaria calandra 2 0.2 I.I + + Skupaj / Total I80 20.4 I00.0 16 vrst/ species 8 vrst/ species 6 vrst/ species 7 vrst/ species 2 vrsti/ species 12 vrst/ species Legenda / Legend: 1 — Nekošeni travniki in šašja, 2 — Košeni travniki, 3 — Sestoji rogoza in šašev, 4 — Strnjeni sestoji rogoza, 5 — Trstišča, 6 — Gozd in grmišča / 1 — Abandoned meadows and sedge stands, 2 — Mown meadows, 3 — Stands of bulrush and sedges, 4 — Pure bulrush stands, 5 — Reedbeds, 6 — Forest and shrubs 3. Rezultati Leta 2003 je na celotnem območju raziskave gnezdilo 23 vrst ptic. Skupno število teritorijev vseh vrst je bilo 180. Vrstno najbogatejši vegetacijski tip so bili nekošeni travniki in šašja, na katerih so bili teritoriji 16 vrst, ter gozd in grmišča s teritoriji 12 vrst (tabela 2). Distribucijo teritorijev zanimivejših vrst na območju raziskave z dominanco večjo od 2% prikazuje slika 2. Evdominantni gnezdilki sta bili bičja trstnica in prosnik Saxicola rubicola. Bičja trstnica je gnezdila v mešanih sestojih rogoza in šašev, nekošenih travnikih in šašjih ter v strnjenih sestojih rogoza, ki v tem letu niso bili poplavljeni. Prosnik je gnezdil v širokem spektru vegetacijskih tipov. Najštevilčnejši je bil na nekošenih travnikih in šašjih, zlasti na predelih z večjim deležem grmovja. V homogenih sestojih šašev brez grmovja ali drugih vertikalnih struktur ni gnezdil. V manjšem številu je gnezdil tudi v mešanih sestojih rogoza in šašev, strnjenih sestojih rogoza ter košenih travnikih (tabela 2). Med dominantne vrste sodijo močvirska trstnica Acrocephalus palustris, rjava penica Sylvia communis, črnoglavka Sylvia atricapilla, rjavi srakoper Lanius collurio, repnik Carduelis cannabina in rumeni strnad Emberiza citrinella. Močvirska trstnica je gnezdila v bogato strukturirani obrežni vegetaciji s prevladujočim deležem grmovja. V zadrževalniku je gnezdila na južnem robu notranjega kanala (pet parov), severno od nasipa pa ob Devini in Polskavi (sedem parov). Rumeni strnad, črnoglavka in rjava penica so gnezdili v grmisčih, slednja tudi na nekosenih travnikih in sasjih z večjim deležem grmovja. Nekateri teritoriji rumenih strnadov so vključevali tudi kosene travnike. Rjavi srakoper je gnezdil na nekoliko bolj suhih predelih ob zahodnem in južnem delu nasipa. Na teh območjih grmisča mejijo na redno koseni travnik. Repniki so gnezdili na nekosenih travnikih in sasjih s posameznimi grmi ter v suhih sestojih rogoza in sasev (tabela 2). Med subdominantne vrste sodijo fazan Phasianus colchicus, rumena pastirica Motacilla [flava], kobiličar, trstni cvrčalec Locustella luscinoides, rakar Acrocephalus arundinaceus in trstni strnad. Fazani so bili zabeleženi v predelih z mozaično strukturirano vegetacijo. Ni jih bilo le v homogenih sasjih in strnjenih sestojih rogoza. Rumena pastirica je gnezdila na nekosenih travnikih in sasjih s posameznimi grmi in drugimi vertikalnimi strukturami ter v mesanih sestojih rogoza in sasev. Trije teritoriji, ki so bili severno od Devine, so deloma segali tudi na območje kosenih travnikov. Kobiličarji so gnezdili na nekosenih travnikih in sasjih. Posamezne grme in druge vertikalne strukture so uporabljali kot pevska mesta, v strnjenih grmisčih pa niso gnezdili. Rakarji so gnezdili v majhnih, nekaj deset m2 velikih trstisčih, dva para pa tudi v strnjenih sestojih rogoza z manjšim deležem trsta. Trstni cvrčalci so gnezdili v trstičjih ter strnjenih sestojih rogoza. Trstni strnadi so gnezdili na robu strnjenih sestojev rogoza, v mesanih sestojih rogoza in sasev ter na nekosenih travnikih in sasjih (tabela 2). V tabeli 3 je prikazana primerjava vrstne in stevilčne zastopanosti gnezdilk zadrževalnika med letoma 1993 in 2003. V raziskavi leta 1993 je bilo v celotnem zadrževalniku (povrsina 155 ha) popisanih 32 vrst gnezdilk. Leta 1993 je gnezdilo 18 vrst, ki v letu 2003 niso več gnezdile. 14 vrst je gnezdilo tudi leta 2003, sedem gnezdilk pa je bilo leta 2003 v primerjavi s starejsim popisom novih. Izmed varstveno pomembnih gnezdilk sta v tem času prenehali gnezditi kozica in travniska cipa, ki sta bili leta 1993 malostevilni gnezdilki. Močno se je zmanjsalo tudi stevilo teritorijev kobiličarja. Med izginulimi vrstami zbuja pozornost drevesna cipa Anthus trivialis, ki je bila leta 1993 druga najstevilčnejsa gnezdilka zadrževalnika (Vogrin 1996). Indeks splosne vrstne diverzitete (H') za celoten zadrževalnik (povrsina 155 ha) je bil leta 1993 2.69 (Vogrin 1996). Leta 2003 je na kopnem delu zadrževalnika dosegel vrednost 2.36 (povrsina 66.4 ha) in 2.62 na celotnem območju raziskave (povrsina 88.0 ha). 4. Razprava 4.1. Primerljivost s popisom leta 1993 Glavni cilj tega dela je bila primerjava stevilčnosti in gostot gnezdilk kopenskega dela zadrževalnika s tistimi, ki jih je popisal Vogrin (1996). Poudariti je treba, da popisa nista popolnoma primerljiva. Oba popisa sta bila sicer opravljena z metodo kartiranja teritorijev, vendar je Vogrin (1996) opravil popise v obdobju med 27.5. in 4.6., jaz pa med 23.4. in 26.6. Daljse časovno obdobje omogoča, da zabeležimo vse vrste, ki gnezdijo na določenem območju, saj vse ne gnezdijo ob istem času v gnezditveni sezoni. Pri krajsem obdobju popisa obstaja možnost, da osebke, ki ne gnezdijo, ampak se na območju pojavijo za kratek čas, obravnavamo kot gnezdilke (Bibby et al. 1992). Območje raziskave leta 2003 je pokrivalo le del območja, ki je bilo popisano v letu 1993, saj je bil del zadrževalnika potopljen. Leta 2003 je bila gladina v zadrževalniku nižja kot običajno (Kerček 2005), zato so ostali obsežni sestoji obrežne vegetacije popolnoma suhi. Menim, da bi bilo za povsem reprezentativen opis gnezdilk kopenskega dela zadrževalnika treba opraviti popis tudi v letu s povprečno gladino vode. V letih 2002 in 2003 so bile popisane tudi gnezdilke v vodnem delu zadrževalnika, vendar ne z metodo kartiranja teritorijev, zato niso vključene v primerjavo. Pri celovitem vrednotenju pomena zadrževalnika za gnezdenje ptic moramo upostevati tudi te vrste. Raznoliki vegetacijski tipi, nastali s potopitvijo zadrževalnika, so habitat vrst, ki prej tukaj niso gnezdile. V celotnem zadrževalniku je v letih 2002 in 2003 gnezdilo 14 vrst, katerih stevilčnost je presegala 1% gnezditvene populacije v Sloveniji (Kerček 2005). To je precej več kot leta 1993, ko je bilo takih vrst pet (Vogrin 1996). 4.2. Spremembe številčnosti in gostot gnezdilk med letoma 1993 in 2003 Med izginulimi vrstami je največ (11) gozdno-grmisčnih vrst, tri vrste so gnezdilke močvirnih travnikov, stiri pa gnezdilke mozaične kmetijske krajine. Iz tega lahko sklepamo, da je vzrok za izginjanje največjega stevila gnezdečih vrst kopenskega dela zadrževalnika izrazito zmanjsanje povrsine mejic in strnjenih grmisč. Med novimi gnezdilkami sta dve vrsti trstisč, ena gozdno-grmisčna vrsta, dve vrsti Saxicola rubicola Emberiza citrinella Slika 2: Distribucija teritorijev zanimivejših gnezdilk z dominanco, večjo od 2% na kopenskem delu zadrževalnika Medvedce leta 2003 Figure 2: Distribution of interesting breeding birds' territories with dominance of more than 2% in the terrestrial part of Medvedce reservoir in 2003 Nadaljevanje slike 2 / Continuation of Figure 2 Locustella 1 Locustella luscinioides Acrocephalus arundinaceus Motacilla [flava] Emberiza schoeniclus Legenda / Legend Nekošeni travniki in šašja / Abandoned meadows and sedge stands Košeni travniki / Mown meadows Sestoji rogoza in šašev / Stands of bulrush and sedges Strnjeni sestoji rogoza / Pure bulrush stands Trstišča / Reedbeds Gozd in grmišča / Forest and shrubs Tabela 3: Primerjava številčnosti gnezdilk kopenskega dela zadrževalnika Medvedce med letoma 1993 in 2003, s številom teritorijev v letu 1993; površina 155 ha (Vogrin 1996) in številom teritorijev znotraj nasipa zadrževalnika v letu 2003; površina 66.4 ha (N - nova gnezdilka, EX - izginula gnezdilka) Table 3: Comparison of the breeding birds' abundance in the terrestrial part of Medvedce reservoir during 1993 and 2003, with the number of territories in 1993; area 155 ha (Vogrin 1996) and number of territories inside the levee of the reservoir in 2003; area 66.4 ha (N - new breeding bird, EX - extinct breeding bird) Vrsta / Species Št. teritorijev/ Št. teritorijev/ Sprememba/ No. of territories 1993 No. of territories 2003 Change 1993 / 2003 Anas platyrhynchos 0 i n Buteo buteo 1 0 ex Coturnix coturnix 5 0 ex Phasianus colchicus 11 7 -36% Gallinago gallinago 3 0 ex Columba palumbus 2 0 ex Streptopelia turtur 6 i -83% Cuculus canorus 5 0 ex Upupa epops i 0 ex Dendrocopos major 2 0 ex Anthus trivialis 34 0 ex Anthus pratensis 4 0 ex Motacilla [flava] 2 4 +i00% Motacilla alba 0 2 n Saxicola rubicola 23 26 +13% Turdus merula 7 0 ex Turdus philomelos i 0 ex Locustella naevia 20 7 -65% Locustella fluviatilis 3 0 ex Locustella luscinoides 0 5 n Acrocephalus schoenobaenus 36 40 +ii% Acrocephalus palustris 24 5 -79% Acrocephalus arundinaceus 0 6 n Sylvia nisoria 0 i n Sylvia communis i7 9 -47% Sylvia atricapilla i9 i0 -47% Phylloscopus collybita 3 0 ex Aegithalos caudatus 4 0 ex Parus major 0 2 n Oriolus oriolos 2 0 ex Lanius collurio ii ii 0% Garrulus glandarius i 0 ex Carduelis chloris 0 i n Carduelis carduelis 2 0 ex Carduelis cannabina 7 9 +29% Coccothraustes coccothraustes i 0 ex Emberiza citrinella i7 i0 -41% Emberiza schoeniclus 5 4 -20% Miliaria calandra 4 2 -50% Št. teritorijev / No. of territories 283 163 -42% Velikost območja / Area (ha) i55.0 66.4 -57% Skupna gostota (St. teritorijev vseh 18.3 24.5 +34% vrst / 10 ha) / Total density (No. of territories of all species / 10 ha) mozaične kmetijske krajine, ena vodna vrsta in ena gnezdilka obrežij (prirejeno po Cramp 1998 in Bauer et al. 2005). V tabeli 4 je prikazana primerjava gostot izbranih gnezdilk zadrževalnika z njihovimi gostotami na drugih območjih Slovenije. Podatki o gostotah niso bili za vsa območja pridobljeni le z metodo kartiranja teritorijev, temveč tudi z metodo štetja na površini brez kartiranja. Ta metoda je mednarodno komajda uveljavljena in dopušča le uvrstitev gostot v določen velikostni razred (Trontelj 1996). Hkrati se primerjana območja med seboj razlikujejo tudi po velikosti in številu popisnih ploskev. Gostote, dobljene na območjih, ki se po velikosti močno razlikujejo, niso primerljive, saj je gnezditvena gostota odvisna od površine (Bezzel I982). Na podlagi te primerjave lahko tako podamo le okvirne zaključke. Med vrstami, ki so po letu 1993 prenehale gnezditi na zadrževalniku, velja v prvi vrsti omeniti travniško cipo in kozico. V obdobju med letoma 1979 in 1993 je bilo gnezdenje travniške cipe v Sloveniji zabeleženo le na zadrževalniku Medvedce (Geister 1995), je pa v 70—ih letih domnevno gnezdila tudi drugod na Dravskem polju (Gregori 1985). Gnezditveni areal travniške cipe sicer ne sega v Slovenijo (Hotker & Stastny 1997), vrste na robu ali celo zunaj svojega areala razširjenosti pa so zaradi majhnih populacij na spremembe habitata še posebej občutljive (Newton 1998). Gnezdenje te vrste po letu 1993 ni bilo več ugotovljeno nikjer v Sloveniji (T. MiheliČ osebno). Populacije travniške cipe so nagnjenje k močnim nihanjem (Hotker & Stastny 1997), zato ne moremo zanesljivo trditi, da bi vrsta na zadrževalniku redno gnezdila tudi v primeru, če ta ne bi bil delno potopljen. Kozica je v Sloveniji maloštevilna, kritično ogrožena gnezdilka (Uradni list RS 2002, BirdLife International 2004). Gnezditveni habitat te vrste je podoben habitatu grahaste tukalice (Glutz von Blotzheim et al. 1994), ki jo je bilo na zadrževalniku po letu 2003 občasno opaziti v gnezditvenem obdobju (Kerček 2005, Bordjan & Božič 2009, lastni podatki). Odsotnost kozice na zadrževalniku je morda posledica dejstva, da je vrsta kot gnezdilka skoraj popolnoma izginila iz severovzhodne Slovenije (T. MiheliČ osebno, lastni podatki). Populacija kobiličarja na Medvedcah je med letoma 1993 in 2003 upadla za 65%. Vrsti najbolj ustrezajo odprta območja, z vsaj 20—30 cm visoko zeliščno vegetacijo in posameznimi višjimi lesnatimi rastlinami. Vlažnost tal za vrsto ni toliko pomembna, saj izbira tudi sušna območja z ustreznim habitatom (Bauer et al. 2005). Na upad populacije je verjetno najbolj vplivalo zmanjšanje površine ustreznega habitata zaradi potopitve dela območja. Poleg močnega upada populacije kobiličarja je opazno tudi veliko znižanje gnezditvene gostote, po čemer lahko sklepamo, da so se pogoji na preostalem kopnem delu zadrževalnika zanj poslabšali. Med najpomembnejšimi vzroki za upad populacij kobiličarja navajajo spremembo habitata zaradi izsuševanja in upada nivoja talne vode ter posledične sukcesije (Bauer et al. 2005). Domnevamo lahko, da vrsto na zadrževalniku ogroža predvsem zaraščanje zaradi prenehanja košnje po letu 1993. Kljub izrazitemu znižanju gostote je ta še vedno podobna najvišjim gostotam v rastrskih kvadratih 1 km2 na Ljubljanskem barju (Trontelj 1994). V Srednji Evropi se gostote med 0.6 in 2.6 teritorija / 10 ha, na površinah, velikih 50—99 ha, štejejo kot visoke (Bauer et al. 2005). Leta 2003 je bila tako gostota kobiličarja na zadrževalniku še vedno razmeroma visoka. Nesistematično zbrani podatki iz naslednjih let (2004-2008) kažejo, da številčnost vrste na zadrževalniku še naprej upada (D. Bordjan osebno). Med izginulimi vrstami zbuja pozornost drevesna cipa, ki je bila leta 1993 druga najštevilčnejša gnezdilka zadrževalnika (Vogrin 1996). Vrsta ni bila v gnezditvenem obdobju registrirana niti v letih 20042008 (D. Bordjan osebno, L. Božič osebno, lastni podatki). Za drevesno cipo so sicer značilna kratka in močna nihanja populacije, odvisna od spremembe habitata (Bauer et al. 2005). Drevesne cipe se izogibajo območij, ki so popolnoma brez dreves, prav tako pa tudi območij, kjer je talna vegetacija popolnoma preraščena (Cramp 1998). Na Dravskem polju je lokalna gnezdilka (lastni podatki). Njena popolna odsotnost na zadrževalniku je nekoliko presenetljiva, saj je v njem kar nekaj predelov s travniki v zgodnji fazi zaraščanja z lesnatimi rastlinami, ki so optimalen habitat vrste (Cramp 1998). V raziskavi na Cerkniškem jezeru so bili vsi teritoriji na nekošenih površinah, na predelih z drevesi in nizkimi travami (Kus Veenvliet 2002). Domnevamo lahko, da je travniška vegetacija v zadrževalniku za drevesno cipo previsoka in pregosta, kar je posledica dolgoletne opustitve košnje. Število močvirskih trstnic se je v primerjavi z letom 1993 močno zmanjšalo. Najpomembnejši vzrok za upad populacije je zmanjšanje površin lesnatih rastlin, ki mejijo na predele z visokimi zelmi in vodne površine. Teh je precej več v jarkih in ob potokih zunaj nasipa zadrževalnika, kjer je močvirska trstnica zelo številna vrsta (lastnipodatki). Trstišč ter strnjenih sestojev rogoza ali drugih rastlin se izogiba (Bauer et al. 2005), površina, pokrita s takšno vegetacijo, pa se je v primerjavi z letom 1993 povečala. V Srednji Evropi veljajo gostote 4.2-18.6 teritorija / 10 ha, na površinah, velikih 50-99 ha, za visoke (Bauer et al. 2005). Gostota na zadrževalniku po tem merilu ni visoka. V Sloveniji so bile precej višje gostote ugotovljene na Ljubljanskem barju (VukeliČ 2005). Število bičjih trstnic se je v nasprotju z napovedmi Vogrina (1996) po potopitvi zadrževalnika nekoliko povečalo. Gostota vrste se je v primerjavi z letom 1993 močno povečala in je v slovenskem merilu nadpovprečna. Višja gostota je bila ugotovljena le v močvirju ob Ledavskem jezeru (BoŽIČ 2000), kjer pa so bile bičje trstnice preštete le v optimalnem habitatu ter na manjši površini. Ekološka gostota bičjih trstnic v optimalnem habitatu na zadrževalniku Medvedce znaša 14.6 para / 10 ha (na površini 27.5 ha), kar je zelo blizu vrednostim ob Ledavskem jezeru (16.5 para / 10 ha). Na območjih v Srednji Evropi, velikih 50—99 ha, veljajo za visoke gostote vrednosti med 13.8 in 21.8 teritorija / 10 ha (Bauer et al. 2005). Za populacije bičjih trstnic so glede na vodno gladino v maju značilna močna kratkoročna nihanja. Optimalni habitat bičje trstnice je vegetacija na vlažnih, vendar nepoplavljenih tleh, ki se lahko v poletnih mesecih popolnoma osušijo, ter z gostim zeliščnim slojem šašev, visokih trav in posameznimi višjimi vertikalnimi strukturami. V Srednji Evropi jo najpogosteje najdemo v šašjih, prepredenimi s posameznimi grmi, trstičji in sestoji rogoza (Bauer et al. 2005), kar se natančno ujema z opisom habitata na zadrževalniku. Bičja trstnica v gostih, z globoko vodo poplavljenih sestojih rogoza ne gnezdi (Glutz von Blotzheim & Bauer 1991), zato predvidevam, da je v letih z običajnim nivojem gladine manj številčna. Glede na objavljene podatke so gostote prosnikov, repnikov ter rumenih in trstnih strnadov najvišje v Sloveniji. Prve tri omenjene vrste imajo v Sloveniji dokaj velike populacije in so splošno razširjene (Geister 1995, BirdLife International 2004), zato je ob majhnem številu primerljivih podatkov vprašljivo, ali so gostote na zadrževalniku v slovenskem merilu tudi dejansko tako posebne. Gostota prosnika na zadrževalniku je bila leta 2003 znatno višja kot leta 1993, kar gre pripisati za vrsto ugodni sukcesijski fazi na zadrževalniku v tem letu. Na Ljubljanskem barju je gnezditvena gostota prosnika na poplavljenih območjih nižja kot na nepoplavljenih (Tome 2002), zato prosnik na zadrževalniku v letih z višjo gladino verjetno ni tako številen. V Srednji Evropi dosegajo gostote prosnikov na površinah, večjih od 20 ha, le izjemoma 3-4 teritorije / 10 ha, v optimalnih območjih ob Atlantiku in v Sredozemlju pa lahko dosežejo tudi 15-25 teritorijev / 10 ha (Bauer et al. 2005), tako da je bila gostota na zadrževalniku leta 2003 visoka v srednjeevropskem merilu. Kot visoke gnezditvene gostote repnikov veljajo v Srednji Evropi na površinah, velikih med 50 in 99 ha, vrednosti 0.9-3.7 teritorija / 10 ha (Bauer et al. 2005). Gostota te vrste na zadrževalniku v letu 2003 je bila tako visoka tudi v srednjeevropskem merilu. Rumeni strnad lahko dosega v Srednji Evropi na primerljivih površinah precej višje gostote (2.3-10.1 teritorija / 10 ha) (Bauer et al. 2005). Gostota na zadrževalniku se med letoma 1993 in 2003 ni bistveno spremenila. Tudi gostota trstnega strnada v srednjeevropskem merilu ni bila visoka (Bauer et al. 2005). Populacija je v primerjavi z letom 1993 celo rahlo upadla. Glede na to, da je gnezditveni habitat trstnega strnada najbolj podoben tistemu bičje trstnice (Bauer et al. 2005), bi pričakovali, da bo na zadrževalniku številčnejši. Gostote rjavih srakoperjev na Medvedcah so višje kot na večini primerljivih območij v Sloveniji. Izjemi sta Ljubljansko barje, kjer je bila najvišja gostota v 1 km2 rastrskem kvadratu precej višja (Trontelj 1994), in Šturmovci, kjer pa se je populacija med letoma 1992 in 2003 zmanjšala za 69% (Denac 2003). V Srednji Evropi so na površinah, velikih med 50 in 99 ha, gostote 0.92.6 teritorija / 10 ha visoke (Bauer et al. 2005), tako da lahko rečemo, da je gostota rjavega srakoperja na zadrževalniku visoka tudi v srednjeevropskem merilu. Rakar je bil leta 2003 na zadrževalniku nova gnezdilka. Gnezdenje je omogočil razvoj manjših trstišč, na katere je vrsta močno navezana. Leta 2008 je na zadrževalniku pelo 11, leta 2009 pa 21 samcev (D. Bordjan osebno), kar je posledica postopnega povečevanja površine trstišč. Ce se bo trend povečevanja površine trstišč nadaljeval, lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljnje naraščanje populacije rakarja. Nova gnezdilka je bil tudi trstni cvrčalec, ki je prav tako pridobil ustrezen gnezditveni habitat s povečanjem površin trstišč in sestojev rogoza. V nasprotju z rakarjem ni bil popisan v majhnih, izoliranih trstiščih, ampak v obsežnih sestojih rogoza in deloma trsta v notranjosti zadrževalnika. Gnezditvene gostote rakarja in trstnega cvrčalca na zadrževalniku v srednjeevropskem merilu niso visoke (Bauer et al. 2005), za Sloveniji pa imamo le malo objavljenih podatkov. Gostota rakarja na ribnikih v Dragi pri Igu (BoŽIČ 1999) je bila precej višja kot na zadrževalniku. 4.3. Nove in potencialne gnezdilke zadrževalnika po letu 2003 Po obdobju raziskave leta 2004, je bila na zadrževalniku prvič ugotovljena grahasta tukalica v gnezditvenem obdobju. S tremi popisi v aprilu in maju sem število pojočih osebkov na zadrževalniku ocenil na 6-9. Pojoči osebki grahaste tukalice so bili zabeleženi v poplavljenih homogenih sestojih šašev ter v mešanih Tabela 4: Primerjava gnezditvenih gostot izbranih vrst kopenskega dela zadrževalnika Medvedce z drugimi območji v Sloveniji. Pri vsakem viru je navedena uporabljena metoda popisa (K - kartirna metoda, ŠP - štetje na površini brez kartiranja). Table 4: Comparison of the selected breeding birds' densities in the terrestrial part of Medvedce reservoir with other sites in Slovenia. Beside each reference, the census method used is given (K - territory mapping, ŠP - area count). Vrsta / Species Območje in velikost/ Site and area Gostota / Density (p. / 10 ha) Vir / Reference Popisna metoda/ Census method Saxicola rubicola zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 3-4 1-5 to delo / this work Vogrin (1996) K K Jovsi (460 ha) 2-6 Trontelj & Vogrin (1993) ŠP Volčeški travniki (65 ha) 1-1 Stumberger (1994) ŠP Ljubljansko barje (137 ha) 0-5 Vukelic (2005) K Locustella zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) 0-8 to delo / this work K naevia zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 1-3 Vogrin (1996) K Jovsi (460 ha) 1-2 Trontelj & Vogrin (1993) ŠP Ljubljansko barje (max. gostota / 100 ha) 0-8 Trontelj (1994) ŠP Ljubljansko barje (137 ha) 0-3 Vukelic (2005) K Acrocephalus zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) 4-7 to delo / this work K schoenobaenus zadrževalnik Medvedce 2003 (27.5 ha) 14-6* to delo / this work K zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 2-3 Vogrin (1996) K Ledavsko jezero (20 ha) 16-5* BOŽIC (2000) ŠP Cerkniško jezero (159.5 ha) 1-5 Bordjan (2007) K Jovsi (460 ha) 1-3 Trontelj & Vogrin (1993) ŠP Ljubljansko barje (137 ha) 0-3 Vukelic (2005) K Acrocephalus zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) 1-4 to delo / this work K palustris zadrževalnik Medvedce1993 (155 ha) 1-5 Vogrin (1996) K Ljubljansko barje (137 ha) 3-3 Vukelic (2005) K golf igrišče Ptuj (55 ha) 0-7 Vogrin & Miklic (2004) K Cerkniško jezero (159.5 ha) 0-6 Bordjan (2007) K Sylvia zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) 1.0 to delo / this work K communis zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 1-1 Vogrin (1996) K Ljubljansko barje (137 ha) 3-5 Vukelic (2005) K Ljubljansko barje (max. gostota / 100 ha) 2-8 Trontelj (1994) ŠP Jovsi (460 ha) 1-4 Trontelj & Vogrin (1993) ŠP Cerkniško jezero (159.5 ha) 1-4 Bordjan (2007) K Volčeški travniki (65 ha) 0-8 Stumberger (1994) ŠP Sylvia zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) 1-1 to delo / this work K atricapilla zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 1-2 Vogrin (1996) K golf igrišče Ptuj (55 ha) 2-9 Vogrin & Miklic (2004) K Volčeški travniki (65 ha) 1-1 Stumberger (1994) ŠP Jovsi (460 ha) 1-0 Trontelj & Vogrin (1993) ŠP M. Kerček: Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) Nadaljevanje tabele 4 / Continuation of Table 4 Vrsta / Species Območje in velikost/ Site and area Gostota / Density (p. / 10 ha) Vir / Reference Popisna metoda/ Census method Lanius collurio zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) i.2 0.7 to delo / this work Vogrin (1996) K K Šturmovci 1992 (440 ha) 3.9 Denac (2003) ŠP Ljubljansko barje (max. gostota / 100 ha) 2.4 Trontelj (1994) ŠP Šturmovci 1997 (440 ha) 2.i Denac (2003) ŠP Šturmovci 2003 (440 ha) i.2 Denac (2003) ŠP Volčeški travniki (65 ha) 0.8 Stumberger (1994) ŠP Cerkniško jezero (159.5 ha) 0.4 Bordjan (2007) K Jovsi (460 ha) 0.2 Trontelj & Vogrin (1993) ŠP Ljubljansko barje (137 ha) 0.2 Vukelič (2005) K Carduelis cannabina zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) i.0 0.5 to delo / this work Vogrin (1996) K K Ljubljansko barje (137 ha) 0.8 Vukelič (2005) K Emberiza citrinella zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) i.i i.i to delo / this work Vogrin (1996) K K Ljubljansko barje (137 ha) 0.4 Vukelič (2005) K Jovsi (460 ha) 0.i Trontelj & Vogrin (1993) ŠP Emberiza schoeniclus zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 0.5 0.3 to delo / this work Vogrin (1996) K K Cerkniško jezero (159.5 ha) 0.4 Bordjan (2007) K Ljubljansko barje (137 ha) 0.i Vukelič (2005) K Miliaria zadrževalnik Medvedce 2003 (88 ha) 0.2 to delo / this work K calandra zadrževalnik Medvedce 1993 (155 ha) 0.3 Vogrin (1996) K Ljubljansko barje (max. gostota / 100 ha) i.0 Trontelj (1994) ŠP Ljubljansko barje (137 ha) 0.6 Vukelič (2005) K * — ekološka gostota / ecological density sestojih rogoza in šašev. Leta 2003 so bili ti sestoji zaradi nizke gladine suhi in neprimerni za gnezdenje grahastih tukalic, zato vrste v tem letu nisem zabeležil (Kerček 2005). Pojoči osebki so bili na zadrževalniku zabeleženi tudi v letu 2007, kar jo uvršča med občasne gnezdilke (Bordjan & Božič 2009, lastni podatki). Pri grahasti tukalici pojejo le nesparjeni osebki, zato z registracijo pojočih osebkov še ne moremo zanesljivo sklepati na gnezdenje vrste in določiti števila gnezdečih parov (Sudmann et al. 2002). Glede na majhno velikost populacije v Sloveniji (BirdLife International 2004) pa lahko domnevamo, da se na zadrževalniku pojavlja pomemben del slovenske gnezdeče populacije. Med potencialne gnezdilke območja sodi srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus. Leta 2003 sem poslušal petje enega samca, vendar determinacija ni bila popolnoma zanesljiva in podatka nisem vključil v rezultate. V maju leta 2007 je bil dvakrat registriran po en osebek (A. TomaŽIČ osebno). Tudi pri teh dveh opazovanjih določitev vrste ni bila popolnoma zanesljiva, zato lahko uvrstimo srpično trstnico le med potencialne gnezdilke območja. Srpična trstnica najraje gnezdi v starih, gostih trstiščih, poleg homogenih sestojev trsta pa naseli tudi mešane sestoje z rogozom (Bauer et al. 2005). Primeren habitat zanj o na zadrževalniku vsekakor obstaja, zato bi ji v prihodnosti veljalo nameniti več pozornosti. Zahvala: Zahvaljujem se Luki Božiču za nasvete pri načrtovanju raziskave, izdelavo slike, koristne nasvete pri oblikovanju članka ter posredovano literaturo, dr. Francu Janžekoviču za nasvete in kritične pripombe, Dejanu Bordjanu za posredovane podatke in fotografije vegetacijskih tipov, Alešu Tomažiču za posredovane podatke, Ani Bordjan, Jani Kus Veenvliet in Evi Vukelič za posredovano literaturo, Tomažu Miheliču pa za pomoč pri digitalizaciji vrstnih kart. 5. Povzetek V letu 2003 so bile z uporabo kartirne metode popisane gnezdilke kopenskega dela delno potopljenega zadrževalnika Medvedce. Na 88 ha površine je gnezdilo 180 parov ptic, ki so pripadale 23 vrstam. V primerjavi z letom 1993, ko je bil zadrževalnik v celoti kopen, je prenehalo gnezditi 18 vrst, sedem vrst gnezdilk pa je bilo novih. Glavna vzroka za spremembe avifavne območja so manjše površine kopenskega dela zadrževalnika ter spremembe v strukturi vegetacije na preostalih kopenskih površinah. Med vrstami, ki so na zadrževalniku prenehale gnezditi, je največ gnezdilk gozdnih in sklenjenih grmovnih sestojev, med novimi gnezdilkami pa prevladujejo vrste, ki so vezane na trstičja in sestoje rogoza. Od varstveno pomembnih vrst sta prenehali gnezditi kozica Gallinago gallinago in travniška cipa Anthus pratensis, močno pa se je zmanjšala populacija kobiličarja Locustella naevia. Gnezditi je prenehala tudi drevesna cipa Anthus trivialis, ki je bila v letu 1993 druga najštevilčnejša gnezdilka zadrževalnika. Populacija trstnega strnada Emberiza schoeniclus in bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus je bila v letu 2003 približno enaka kot v letu 1993. Gostota bičjih trstnic se je v primerjavi z letom 1993 močno povečala in je znašala 4.7 teritorija / 10 ha. Ekološka gostota bičjih trstnic v čistih sestojih širokolistnega rogoza ter mešanih sestojih rogoza in šašev je znašala 14.6 para / 10 ha in zbuja pozornost v slovenskem merilu. Gostote kobiličarja, prosnika Saxicola rubicola, repnika Carduelis cannabina in rjavega srakoperja Lanius collurio so bile visoke v srednjeevropskem merilu. V letu 2003 je bilo na kopenskem delu zadrževalnika ugotovljeno gnezdenje treh novih varstveno pomembnih vrst ptic — rumene pastirice Motacilla flava], trstnega cvrčalca Locustella luscinoides in rakarja Acrocephalus arundinaceus. V letu 2004 je bila na zadrževalniku prvič ugotovljena grahasta tukalica Porzana porzana v gnezditvenem obdobju. Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, F. (2005): Das Kompendium der Vogel Mitteleuropas. — Aula-Verlag, Wiebelsheim. Bezzel, E. (1982): Vogel in der Kulturlandschaft. - Ulmer, Stuttgart. Bibby, C.J., Burgess, N.D. & Hill, D.A. (1992): Bird Census Techniques. - Academic Press, London. BirdLife International (2004): Birds in Europe. Population estimates, trends and conservation status. - BirdLife Conservation Series No. 12. Birdlife International, Cambridge. Bordjan, a. (2007): Vpliv zaraščanja Cerkniškega polja na ptice gnezdilke. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) - Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Božič, I.A. (1999): Gnezditvena biologija rakarja Acrocephalus arundinaceus na ribnikih v Dragi pri Igu na ljubljanskem barju (Slovenija). - Acrocephalus 20 (97): 177-188. Božič, L. (2000): Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus. - Acrocephalus, 21 (102/103): 283. Cramp, S. (ed.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. - Oxford University Press, Oxford. Denac, D. (2003): Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). - Acrocephalus 24 (118): 97-102. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1991): Handbuch der Vogel Mitteleuropas. Band 12/I. - Aula Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blotzheim, U.N., Bauer, K.M. & Bezzel, E. (eds.) (1994): Handbuch der Vogel Mitteleuropas. Band 5. - Aula Verlag, Wiesbaden. Gregori, J. (1985): Ali mala cipa Anthus pratensis gnezdi v Sloveniji? - Acrocephalus 6 (25): 37-38. Hotker, H. & Stastny, K. (1997): Meadow Pipit Anthus pratensis. pp. 488-489 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Kerček M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. - Diplomsko delo, Univerza v Mariboru. Kus Veenvliet, J. (2002): Izbira habitata travniških ptic pevk na Cerkniškem jezeru. - Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. Newton, I. (1998): Population Limitation in Birds. - Academic Press, San Diego. Sudmann, S.R., Sudfeldt, C., Glinka, S., Jobges, M., MUller, A. & Ziegler, G. (2002): Methodenanleitung zur Bestandserfassung von Wasservogelarten in Nordhrein-Westfalen. - Charadrius 38 (2): 23-92. Stumberger, B- (1994): Popis ptic volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje. - Acrocephalus 15 (65/66): 123-134. Tarman, K- (1992): Osnove ekologije in ekologija živali. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Tome, D- (2002): Efects of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko barje. - Acrocephalus 23 (112): 75-79. Trontelj, P- & Vogrin, M- (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. - Acrocephalus 14 (61): 200-212. Trontelj, P- (1994): Ptice kot indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). - Scopolia 32: 1-61. Trontelj, P- (1996): Kritičen pogled na novejše kvantitativne raziskave v slovenski ornitologiji. - Acrocephalus 17 (75/76): 47-59. Uradni list rs (2002): Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves) (št. 82/02). Vogrin, M- (1995): Mala cipa Anthus pratensis. - Acrocephalus 16 (68/69/70): 85. Vogrin, M- (1996): Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju. - Acrocephalus 17 (75/76): 61-71. Vogrin, M- & Miklič, A- (2004): Ptice gnezdilke na golf igrišču Ptuj. - Biota 5 (1/2): 77-86. VukeliČ, E- (2005): Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja. - Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. Arrived / Prispelo: 8.3.2009 Accepted / Sprejeto: 18.12.2009 DODATEK / APPENDIX »'i ,'r i -TE Dodatek - slika 1: Nekošeni travniki in šašja (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 1: Abandoned meadows and sedge stands (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 4: Strnjeni sestoji rogoza (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 4: Pure bulrush stands (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 2: Košeni travniki (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 2: Mown meadows (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 5: Trstišča (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 5: Reedbeds (photo: D. Bordjan) Dodatek - slika 3: Sestoji rogoza in šašev (foto: M. Kerček) Appendix - Figure 3: Stands of bulrush and sedges (photo: M. Kerček) Dodatek - slika 6: Gozd in grmišča (foto: D. Bordjan) Appendix - Figure 6: Forest and shrubs (photo: D. Bordjan) Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja Nature-conservancy evaluation of the birds of Medvedce reservoir (NE Slovenia), and the existing threat factors Luka Božič1, Matjaž Kerček2 & Dejan Bordjan3 1 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova ulica 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si 2 Kungota pri Ptuju 44, SI—2325 Kidričevo, Slovenija, e—mail: matjazkercek@yahoo.com 3 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška cesta 2, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com Nature-conservancy evaluation of the birds of Medvedce reservoir has been implemented on the basis of ornithological data gathered during the 2002-2009 period and through application of eight different conservation categories. Two of them provide for the legal protection of birds, four apply to breeding birds with unfavourable conservation status, and two to breeding birds with populations of national concern. Threat factors to the birds of this area have also been defined, as well as their relative significance and extent of impact assessed with the aid of two different methods. In the study area, 57 species were confirmed to breed or probably bred there, 34 (or 59.6%) of which were of conservation importance, and 12 (21.1%) of the greatest conservation importance. Three species met the criteria for their inclusion among the IBA qualifying species: Little Bittern Ixobrychus minutus, Ferruginous Duck Aythya nyroca, and Spotted Crake Porzana porzana. For these species, the area has been denoted as IBA SI027 Crete. In the study area, the Ferruginous Duck is the only breeding bird of global conservation concern. In 20 species, the breeding population size exceeds 5% of Slovenian population, while in 6 species at least a half of the entire national population breeds here. Two species, i.e. Purple Heron Ardea purpurea and Marsh Harrier Circus aeruginosus, are known to breed only at Medvedce reservoir. In Slovenia, this area is the most important for the breeding of at least four species: Gadwall Anas strepera, Pochard Aythya ferina, Ferruginous Duck and Tufted Duck A. fuligula. Seven threat factors have been identified, six of which have a negative impact on at least one of the species of the greatest conservation importance. The factors with the greatest negative impact on the birds of Medvedce reservoir are hunting (currently practiced) and fish farming (potential). Key words: nature-conservancy evaluation, breeding birds, species of conservation importance, threat factors, Medvedce reservoir, NE Slovenia Ključne besede: naravovarstveno vrednotenje, gnezdilke, varstveno pomembne vrste, dejavniki ogrožanja, zadrževalnik Medvedce, SV Slovenija 1. Uvod Nazadovanje ptičjih populacij ter iskanje vzrokov za upadanje številčnosti in možnih ukrepov za njihovo ohranitev sta v zadnjih letih osrednji temi ornitoloških raziskav in naravovarstvenih prizadevanj številnih organizacij v Evropi in tudi drugod po svetu (npr. Green 1994, Brooks et al. 2008). Pomemben del ogroženih ptic sestavljajo vrste z velikimi areali ter bolj ali manj izraženimi selitvami in drugimi značilnimi sezonskimi premiki, tako da strategija njihovega ohranjanja pogosto presega meje držav, regij in kontinentov (npr. Eaton et al. 2007, PECBMS 2009). V Evropi, še zlasti na ozemlju Evropske unije oziroma večine njenih članic, je varstvo ogroženih vrst zagotovljeno z različnimi sporazumi, direktivami ter drugimi pravnimi akti in je v splošnem tudi dokazano učinkovito (Donald et al. 2007). Učinkovite ukrepe za ohranjanje večine ogroženih vrst je na obsežnem ozemlju mogoče uresničevati le s postavitvijo jasnih prioritet. Prvi korak pri tem je opredelitev najpomembnejših območij pojavljanja ogroženih vrst in vzpostavitev ustreznega režima za njihovo varovanje. Program Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) pri zvezi BirdLife International prepoznava in opredeljuje takšna območja na podlagi objektivnih kriterijev (Heath & Evans 2000). Med letoma 2002 in 2009 (Kerček 2005 & 2009, Bordjan & Božič 2009), deloma pa že v prvi polovici 90-ih (Vogrin 1996), so bili na območju zadrževalnika Medvedce sistematično zbrani ornitološki podatki, ki omogočajo kakovostno in temeljito naravovarstveno vrednotenje gnezdilk območja v nacionalnem in mednarodnem merilu ter njegovo umestitev v mrežo primerljivih območij. S tem delom želimo predstaviti naravovarstveni pomen območja z določitvijo varstveno pomembnih vrst in opozoriti na dejavnike ogrožanja ptic na tem območju. 2. Metode 2.1. Obmo~je raziskave Območje, ki ga obravnavamo, je v osnovi enako območju raziskave, prikazanemu v Bordjan & Božič (2009), in obsega vodni zadrževalnik Medvedce z bližnjo okolico. Poleg tega območje vključuje predele, ki so se v obdobju raziskave izkazali kot pomembni za nekatere vrste ujed. Za obstoj teh vrst je zadrževalnik Medvedce ključen element, vendar območje raziskave brez omenjenih predelov njihovih domačih okolišev ne bi zajemalo v celoti. 2.2. Naravovarstveno vrednotenje Avifavno območja zadrževalnika smo ovrednotili z uporabo različnih varstvenih kategorij. Vrste, ki smo jih lahko uvrstili v vsaj eno izmed kategorij, imenujemo varstveno pomembne vrste (tabela 4). Varstvene kategorije delujejo bodisi na nacionalni bodisi mednarodni ravni. Čeprav so vse umestitve vrst v kategorije podprte s številnimi podatki in jih je mogoče znanstveno utemeljiti, so le nekatere med njimi del zavezujočih pravnih aktov. Uporabljene kategorije lahko razvrstimo v tri skupine: (1) Skupina kategorij, ki zagotavljajo pravno varstvo — Gnezdilke, ki izpolnjujejo strokovne kriterije za uvrstitev med kvalifikacijske vrste mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA) in za katere je treba opredeliti posebno območje varstva (SPA) na podlagi Direktive Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (Heath & Evans 2000). — Vrste z zelo majhnim območjem gnezdenja v Sloveniji (do 10 km2), pri katerih lahko škodljiv poseg v to območje ogrozi njihov obstanek na ozemlju Slovenije in so varovane v okviru 14. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS 2004B). (2) Skupina kategorij, ki združujejo gnezdilke z neugodnim varstvenim statusom — Vrste globalne varstvene pozornosti; so v nevarnosti za globalno izumrtje, na Rdečem seznamu IUCN so uvrščene v eno izmed kategorij ogroženosti (globalno ogrožene vrste) oziroma kategoriji blizu ogroženosti - NT in pomanjkljivi podatki - DD (BirdLife International 2004, IUCN 2009). — Vrste, ogrožene v Evropi; dosegajo kriterije za kategorije ogroženosti Rdečega seznama IUCN in dodatne kriterije, navedene v Heath & Evans (2000) na evropski ravni (BirdLife International 2004). — Vrste evropske varstvene pozornosti - SPEC (BirdLife International 2004). — Vrste, uvrščene na Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije (Uradni list RS 2002). (3) Kategoriji gnezdilk z nacionalno pomembnimi populacijami — Vrste, ki imajo na območju raziskave pomemben del celotne slovenske gnezdeče populacije. Območje raziskave sestavlja le približno 0.05% celotnega ozemlja Slovenije, kljub temu pa so populacije nekaterih vrst tu nesorazmerno velike. Kriterij za vrste s pomembnim delom celotne slovenske gnezdeče populacije je bil 5% nacionalne populacije. — Vrste, za katere je območje raziskave najpomembnejše območje za gnezdenje v Sloveniji. Ker dolg seznam varstveno pomembnih vrst ni nujno najbolj učinkovit, saj prikrije varstveno resnično prioritetne vrste, smo uvedli tudi pojem varstveno najpomembnejše vrste. Mednje sodijo: kvalifikacijske vrste IBA, vrste, za katere je območje zadrževalnika najpomembnejše območje za gnezdenje v Sloveniji, in vrste, ki imajo hkrati neugoden mednarodni varstveni status (vrste globalne varstvene pozornosti oziroma evropsko ogrožene vrste, SPEC vrste), neugoden nacionalni varstveni status (Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije) in imajo na območju raziskave pomemben del slovenske populacije. Naravovarstveno vrednotenje smo opravili le na podlagi gnezdilk območja raziskave. Kriterijev za mednarodno pomembne negnezdeče populacije ne dosega nobena vrsta, varstveno pomembne populacije teh vrst na nacionalni ravni pa je nemogoče kvantitativno opredeliti zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov za območje celotne Slovenije. 2.3. Vrednotenje dejavnikov ogrožanja Pomen oziroma velikost vpliva dejavnikov ogrožanja smo opredelili po dveh različnih metodah: 1) rangiranju dejavnikov ogrožanja po Margoluis & Salafsky (2001), ki je del širše metode za ocenjevanje uspešnosti naravovarstvenih projektov, in 2) delno prirejeni metodi BirdLife International za vrednotenje vpliva dejavnikov ogrožanja na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) (Heath & Evans 2000). Pri prvi metodi vse znane dejavnike ogrožanja rangiramo od najbolj do najmanj pomembnega na podlagi treh kategorij: velikosti območja delovanja dejavnika (celotno območje oziroma majhen del), intenzivnosti (velikost sprememb oziroma uničenja, ki ga povzroči dejavnik) in nujnosti (časovni okvir delovanja dejavnika in nujnost ukrepanja za zmanjšanje / preprečitev negativnega vpliva). Range posameznih kategorij seštejemo in dobimo skupen rang posameznega dejavnika ogrožanja. Pri drugi metodi se posameznemu dejavniku ogrožanja pripiše ustrezno število točk v treh kategorijah, glede na število prizadetih varstveno najpomembnejših vrst, obseg delovanja dejavnika in časovni okvir delovanja dejavnika. Možno število točk v posamezni kategoriji glede na značilnosti dejavnika je naslednje: (1) Število prizadetih varstveno najpomembnejših vrst — prizadeta je večina (7—12) varstveno najpomembnejših vrst 3 — prizadete so nekatere (1—6) varstveno najpomembnejše vrste 2 — med prizadetimi ni varstveno najpomembnejših vrst 1 (2) Obseg delovanja dejavnika — dejavnik deluje na celotnem območju oziroma celotnem območju pojavljanja varstveno najpomembnejših vrst 3 — dejavnik deluje na večjem delu območja, vendar ne na ključnih delih za varstveno najpomembnejše vrste oziroma deluje na majhnem delu območja, ključnega za varstveno najpomembnejše vrste 2 — dejavnik deluje na majhnem delu območja, ki ni ključno za varstveno najpomembnejše vrste 1 (3) Časovni okvir delovanja dejavnika — dejavnik trenutno deluje 3 — dejavnik je načrtovan oziroma se lahko pojavi v bližnji prihodnosti 2 — dejavnik je načrtovan oziroma se lahko pojavi v daljni prihodnosti 1 Rang oziroma velikost vpliva posameznega dejavnika ogrožanja se določi na podlagi seštevka točk vseh treh kategorij. Po drugi metodi je vpliv velik, če je seštevek 8 ali 9, srednji, če je seštevek 6 ali 7, in majhen, če je seštevek točk 3, 4 ali 5. Pri seštevku 0, 1 ali 2 je vpliv zanemarljiv oziroma vpliva ni. 2.4. Uporabljeni podatki Osnova za vrednotenje so ocene velikosti gnezdečih populacij ptic na območju raziskave. Ocene za vodne ptice in ujede povzemamo po Bordjan & Božič (2009), dodali pa smo tudi lastne podatke iz gnezdilne sezone 2009, pridobljene v okviru rednih popisov vodnih ptic in ujed po dekadah (12 sistematičnih štetij med začetkom aprila in koncem julija 2009). Ocene števila gnezdečih parov podajamo kot interval, kjer je minimum najmanjše, maksimum pa največje število zabeleženih gnezdečih parov v obdobju 2002— 2009 oziroma navedenem krajšem obdobju. Ocene predstavljajo največje možno število gnezdečih parov glede na opazovanja v gnezditvenem obdobju in ne le števila parov s potrjeno gnezditvijo. Tako kot Bordjan & Božič (2009) obravnavamo kot gnezdilke le vrste, ki po merilih Evropskega atlasa gnezdilk (Hagemeijer & Blair 1997) izpolnjujejo kriterije za verjetno in potrjeno gnezditev. Ocene števila gnezdečih parov gnezdilk kopenskega dela zadrževalnika (prepelica Coturnix coturnix, divja grlica Streptopelia turtur in več vrst pevcev Passeriformes) večinoma povzemamo po raziskavi iz leta 2003 (Kerček 2005 & 2009). Pri rakarju Acrocephalus arundinaceus smo pri tem upoštevali tudi lastne novejše podatke. Delež nacionalne Tabela 1: Varstveno pomembne vrste gnezdilk na območju zadrževalnika Medvedce. Navedeni so ocena velikosti gnezdeče populacije v obdobju 2002-2008, ocena velikosti gnezdeče populacije vodnih ptic, ujed in rakarja Acrocephalus arundinaceus leta 2009, ocena velikosti gnezdeče populacije vodnih ptic in ujed v krajšem obdobju (2007-2009 oziroma 2008-2009), ocena velikosti gnezdeče populacije vrste v Sloveniji, odstotek nacionalne populacije na območju zadrževalnika Medvedce (pri vrstah, kjer je večji od 5%) in število let, v katerih je bilo zabeleženo gnezdenje posamezne vodne ptice in ujede v obdobju 2002-2009. Varstveno najpomembneše vrste so označene z mastnim tiskom. Table 1: Species of conservation importance at Medvedce reservoir, with estimate of breeding population size in the 20022008 period, estimate of breeding population size of waterbirds, raptors and Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus in 2009, estimate of breeding population size of waterbirds and raptors in shorter periods (2007-2009 or 2008-2009), estimate of breeding population size in Slovenia, percentage of national population at Medvedce reservoir (only species with more than 5%), and number of years with individual waterbird and raptor species breeding in the 2002-2009 period. Species of the greatest conservation importance are in bold. Vrsta / Species Populacija/ Populacija/ Population Population 2002-2008 2009 Populacija krajše obdobje/ Population shorter period (2007/08-2009) Populacija Slovenija/ Population Slovenia Odstotek nacionalne populacije/ Percentage of national population (%) Št.let z gnezdenjem/ No. of years with breeding (2002-2009) Podiceps cristatus 10-20 56 16-56 100-200 16.8 7! Podiceps nigricollis 0-2 1 0-2 0-4+ 50.0 7 Botaurus stellaris 0-1 0 0-1 1-4+ 50.0 2 Ixobrychus minutus (0-5) 3-8* 4 (4-5) 6-8* 60-90+ 6.7 6! Ardea purpurea 0-2 1 0-2 0-2+ 100.0 4 Ciconia nigra 0-1 0 0 25-35 4 Anas strepera 2-11 4 2-5 5-20+ 46.9 8 Anas crecca 0-3 0 0-3 0-10 20.0 5 Anas acuta 0-1 0 0 0-2+ 100.0 2 Anas querquedula 2-9 4 4-9 20-30 17.7 8 Anas clypeata 0-5 1 0-1 0-15+ 25.0 5 Aythya ferina 3-33 45 32-45 20-70+ 31.4 8 Aythya nyroca 1-8 12 6-12 2-20+ 57.7 8 Aythya fuligula 2-42 9 2-9 30-60 21.8 8 Milvus migrans (1) 1-2** (1) 2** (1) 2** 10-15+ 11.8 8 Haliaeetus albicilla 1 ** !** !** 8-11+ 11.1 8 Circus aeruginosus 0-1 1 1 0-1+ 100.0 2 Falco tinnunculus 3 3 3 1500-2000 8 Coturnix coturnix 1 1000-2000 Rallus aquaticus (0-6) 3-10* 4 (2-6) 5-10* 100-200 7! Porzana porzana (0-9) 5-15* 0 (0-l) 0-5* 10-60 36.1 2! Porzana parva 0 (3) 5* (0-3) 2-5* 10-30+ 11.8 1 Fulica atra 17-53 30 17-30 300-500 7.8 8 Vanellus vanellus 15-30*** 22 15-30*** 2000-3000 8 Alcedo atthis 0-1 0 0-1 200-300 1 Streptopelia turtur 1 2000-3000 Alauda arvensis 3 8000-12000 Locustella naevia 7 150-300 Locustella luscinoides 5 100-200 Acrocephalus schoenobaenus Acrocephalus arundinaceus 41 6 21 500-1000 250-350 5.8 Lanius collurio 11 20000-30000 Carduelis cannabina 9 5000-10000 Miliaria calandra 2 2500-3500 Opomba / Remark: Ocene velikosti populacij vodnih ptic in ujed v obdobju 2002-2008, razen tistih, označenih z zvezdicami, so povzete po Bordjan & Božič (2009). Ocene velikosti populacij gnezdilk kopenskega dela zadrževalnika se nanašajo na leto 2003 in so povzete po Kerček (2009). Ocene velikosti populacij v Sloveniji so takšne kot v BirdLife International (2004), pri nekaterih vrstah pa so dopolnjene z novejšimi podatki. Varstveno najpomembnejše vrste so izpisane z mastnim tiskom / Estimates of waterbirds and raptors population size in the 2002-2008 period, except those marked with asterisk, are summarized after Bordjan & Božič (2009). Estimates of population size of birds breeding in terrestrial part of the reservoir refer to the year 2003 and are summarized after Kerček (2009). Estimates of population size in Slovenia generally follow BirdLife International (2004), some are updated with more recent data. Species of the greatest conservation importance are in bold. Legenda / Legend: * - pri oceni upoštevan obseg gnezditvenega habitata; ** - gnezdenje na območju raziskave po Bordjan & Božič (2009), vključno s predeli v neposredni okolici; *** - približna ocena, ni podprta s konkretnimi podatki; - ocene dopoljnjene z novejšimi podatki; ! - domnevno redna gnezdilka, ne gnezdi v letih z neugodnimi pogoji / * - the extent of breeding habitat was taken into consideration; ** - breeding in the study area according to Bordjan & Božič (2009), including the immediate vicinity of the study area; *** - poor quality of population estimate, not supported with quantitative data; - Estimates updated with more recent data; ! - presumably regular breeding bird, does not breed in years with unfavourable conditions gnezdeče populacije posamezne vrste na območju raziskave smo izračunali kot odstotek, ki ga ponazarja geometrična sredina minimalne in maksimalne ocene velikosti gnezdeče populacije za obdobje 2002-2009 v primerjavi z geometrično sredino intervalne ocene velikosti populacije vrste v Sloveniji. Pri vrstah, ki v nekaterih letih obdobja raziskave niso gnezdile (število gnezdečih parov je 0), smo delež nacionalne gnezdeče populacije izračunali s pomočjo aritmetične sredine (povprečja). 3. Rezultati 3.1. Vrste Na območju raziskave je bilo med letoma 2002 in 2009 ugotovljeno gnezdenje 57 vrst (tabela 4). Od teh je 34 oziroma 59.6% varstveno pomembnih, 12 oziroma 21.1% pa varstveno najpomembnejših vrst (tabela 1). Dve varstveno pomembni vrsti, ki sta gnezdili v preteklosti (kozica Gallinago gallinago in travniška cipa Anthus pratensis), že leta 2003 nista več gnezdili (Kerček 2009). Varstveno pomembne gnezdilke območja raziskave, število gnezdečih parov in odstotki nacionalnih populacij so predstavljeni v tabeli 1. Tri vrste izpolnjujejo kriterije za uvrstitev med kvalifikacijske vrste mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA): čapljica Ixobrychus minutus, kostanjevka Aythya nyroca in grahasta tukalica Porzana porzana. Za te vrste je bilo opredeljeno območje IBA SI027 Crete (Božič & Jančar 2008, BirdLife International 2009). V mednarodnem merilu so najpomembnejše vrste globalne varstvene pozornosti ter vrste, ki dosegajo IUCN kriterije za kategorije ogroženosti na evropski ravni. Na območju raziskave je edina vrsta globalne varstvene pozornosti kostanjevka (kategorija NT, SPEC 1). Vrste iz druge kategorije so tri, poleg kostanjevke še črni škarnik Milvus migrans in priba Vanellus vanellus (vsi kategorija VU) (tabela 2). Na nacionalni ravni je tretjina vseh gnezdilk uvrščena v uporabljene kategorije ogroženosti Rdečega seznama ptičev gnezdilcev, med katerimi prevladujejo močno ogrožene vrste. Velikost gnezdeče populacije na območju raziskave pri 20 vrstah presega 5% slovenske populacije, pri šestih vrstah pa gnezdi tukaj vsaj polovica celotne nacionalne populacije. Dve vrsti (rjava čaplja Ardea purpurea in rjavi lunj Circus aeruginosus) gnezdita le na zadrževalniku Medvedce, pet pa je takšnih, ki so v zadnjem času gnezdile še na manjšem številu drugih območij in njihovo območje gnezdenja v Sloveniji verjetno ne presega 10 km2 (črnovrati ponirek Podiceps nigricollis, bobnarica Botaurus stellaris, konopnica Anas strepera, dolgorepa raca Anas acuta in raca žličarica Anas clypeata). Med temi sta le črnovrati ponirek in konopnica redni gnezdilki, medtem ko je rjavi lunj začel gnezditi leta 2008 in je nova gnezdilka območja. Zadrževalnik Medvedce je po zadnjih podatkih najpomembnejše območje v Sloveniji za gnezdenje vsaj štirih vrst: konopnice, sivke Aythya ferina, kostanjevke in čopaste črnice A. fuligula (tabela 1 & 2) ter eno izmed najpomembnejših območij za gnezdenje vodnih ptic pri nas nasploh. 3.2. Dejavniki ogrožanja 3.2.1. Lov Lov na vodnem delu zadrževalnika Medvedce je dejavnost z velikim negativnim vplivom na večino vodnih ptic. Lov vpliva na ptice neposredno z odstrelom osebkov in posredno s povzročanjem motenj (Bauer et al. 1992). Motnje zaradi lova v zunajgnezditvenem obdobju povzročijo prekinitev običajnih aktivnosti vodnih ptic in izgubo zalog energije v zimskem času, vplivajo na dnevno ritmiko, povečajo ubežne razdalje Tabela 2: Število gnezdilk območja zadrževalnika Medvedce v posameznih varstvenih kategorijah Table 2: Number of breeding birds at Medvedce reservoir per individual conservation categories Varstvena kategorija / Conservation category Št. vrst/ No. of species Odstotek/ Percentage (%) Kvalifikacijska vrsta IBA / IBA qualifying species 3 5.3 Vrsta globalne varstvene pozornosti/ Species of global conservation concern 1 1.8 Evropski status ogroženosti / European threat status 22 38.6 Ranljiva / Vulnearble (VU) 3 5.3 Nazadujoča / Declining (D) 10 17.5 Redka / Rare (R) 2 3.5 Izčrpana populacija / Depleted (H) 7 12.3 SPEC kategorija / SPEC category 22 38.6 SPEC 1 1 1.8 SPEC 2 5 8.8 SPEC 3 16 28.1 Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije / Red list of breeding birds of Slovenia 17 29.8 Domnevno izumrla vrsta / Presumably Extinct (Ex?) 1 1.8 Kritično ogrožena vrsta / Critically Endangered (E1) 3 5.3 Močno ogrožena vrsta / Endangered (E2) 13 22.8 Majhno območje gnezdenja v Sloveniji / Restricted breeding range in Slovenia (< 10 km2) 7 12.3 Samo na območju raziskave / Only at the study area 2 3.5 Na več območjih / On several sites 5 8.8 Območje raziskave najpomembnejše v Sloveniji / Study area the most important in Slovenia 4 7.0 Pomemben del slovenske populacije / Important proportion of Slovenian population 20 35.1 > 5% slovenske populacije / > 5% of Slovenian population 3 5.3 > 10% slovenske populacije / > 10% of Slovenian population 11 19.3 > 50 % slovenske populacije / > 50% of Slovenian population 6 10.5 Varstveno pomembne vrste / Species of conservation importance 34 59.6 Varstveno najpomembnejše vrste / Species of the greatest conservation importance_12_21.1 in preženejo ptice s prehranjevališč oziroma počivališč, tako da nosilna kapaciteta za populacije vodnih ptic za območje ni dosežena (Madsen & Fox 1995). Lov na vodne ptice poteka na zadrževalniku Medvedce večinoma v poznopoletnem času, takoj po začetku lovne sezone na mlakarico Anas platyrhynchos (1. september) in pred začetkom praznjenja zadrževalnika (navadno oktobra). V času lova se na zadrževalniku pojavlja največje število vodnih ptic. V obdobju 2002— 2008 se je v mesecu septembru navadno zadrževalo 4000-5000 vodnih ptic. Mlakarica je sestavljala 2348% vseh vodnih ptic, drugo so bile zavarovane vrste, na katere lov ni dovoljen (Bordjan & Božič 2009). Menimo, da sta ob takšni številčnosti in vrstni sestavi nenameren odstrel oziroma poškodba zavarovanih vrst neizogibna. Med vodnimi pticami, ki se v tem času pojavljajo na zadrževalniku, so tudi vrste, ogrožene v slovenskem in mednarodnem merilu. Posebej velja omeniti kostanjevko, ki spada med vrste globalne varstvene pozornosti. Kostanjevka začne pogosto gnezditi zelo pozno, tako da obdobje gnezdenja lahko traja do konca avgusta (Bauer et al. 2005). Schneider-Jacoby (2003) navaja, da vsaj 50% mladičev kostanjevke v sredini avgusta še ni sposobna leteti. Leta 2009 smo na zadrževalniku opazovali samico kostanjevke, ki je vodila za letenje nesposobne mladiče še 25.8., torej teden dni pred uradnim začetkom lovne sezone na mlakarico (lastni podatki). Sklepamo, da v času začetka lova del mladičev še živi v družinski navezi s samicami in ni sposoben letenja. Odrasli osebki in mladiči kostanjevke ostanejo na zadrževalniku vsaj do začetka oktobra (Bordjan & Božič 2009). Gnezdeče samice kostanjevk začnejo s popolno golitvijo šele po končanem gnezdenju, tako da se golitev lahko zavleče v pozno jesen (Schneider-Jacoby 2003, Bauer et al. 2005). Med popolno golitvijo osebki nekaj časa niso sposobni leteti in so zato še posebej ranljivi, to obdobje pa se na zadrževalniku časovno ujema z lovom. Zaradi omenjenih razlogov predlaga Schneider-Jacoby (2003) začetek lovne sezone na območjih z gnezdečimi populacijami kostanjevk po 1. novembru. Menimo, da je na zadrževalniku Medvedce zaradi kostanjevke in številnih drugih varstveno pomembnih vrst ptic, majhne velikosti območja in pomanjkanja primerljivih alternativnih območij v okolici vsakršen lov na vodne ptice nesprejemljiv. Lov na vodnem delu zadrževalnika tudi ni v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni LIST RS 2004A), ki prepoveduje vznemirjanje zavarovanih vrst, saj mlakarice tu ni mogoče loviti brez vznemirjanja zavarovanih vrst v velikem obsegu. 3.2.2. Ribogojstvo S potopitvijo dela zadrževalnika Medvedce so nastale ekološke razmere, ki omogočajo gnezdenje številnim varstveno pomembnim vrstam ptic. Ribogojska dejavnost v sedanjem obsegu in intenzivnosti za zdaj ne ogroža njihovih populacij. Negativen vpliv na populacije ptic bi lahko imela intenzifikacija, zlasti povečanje količine rib. Ugotovili so, da večja količina rib ter s tem povečana paša negativno vplivata na razvoj bentoške in zooplanktonske združbe, obrežno in vodno vegetacijo ter prosojnost in kemizem vode v ribnikih. Posledica je upad gnezdečih populacij večine vodnih ptic. Ocenjujejo, da so za gnezdenje vodnih ptic primerni ribniki z do 400 kg rib / ha in prosojnostjo vode več kot 50 cm (Musil 2006). Med vrstami, ki so posebej občutljive na spremembe več limnoloških parametrov, je tudi kostanjevka (Petkov 2006a). Sedanji pridelek rib po podatkih upravljavca ribogojnice naj bi bil 40 t rib na približno 85 ha površine (približno 470 kg / ha). Vprašanje je, kakšne bi bile velikosti gnezdečih populacij vodnih ptic, če bi bila gostota rib v zadrževalniku manjša. Po načinu gospodarjenja lahko ribogojstvo v zadrževalniku Medvedce uvrstimo v skupino ribnikov, značilnih za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki so se zaradi manj intenzivne proizvodnje razvili v pol-naravna mokrišča, velikega pomena za vodne ptice in so deloma celo nadomestili naravna močvirja, uničena v preteklosti (Petkov 2006b). V jesenskem času upravljavec občasno namerno plaši vodne ptice s sredstvi, ki povzročajo pokanje. Namen tega je odganjanje kormoranov in drugih ribojedih vrst. Takšno plašenje je problematično predvsem v kombinaciji z lovom, zaradi katerega so vodne ptice nemirne in se splašijo veliko hitreje kot v normalnih razmerah ter ob vsakem zvoku, ki spominja na streljanje. V načrte upravljanja ribogojnice v zadrževalniku Medvedce bi bilo treba v bodoče vključiti tudi smernice za dolgoročno ohranjanje populacij varstveno pomembnih vrst ptic. Nenadzorovana in nezakonita sečnja v gozdnih otokih na območju raziskave močno ogroža gnezdeče ujede (belorepca, črnega škarnika), ki so zelo občutljive za motnje na gnezdiščih, zlasti v prvem delu gnezditvenega obdobja (glej Bauer et al. 2005). Gnezdenje belorepca leta 2008 ni bilo uspešno prav zaradi nezakonite sečnje v neposredni bližini gnezda (Bordjan & BoŽIČ 2009). Par je gnezdo, ki ga je uporabljal več let zapored, zapustil in leta 2009 gnezdil na drugi lokaciji (lastni podatki). Podobni primeri opustitve gnezd belorepca zaradi motenj so znani tudi drugod v Sloveniji (Vrezec et al. 2009). Za ohranitev teh vrst je treba dosledno spoštovati določila Pravilnika o varstvu gozdov (Uradni list RS 2000 & 2006), ki v 14. členu določa razdalje od gnezda in časovna obdobja, v katerih dela v gozdu niso dovoljena. Za belorepca pravilnik predvideva neizvajanje del najmanj 500 m od gnezda od januarja do konca junija. Predlagamo, da se v neposredni okolici gnezd varstveno pomembnih ujed, katerih lokacije so večinoma znane, v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami vzpostavijo dodatne manjše varstvene cone, v katerih bi bila sečnja povsem prepovedana, manjši gozdni otoki pa se odkupijo za naravovarstvene namene. Poleg tega bi bilo treba o vseh veljavnih ukrepih nemudoma ustrezno informirati lastnike gozdov. 3.2.4. Rekreacija in vodne aktivnosti Športni ribolov, hoja, tek, kolesarjenje, vožnja z motornimi kolesi ter jahanje so omejeni predvsem na visokovodni nasip zadrževalnika. Edina dejavnost, ki redno poteka na vodni površini, je krmljenje rib iz čolna v času obratovanja ribogojnice. Naštete dejavnosti v trenutnem obsegu nimajo večjega negativnega vpliva na ptice. Precej večji negativni vpliv bi imela postavitev športno rekreacijskega centra z različnimi aktivnostmi na prostem in razmeroma velikim številom obiskovalcev. Takšne pobude so bile v preteklosti že predstavljene s strani nekaterih občin na območju zadrževalnika. Vodne ptice zaznavajo človeka kot plenilca in večina vrst se območij z intenzivnejšo navzočnostjo človeka izogiba (Robinson & Cranswick 2003). Vodne aktivnosti imajo na vodne ptice negativen vpliv, saj so ptice prikrajšane za zasedeno vodno površino (Robinson & Pollitt 2002). Negativni vpliv je posebej velik, če so te motnje pogoste in dolgotrajne (Keller 1995, Bauer et al. 1992). Motnje se lahko pokažejo kot začasna ali dolgotrajna izguba prehranjevališč, počivališč ali Tabela 3: Vrednotenje dejavnikov ogrožanja na območju zadrževalnika Medvedce na podlagi rangiranja po Margoluis & Salafsky (2001) in po delno prirejeni metodi za Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) (Heath & Evans 2000). Dejavniki ogrožanja so razvrščeni od najbolj do najmanj pomembnega. Table 3: Evaluation of threat factors at Medvedce reservoir according to the ranking after Margoluis & Salafsky (2001) and to partly adapted method for Important Bird Areas (IBA) (Heath & Evans 2000). Threats are listed in descending order from the most to the least important threat factor. Rangiranje / Ranking (Margoluis & Salafsky 2001) IBA (Heath & Evans 2000) Dejavnik ogrožanja/ Threat factor Velikost/ Intenzivnost/ Nujnost/ Area Intensity Urgency Skupen rang/ Total ranking Št. prizadetih vrst / No. of species affected Obseg/ Spatial scale Časovni okvir/ Realization Vsota/ Score Vpliv dejavnika ogrožanja/ Threat impact Lov / Hunting 5 5 7 17 3 3 3 9 velik / high Ribogojstvo / Fish farming 4 66 i6 3 3 2 8 velik / high Sečnja v gozdnih otokih / Logging of small woods 6 45 i5 2 2 3 7 srednji/ medium Rekreacija in vodne aktivnosti / Recreation and water activities 7 7 i i5 3 3 i 7 srednji/ medium Zaraščanje travnikov/ Overgrowing of meadows 3 32 8 2 2 3 7 srednji/ medium Požiganje vegetacije/ Burning of vegetation 1 24 7 2 2 3 7 srednji/ medium Sprememba rabe kmetijskih zemljišč/ Changes in land use (agriculture) 2 i3 6 i i 3 5 majhen/ low gnezdišč za ptice. V tem pogledu lahko takšne motnje enačimo z izgubo habitata. Vpliv motenj je večji, če ptice nimajo alternativnih lokalitet s podobnimi ekološkimi značilnostmi (Robinson & Pollitt 2002, Robinson & Cranswick 2003). Poleg tega bi bila postavitev športno rekreacijskega centra povezana s številnimi drugimi posegi v zadrževalnik z okolico in obstoječe habitate na tem območju (krčenje vegetacije, poglobitve, graditev objektov, prometna infrastruktura itd.). Glede na to, da je večina varstveno pomembnih vrst ptic na območju zadrževalnika Medvedce vezana na vodne in obvodne habitate, je graditev športno rekreacijskega centra nesprejemljiva. 3.2.5. Zaraščanje travnikov Populacije gnezdilk travnikov in šašij ogroža več dejavnikov. Pred poplavitvijo so bili močvirni travniki v zadrževalniku Medvedce prevladujoči tip habitata (Vogrin 1996), v letu 2003 pa je njihova površina merila le 29.3 ha (Kerček 2009). Preostali močvirni travniki se zaradi opuščene košnje zaraščajo z lesnatimi rastlinami, zlato rozgo Solidago sp. in drugimi visokimi zelmi. Površina tega habitata se tako še naprej zmanjšuje. Zmanjšanje površine močvirnih travnikov je verjetno glavni vzrok, da sta tu prenehali gnezditi varstveno pomembni vrsti, kozica in travniška cipa, število gnezdečih kobiličarjev Locustella naevia pa je med letoma 1993 in 2003 upadlo za 65% (Kerček 2009). Kot nujen ukrep za ohranjanje populacij varstveno pomembnih travniških gnezdilk predlagamo košnjo v zunajgnezditvenem obdobju in ponovno vzpostavitev travnikov na predelih, zaraščenih z lesnatimi rastlinami. 3.2.6. Požiganje vegetacije Med dejavnike, ki domnevno nimajo večjega negativnega vpliva na populacije varstveno pomembnih ptic, lahko uvrstimo občasno požiganje sestojev rogoza in grmovja. Ti posegi so se večinoma dogajali v zunajgnezditvenem obdobju (zlasti pozimi in zgodaj spomladi) in niso pomembneje vplivali na obseg za ptice najpomembnejših habitatov. Leta 2008 so bile konec marca požgane obsežne površine na južnem delu zadrževalnika (po oceni nekaj hektarjev). Požgan je bil tudi velik del potopljenega šašja, ki je gnezditveni habitat grahaste tukalice. Glede na to, da se vrsta začne pojavljati najkasneje v drugi polovici aprila (Bordjan & Božič 2009), ko se šašje po požigu še ni obnovilo, je na popolno odsotnost grahastih tukalic morda vplivalo požiganje neposredno pred začetkom gnezditvene sezone. V splošnem občasno požiganje verjetno celo prispeva k počasnejšemu zaraščanju nekaterih predelov kopenskega dela zadrževalnika. Načrtno, nadzorovano požiganje je ponekod uporabno kot naravovarstveno orodje za upravljanje zemljišč (de Groot & Bordjan 2007). V vsakem primeru mora biti kakršnokoli požiganje na zadrževalniku skrbno načrtovano. Pri tem je treba upoštevati vse živalske skupine in tudi habitatne tipe. Zelo velik negativen vpliv na ptice bi imelo požiganje rogoza v gnezditvenem obdobju in obdobju letovanja, ko se na zadrževalniku golijo številne race in liske. 3.2.7. Sprememba rabe kmetijskih površin v zadrževalniku in neposredni okolici Travnik med nasipom zadrževalnika in Devino na severni strani je v zadnjih letih intenzivno gnojen in košen večkrat letno, tako da travniške ptice na njem ne morejo uspešno gnezditi. V letu 1993 je bil ta travnik še ekstenzivno gojen in vegetacijsko podoben vlažnim travnikom v notranjosti zadrževalnika (Vogrin 1996), kjer gnezdi več varstveno pomembnih vrst ptic. V letih 2002 in 2003 so lovci približno 0.5 ha močvirnih travnikov v SZ delu zadrževalnika spremenili v tri koruzne njive. Te so za gnezdenje travniških ptic neprimerne, a zaradi majhne površine ne pomenijo hujše grožnje njihovim populacijam. Vsako nadaljnje spreminjanje rabe travnikov v notranjosti zadrževalnika bi zaradi majhne površine tega habitata imelo negativen vpliv na nekatere varstveno pomembne vrste. V zadnjih letih je bila več kot polovica travnikov, ki ležijo južno od odvodnega kanala na vzhodni strani zadrževalnika, spremenjena v koruzne njive. Ti travniki so pogosto poplavljeni in so zaradi neposredne bližine zadrževalnika pomembno prehranjevališče za številne vodne ptice. Travniki so na območju raziskave zunaj zadrževalnika in nasploh na Dravskem polju redek habitat (glej Bordjan & Božič 2009), zato bi bilo treba preostale površine s travniško rabo ohraniti. Dejavnosti z največjim (potencialnim) negativnim vplivom sta lov in ribogojstvo (tabela 3). Pri ribogojstvu se ta ocena ne nanaša na obstoječe stanje, ampak na morebitne spremembe v smeri intenzivnejše proizvodnje. Najmanj pomemben dejavnik so spremembe rabe kmetijskih zemljišč, ki niso prizadele nobene izmed varstveno najpomembnejših vrst ptic in tudi v prihodnosti tega ne pričakujemo (tabela 3). 4. Diskusija 4.1. Varstveno pomembne gnezdilke Za območje zadrževalnika Medvedce je značilen velik delež varstveno pomembnih vrst. Po številu zbujajo pozornost zlasti varstveno pomembne vrste, uvrščene vsaj v eno izmed nacionalnih kategorij. Menimo, da je to posledica dejstva, da na območju raziskave prevladujejo vodne ptice oziroma gnezdilke mokrišč. Velik del predstavnikov te ekološke skupine, ki gnezdijo v Sloveniji, sodi med ogrožene vrste. Večinoma gre za redke vrste, saj so njihove populacije praviloma majhne (večinoma nekaj do nekaj deset parov), gnezdenje pa omejeno na majhno število območij oziroma lokalitet. Kot primer lahko navedemo, da je šest vrst, pri katerih je bilo v Sloveniji v zadnjem času gnezdenje zabeleženo samo na zadrževalniku Medvedce ali pa še na manjšem številu drugih območij, dejansko gnezdilo le na treh lokalitetah; poleg zadrževalnika še na Cerkniškem jezeru in bazenih za odpadne vode tovarne sladkorja pri Ormožu. Na površinsko tako majhni lokaliteti, kot je zadrževalnik Medvedce, imajo lahko velik del nacionalne populacije samo vrste, ki so v Sloveniji redke. Že JanŽEKOVIČ (2004) ugotavlja, da so habitati redkih vrst v Sloveniji v večini primerov povezani z vodnimi ali močvirnimi habitati. Vzrok za redkost in ogroženost gnezdilk mokrišč je v pomanjkanju večjih, za gnezdenje primernih vodnih teles in velikem negativnem vplivu človeka na večini lokalitet. 4.2. Vrste v zunajgnezditvenem obdobju Poleg gnezdilk se na območju zadrževalnika Medvedce v vseh letnih časih zadržujejo številne negnezdeče vrste. Največ teh vrst in v največjem številu se pojavlja v času spomladanske in jesenske selitve ter pozno poleti v času letovanja in pognezditvene disperzije (Bordjan & Božič 2009). Kriterij za mednarodno pomembna območja za negnezdeče osebke večine vodnih ptic je 1% biogeografske populacije vrste ali 20 000 vodnih ptic, za večino ujed, štorklje Ciconia sp. in žerjava Grus grus pa zgostitev pomembnega števila osebkov (t.i. »ozka grla«) (Heath & Evans 2000). Najnovejše ocene velikosti biogeografskih populacij vodnih ptic so podane v Delany & Scott (2006). Z doslej zbranimi podatki nismo za nobeno vrsto dokazali, da izpolnjuje navedene kriterije. Izmed vodnih ptic je še najbližje velika bela čaplja Casmerodius albus, pri kateri smo do konca leta 2008 zabeležili do 0.5% biogeografske populacije (243 osebkov) (glej Bordjan & Božič 2009), novembra 2009 pa celo 0.75% biogeografske populacije (352 osebkov, lastni podatki). Potencialna vrsta za doseganje kriterija 1% biogeografske populacije je še priba v času spomladanske selitve. Kriterij pri tej vrsti je 20 000 osebkov (Delany & Scott 2006). Večina prib območje zadrževalnika preleti, občasno pa se tukaj ustavljajo večje jate. Selitev prib poteka v času, ko je gladina v zadrževalniku še nizka in imajo v zadrževalniku zato ugodne pogoje za prehranjevanje (Kerček 2005, Bordjan & Božič 2009). Širše območje Dravskega polja je pomembno območje za selitev ujed. Vogrin (2000) je ocenil njihovo skupno število na 450-800 spomladi in 550-1000 jeseni. Na osnovi podatkov iz obdobja 2002-2008 sklepamo, da so števila za nekatere vrste, na katerih temelji navedena ocena, podcenjena. Našo domnevo, da območje zadrževalnika preleti mednarodno pomembno število ujed, bodo potrdila ali ovrgla celodnevna štetja v času selitve, ki jih načrtujemo v prihodnosti. 4.3. Dejavniki ogrožanja Obe uporabljeni metodi za vrednotenje dejavnikov ogrožanja sta dali podobne rezultate in sta bili v razvrstitvi dejavnikov glede na velikost vpliva oziroma njihov relativni pomen enotni. Šest dejavnikov ima na varstveno pomembne vrste velik ali srednji vpliv, vpliv enega dejavnika pa je domnevno majhen. Kljub temu da je bil vpliv sprememb rabe kmetijskih zemljišč ocenjen kot majhen oziroma najmanj pomemben med vsemi dejavniki, pa gre širše gledano za velik naravovarstveni problem, saj s tem izginjajo redki še preostali ekstenzivni travniki v tem delu države. V primeru realizacije bi imela verjetno največji negativen vpliv na območje graditev velikega športno rekreacijskega centra. Pri vrednotenju ta dejavnik ni bil uvrščen najviše, ker trenutno domnevno ni aktualen. Ker je pričakovati, da bodo takšne pobude v prihodnosti predstavljene na novo, je treba ta dejavnik ves čas obravnavati kot zelo pomembno grožnjo območju. Zahvala: Za številne koristne nasvete pri pisanju članka in pripombe na prvo različico rokopisa se zahvaljujemo Tomažu Jančarju. Dr. Petru Trontlju se zahvaljujemo za kritičen pregled rokopisa. 5. Povzetek Na podlagi ornitoloških podatkov, zbranih med letoma 2002 in 2009, ter z uporabo različnih varstvenih kategorij smo naravovarstveno ovrednotili avifavno gnezdilk območja zadrževalnika Medvedce. Pri tem smo uporabili dve kategoriji, ki zagotavljata pravno varstvo gnezdilk, štiri kategorije za gnezdilke z neugodnim varstvenim statusom in dve kategoriji gnezdilk z nacionalno pomembnimi populacijami. Opredelili smo tudi dejavnike ogrožanja ptic na tem območju ter z dvema različnima metodama ocenili njihov relativni pomen in velikost vpliva. Na območju raziskave je potrjeno oziroma verjetno gnezdilo 57 vrst, od katerih je 34 oziroma 59.6% varstveno pomembnih, 12 oziroma 21.1% pa varstveno najpomembnejših vrst. Tri vrste izp olnj uj ej o kriterij e za uvrstitev med kvalifikacij ske vrste Mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA): čapljica Ixobrychus minutus, kostanjevka Aythya nyroca in grahasta tukalica Porzana porzana. Za te vrste je bilo opredeljeno območje IBA SI027 Crete. Kostanjevka je edina gnezdilka globalne varstvene pozornosti na območju raziskave. Velikost gnezdeče populacije pri 20 vrstah presega 5% slovenske populacije, pri šestih vrstah pa gnezdi tukaj vsaj polovica celotne nacionalne populacije. Dve vrsti, rjava čaplja Ardea purpurea in rjavi lunj Circus aeruginosus, gnezdita le na zadrževalniku Medvedce. Območje je najpomembnejše v Sloveniji za gnezdenje vsaj štirih vrst: konopnice Anas strepera, sivke Aythya ferina, kostanjevke in čopaste črnice A. juligula. Identificiranih je bilo sedem dejavnikov ogrožanja, od katerih jih šest negativno vpliva na vsaj eno izmed varstveno najpomembnejših vrst. Dejavnika z največjim negativnim vplivom sta lov (trenutno poteka) in intenzifikacija ribogojstva (potencialno). 6. Literatura Bauer, H.-G., Stark, H. & Frenzel, P. (1992): Der Einfluss von Storungen auf uberwinternde Wasservogel am westlichen Bodensee. - Ornithologische Beobachter 89: 93-110. Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, F. (2005): Das Kompendium der Vogel Mitteleuropas. - Aula-Verlag, Wiebelsheim. BirdLife international (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. - BirdLife Conservation Series No. 12. BirdLife International, Cambridge. BirdLife International (2009): Important Bird Area factsheet: Crete, Slovenia. - [http://www.birdlife.org/ datazone/sites/index.html?action=SitHTMDetails. asp&sid=23994&m=0], 12/10/2009. Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) - Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Božič, L. & Jančar, T. (2008): Utemeljitev za opredelitev novega IBA območja »Crete« (SI027). Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. - [http://www.ptice.si/images/stories/ slike_novice/december_2008/strutemeljitevcrete.pdf], 12/10/2009. Brooks, T-M-, Collar, NJ-, Green, R-E-, Marsden, SJ-& Pain, DJ- (2008): The science of bird conservation. -Bird Conservation International 18, Suppl.: 2-12. de GrooT, M. & Bordjan, D. (2007): Possibilities for fire as a management tool on Kras (SW Slovenia): a bird's perspective. - Acrocephalus 28 (132): 3-15. Delany, S. & Scott, D (2006): Waterbird population estimates. Fourth Edition. - Wetlands International, Wageningen. Donald, PR, Sanderson, F-J-, Burfield, I-J-, Bierman, S-J-, Gregory, R-D- & Waliczky, Z- (2007): International Conservation Policy Delivers Benefits for Birds in Europe. - Science 317 (5839): 810 - 813. Eaton, M-A-, Balmer, D-, Burton, N-, Grice, P-V-, Musgrove, A-J-, Hearn, R-, Hilton, G-, Leech, D-, Noble, D-G-, Ratcliffe, N-, Rehfisch, M-M-, Whitehead, S- & Wotton, S- (2008): The state of the UK's birds 2007. - RSPB, BTO, WWT, CCW, EHS, NE & SHN. Sandy, Bedfordshire. Green, R-E- (1994): Diagnosing causes of bird population declines. - Ibis 137: 47-55. Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Heath, M.F. & Evans, M.I. (eds.) (2000): Important Bird Areas in Europe. Priority sites for conservation. - BirdLife Conservation Series No. 8. BirdLife International, Cambridge. IUCN (2009): The IUCN Red List of Threatened Species. Data version 2009.1. - [http://www.iucnredlist.org], 22/10/2009. JanŽEKOVIč, F. (2004): Redke vrste gnezdečih ptic v Sloveniji. - Acrocephalus 25 (120): 5-13. Keller, V. (1995): Auswirkungen menschlicher Storungen auf Vogel - eine Literaturubersicht. - Ornithologische Beobachter 92: 3-38. Kerček, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. - Diplomsko delo, Univerza v Mariboru. Kerček, M. (2009): Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija). - Acrocephalus 30 (141/142/143): 165-179. Madsen, J. & Fox, A.D. (1995): Impacts of hunting disturbance on waterbirds - a review. - Wildlife Biology 1 (4): 193-207. Margoluis, R. & Salafsky, N. (2001): Is our project succeeding? A Guide to Threat Reduction Assessment for Conservation. - Biodiversity Support Program, Washington. Musil, P. (2006): A review of the effects of intensive fish production on waterbird breeding populations. pp. 520521 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. - The Stationery Office, Edinburgh. PECBMS (2009): The State of Europe's Common Birds 2008. - CSO / RSPB, Prague. Petkov, N. (2006a): The Ferruginous Duck Aythya nyroca as a potential indicator species for tracking ecological changes at the Srebarna Lake managed reserve (NE Bulgaria). - Acrocephalus 27 (128/129): 37-43. Petkov, N. (2006b): The importance of extensive fishponds for Ferruginous Duck Aythya nyroca conservation. pp. 733-734 In: Boere, G.C., Galbraith, C.A. & Stroud, D.A. (eds.): Waterbirds around the world. -The Stationery Office, Edinburgh. Robinson, J- A- & Pollitt, M- S. (2002): Sources and extent of human disturbance to waterbirds in the UK: an analysis of Wetland Bird Survey data, 1995/96 to 1998/99. - Bird study 49: 205-211. Robinson, J.A. & P.A. Cranswick (2003): Large-scale monitoring of the effects of human disturbance on waterbirds: a review and recommendations for survey design. - Ornis hungarica 12-13: 199-207. Schneider-Jacoby, M. (2003): Lack of Ferruginous Duck Protection in Croatia: A Reason for the Decline in Central Europe? pp. 44-53 In: Petkov, N., Hughes, B. & Gallo-Orsi, U. (eds.): Ferruginous Duck: From Research to Conservation. - Conservation Series no. 6. BirdLife International. BSPB-TWSG, Sofia. Uradni list Republike Slovenije (2000): Pravilnik o varstvu gozdov (no. 92/00). Uradni list Republike Slovenije (2002): Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves) (no. 82/02). Uradni list Republike Slovenije (2004A): Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (no. 46/04). Uradni list Republike Slovenije (2004B): Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (no. 96/04). Uradni list Republike Slovenije (2006): Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varstvu gozdov (no. 56/06). Vogrin, M- (1996): Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju. - Acrocephalus 17 (75/76): 61-71. Vogrin, M. (2000): Dravsko polje (LV-01). pp. 265-266 In: Zalles, J.I. & BildsTEIN, K.L. (eds.): Raptor Watch. A global directory of raptor migration sites. - BirdLife Conservation series No. 9. BirdLife International, Cambridge & Hawk Mountain Sanctuary, Kempton. Vrezec, A-, Bordjan, D-, Perušek, M- & Hudoklin, A-(2009): Population and ecology of the White-tailed Eagle (Haliaeetus albicilla) and its conservation status in Slovenia. - Denisia 27: 103-114. Arrived / Prispelo: 11.9.2009 Accepted / Sprejeto: 18.12.2009 DODATEK / APPENDIX Tabela 4: Gnezdilke območja zadrževalnika Medvedce v obdobju 2002-2009 in njihova uvrstitev v različne varstvene kategorije. Vrste, ki so vsaj v eni izmed uporabljenih kategorij, so varstveno pomembne (mastni tisk). Table 4: Breeding birds of Medvedce reservoir in the 2002-2009 period and their placing into different conservation categories. Species assigned to at least one category are species of conservation importance (bold). Vrsta / Species IBA Glob Ets SPEC Rds MajhSLO NajSLO PomSLO Tachybaptus ruficollis Podiceps cristatus + Podiceps nigricollis + + Botaurus stellaris h 3 Ex? + + Ixobrychus minutus + h 3 E2 + Ardea cinerea Ardea purpurea D 3 n.a. + + Ciconia nigra r 2 Cygnus olor Anas strepera h 3 E2 + + + Anas crecca E2 + Anas platyrhynchos Anas acuta D 3 + + Anas querquedula D 3 E2 + Anas clypeata D 3 E2 + + Aythya ferina D 2 E2 + + Aythya nyroca + nt vu 1 Ei + + Aythya fuligula D 3 + + Pernis apivorus Milvus migrans vu 3 E2 + Haliaeetus albicilla r 3 Ei + Circus aeruginosus M mii-i'tpy /Tpwh-i he + + JiLL lis I be f Vc HI I Hi Accipiter nisus Buteo buteo Falco tinnunculus D 3 Falco subbuteo Phasianus colchicus Coturnix coturnix h 3 Rallus aquaticus E2 Porzana porzana + E2 + Porzana parva Ei + Gallinula chloropus Fulica atra + Charadrius dubius Vanellus vanellus vu 2 Alcedo atthis h 3 E2 Streptopelia turtur D 3 Alauda arvensis h 3 Motacilla [flava] Motacilla alba Saxicola rubicola Locustella naevia E2 Locustella luscinoides E2 Acrocephalus schoenobaenus + Vrsta / Species IBA Glob Ets Acrocephalus palustris Acrocephalus arundinaceus Sylvia nisoria Sylvia communis Sylvia atricapilla Parus major Lanius collurio H Carduelis chloris Carduelis cannabina D Emberiza citrinella Emberiza schoeniclus Miliaria calandra D SPEC Rds MajhSLO NajSLO PomSLO E2 3 2 2 Legenda / Legend: IBA — Kvalifikacijska vrsta IBA; Glob — Vrsta globalne varstvene pozornosti; Ets — Vrsta ogrožena v Evropi; SPEC — SPEC kategorija; Rds — Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije; MajhSLO — Majhno območje gnezdenja v Sloveniji; NajSLO — Območje raziskave najpomembnejše v Sloveniji; PomSLO — Pomemben del slovenske populacije / IBA — IBA qualifying species; Glob — Species of global conservation concern; Ets — Species threatened on European level; SPEC — SPEC category; Rds — Red List of Breeding Birds of Slovenia; MajhSLO — Restricted breeding range in Slovenia; NajSLO — Study area the most important in Slovenia; PomSLO — Important proportion of Slovenian population. Vrste globalne varstvene pozornosti (kategorije EX — izumrla, EW — izumrla v naravi, CR — kritično ogrožena, EN — prizadeta, VU — ranljiva, NT — blizu ogroženosti, DD — podatki pomanjkljivi); vrste ogrožene v Evropi (kategorije CR — kritično ogrožena, EN — prizadeta, VU — ranljiva, D — nazadujoča, R — redka, H — izčrpana populacija, L — lokalizirana); vrste evropske varstvene pozornosti (uporabljene samo kategorije SPEC 1 — vrste globalne varstvene pozornosti v Evropi, SPEC 2 — vrste z neugodnim varstvenim statusom in prevladujočim delom populacije v Evropi, SPEC 3 — vrste z neugodnim varstvenim statusom in prevladujočim delom populacije zunaj Evrope), vrste uvrščene na Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije (uporabljene samo kategorije Ex — izumrla vrsta, Ex? — domnevno izumrla vrsta, E1 — kritično ogrožena vrsta, E2 — močno ogrožena vrsta) / Species of global conservation concern (categories EX — Extinct, EW — Extinct in the Wild, CR — Critically Endangered, E — Endangered, VU — Vulnerable, NT — Near Threatened, DD — Data Deficient); species threatened at the European level (categories CR — Critically Endangered, E — Endangered, VU — Vulnerable, D — Declining, R — Rare, H — Depleted, L — Localised); species of European conservation concern (only the following categories were applied: SPEC 1 — species of global conservation concern in Europe, SPEC 2 — species whose global populations are concentrated in Europe, and which have an unfavourable conservation status in Europe, SPEC 3 — species whose global populations are not concentrated in Europe, but which have an unfavourable conservation status in Europe); species listed in the Red List of Breeding Birds of Slovenia (only the following categories were applied: Ex — Extinct, Ex? — Presumably Extinct, E1 — Critically Endangered, E2 — Endangered). Seznam ptic, ugotovljenih na območju zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) A list of birds recorded in the area of Medvedce reservoir (NE Slovenia) Dejan Bordjan1, Matjaž Kerček2 & Luka Božič3 1 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška cesta 2, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.com 2 Kungota pri Ptuju 44, SI-2325 Kidričevo, Slovenija, e—mail: matjazkercek@yahoo.com 3 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova ulica 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si Seznam vključuje vse vrste ptic na širšem območju zadrževalnika Medvedce (UTM WM43 in WM53), podrobno opredeljenem v Bordjan & Božič (2009A), ki so bile tukaj zabeležene do konca leta 2009. Večino podatkov smo zbrali med sistematičnimi popisi vodnih ptic in ujed v obdobju 2002-2008 (Bordjan & Božič 2009A in literatura v tem delu). V seznam smo vključili tudi druge vrste, ki smo jih naključno opazovali med temi popisi (Kerček 2005, lastni podatki). Poleg tega smo pri sestavljanju seznama pregledali vse literaturne vire za podatke o pevcih Passeriformes in skupinah nepevcev, razen vodnih ptic in ujed (golobi Columbidae, kukavice Cuculidae, sove Strigiformes, podhujke Caprimulgidae, hudourniki Apodidae, vpijati Coraciiformes in plezalci Piciformes) na območju zadrževalnika (Bračko 1992, Sovinc & Sere 1993, 1994 & 1996, Janžekovič 1995, Vogrin 1995, Vogrin 1996 & 2009, Senegačnik et al. 1998, Bombek 2001, Bordjan 2003, 2006 & 2007, Kerček 2003A, 2003B, 2005 & 2009, Bordjan & Božič 2009B, Božič 2009, Bračko 2009A, 2009B & 2009c, Sere 2009A, 2009B & 2009c, Vres 2009). Veliko podatkov o pojavljanju različnih vrst pevcev Passeriformes so prispevali obročkovalci, zlasti I. Vreš (D. Sere osebno, glej tudi Sere 2009A). Upoštevali smo tudi podatke drugih sodelavcev (B. BlaŽIč, F. Bračko, J. Hanžel, A. Koren, A. Ploj, M. Premzl, J. Smole, B. Stumberger, T. Sumrada, A. Tomažič, M. Vogrin osebno). Seznam ne zajema podvrst, vključuje pa na območju zadrževalnika Medvedce ugotovljene taksone, ki jih danes večinoma obravnavajo kot »polvrste« (angl. semispecies) oziroma »alovrste« (angl. allospecies) v okviru t.i. »supervrst« (angl. superspecies) (glej Bauer et al. 2005) in v tradicionalnem razvrščanju večinoma niso imeli statusa vrste (glej Jančar et al. 1999). 1. Tachybaptus ruficollis 2. Podiceps cristatus 3. Podiceps grisegena 4. Podiceps nigricollis 5. Phalacrocorax carbo 6. Phalacrocorax pygmeus 7. Pelecanus onocrotalus 8. Botauris stellaris 9. Ixobrychus minutus 10. Nycticorax nycticorax 11. Ardeola ralloides 12. Egretta garzetta 13. Casmerodius albus 14. Ardea cinerea 15. Ardea purpurea 16. Ciconia nigra 17. Ciconia ciconia 18. Plegadis falcinellus 19. Platalea leucorodia 20. Phoenicopterus roseus 21. Cygnus olor 22. Anser fabalis 23. Anser albifrons 24. Anser anser 25. Branta ruficollis 26. Tadorna ferruginea 27. Tadorna tadorna 28. Anas penelope 29. Anas strepera 30. Anas crecca 31. Anas platyrhynchos 32. Anas acuta 33. Anas querquedula 34. Anas clypeata 35. Netta rufina 36. Aythya ferina 37. Aythya nyroca 38. Aythya fuligula 39. Melanitta nigra 40. Bucephala clangula 41. Mergellus albellus 42. Mergus serrator 43. Mergus merganser 44. Oxyura jamaicensis 45. Pernis apivorus 46. Milvus milvus 47. Milvus migrans 48. Haliaeetus albicilla 49. Circus aeruginosus 50. Circus cyaneus 51. Circus pygargus 52. Accipiter gentilis 53. Accipiter nisus 54. Buteo buteo 107. Larus canus 55. Aquila clanga 108. Larus fuscus 56. Aquila chrysaetos 109. Larus argentatus 57. Aquila pennata 110. Larus michahellis 58. Pandion haliaetus 111. Larus cachinnans 59. Falco tinnunculus 112. Gelochelidon nilotica 60. Falco vespertinus 113. Hydroprogne caspia 61. Falco columbarius 114. Sterna hirundo 62. Falco subbuteo 115. Sternula albifrons 63. Falco cherrug 116. Chlidonias hybrida 64. Falco peregrinus 117. Chlidonias niger 65. Perdix perdix 118. Chlidonias leucopterus 66. Coturnix coturnix 119. Columba livia domestica 67. Phasianus colchicus 120. Columba oeans 68. Rallus aquaticus 121. Columba palumbus 69. Porzana porzana 122. Streptopelia decaocto 70. Porzana parva 123. Streptopelia turtur 71. Gallinula chloropus 124. Cuculus canorus 72. Fulica atra 125. Tyto alba 73. Grus grus 126. Athene noctua 74. Himatopus himantopus 127. Strix aluco 75. Recurvirostra avosetta 128. Asio otus 76. Glareola pratincola 129. Asio flammeus 77. Charadrius dubius 130. Apus apus 78. Charadrius hiaticula 131. Alcedo atthis 79. Charadrius alexandrinus 132. Merops apiaster 80. Pluvialis apricaria 133. Upupa epops 81. Pluvialis squatarola 134. Jynx torquilla 82. Vanellus vanellus 135. Picus canus 83. Calidris canutus 136. Picus viridis 84. Calidris minuta 137. Dryocopus martius 85. Calidris temminckii 138. Dendrocopos major 86. Calidris ferruginea 139. Dendrocopos minor 87. Calidris alpina 140. Galerida cristata 88. Philomachus pugnax 141. Alauda arvensis 89. Lymnocryptes minimus 142. Riparia riparia 90. Gallinago gallinago 143. Hirundo rustica 91. Gallinago media 144. Hirundo daurica 92. Limosa limosa 145. Delichon urbica 93. Limosa lapponica 146. Anthus trivialis 94. Numenius phaeopus 147. Anthus pratensis 95. Numenius arquata 148. Anthus cervinus 96. Tringa erytrhopus 149. Anthus spinoletta 97. Tringa totanus 150. Motacilla flava* 98. Tringa stagnatilis 151. Motacilla feldegg* 99. Tringa nebularia 152. Motacilla cinereocapilla* 100. Tringa ochropus 153. Motacilla cinerea 101. Tringa glareola 154. Motacilla alba* 102. Actitis hypoleucos 155. Motacilla yarrelli* 103. Arenaria interpres 156. Bombycilla garrulus 104. Larus melanocephalus 157. Troglodytes troglodytes 105. Hydrocoloeus minutus 158. Prunella modularis 106. Larus ridibundus 159. Erithacus rubecula 160. Luscinia luscinia 161. Luscinia megarhyncos 162. Luscinia svecica 163. Phoenicurus phoenicurus 164. Phoenicurus ochruros 165. Saxicola rubetra 166. Saxicola rubicola* 167. Saxicola maurus* 168. Oenanthe oenanthe 169. Turdus merula 170. Turdus pilaris 171. Turdus philomelos 172. Turdus iliacus 173. Turdus viscivorus 174. Locustella naevia 175. Locustella fluviatilis 176. Locustella luscinioides 177. Acrocephalus melanopogon 178. Acrocephalus schoenobaenus 179. Acrocephalus palustris 180. Acrocephalus scirpaceus 181. Acrocephalus arundinaceus 182. Hippolais icterina 183. Sylvia cantillans 184. Sylvia nisoria 185. Sylvia curruca 186. Sylvia communis 187. Sylvia borin 188. Sylvia atricapilla 189. Phylloscopus sibilatrix 190. Phylloscopus collybita 191. Phylloscopus trochilus 192. Regulus regulus 193. Regulus ignicapillus 194. Muscicapa striata 195. Ficedula parva 196. Ficedula albicollis 197. Ficedula hypoleuca 198. Panurus biarmicus 199. Aegithalos caudatus 200. Poecile palustris 201. Lophophanes cristatus 202. Periparus ater 203. Cyanistes caeruleus 204. Parus major 205. Sitta europaea 206. Certhia familiaris 207. Certhia brachydactila 208. Remiz pendulinus 209. Oriolus oriolus 210. Lanius collurio 211. Lanius excubitor 212. Garrulus glandarius 213. Pica pica 214. Nucifraga caryocatactes 215. Corvus monedula 216. Corvus frugilegus 217. Corvus corone 218. Corvus cornix 219. Corvus corax 220. Sturnus vulgaris 221. Passer domesticus 222. Passer montanus 223. Fringilla coelebs 224. Fringilla montifringilla 225. Serinus serinus 226. Carduelis chloris 227. Carduelis carduelis 228. Carduelis spinus 229. Carduelis cannabina 230. Carduelis flammea 231. Loxia curvirostra 232 Pyrrhula pyrrhula 233 Coccothraustes coccothraustes 234 Emberiza citrinella 235 Emberiza cirlus 236 Emberiza hortulana 237. Emberiza pusilla 238. Emberiza schoeniclus 239. Miliaria calandra Opomba / Remark: Znanstvena imena so povzeta po Bauer et al. (2005) / Scientific names are summarized after Bauer et al. (2005). * — »polvrste« (angl. semispecies) oziroma »alovrste« (angl. allospecies) v okviru t.i. »supervrst« (angl. superspecies), ki v tradicionalnem razvrščanju večinoma niso imele statusa vrste / semispecies and allospecies included in superspecies, without species rank in traditional classification Summary The list of all birds recorded at Medvedce reservoir (UTM WM43 & WM53, NE Slovenia) until the end of 2009 contains 239 taxa. Most of the records were collected during systematic surveys of waterbirds and raptors in the 2002-2008 period. Additionally, all other available data sources were considered during its compilation. Literatura Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vogel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiebelsheim. Bombek, D. (2001): Popis velikega srakoperja Lanius exubitor na Dravskem in Ptujskem polju v decembru 2000. — Acrocephalus 22 (104/105): 41—43. Bordjan, D. (2003): Vrtni strnad Emberiza hortulana. - Acrocephalus 24 (117): 79. Bordjan, D. (2006): Prosnik Saxicola torquata. - Acrocephalus 27 (128/129): 103-104. Bordjan, D. (2007): Bela pastirica Motacilla alba yarrelli. - Acrocephalus 28 (132): 42. Bordjan, D. & Božič, L. (2009A): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) - Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Bordjan, D. & Božič, L. (2009B): Močvirska uharica Asio flammeus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 220. Božič, L. (2009): Pegam Bombycillagarrulus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 221. Bračko, F. (1992): Grivar Columbapalumbus. - Acrocephalus 14 (60): 167. Bračko, F. (2009A): Čebelar Merops apiaster. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 220. Bračko, F. (2009B): Modra taščica Luscinia svecica. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 221. Bračko, F. (2009c): Pisana penica Sylvia nisoria. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 221. Jančar, T., Bračko, F., Grošelj, P., Mihelič, T., Tome, D., Trilar, T. & Vrezec, A. (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. - Acrocephalus 20 (94/95/96): 97-162. JanŽEKOVIč, F. (1995): Rdečegrla cipa Anthus cervinus. - Acrocephalus 16 (73): 199-200. Kerček, M. (2003A): Rdečegrla cipa Anthus cervinus. - Acrocephalus 24 (119): 151. Kerček, M. (2003B): Krekovt Nucif-aga caryocatactes. - Acrocephalus 24 (119): 152. Kerček, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. - Diplomsko delo, Univerza v Mariboru. Kerček, M. (2009): Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija). - Acrocephalus 30 (141/142/143): 165-179. Senegačnik, K., Sovinc, A. & Sere, D. (1998): Ornitološka kronika za 1994, 1995. - Acrocephalus 19 (87/88): 77-91. Sovinc, A. & Sere, D. (1993): Ornitološka kronika za leto 1991. - Acrocephalus 14 (58/59): 140-144. Sovinc, A. & Sere, D. (1994): Ornitološka kronika za leto 1992. - Acrocephalus 15 (64): 102-106. Sovinc, A. & Sere, D. (1996): Ornitološka kronika za leto 1993. - Acrocephalus 18 (75/76): 97-100. Sere, D. (2009A): Najdbe obročkanih ptičev na zadrževalniku Medvedce in okolici (SV Slovenija). - Acrocephalus 30 (141/142/143): 199-208. Sere, D. (2009B): Rdečegrla cipa Anthus cervinus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 220-221. Sere, D. (2009c): Brkata sinica Panurus biarmicus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 222. Vogrin, M. (1995): Mala cipa Anthus pratensis. - Acrocephalus 16 (68/69/70): 85. Vogrin, M. (1996): Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju. -Acrocephalus 17 (75/76): 61-71. Vogrin, M. (2009): Ptice med Pohorjem in Halozami. pp. 465-489 In: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik Občine Slovenska Bistrica III. - Slovenska Bistrica. Vreš, I. (2009): Mali muhar Ficedulaparva. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 221. Arrived / Prispelo: 11.9.2009 Accepted / Sprejeto: 18.12.2009 Najdbe obročkanih ptičev na zadrževalniku Medvedce in okolici (SV Slovenija) The recoveries of ringed birds at Medvedce reservoir and its surroundings (NE Slovenia) Dare Sere SCOP, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si V bližini Medvede pri Pragerskem (UTM WM53, SV Slovenija) je bil konee 80-ih let 20. stoletja zgrajen obsežen vodni zadrževalnik, ki se danes uporablja kot ribogojski objekt. Obrežja zadrževalnika je sčasoma prerasla obvodna vegetacija, trstičje, različno grmovje in drevje. Pestrost vegetacije vse bolj privablja raznovrstne ptiče na selitvi in prezimovanju, a tudi v gnezditvenem času. Obročkanje ptičev se je na zadrževalniku Medvedee in okoliških krajih začelo že leta 1988. Ves čas pa je potekalo bolj priložnostno, odvisno tako od vremena in razpoložljivega časa obročkovalcev kot od jakosti selitve ali pojava zanimivejših vrst ptičev. V tem članku podajam pregled vseh najdb ptičev, obročkanih na območju Medvede (SV Slovenija) in najdenih v tujini ter v tujini obročkanih ptičev in najdenih na območju Medvede v obdobju 1988-2009. Oznake in okrajšave, uporabljene v sistematskem delu, so razložene na sliki 1 in v tabeli 1. Vseh najdb je bilo doslej 49 (slika 2). Najštevilnejše so najdbe trstnega strnada Emberiza schoeniclus in črnoglavke Sylvia atricapilla. Kar nekaj najdb je izredno pomembnih za slovenski prostor, nekatere so eelo edine za Slovenijo (slika 3). Za nas so pomembne zlasti naslednje najdbe: žličarka Platalea leucorodia (z obročkom iz Madžarske), kobiličar Locustella naevia (obročkan v Franeiji), rumenoglavi kraljiček Regulus regulus (obročkan v Rusiji), veliki srakoper Lanius excubitor (ponovno ujet na Poljskem) in škoree Sturnus vulgaris (ponovno ujet v Alžiriji). Vrtna peniea Sylvia borin je bila jeseni obročkana pri Medvedeah in nato ponovno ujeta na Danskem, kar je obratna smer od njene običajne selitvene poti. Največjo razdaljo med mestoma obročkanja in najdbe (1653 km) je preletel severni kovaček Phylloscopus trochilus, ki je bil obročkan na Švedskem. Pri vsaki vrsti je v nadaljevanju glede pomembnosti najdbe podan kratek komentar. Vse najdbe so dokumentirane v Arhivu Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS 2009), ki je obenem tudi referenea za trditve v tekstu glede redkosti najdb in selitvene dinamike. Od skupnega števila najdb (49) jih kar 47 pripada obročkovaleu Iztoku Vrešu. Po eno najdbo sta prispevala Frane Bračko in Dejan Bordjan. Najdbe vključujejo tudi lokalitete bližnjih krajev (Požeg, Pragersko, Sestrže in Trnovee). Na osnovi najdb lahko sklepamo, da ima ta del Slovenije izjemen pomen za selitev veliko vrst ptičev. Rezultati so tudi velik prispevek k poznavanju selitvenih poti prek Slovenije. Seveda bi bili ti še bolj popolni, če bi pri Medvedeah in okoliei ptiče v času jesenske in spomladanske selitve obročkali sistematično. V sistematskem delu so predstavljene vse najdbe iz obdobja 1988-2009 (tabela 2). kraj datum obročkanja/ starost/ obroč./ ringing koordinate/ obročkovalee/ obroček / ring age ringing date plaee eoordinates ringer ▲ ▲ ▲ ▲ ▲▲ LJUBLJANA 1y 18.9.2003 Medvedee: 46.22 N / 15.42 E, I. Vreš KM 82093 v 14.5.2004 Jurmo: 59.50 N / 21.37 E, Finska/Finland, 239 d / 1546 km / NNE / 14° ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ številka obročka/ način datum kraj najdbe/ koordinate/ država / eountry dni/ razdalja/ smer/ kot/ ring no. najdbe/ najdbe/ reeovery eoordinates days distanee direetion angle reeovery reeovery plaee details date Slika 1: Razlaga oznak, ki so uporabljene za predstavitev najdb Figure 1: The explanation of tags used for the presentation of recoveries Tabela 1: Razlaga okrajšav v tekstu o posameznih najdbah Table 1: Abbreviations used in text for separate recoveries Starost / Age pull obročkan v gnezdu / ringed in nest 1y prvoleten / first year 2y drugoleten / second year ad odrasel / adult Način najdbe / Recovery details v kontrolna najdba / control recovery o obroček prebran z daljnogledom/ read by binoculars + ustreljen / shot x najden mrtev / found dead Spol / Sex S samec / male ? samica / female 13 Slika 3: Pregled najpomembnejših najdb ptičev, obročkanih na zadrževalniku Medvedce z okolico (SV Slovenija) in kasneje ugotovljenih v Evropi in Severni Afriki, ter najdbe v Evropi obročkanih ptičev in ponovno ujetih v Medvedcah z okolico; številka najdbe je enaka številki vrste v besedilu (1 - Platalea leucorodia, 3 - Erithacus rubecula, 4 - Luscinia svecica, 6 - Locustella naevia, 8 - Sylvia borin, 10 - Sylvia atricapilla, 13 - Phylloscopus trochilus, 14 - Regulus regulus, 17 - Lanius excubitor, 18 - Sturnus vulgaris); polni črni krogi pomenijo mesta obročkanja Figure 3: An overview of the most important recoveries of ringed birds in Europe and Northern Africa, which were ringed at Medvedce reservoir (NE Slovenia) and its surroundings, and vice versa; number of the recovery is the same as number of the species in text (1 - Platalea leucorodia, 3 - Erithacus rubecula, 4 - Luscinia svecica, 6 - Locustella naevia, 8 - Sylvia borin, 10 - Sylvia atricapilla, 13 - Phylloscopus trochilus, 14 - Regulus regulus, 17 - Lanius excubitor, 18 - Sturnus vulgaris); black circles denote the places of ringing Slika 2: Pregled najdb ptičev, obročkanih na zadrževalniku Medvedce z okolico (SV Slovenija) in kasneje ugotovljenih po Evropi in Severni Afriki, ter najdbe po Evropi obročkanih ptičev in ponovno ujetih v Medvedcah z okolico; polni črni krogi pomenijo mesta obročkanja Figure 2: An overview of recoveries of ringed birds in Europe and Northern Africa, which were ringed at Medvedce reservoir (NE Slovenia) and its surroundings, and vice versa; black circles denote the places of ringing Tabela 2: Seznam najdb ptičev, obročkanih na območju Medvede (SV Slovenija) in najdenih v tujini ter v tujini obročkanih ptičev in najdenih na območju Medvede; oba tipa najdb sta ločena s tremi zvezdicami (***); le v enem primeru (plašica Remiz pendulinus) je bil na območju Medvede obročkan ptič najden znotraj Slovenije, ta najdba je prav tako od ostalih ločena s tremi zvezdicami; seznam se nanaša na obdobje 1988-2009. Table 2: The list of recoveries of birds ringed in the area of Medvedce (NE Slovenia) and found abroad and birds ringed abroad and found in the area of Medvedce; both types of recoveries are separated with three asterisks (***); only in one case (Penduline Tit Remiz pendulinus) was the bird ringed in the area of Medvedce found inside Slovenia, this recovery is also separated from the others with three asterisks; the list is made for the period 1988-2009. (1) Zličarka / Spoonbill Platalea leucorodia BUDAPEST pull 3.5.2008 Hortobagy, Hajdu-Bihar: 47.35 N / 21.00 E, Madžarska / Hungary 1832441 o 6.9.2008 Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, D. Bordjan, 126 d / 424 km / WSW / 249° Na Madžarskem obročkana žličarka je bila kasneje opazovana na glinokopih pri Pragerskem in zadrževalniku Medvedce. Na teh lokacijah se je zadrževala od 6.9. do 30.10.2008 (slika 4; D. Bordjan osebno). The Spoonbill ringed in Hungary was later observed at clay pits near Pragersko and on Medvedce reservoir, i.e. from 6 Sep to 30 Oct 2008 (Figure 4; D. Bordjanpers. comm.). (2) Kmečka lastovka / Barn Swallow Hirundo rustica LJUBLJANA 1y 12.8.1994 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš S 23043 v 14.9.1994 Zala: 46.41 N / 17.10 E, Madžarska / Hungary, 33 d / 119 km / ENE / 74° Najdba naše prvoletne kmečke lastovke na Madžarskem potrjuje domnevo, da se lahko osebki pred selitvijo zadržujejo daleč od mesta obročkanja. Znan je podatek, da se pri nas prvoletne kmečke lastovke pred odselitvijo v Afriko oddaljijo do 281 km od mesta obročkanja (Potokar 2000). The recovery in Hungary of a first-year Barn Swallow from Pragersko confirms the hypothesis that some individuals can wander far from the place of ringing prior to migration. First-year Barn Swallows from Slovenia have been found up to 281 km from the place of ringing before migrating to Africa (Potokar 2000). (3) Taščica / Robin Erithacus rubecula LJUBLJANA 1y 4.9.2004 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš AM 53455 v 26.10.2004 Il Marchese: 42.36 N / 10.04 E, Italija / Italy, 52 d / 614 km / SW / 224° MATSALU 1y 24.9.1995 Kabli: 58.00 N / 24.26 E, Estonija / Estonia 1661390 v 14.10.1995 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 20 d / 1420 km / SSW / 204° MATSALU ad 18.4.1998 Kihnu: 58.07 N / 24.00 E, Estonija / Estonia 1687963 v 26.4.1999 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 373 d / 1420 km / SSW / 203° BOLOGNA 2y 10.4.2002 M. Brisighelle: 43.56 N / 12.50 E, Italija / Italy AM 82869 v 20.10.2002 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš, 193 d / 355 km / NE / 38° Po dosedanjih najdbah so v Sloveniji na selitvi taščice iz Skandinavije, baltskih držav in Rusije. Nekatere med njimi pri nas tudi prezimujejo. Pozornost zbujata najdbi taščic iz Estonije, prva (MATSALU 1661390) je v 20 dneh preletela 1420 km, druga (MATSALU 168963) pa se je vračala šele konec aprila. Višek spomladanske selitve taščic v Sloveniji je v začetku aprila. According to the recoveries made so far, Robins from Scandinavia, the Baltic states and Russia migrate through Slovenia. Some of them also winter here. The most interesting recoveries are from Estonia; the first one covered 1,420 km in 20 days (MATSALU 1661390), while the second Robin was on its way back not earlier than at the end of April (MATSALU 168963). The peak of spring migration of Robins in Slovenia takes place at the beginning of April. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 (4) Modra taščica / Bluethroat Luscinia svecica BUDAPEST $/1y 18.8.2009 Ujlorincfalva, Heves: 47.38 N / 20.36 E, Madžarska / Hungary A 489222 v 7.9.2009 Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vres, 20 d / 397 km / WSW / 247° Obročkovalci se z modro taščico srečujemo spomladi, čeprav bolj poredkoma, in med jesensko selitvijo, ko pa tudi ni prav številna. Doslej smo imeli po eno najdbo v Italiji in na Madžarskem. V letu 2009 smo zabeležili dve najdbi in sicer iz Slovaške in Madžarske. Najdba modre taščice, obročkane v vzhodni Madžarski in ponovno ujete na zadrževalniku Medvedce, je eden izmed novih dragocenih podatkov o selitvi te vrste pri nas (Sere 2009). In Slovenia, Bluethroats are usually captured in spring and autumn, although they are not particularly numerous in either of these seasons. So far, we have had two recoveries from Slovenia, one made in Italy, the other in Hungary. In Slovenia, two recoveries were made in 2009, i.e. birds from Slovakia and Hungary. The recovery of the ringed Bluethroat from eastern Hungary and recaptured at Medvedce reservoir is one of the very precious new data on migration of this species in Slovenia (Sere 2009). (5) Cikovt / Song Thrush Turdus philomelos LJUBLJANA 1y 13.10.1991 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vres :97475 + 8.12.1991 Roma: 41.58 N / 12.16 E, Italija / Italy, 56 d / 561 km / SSW / 208° Večina najdb v Sloveniji obročkanih cikovtov je v osrednji in južni Italiji ter na Korziki (Francija). Vsi cikovti so bili ustreljeni. Most recoveries of Song Thrushes ringed in Slovenia are from central and southern Italy and Corsica (France). All Song Thrushes were shot. (6) Kobiličar / Grasshopper Warbler Locustella naevia STRASBOURG 1y 9.9.2003 Villeton: 44.22 N / 00.16 E, Francija / France BC 7336 v 25.7.2005 Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vres, 685 d / 1223 km / E / 87° Najdba kobiličarja s francoskim obročkom je doslej edina najdba te vrste pri nas. Zanimiv je tudi datum najdbe, saj je mogoče, da je bil kobiličar v tem času na selitvi, ali pa gre za osebek, ki je na tem območju celo gnezdil. Ta najdba ima pomembno vrednost tudi v evropskem prostoru, saj so najdbe te vrste zelo redke (Fransson & Hall-Karlsson 2008, Zink 1973). The recovery of the Grasshopper Warbler ringed in France is the only recovery of this species in Slovenia so far. The recovery date is also interesting, since it indicates its migration or even possible breeding. The recoveries of this species are very rare in Europe in general (Fransson & Hall-Karlsson 2008, Zink 1973). (7) Rakar / Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus LJUBLJANA 1y 12.8.2001 Trnovec: 46.22 N / 15.39 E, I. Vres M 636 v 15.8.2002 Vransko jezero: 43.53 N / 15.33 E, Hrvaška / Croatia, 368 d / 276 km / S / 181° LJUBLJANA 1y 18.8.2003 Trnovec: 46.22 N / 15.39 E, I. Vres CL 0178 v 27.7.2004 Gryfino: 53.12 N / 14.24 E, Poljska / Poland, 344 d / 765 km / N / 353° LJUBLJANA 1y 1.8.2006 Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vres CL 6263 v 22.8.2006 Vransko jezero: 43.53 N / 15.33 E, Hrvaška / Croatia, 21 d / 276 km / S / 182° *** BUDAPEST 1y 21.9.2006 Keszthely: 46.42 N / 17.14 E, Madžarska / Hungary XA 24407 v 11.7.2007 Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vres, 293 d / 123 km / WSW / 251° Najdbe rakarjev, obročkanih na zadrževalniku Medvedce in okolici, dopolnjujejo številne dosedanje najdbe te vrste pri nas. Pomembnejša je najdba rakarja z obročkom BUDAPEST XA 24407, ker je bil obročkan v drugi polovici septembra, ko gre selitev te vrste že proti koncu, ponovno pa je bil ujet v prvi polovici julija, ko je gnezditev te vrste v glavnem končana (Bauer et al. 2005). Dopustna je domneva, da je pri nas gnezdil. A Great Reed Warbler (BUDAPEST XA 24407) was ringed in the second half of September at the end of migration and recaptured at Medvedce reservoir in the first half of July at the end of the breeding period (Bauer et al. 2005), which indicates its possible breeding. (8) Vrtna penica / Garden Warbler Sylvia borin LJUBLJANA 1y 24.9.2005 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres AP 15421 v 10.10.2005 Ged. Fugle: 54.34 N / 11.58 E, Danska / Denmark, 16 d / 942 km / NNW / 344° Najdba v Sloveniji obročkane vrtne penice na Danskem je vredna posebne pozornosti. Omenjena vrtna penica je letela namreč proti severozahodu, namesto da bi se odselila v jugozahodni smeri. Možno je, da je šlo za napako v orientaciji. The recovery of this species in Denmark deserves a special attention. The ringed Garden Warbler flew in a northwestern direction instead of migrating southwesterly. It is possible that an orientation error was at stake. (9) Rjava penica / Whitethroat Sylvia communis LJUBLJANA ?/2y 8.5.1993 A 621369 v 24.7.1994 LJUBLJANA 1y 4.7.2004 AM 39814 v 22.4.2005 LJUBLJANA 1y 19.8.2005 AP 11323 x 2.5.2006 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vres Szostaki: 53.18 N / 22.28 E, Poljska / Poland, 442 d / 909 km / NNE / 32° Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vres Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres Lubawa: 53.30 N / 19.45 E, Poljska / Poland, 256 d / 838 km / NNE / 20° Kako pomembne so te tri najdbe rjave penice s slovenskim obročkom, nam pove že podatek, da imamo v arhivu PMS zabeleženi samo še dve najdbi te vrste, prva je najdba na selitvi v Egiptu, druga pa najdba v Nemčiji iz časa gnezdenja. Pomembne so kar vse tri najdbe, saj so sicer najbolj običajne najdbe rjavih penic, ko se naslednje leto vrnejo na območje gnezditve. The three recoveries of Whitethroats ringed in Slovenia are very important, considering that only two recoveries of ringed Whitethroats from Slovenia had been made prior to these records (in Egypt during the migration period, and in Germany during the breeding period). Furthermore, the most usual recoveries are from their breeding areas, when they return from migration, which is quite in contrast to the recoveries presented in this work. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 (10) Crnoglavka / Blackcap Sylvia atricapilla LJUBLJANA A 978960 1y v 21.7.1999 8.4.2004 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš Zagreb: 45.50 N / 16.00 E, Hrvaška / Croatia, 1723 d / 66 km / SSE / 157° LJUBLJANA AM 54748 v 11.9.2004 6.6.2005 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš Tata: 47.40 N / 18.19 E, Madžarska / Hungary, 268 d / 244 km / NE / 56° LJUBLJANA AP 13077 v 5.9.2005 23.9.2005 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš Cervar: 45.16 N / 13.36 E, Hrvaška / Croatia, 18 d / 204 km / SW / 230° BUDAPEST A 234926 1y c^ > 28.8.2003 12.9.2003 *** Ocsa: 47.17 N / 19.12 E, Madžarska / Hungary Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš, 15 d / 286 km / WSW / 249° BUDAPEST A 176960 v 15.8.2003 22.9.2003 Gyor-Sopron: 47.30 N / 16.46 E, Madžarska / Hungary Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš, 38 d / 146 km / SW / 215° STOCKHOLM iEJ 53 7 9 2 v 25.8.2003 28.9.2003 Kvismaren: 59.15 N / 15.25 E, Švedska / Sweden Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš, 34 d / 1426 km / S / 157° BOLOGNA L 820496 v 22.11.2003 14.4.2005 Polvese: 43.06 N / 12.07 E, Italija / Italy Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 509 d / 460 km / NE / 37° BUDAPEST A 664501 v 14.9.2007 7.10.2007 Ocsa: 47.17 N / 19.12 E, Madžarska / Hungary Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš, 23 d / 286 km / WSW / 249° Crnoglavka je po številu pri nas obročkanih osebkov ena najštevilčnejših vrst (Sere 2000). Poseben pomen ima najdba črnoglavke z obročkom STOCKHOLM iEJ 53792, saj je smer selitve izrazito južna, kar morda nakazuje spregledano smer selitve iz Švedske. Pri nas obročkane črnoglavke so bile najdene od Španije in drugih sredozemskih držav do Sirije in Libanona (Sere 1991 & 1998). Blackcap is one of the most numerous species ringed in Slovenia (Sere 2000). The recovery of a Blackcap with the ring marked STOCKHOLM iEJ 53792 is no doubt significant, since it may indicate a possible (overlooked) southern direction of its migration. The recoveries of ringed Blackcaps from Slovenia were later made in Spain, Syria, Lebanon and some other Mediterranean countries (Sere 1991 & 1998). (11) Mlinarček / Lesser Whitethroat Sylvia curruca BRUXELLES 1y 19.8.1991 Beverce: 50.27 N / 06.02 E, Belgija / Belgium 3540969 v 27.4.1992 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 251 d / 841 km / SE / 125° STAVANGER 1y 7.8.1991 Farsund: 58.06 N / 06.34 E, Norveška / Norway E 291373 v 27.4.1992 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 263 d / 1439 km / SSE / 154° Izredno sta zanimivi najdbi obeh mlinarčkov. Med vračanjem s prezimovališč v Vzhodni Afriki sta se oba znašla na istem mestu in celo na isti dan, pa čeprav je bil eden obročkan na Norveškem, drugi pa v Belgiji. Both recoveries are highly interesting. During their return from their winter grounds in East Africa they were both found in the same place and on the same day, even though one was ringed in Norway and the other in Belgium. (12) Vrbji kovaček / Chiffehaff Phylloscopus collybita ZAGREB ad 5.4.1995 Zagreb: 45.50 N / 16.00 E, Hrvaška / Croatia BA 96527 v 14.10.1995 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 191 d / 66 km / NNW / 337° Datum obročkanja zgoraj navedenega vrbjega kovačka na Hrvaškem je iz časa spomladanske selitve, datum najdbe pa iz časa jesenske selitve. Iz tega lahko sklepamo, da je omenjeni osebek gnezdil nekje severno od Slovenije in Hrvaške. The ringing date of a Chiffehaff from Croatia is from spring migration and the reeovery date from autumn migration. We ean eonelude that this individual probably bred somewhere north of Slovenia and Croatia. (13) Severni kovaček / Willow Warbler Phylloscopus trochilus LJUBLJANA 1y 18.9.2003 Medvedee: 46.22 N / 15.42 E, I. Vreš KM 82093 v 14.5.2004 Jurmo: 59.50 N / 21.37 E, Finska / Finland, 239 d / 1546 km / NNE / 14° STOCKHOLM 1y 28.8.1993 Sjobaeka: 59.12 N / 17.30 E, Švedska / Sweden BD 39118 v 26.9.1993 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 29 d / 1430 km / S / 184° STOCKHOLM 1y 1.9.1994 Kyrkbytjrn: 61.15 N / 16.35 E, Švedska / Sweden AZ 85485 v 24.9.1994 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 23 d / 1653 km / S / 182° Znane so najdbe v Skandinaviji obročkanih severnih kovačkov pri nas, in obratno. Znano je, da se večina na Švedskem obročkanih kovačkov seli v smeri jug (Fransson & Hall-Karlsson 2008). Vse tri najdbe potrjujejo, da so v drugi poloviei septembra pri nas na preletu kovački iz Skandinavije. The Slovenian reeoveries of Willow Warblers ringed in Seandinavia, and viee versa, are well known. Willow Warblers from Sweden migrate in a southward direetion (Fransson & Hall-Karlsson 2008). All three reeoveries presented in this work eonfirm that the Willow Warblers migrating through Slovenia in the seeond half of September are mostly from Seandinavian (14) Rumenoglavi kraljiček / Golderest Regulus regulus MOSKVA $/1y 3.10.2005 Pnevo: 58.41 N / 27.56 E, Rusija / Russia XA 462551 v 24.10.2005 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vreš, 21 d / 1591 km / SSW / 210° Šele v zadnjem času nam je na osnovi obročkanja uspelo ugotoviti, od kod na jesen priletijo v Slovenijo rumenoglavi kraljički. Tako smo jih ujeli z obročki iz Norveške, Švedske, Rusije, Poljske ter bližnjih držav. Majhna ptiea z maso okoli 5.5 grama je tako v 21 dneh preletela 1591 km zračne razdalje. The origin of autumn Golderests in Slovenia has not been known till reeently. They were eaptured with rings from Norway, Sweden, Russia, Poland and nearby eountries. This reeovery showed the astounding faet that this tiny bird with the body mass of approx. 5.5 g eovered the air distanee of 1591 km in 21 days. Nadaljevanje tabele 2 / Continuation of Table 2 (15) Pla{ica / Penduline Tit Remiz pendulinus LJUBLJANA 1y 10.7.2004 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš AM 50219 v 11.10.2004 Dinnyes: 47.11 N / 18.34 E, Madžarska / Hungary, 93 d / 238 km / ENE / 69° GDANSK KH 66196 BOLOGNA K 383687 1y tf/ad 13.10.19 Koszalin: 54.28 N / 16.25 E, Poljska / Poland 22.10.1989 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 374 d / 900 km / S / 183° 27.10.1991 Conca: 43.58 N / 12.43 E, Italija / Italy 22.3.1992 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 148 d / 354 km / NE / 40° LJUBLJANA 1y A 536268 v 27.7.1991 Škofljica, Lj. barje: 45.58 N / 14.34 E, J. Gracner 11.4.1992 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vreš, 258 d / 96 km / ENE / 61° Pla{ica je na osnovi obročkanja ena izmed najbolj raziskanih vrst pri nas (Sere 1994). Tudi najdbe na zadrževalniku Medvedce in okolici dopolnjujejo doslej ugotovljeno stanje. Zanimiva je pla{ica, ki je bila konec julija obročkana na Ljubljanskem barju (LJUBLJANA A 536268), naslednje leto pa najdena v Pragerskem na spomladanski selitvi. Možno je, da je na Ljubljanskem barju gnezdila, ob tem pa se postavlja vpra{anje, zakaj je naslednje leto letela toliko severneje od svojega gnezditvenega območja. Based on its extensive ringing (Sere 1994), the Penduline Tit is one of the best researched species in Slovenia regarding its migration routes. One of the Penduline Tits presented herewith was ringed at the end of July at Ljubljansko barje (LJUBLJANA A 536268) and recovered in the ensuing year at Pragersko during spring migration. It is possible that it bred at Ljubljansko barje, but inexplicably flew north of its breeding ground in the following year. (16) Plavček / Blue Tit Parus caeruleus ZAGREB 1y 11.11.2005 Stobreč: 43.30 N / 16.32 E, Hrvaška / Croatia BC 17513 v 27.10.2006 Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vreš, 350 d / 325 km / NNW / 348° BOLOGNA $/2y 7.1.2006 Fossa: 44.54 N / 11.01 E, Italija / Italy AW 81291 v 19.9.2006 Požeg: 46.26 N / 15.40 E, I. Vreš, 255 d / 399 km / ENE / 66° Plavček je pri nas v glavnem klatež ali stalnica, najdlje pa so ga z na{im obročkom ponovno ujeli v Litvi (1098 km). Najpogostej{e so najdbe iz okoli{kih držav, kar potrjujeta tudi zgornji dve. The Blue Tit is either a vagrant or a sedentary species, with the furthest recovery of a Blue Tit ringed in Slovenia made in Lithuania (1098 km). The commonest recoveries in Slovenia concern birds from the neighbouring countries, which is confirmed by the recoveries presented in this work. (17) Veliki srakoper / Great Gray Shrike Lanius excubitor LJUBLJANA $/2y E 7680 v 22.3.2003 Sestrže: 46.22 N / 15.42 E, F. Bracko 17.4.2003 Bet. Lipa: 51.11 N / 16.59 E, Poljska / Poland, 26 d / 544 km / N / 9° Najdba velikega srakoperja, zimskega gosta, s slovenskim obročkom na Poljskem je na{a edina najdba te vrste. The recovery presented is the only recovery ever of this species with Slovene ring. *** v v (18) Škorec / Starling Sturnus vulgaris LJUBLJANA 1y 28.10.2003 Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I- Vres E 10286 v 28.11.2003 Jijel: 36.47 N / 05.46 E, Alžirija / Algeria, 31 d / 1349 km / SW / 217° Številne najdbe v Sloveniji obročkanih škorcev izvirajo iz Alžirije, Tunizije, Maroka in Španije, vendar je glavnina podatkov izpred nekaj desetletij (Geister 1980). Zgoraj navedena najdba ima svojo vrednost, saj je bil škorec po ujetju izpuščen. Navadno ob obvestilu o najdbi izvemo, da so bili škorci ustreljeni v vinogradih, kjer se prehranjujejo z grozdjem, ali pa na prenočiščih. The numerous recoveries of Starlings ringed in Slovenia were made in Algeria, Tunisia, Morocco and Spain, although the majority of them are a few decades old (Geister 1980). The Starling presented in this work was captured and then released, which is usually not the case, since they are usually shot in vineyards or at their roosting places. (19) Trstni strnad / Reed Bunting Emberiza schoeniclus LJUBLJANA $/ad 20.10.1991 A 526248 v 22.5.1993 LJUBLJANA <3/ad 11.10.2001 AK 65284 v 23.1.2003 LJUBLJANA < /ad 4.10.2002 AL 13815 v 16.8.2003 LJUBLJANA < /ad 27.10.2002 AL 41083 v 16.2.2005 LJUBLJANA ?/1y 26.9.2003 AM 2201 v 18.10.2005 LJUBLJANA 3/1y 24.10.2005 AP 18814 v 16.10.2007 LJUBLJANA < /2y 17.5.2006 AP 22087 v 26.7.2006 MATSALU ?/1y 27.9.2002 1962114 v 3.11.2002 PRAHA $/ad 24.8.2003 TB 48204 v 8.10.2003 Pragersko: 46.23 N / 15.40 E, I. Vres Grobla Honc.: 53.20 N / 22.40 E, Poljska / Poland, 581 d / 920 km / NNE / 32° Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres Fontanetto: 45.12 N / 08.11 E, Italija / Italy, 469 d / 594 km / WSW / 254° Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres Lviv O.: 49.59 N / 23.28 E, Ukrajina / Ukraine, 316 d / 700 km / ENE / 58° Trnovec: 46.21 N / 15.39 E, I. Vres Renate: 45.43 N / 09.16 E, Italija / Italy, 843 d / 497 km / WSW / 259° Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vres T. Re Flavia: 41.57 N /12.03 E, Italija / Italy, 753 d / 571 km / SSW / 210° Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres Leitersdorf: 47.04 N / 16.00 E, Avstrija / Austria, 722 d / 77 km / NNE / 20° Medvedce: 46.22 N / 15.42 E, I. Vres Pavlov: 48.52 N / 16.41 E, Češka / Czech Rep., 70 d / 287 km / NNE / 14° Kabli: 58.01 N / 24.27 E, Estonija / Estonia Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres, 37 d / 1422 km / SSW / 204° Dolni Bousov: 50.27 N / 15.08 E, Češka / Czech Rep. Požeg: 46.25 N / 15.39 E, I. Vres, 45 d / 450 km / S / 175° Najdbe trstnih strnadov s slovenskim obročkom so številnejše (7) in kar v treh državah je bil ponovno ujet v času, ko bi lahko domnevali, da je tam tudi gnezdil (Češka, Poljska in Ukrajina). Zanimiva je tudi najdba konec septembra v Estoniji obročkanega trstnega strnada (MATSALU 1962114) in ponovno ujetega v Sloveniji v začetku novembra istega leta. Zračna razdalja med mestom obročkanja in najdbe je 1422 km. The recoveries of Reed Buntings with Slovene rings indicate their possible breeding in three countries (Czech Republic, Poland and Ukraine). Also interesting is the recovery of an individual ringed at the end of September in Estonia (MATSALU 1962114) and recaptured in Slovenia at the beginning of November of the same year. The air distance covered was 1422 km. Slika 4: Žli~arka Platalea leucorodia z barvnimi obro~ki, opažena na glinokopih pri Pragerskem dne 6.9.2008 Foto: D. Bordjan Figure 4: Spoonbill Platalea leucorodia with colour rings, observed at Pragersko clay pit on 6 Sep 2008 Photo: D. Bordjan Summary The artiele deals with 49 reeoveries of the birds, ringed or reeovered at Medvedee reservoir and its surroundings (NE Slovenia). 24 of them were ringed at Medvedee and reeovered abroad, altogether 24 ringed abroad and reeovered at Medvedee, while 1 reeovery was within Slovenia (Penduline Tit Remiz pendulinus). The reeoveries eoneern 19 different speeies. Most signifieant for Slovenia are the following reeoveries: Spoonbill Platalea leucorodia (with Hungarian ring), Grasshopper Warbler Locustella naevia (ringed in Franee), Golderest Regulus regulus (ringed in Russia), Great Grey Shrike Lanius excubitor (reeaptured in Poland) and Starling Sturnus vulgaris (reeaptured in Algeria). Garden Warbler Sylvia borin was reeaptured in Denmark, whieh is in the opposite direetion to its usual migration route. The greatest distanee between the plaee of ringing and the plaee of reeovery (1653 km) was eovered by Willow Warbler Phylloscopus trochilus, whieh was ringed in Sweden. For every speeies, the signifieanee of its reeovery is eommented on. Literatura Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vogel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiebelsheim. Fransson, T. & Hall-Karlsson, S. (2008): Svensk ringmarkningsatlas. Vol. 3. — Swedish Museum of Natural History, Stoekholm. Geister, I. (1980): Slovenske ptiee. — Mladinska knjiga, Ljubljana. PMS (2009): Arhiv najdb obročkanih ptičev. — SCOP — Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Potokar, M. (2000): Predselitvena disperzija kmečke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji. — Aeroeephalus 21 (102/103): 231—239. Sere, D. (1991): Obročkanje ptičev v Sloveniji v obdobju 1983—1990. — Proteus 53 (6): 211—218. Sere, D. (1994): Selitev plašiee Remiz pendulinus prek Slovenije — novi dokazi za vzhodno selitveno pot. — Aeroeephalus 15 (64): 73—96. Sere, D. (1998): Zanimive najdbe na tujem v Sloveniji obročkanih ptičev. — Aeroeephalus 19 (86): 3—7. Sere, D. (2000): Ornitološke noviee za obročkovalee. Št. 3. — Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Sere, D. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983—2008. — Seopolia, Suppl. 4—2009. Zink, G. (1973): Der Zug europaiseher Singvogel. Ein Atlas der Wiederfunde beringter Vogel. 1. Lieferung. — Vogelzug—Verlag, Moggingen. Arrived / Prispelo: 11.5.2009 Aeeepted / Sprejeto: 18.12.2009 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Kvakač Nycticorax nycticorax & polojnik Himantopus himantopus Night Heron & Black-winged Stilt - 24 Night Herons and 17 Black-winged Stilts observed on 24 Aug 2008 at Medvedce reservoir (UTM WM53, S of Pragersko, NE Slovenia); these are the largest numbers ever recorded at this locality Dne 24.8.2008 smo se z Jurijem Hanžlom in Tanjo Šumrada odločili za obisk vodnega zadrževalnika Medvedce (UTM WM53). V bližini zapornice za vodo ob vzhodnem bregu zadrževalnika smo iz grmovja spla{ili srednje veliko ptico svetlo rjave barve čapljega videza, ki pa se je kmalu vrnila. Najprej smo pomislili na čopasto čapljo Ardeola ralloides, vendar je bilo kmalu jasno, da smo se zmotili. Ko smo se grmovju {e bolj približali, je ven zletelo 24 kvakačev. To je največje doslej opazovano {tevilo kvakačev na Medvedcah (Bordjan & Božič 2009). Malce naprej smo z nasipa na poplavljeni njivi opazovali jato 17 polojnikov. Tudi v tem primeru gre za največje zabeleženo {tevilo osebkov te vrste na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009). Sklepam, da je neobičajno {tevilo ptic tistega dne moč pripisati predvsem tridnevnemu deževju, ki je povzročilo naraslost kanalov ob nasipih in s tem poplavljenost njiv. Blaž Blažič, Mlaka 3, SI-4290 Tržič, Slovenija, e-mail: blaz.blazic93@gmail.com Siva čaplja Ardea cinerea & rjava čaplja A. purpurea Grey Heron & Purple Heron - 9 Purple Herons observed in a flock flying late afternoon on 14 Sep 2008 in west-southwest direction from Medvedce reservoir, S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia). The same migration route is regularly taken by several other species. Nine individuals is the highest recorded number at the site. Inside the reservoir, 209 Grey Herons were counted, which is the highest number for the 2002-2008 period. Mid-September is an unusual time for such high numbers, since the maximum was usually recorded at least a month and a half later. Po deževnem dnevu sem se 14.9.2008 odpravil na večerno {tetje na zadrževalnik Medvedce (UTM WM53). Takoj po prihodu sem opazil dve jati okoli petnajstih čapelj, za katere sem menil, da so sive čaplje, ki sem jih opazoval malo prej, ko so zapustile Račke ribnike. Nekaj časa so krožile nad zadrževalnikom in se ogla{ale. Po ogla{anju sem kmalu ugotovil, da gre za rjave čaplje. Hitro sem usmeril pogled proti jati in med nekaj sivimi čapljami pre{tel devet rjavih. Jata je počasi nehala krožiti in se usmerila v smeri zahod-jugozahod ter kmalu izginila v daljavi. Gre za največjo opazovano jato rjavih čapelj na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009) in verjetno tudi v Sloveniji. Rjave čaplje so se odpravile na selitev o večernem mraku v enaki smeri, kot se na tem območju selijo ribji orel Pandion haliaetus, rjavi lunj Circus aeruginosus (Bordjan & Božič 2009), pribe Vanellus vanellus (Bordjan 2007B), sr{enarji Pernis apivorus, žerjavi Grus grus in galebi Larus sp. Do noči se je tega dne na zahodnem robu vodne povr{ine zadrževalnika zbralo 209 sivih čapelj, kar je eno največjih zabeleženih {tevil te vrste na zadrževalniku in največje v zadnjih sedmih letih. Opazovanje je zanimivo tudi zato, ker sem ga zabeležil dober mesec in pol pred obdobjem, ko so bili v obdobju 2002-2008 navadno zabeleženi vi{ki {tevila sivih čapelj na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Siva čaplja Ardea cinerea & velika bela čaplja Casmerodius albus Grey Heron & Great Egret - data on some of the largest flocks recorded at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) are presented. 386 Grey Herons on 1 Nov 1997, 228 on 17 Sep 1998 and 456 on 23 Oct 1998. On 23 Oct 1998, Grey Herons roosted on exposed mudflats in the company of243 Great Egrets. ■ ' v - v> 1 ' S^fi- X :L VH-JS*-V-rj „ - H Slika 1 / Figure 1: Velika bela čaplja / Great Egret Casmerodius albus, 23.10.1998, zadrževalnik Medvedce Foto: B. Stumberger Največja števila sivih čapelj, ki sem jih opazoval v Sloveniji, izvirajo iz jesenskega obdobja ob praznjenju zadrževalnika Medvedce (UTM WM53). Dne 1.11.1997 je bilo tod 386 osebkov. Naslednja jesen je postregla s še večjimi števili: dne 17.9. jih je bilo 228 in dne 23.10.1998 kar 456. Ptice so se zadrževale v jati na blatnih površinah in počivale skupaj z 243 velikimi belimi čapljami (slika 1). Ocenjujem, da vzrok za takšno zgostitev ni bil zgolj razpoložljivi ribji plen, marveč tudi ali pa predvsem varnost zaradi nedostopnosti blatnih površin velikosti kar 97 hektarjev. Borut Stumberger, SI—2282 Cirkulane 41, Slovenija, e—mail: stumbergei@siol.net Plevica Plegadis falcinellus Glossy Ibis — 15 individuals seen flying on 15 Jul 2009 in E direction over Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). Glossy Ibis had been previously observed in NE Slovenia only three times, one record originating from Medvedce reservoir. This is the largest flock hitherto recorded in Slovenia. Dne 15.7.2009 sem na vodnem zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) opazoval ptice, ko mi je v vidno polje objektiva priletela jata temnih ptic. Sprva sem mislil, da so kormorani, a je pogled skozi teleskop razkril, da gre za plevice. V jati je bilo kar 15 osebkov. Najprej so zadrževalnik preleteli, kasneje pa odleteli v smeri proti Ptuju. Plevica je v SV Sloveniji zelo redek preletnik. Razen na zadrževalniku Medvedce je bila opazovana le na Račkih ribnikih (Bračko & JanŽEKOVIČ 1992) in bazenih tovarne sladkorja pri Ormožu (Božič 1998). Na zadrževalniku je bila pred opisanim opazovanjem zabeležena enkrat (Bordjan 2005, Bordjan & Božič 2009). Iz objavljenih podatkov je razvidno, da se plevica v Sloveniji pojavlja posamič ali v manjših skupinah do štirih osebkov (Komisija za redkosti 1993, Sovinc 1995, 1997 & 1999, Božič 2001B, Smole 2002, Bordjan 2005, Kmecl 2005), tako da je opazovanje večje jate izjemno tudi v tem pogledu. Alen Ploj, Rošpoh 10 e, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: milan.ploj@ triera.net Rjasta kozarka Tadorna ferruginea Ruddy Shelduck — one individual foraging amongst waders at Lake Cerknica (UTM VL47 & VL56, central Slovenia) on 15 Apr 2008. Three presumably juvenile individuals observed at Lake Ormož and nearby water basins (UTM WM83 & WM93, NE Slovenia) on 22 Aug 2008. Four presumably first-year individuals observed between 22 and 28 Nov 2008 in a small water body left after the Medvedce reservoir had dried out (UTM WM53, NE Slovenia). The origin of the birds is unknown, although on the basis of the time of observation, their unusual shyness and lack of any visible markings, wild individuals could not be ruled out. Two records of escaped birds were also made: long—staying individuals at Most na Soči (UTM VM01, NW Slovenia) and Sentlenart (UTM WL48, S of Brežice, SE Slovenia) in 2005 and 2007, respectively; the record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED (4th-6th record for Slovenia after 1 Jan 1950 - category D). Slika 2 / Figure 2: Rjasta kozarka / Ruddy Shelduck Tadorna ferruginea, 15.4.2008, Cerkniško jezero Foto: D. Bordjan Slika 3 / Figure 3: Rjasta kozarka / Ruddy Shelduck Tadorna ferruginea, 22.11.2008, zadrževalnik Medvedce Foto: D. Bordjan Rjastih kozark smo ornitologi bolj kot iz Slovenije vajeni iz Azije in Afrike, kjer je to ponekod pogosta in številna vrsta. V Sloveniji ima status redke vrste, ki je bila do leta 2001 opazovana samo trikrat (BoŽIČ 2001c): dvakrat na Ormoškem jezeru (Stumberger 1996A) in enkrat na akumulaeijskem jezeru HE Moste pri Medvodah (MaTVEJEV & Vetelj 1984). Podatek iz Medvod in en podatek z Ormoškega jezera sta iz marea, drugi podatek z Ormoškega jezera pa iz meseea septembra. Porekla opazovanih kozark ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, tako da je vrsta v seznamu ugotovljenih ptie Slovenije uvrščena v kategorijo D (BoŽIČ 2001c). Kasneje sta bila zbrana še dva podatka o ptieah, ki zanesljivo izvirajo iz ujetništva. Leta 2005 smo udeleženei skupinskega popisa ob akumulaeiji Most na Soči (UTM VM01) večkrat opazovali par rjastih kozark, ki je posedal na varovalni ograji lokalne eeste. Verjetno isti par je bil opazovan že v času štetja vodnih ptie januarja 2005 (BoŽIČ 2005). Leta 2007 se je en osebek vse leto zadrževal na glinokopih Šentlenart pri Brežieah (UTM WL48). Najpogosteje je plaval skupaj z moškatno bleščavko Cairina moschata in se glasno oglašal. Občasno je tudi preganjal labode grbee Cygnus olor. Morebitno gnezdenje ni bilo ugotovljeno (D. KlenovŠek osebno). Leta 2008 sva rjasto kozarko opazovala trikrat. Zaradi okoliščin in vedenja ptie sklepava, da v vseh primerih obstaja možnost, da je šlo za prostoživeče osebke. Vtise najinih opazovanj sva strnila takole: » Prvič sem se v letu 2008 z rjasto kozarko srečal med rednim monitoringom vodnih ptie na Cerkniškem jezeru dne 15.4. Ko sem opazoval ptiee na območju Dolenjskih blat med Dolenjim jezerom in Dolenjo vasjo (UTM VL 47), sem nad vodo s preeejšnje razdalje opazil rjasto obarvano raeo z veliko belino v perutih. S te razdalje nisem mogel jasno videti, ali gre za rjasto kozarko ali podobno nilsko gos Alopochen aegyptiacus, ki se v zadnj ih letih vse pogosteje pojavlja v Evropi. K sreči sem jo kasneje opazil še na drugi strani jezera pod Lipsnjem (UTM VL56). Tam se je v plitvinah na robu poplavljenih travnikov prehranjevala skupaj s togotniki Philomachus pugnax in več vrstami martineev. Ko sem se ji želel približati, da bi jo fotografiral, se je hitro splašila in skupaj s pobrežniki odletela. Kljub temu mi je uspelo narediti dokumentarno fotografijo (slika 2) (D. Bordjan). Dne 22.8.2008 sem štel vodne ptiee na Ormoškem jezeru (UTM WM 83). Neobičajno nizka gladina je na zgornjem delu jezera razkrila obsežne gole blatne površine. Na njih ter v plitvi vodi so se prehranjevale številne raee, liske Fulica atra in pobrežniki. Med pregledovanjem večje skupine rae sem zagledal tri rjaste kozarke, ki so počivale na robu blatne površine. Cez nekaj časa se je eelotna jata splašila in odletela proti bazenom tovarne sladkorja Ormož (UTM WM93). Tam sem kozarke ponovno opazoval čez približno dve uri in si jih dobro ogledal. Kljub temu da med letom nisem bil pozoren na obarvanost bele lise v peruti, na podlagi bledo oranžne barve perja, zlasti na zgornjem delu telesa, domnevam, da so bili opazovani osebki mladostni (L. Božič). Zadnje opazovanje v letu 2008 je prav tako iz SV Slovenije. Dne 22.11.2008 sem se mudil na zadrževalniku Medvedee južno od Pragerskega (UTM WM53). Pozni jesenski čas vedno prinese kakšno zanimivost, tako da sem bil poln pričakovanj. Zadrževalnik je bil skoraj prazen, večja vodna površina se je razprostirala samo ob eelotnem severnem in vzhodnem nasipu. Večina vodnih ptie se je gnetla na tej edini večji preostali vodni površini. V osrednjem delu zadrževalnika je ostalo še nekaj plitvih mlakuž, ki so bile večinoma brez življenja. Na eni izmed teh sem kmalu zagledal štiri počivajoče oranžne postave. Brez večjih težav sem jih določil za rjaste kozarke. Ko sem po nasipu prišel v njihovo bližino, sem jih fotografiral (slika 3), vendar se jim nisem dodatno približal, ker so postale zavoljo moje navzočnosti vidno vznemirjene. Vsi štirje osebki so verjetno bili prvoletni osebki, brez črnega ovratnika, značilnega za samee, in z medlim belim vzoreem v peruti. Omenjeni vzoree je sieer pri odraslih samieah snežno bel. Verjetno isti osebki so se tukaj zadrževali vsaj do 28.11., ko jih je opazoval A. Koren (D. Bordjan)«. Posamezni pari rjastih kozark, ki v zadnjih desetletjih redno gnezdijo v Srednji in Zahodni Evropi, izvirajo iz ujetništva (Bauer et al. 2005). Ponekod, na primer v Šviei, je vrsta že naturalizirana (Maumary et al. 2007). Nam najbližja prostoživeča populaeija rjaste kozarke gnezdi ob obalah Crnega in Egejskega morja, kjer se je njena številčnost močno zmanjšala (Hallmann et al. 1997, BirdLife International 2004). Osebki iz severnih delov areala se selijo na daljše razdalje. Gnezdišča zapustijo do sredine septembra, povratna selitev pa se začne marea in zaključi aprila (Cramp 1986). Ponekod v Evropi so bila v preteklosti zabeležena opazovanja prostoživečih ptie, večino novejših podatkov pa pripisujejo ubežnieam oziroma namerno spuščenim osebkom. Manjša invazija, ki je domnevno vključevala prostoživeče osebke, je bila zabeležena leta 1994 (Snow & Perrins 1998, Bauer et al. 2005). Opisana opazovanja iz leta 2008 se časovno ujemajo z obdobjem selitve vrste. Glede na čas pojavljanja, za ubežniee neobičajno plahost opazovanih osebkov in dejstva, da na njih ni bilo opaziti nobenih označb, dopuščava možnost, da sva opazovala rjaste kozarke iz prostoživeče populaeije. Podatek je potrdila Naeionalna komisija za redkosti — KRED (4.—6. zapis za Slovenijo po 1.1.1950 — kategorija D). Dejan Bordjan, Uliea 8. februarja 50, SI—2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.eom Luka Božič, DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptie Slovenije, Kamenškova 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozie@dopps.si Žvižgavka Anas penelope Wigeon — probably the first record of oversummering in Slovenia recorded at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia), with 1-7 individuals residing between early May and late July 2009 Opazovanja žvižgavk v obdobju med začetkom maja in koncem julija lahko v Srednji Evropi večinoma obravnavamo kot opazovanja poletnih gostov (glej Bauer et al. 2005). Na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) je bila žvižgavka med letoma 2002 in 2008 večkrat opazovana v tem obdobju in ima status občasnega, posamičnega poletnega gosta (Bordjan & Božič 2009). Leta 2009 smo v poletnem obdobju prvič zabeležili dalj časa trajajoče zadrževanje žvižgavk. V tem času žvižgavke nismo zabeležili samo v 18. dekadi (20.-29.6.). V drugih dekadah med začetkom maja in koncem julija (skupaj osem dekad) pa smo vselej opazovali 1-7 žvižgavk. Gre za prvo letovanje žvižgavke na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009), verjetno pa tudi za prvo v Sloveniji nasploh. Ocenjujem, da so na zadrževalniku letovali vsaj trije osebki, ki so se pogosto zadrževali na obrobju obrežnega sestoja rogoza na zahodnem robu vodne površine. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Črna raca Melanitta nigra Common Scoter - a female observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) three times between 22 Oct and 31 Oct 2006; this is the first record for Medvedce Dne 22.10.2006 sem na SV delu zadrževalnika Medvedce (UTM WM53), ki je tudi njegov najgloblji del, opazoval samico črne race. Bila je sama ter si je večji del časa urejala perje in počivala. Črno raco sem na zadrževalniku opazoval še 30. in 31.10., kar kaže na njeno zadrževanje na omenjenem območju. Gre za prvi podatek za Medvedce (Bordjan & Božič 2009). Tudi sicer je črna raca v Sloveniji redkeje opazovana vrsta (Sovinc 1996). V zadnjem času je bila trikrat zabeležena v okviru januarskega štetja vodnih ptic (IWC) v letih 2000, 2002 in 2009, vendar samo leta 2009 v notranjosti Slovenije (Stumberger 2000 & 2002, L. Božič osebno). Na območju reke Drave je bila v zadnjih letih novembra in decembra nekajkrat opazovana na Ptujskem jezeru (L. Božič osebno). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Mali žagar Mergellus albellus Smew - three females observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 3 Mar 2009; this is the fourth record for the site Dne 3.3.2009 sem bil v okviru 14-dnevne akcije spremljanja selitve prib Vanellus vanellus ves dan na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53). Ko sem ob sončnem vzhodu prišel na nasip zadrževalnika, je bila vidljivost zaradi megle zelo slaba. Celotno vodno površino sem lahko prvič pregledal šele okoli poldneva, ko se je megla razkadila. Prek dneva sem vse vodne ptice na zadrževalniku preštel dvakrat, prvič opoldan in drugič pozno popoldan oziroma zvečer, Med drugim štetjem sem opazil tri samice malega žagarja, ki so se ves čas opazovanja potapljale. Na dan monitoringa sem skupaj opazil 27 vrst ptic, med njimi tudi 137 prib. Opisano opazovanje malega žagarja je šele četrti podatek za zadrževalnik Medvedce; vsi prejšnji so bili zbrani leta 2002 (Bordjan & Božič 2009). Matjaž Premzl, Zrkovci 52, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: matjazpremzl@gmail.com Črni škarnik Milvus migrans Black kite - two individuals observed on 13 Aug 2001 at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) during their joint but unsuccessful hunt for Coots Fulica atra Dne 13.8.2001 sem na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) opazoval dva črna škarnika pri kooperativnem lovu. Oba osebka sta se v vijugastem letu hitro približala jati lisk Fulica atra, ki pa so se takoj pričele zbirati v strnjeno jato. Prvi osebek jih je v nizkem letu preletel in jih nekaj ločil od jate. Drugi osebek, ki je letel le nekaj metrov za prvim, je takoj zgrabil eno izmed teh lisk in s plenom v krempljih skušal odleteti proti nasipu. Liska se je silovito upirala, divje zamahujoč s perutmi. Po nekaj sekundah je škarnik lisko izpustil, ta pa se je ob stiku z vodno površino takoj potopila. Oba škarnika sta še nekaj časa krožila okoli mesta, kjer je liska izginila, a sta ostala praznih krempljev. Kooperativni lov pri črnem škarniku ni pogosto zabeležen (Cramp 1998). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Črni škarnik Milvus migrans & krokar Corvus corax Black Kite & Raven - on 21 Jul 2005, a Black Kite was observed feeding on a Black-headed Gull's Larus ridibundus carcase on a stump sticking out of the water in the middle of Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). A Black Kite had also been seen on two previous occasions with a small mammal in its claws (14 May 2005 and 22 Jun 2005). A case of cleptoparasitism was noted on 22 Aug 2004, when a Raven managed to steal prey from a Black Kite. Dne 21.7.2005 sem na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) opazoval črnega škarnika med prehranjevanjem z mladim rečnim galebom Larus ridibundus na enem izmed štorov, ki molijo iz vode na vodnem delu zadrževalnika. Ali je škarnik galeba uplenil sam, ali se je hranil na mrhovini, nisem mogel ugotoviti. Na zadrževalniku Medvedce sem že trikrat pred opisanim opazovanjem videl črnega škarnika s plenom. 14.5.2005 in 22.6.2005 je bil plen mali sesalec. Ob prvi priložnosti sem opazoval primer kleptoparazitizma. 22.8.2004 sem opazoval črnega škarnika z neznanim plenom, ki pa mu ga je po kratkem preganjanju v zraku ukradel krokar. Krokar je znan po tem, da krade hrano drugim vrstam (Cramp 1998). Kleptoparazitizem je pogost pojav med pticami in je bil pri različnih vrstah zabeležen tudi v Sloveniji (npr. Božič 2001A, Bombek 2003). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Rjavi lunj Circus aeruginosus Marsh Harrier - first confirmed breeding record for Slovenia at Medvedce reservoir, S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) in 2009. A series of observations of the breeding behaviour and flying juveniles was made between 22 Apr and 15 Aug 2009. During this period, a pair was observed nest building, delivering prey and chasing away other Marsh Harriers and Hooded Crows Corvus cornix. Incubation most likely started at the end of April and the pair successfully reared two young at the end of July. V Sloveniji do leta 2009 gnezdenje rjavega lunja ni bilo potrjeno (Geister 1995, T. Mihelic osebno). Na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) je bil v letih 2002 in 2003 rjavi lunj možna gnezdilka (Kerček 2005B, Bordjan & Božič 2009). Leta 2008 je bil opazovan samec med znašanjem gradbenega materiala (A. Koren osebno), kar ustreza kriterijem za verjetno gnezditev. Vendar po lastnih podatkih v tistem obdobju na zadrževalniku ni bilo opaziti odrasle samice, tako da je gnezdenje vprašljivo. Gnezditveno sumljiv par je bil tu opazovan že pred letom 2000 (D. Denac osebno). Gnezdenje rjavega lunja je bilo potrjeno v letu 2009, ko sem med gnezdilno sezono opazoval odrasel par med graditvijo gnezda, predajo plena in rednim pristajanjem na isto mesto, kjer je bilo domnevno gnezdo. Kasneje sem opazoval še dva mladostna osebka v družbi z odraslim samcem. Pomembnejša opazovanja gnezditvenega vedenja rjavega lunja leta 2009 so potekala takole. Dne 22.4.2009 sem odraslo samico trikrat opazoval med prinašanjem finega materiala (verjetno šaš ali trava) za gnezdo. Vselej, ko se je samica približala domnevni lokaciji gnezda na manj kot 50 m, se ji je pridružil samec in do tja letel tik za njo. Ko se je samica spustila na gnezdo, se je samec usedel na suho vejo tik ob gnezdu. Podobno vedenje sem opazoval tudi pri verjetno tretjeletni samici kakšnih 50 metrov stran, vendar ob njej ni bilo videti samca. To samico je gnezdeča odrasla samica večkrat preganjala. Istega dne sem nekaj ur kasneje opazoval samca, ki je s plenom letel proti gnezdu. Ko je bil manj kot 50 m od gnezda, mu je samica priletela naproti. Brž ko sta se srečala, se je samica spustila pod njega in se obrnila tako, da je letela s hrbtom navzdol. Oba sta takrat iztegnila noge in samec ji je med letom predal plen. Samica je s plenom pristala na gnezdu, samec pa na suhi veji ob gnezdu. To je bilo zadnje opazovanje gnezdeče samice do 18.5.2009, ko sem si jo ponovno ogledoval med pretegovanjem peruti in nizkim letom v okolici gnezda. Samca sem med 23.4. in 18.5.2009 opazoval med posedanjem na suhi veji ob gnezdu, preganjanjem sive vrane Corvus corax in priletavanjem na gnezdo. Dne 18.5.2009 sem opazoval samca, ko je prinesel plen na gnezdo, in izmenjavo mesta na gnezdu med njim in samico. Oba gnezdeča odrasla osebka sta bila med lovom in posedanjem v bližini gnezda opazovana do srede julija (L. Božič osebno, lastni podatki). Ko sem 7.8.2009 naslednjič obiskal zadrževalnik, sem opazoval samca skupaj z dvema mladostnima osebkoma, verjetno poletelima mladičema. Par z enim mladostnim osebkom je bil opazovan že 28.7.2009 (L. Božič osebno). Glede na potek opazovanj sklepam, da je na zadrževalniku gnezdil en par rjavih lunjev. Valiti je verjetno začel konec aprila, proti koncu julija pa sta poletela dva mladiča. Na zadrževalniku sta ostala vsaj do 15.8.2009, ko odraslih osebkov nisem več zabeležil. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Rdečenoga postovka Falco vespertinus Red-footed Falcon - 31 individuals counted at Medvedce reservoir, S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) on 23 May 2008; the highest number counted at Medvedce reservoir so far. Another 6 individuals were observed on the following day. Among the Red-footed Falcons, two Montagu's Harriers Circus pygargus were seen hunting. 23.5.2008 smo Luka Božič, Matjaž Kerček in avtor prispevka na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) popisovali gnezdeče čapljice Ixobrychus minutus. Na poti tja sem se peljal čez polja severno od zadrževalnika in že tu opazil posamezne rdečenoge postovke. Med popisom čapljic sem sam ostal na severnem nasipu zadrževalnika in ob tem izkoristil večerno svetlobo za opazovanje drugih vrst ptic. Z nasipa sem ponovno pregledal polja severno od zadrževalnika in opazil rdečenoge postovke, ki so lovile v večernem mraku. Skupaj sem naštel 31 osebkov, kar je najvišje zabeleženo število te vrste na območju zadrževalnika (Bordjan & Božič 2009). Med rdečenogimi postovkami sta lovila tudi dva močvirska lunja Circus pygargus. Naslednje jutro, ko sem spet obiskal zadrževalnik, je območje preletelo šest rdečenogih postovk. Spolna sestava te jate je bila drugačna, zato sklepam, da sem opazoval druge osebke kot dan prej. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Sokol plenilec Falco cherrug Saker Falcon - an adult observed at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) on 14 Sep 2008. The falcon was sitting on a dead tree inside the reservoir. This is the second record of this species for the site and fourth for the Dravsko polje area; the record was confirmed by the National Rarities Committee - KRED (8th record for Slovenia after 1 Jan 1950 - A8). Dne 14.9.2008 sem po močnem deževju, ki je trajalo ves dan, na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) štel ptice na prenočišču. Med štetjem čapelj sem na suhem drevesu nedaleč proč opazil škrjančarja Falco subbuteo. Ko sem prehodil kakšnih petdeset metrov v smeri sokola, sem opazil, da ptice ni več. A je medtem, ko sem gledal v tisto smer, na isto vejo priletel bistveno večji sokol. Ker sokol selec Falco peregrinus tu jeseni pogosto lovi, sem sprva pomislil nanj. Vendar sem že skozi daljnogled opazil, da ima enotno rjav hrbet s kontrastno temnimi konicami peruti in repom. Proti sokolu sem nemudoma usmeril teleskop in si ogledal še nekaj drugih njegovih značilnosti. Nisem se zmotil glede barve peruti. Na obrazu sprva sploh nisem opazil brka, ki je bil zelo tanek in svetel. Cez in nad očmi je bila opazna temna črta, ki je bila v močnem kontrastu s svetlo progo, potekajočo po robu glave. Proga se je postopoma prelila v svetlo rjavo glavo. Po prsih in trebuhu so bile posejane pike. Ko je ptica po nekaj minutah opazovanja vzletela, sem opazil še temno obarvana krovna peresa na spodnji strani peruti. Vsi znaki so kazali, da gre za odraslo ptico. To je drugo opazovanje sokola plenilca na zadrževalniku Medvedce v zadnjih nekaj letih in četrto na Dravskem polju (glej Vogrin 1996, Kerček 2005A). Podatek je potrdila Nacionalna komisija za redkosti - KRED (8. zapis za Slovenijo po 1.1.1950 - A8). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Mokož Rallus aquaticus Water Rail - a not fully feathered juvenile observed on 7 Aug 2009 at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia); this is the first confirmed breeding record of this species for the site, where up to 10 pairs are estimated to breed 7.8.2009 sem med obiskom zadrževalnika Medvedce (UTM WM53) opazoval še ne povsem operjenega mladiča mokoža, ki je hodil med polomljenim trstom Phragmites australis in šašjem na robu notranjega kanala. Mladič je imel operjen trup in peruti, medtem ko so bili rep, del glave in del hrbta še povsem pokriti s puhom. Kljun je bil bistveno krajši od kljuna odraslega osebka in zelo temen. V bližini opazovanega mladiča se je zadrževal odrasel osebek, nedaleč stran pa še drugi mladostni osebek. Ta je bil temnejši in s temnejšim kljunom, kot je prikazano v priročnikih za določanje ptic, vendar že precej večji od prej opisanega mladiča. Gre za prvo opazovanje neoperjenega mladiča mokoža na zadrževalniku, ki je sicer pogost poletni gost območja (Bordjan & Božič 2009). S tem opazovanjem je mokož tudi potrjena gnezdilka zadrževalnika, kjer sicer po naših ocenah gnezdi do 10 parov (Božič et al. 2009). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Mala tukalica Porzana parva Little Crake - confirmed breeding at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). A male with small nestling seen on 7 Jul 2009 and a female with two partly downy juveniles on 7 Aug 2009. Display calls by a male also heard several times in the second half of April 2009. Little Crake is very rare breeding bird in Slovenia; breeding was confirmed only twice before 2009. Dne 7.7.2009 sem pregledoval zadrževalnik Medvedce (UTM WM53) v okviru rednega štetja vodnih ptic in ujed. Kmalu po prihodu na visokovodni nasip zadrževalnika na severni strani sem okoli poldneva opazil samea male tukaliee, ki se je spreletel iz manjšega sestoja šašja na SZ koneu vodnega dela zadrževalnika, stekel čez odprto vodno površino in kmalu nato izginil v sestoju rogoza. Malo tukalieo sem opazoval na delu zadrževalnika, kjer je bilo med 11. in 23.4.2009 večkrat slišano svatovsko oglašanje samea te vrste (M. Kerček osebno, lastni podatki). Pol ure kasneje sem med štetjem rae ob širokem pasu rogoza na južni strani zadrževalnika najprej zagledal majhnega, povsem črnega begavea, trenutek zatem pa še samea male tukaliee. Oba sta se ves čas opazovanja gibala vzdolž roba vegetaeije. Mladič je pri tem ves čas sledil sameu na majhni razdalji. Opazovanje je trajalo vsaj minuto. Lokaeiji opazovanj male tukaliee sta med seboj oddaljeni približno 500 metrov (opazovanje L. Božič). Dne 7.8.2009 sem v pasu obvodne vegetaeije notranjega kanala opazoval dva mladiča male tukaliee v spremstvu odrasle samiee. Bila sta manjša od samiee in med perjem sem še vedno opazil puh. Oeenil sem, da mladiča še nista sposobna leteti. Nedaleč od skupiniee sem opazil še en mladostni osebek, ki pa je bil povsem operjen in po mojem že sposoben letenja. Zaradi tega ni mogoče izključiti možnosti, da je priletel od drugod (opazovanje D. Bordjan). Na podlagi omenjenih opazovanj oeenjujeva, da so leta 2009 na zadrževalniku gnezdili najmanj trije pari malih tukalie. V obdobju 2002—2008 je bila mala tukaliea na zadrževalniku redka preletniea in poletna gostja. 29.4.2007 je bilo prvič zabeleženo svatovsko oglašanje samea, ki nakazuje možnost gnezdenja že pred letom 2009 (Bordjan & Božič 2009). Mala tukaliea je v Sloveniji izjemno redka gnezdilka. V obdobju Ornitološkega atlasa Slovenije je bila odkrita samo v treh kvadratih v osrednji Sloveniji in na Obali, gnezdenje pa ni bilo potrjeno (Geister 1995). Kasneje je bila v gnezditvenem obdobju odkrita še na nekaj območjih oziroma lokalitetah v SV Sloveniji: mrtvieah na spodnjem delu Mure (BraČKO 2000, Z. Salamun osebno), ribniku Vrbje pri Žaleu, Račkih ribnikih (Vogrin 1999 & 2003) in ribniku Podvinei pri Ptuju (Ž. Salamun osebno). Gnezdenje je bilo potrjeno le na ribniku Vrbje in Račkih ribnikih, kjer so bili v obeh primerih opazovani malo operjeni mladiči v družinski navezi (Vogrin 2003). Luka Božič, DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptie Slovenije, Kamenškova 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozie@dopps.si Dejan Bordjan, Uliea 8. februarja 50, SI—2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.eom Mala tukalica Porzana parva Little Crake — 15 individuals observed and additional three heard on 5.9.2009 at Medvedee reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); the largest number of this speeies ever observed in Slovenia 5.9.2009 sem bil na rednem obhodu zadrževalnika Medvedee (UTM WM53), z namenom, da preštejem tamkajšnje vodne ptiee in ujede. Na začetku obhoda sem na obrobju notranjega kanala med prehranjevanjem opazoval štiri male tukaliee. Naslednje male tukaliee sem opazoval šele proti koneu obhoda, ko sem z druge strani ponovno prišel do notranjega kanala. S teleskopom sem pozorno pregledal obvodno vegetaeijo, ker se tam pogosto zadržujejo zelenonoge tukaliee Gallinula chloropus. Že takoj na začetku kanala sem opazil pet malih tukalie, ki so se skupaj prehranjevale na plavajočih listih vodnega oreška Trapa natans. Do točke, kjer sem začel popis, sem preštel že 14 osebkov (12 prvoletnih in dve samiei). Glede na njihovo veliko število sem pomislil, da jih je verjetno še nekaj na drugih delih zadrževalnika, kjer se rogoz stika z vodno površino, prekrito z vodnim oreškom. Na hitro sem preletel zahodni rob vodne površine ob rogozu in tam opazil še eno malo tukalieo. Zvečer istega dne sem čakal na prihod velikih belih čapelj Casmerodius albus na prenočišče. Ko se je stemnilo, se je začelo oglašati več malih tukalie, od katerih so bile vsaj tri na delih zadrževalnika, kjer jih med dopoldanskim obhodom nisem opazil. Zato menim, da sem tistega dne na zadrževalniku Medvedee zabeležil skupaj vsaj 18 malih tukalie. Mala tukaliea je bila v obdobju 2002—2008 najštevilčnejša in najpogostejša med koneem julija in sredino septembra, vendar smo doslej opazovali največ štiri osebke (Bordjan & Božič 2009). Po pregledu razpoložljivih virov sem ugotovil, da gre pri opisanem opazovanju za največje število malih tukalie, zabeleženih na eni lokaliteti v Sloveniji. Podobno število je bilo zabeleženo le na Cerkniškem jezeru, kjer so prešteli do 12 osebkov (Rubinic et al. 2005). Dejan Bordjan, Uliea 8. februarja 50, SI—2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e—mail: dejan.bordjan@gmail.eom Sabljarka Recurvirostra avosetta Avocet - three individuals observed at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) on 12 Jul 2008; this is the first record for the site Slika 4 / Figure 4: Sabljarka / Avocet Recurvirostra avosetta, 12.7.2008, zadrževalnik Medvedce Foto: D. Bordjan 12.7.2008 sem bil na rednem obhodu zadrževalnika Medvedce (UTM WM53). Nekje na polovici poti, ko je bil za mano že večji del štetja ptic, sem se namenil od iztoka zadrževalnika proti njegovemu skrajnemu jugovzhodnemu delu. Na tem kratkem odseku sem nato zabeležil skoraj vse pobrežnike tega opazovalnega dne. Na travniku vzhodno od zadrževalnika so se prehranjevali štirje veliki škurhi Numenius arquata in osem prib Vanellus vanellus, iz iste smeri pa sta priletela še po en rdečenogi Tringa totanus in pikasti martinec T. ochropus. Nekoliko kasneje sem slišal sprva neprepoznavno oglašanje skupine pobrežnikov. S pogledom sem sledil smeri, iz katere so prihajali ti zvoki, in opazil, kako so iz skrajnega jugovzhodnega kotička zadrževalnika vzletele tri sabljarke ter se namenile čez zadrževalnik (slika 4). Kmalu so mi izginile izpred oči. Gre za prvo opazovanje te vrste na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Priba Vanellus vanellus Lapwing - 3000 individuals roosting and foraging on 3 Mar 1995 in the flooded fields near Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) after heavy rains the night before. 2000 individuals had been seen at the same site as early as 27 Feb 1995. Dne 3. 3. 1995 zjutraj sem obiskal zadrževalnik Medvedce (UTM WM53). Vreme je bilo oblačno, zaradi obilnega nočnega dežja je bil teren ves razmočen. Na njivah v okolici zadrževalnika so zaradi poplav nastala pravcata jezerca, v katerih je plavalo ali bredlo na desetine mlakaric Anas platyrhynchos. Šele ko sem se povzpel na nasip, sem opazil, da je na njivah tudi ogromno število prib, ki so počivale ali pa iskale hrano v plitki vodi. Začel sem jih preštevati in bil kmalu prijetno presenečen, kajti njihovo število je presegalo 2000 osebkov. Po več kot dveh urah opazovanja so z zahodnega dela zadrževalnika na omenjene poplavljene njive še zmeraj priletavali posamezni osebki in manjše jate teh ptic. Končno število prib se je ustavilo pri 3000 osebkih. Po 9. uri so v manjših jatah (100-300 ptic) pričele letati proti vzhodu. Tako velikega števila prib na eni lokaliteti še nisem imel priložnosti opazovati. Dodal bi, da sem že nekaj dni prej, 27. 2. 1995, na istem mestu opazoval okoli 2000 prib. Tudi takrat je naše kraje prešla hladna fronta z obilnimi padavinami, osuševalni jarki med njivami v okolici zadrževalnika pa so prestopili bregove. Pojavljanje večjih jat prib je na območju zadrževalnika skoraj vedno povezano z neugodnimi vremenskimi razmerami za selitev (Bordjan & Božič 2009). Omenjeno opazovanje pomeni največje število prib, kar jih je bilo kdaj zabeleženih na tem območju (Bordjan & Božič 2009), verjetno pa eno izmed največjih jat v Sloveniji sploh (glej JanŽEKOVIC 1989, Božič 1992, Kmecl & Rižner 1993, Božič 1996, Tome et al. 2005). Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija Mali prodnik Calidris minuta Little Stint - 350, 621, 271 and 48 individuals counted on exposed mudflats at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 15, 17, 19 and 27 Sep 1998, respectively. 621 individuals on 17 Sep 1998 constituted the largest flock recorded in Slovenia to date. Jeseni 1998 sem na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) štel vodne ptice 15., 17., 19. in 27.9. in pri tem vsakič preštel 350, 621, 271 in 48 malih prodnikov. Ob prvem opazovanju je bilo izpraznjene 40% akumulacije, kasneje pa vedno bolj. Razen na dveh »ultimativnih« pobrežniških lokalitetah na Štajerskem, pod jezom na reki Dravi v Markovcih in bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož, se v obdobju 1978-2009 nikjer nisem srečal s tako velikimi števili malih prodnikov (glej Stumberger 1996B). Za 17.9.1998, ko sem opazoval 621 malih prodnikov, pa lahko pripišem, da gre za največje opazovanje malih prodnikov iz mojih terenskih beležk. To je tudi največja jata malih prodnikov, kadarkoli opazovana na eni lokaliteti v Sloveniji (lastni podatki). Drugod zabeležena največja števila malih prodnikov so precej manjša, vključno s Sečoveljskimi solinami, kjer je bilo preštetih največ 500 malih prodnikov (I. Skornik osebno). Borut Stumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net Puklež Lymnocryptes minimus Jack Snipe — a single individual observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, S of Pragersko, NE Slovenia) on 14 Oct 2007 - the first record of this species for the locality Dne 14.10.2007 popoldne smo v okviru izleta Mladinske sekcije DOPPS obiskali še vodni zadrževalnik Medvedce (UTM WM53). Ob južnem bregu zadrževalnika smo v letu opazili pobrežnika, ki je spominjal na kozico Gallinago gallinago. Ker smo tisti dan videli že precejšnje število kozic, smo na podlagi občutno manjše velikosti in krajšega kljuna ptico zlahka določili za pukleža. Opazovanje je prvi podatek za območje (Bordjan & Božič 2009). Časovno se ujema z viškom jesenske selitve pukležev prek južnega dela Srednje Evrope (Glutz von Blotzheim et al. 1985). Jurij Hanžel, Židovska ulica 1, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: jurij.hanzel@gmail.com Mali škurh Numenius phaeopus Whimbrel — two individuals observed on 15 Jul 2008 at Medvedce reservoir near Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia), while foraging in a flooded meadow Dne 15.7.2008 sem se zgodaj zjutraj odpravil na zadrževalnik Medvedce (UTM WM53). V sončnem in vetrovnem dopoldnevu sem imel priložnost opazovati številne zanimive vrste ptic. Med drugimi sem opazoval dva samca kostanjevke Aythya nyroca, jezero je preletel črni škarnik Milvus migrans, na suhem drevesu sredi zadrževalnika pa sta ves čas počivala dva belorepca Haliaeetus albicilla. Najbolj zanimiva vrsta, ki sem jo opazil tega dne, je bila mali škurh. Dva osebka sem opazoval med prehranjevanjem na razmočenem travniku pod nasipom zadrževalnika na vzhodni strani. Mali škurh je tukaj redek gost, saj je bilo v letih med 2002 in 2008 do tega opazovanja na zadrževalniku zbranih le šest podatkov (Bordjan & Božič 2009). Sam sem malega škurha tokrat opazoval prvič. Aleksander Koren, Zg. Leskovec 18c, SI—2285 Zg. Leskovec, Slovenija, e—mail: akoren@volja.net Veliki škurh Numenius arquata Curlew — several observations at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) in 1997, 1998 and 1999 with up to 25 individuals. Communal roost along a small pool among maize fields was registered in 1998 and 1999 V tabeli 1 predstavljam podatke o prenočevanju velikega škurha ob zadrževalniku Medvedce (UTM WM53). Kombinacija velikih blatnih površin akumulacije v času praznjenja in barjanskih tal okoliških ostankov čret škurhe privablja k prenočevanju najmanj od leta 1998. Pri tem velja poudariti, da gre po mojem vedenju za edino prenočišče, ki ga škurhi na Štajerskem tradicionalno obiskujejo. Veliki škurhi so v letih 1998 in 1999 navadno spali ob mlaki z nizkimi šaši in travo severno od nasipa ali pa na travniku pod zapornico vzhodno od akumulacije. V letu 1999 so spali dobesedno v koruzi. Žal v letu 1998 nisem zabeležil, s kakšnim posevkom je bila obdana mlaka. Tabela 1 / Table 1: Preno~evanje velikega {kurha Numenius arquata na obmo~ju zadrževalnika Medvedce v letih 19971999 / Roosting of Eurasian Curlew Numenius arquata at Medvedce reservoir in the 1997-1999 period Datum/ Ura/ Prenočišče/ Št./ Date Time Roosting site No 16.9.1997 18:0018:30 ? 2 1.11.1997 a.m. ? 2 6.4.1998 a.m. ? 1 15.9.1998 15:3019:00 mlaka s šaši/ puddle with sedges 25 17.9.1998 17:0019:30 mlaka s šaši/ puddle with sedges 22 19.9.1998 17:3019:20 na zadrževalniku/ at reservoir 3 18.8.1999 19:00- mlaka s šaši na koruzni njivi/ 5 20:20 puddle with sedges in maize field 22.8.1999 18:00- travnik pod zapornico/ 7 20:20 meadow below the weir 29.8.1999 18:00- mlaka s šaši na koruzni njivi/ 22 20:00 puddle with sedges in maize field 6.9.1999 17:00- mlaka s šaši na koruzni njivi/ 6 19:30 puddle with sedges in maize field Borut Stumberger, SI—2282 Cirkulane 41, Slovenija, e—mail: stumberger@siol.net Jezerski martinec Tringa stagnatilis Marsh Sandpiper - one individual observed at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) on 6 Sep 2008, and five on 6 Aug 2009. These are the third and the fourth records for Medvedce, respectively. The latter observation represents the highest number of individuals recorded at Medvedce to date. On both days, there were various other waders present in the flooded meadows east of the reservoir. These included 20 Snipes Gallinago gallinago and 27 Curlews Numenius arquata on 6 Sep 2008, and 31 Snipes, 1 Grey Plover Pluvialis squatarola, 3 Spotted Redshanks Tringa erythopus, 1 Redshank T. totanus, 19 Greenshanks T. nebularia and 189 Wood Sandpipers T. glareola on 6 Aug 2009. As far as Greenshank and Wood Sandpiper are concerned, this is the highest number ever recorded at Medvedce reservoir. Ob močnejšem deževju v avgustu ali septembru se na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) pogosto ustavijo številne zanimive vrste, saj so okoliške njive in travniki poplavljeni. Po takšnem deževju sem dvakrat, 6.9.2008 in 6.8.2009, opazoval jezerskega martinca, ki je na zadrževalniku izjemen preletni gost (Bordjan & Božič 2009). Septembra 2008 je mene in dva prijatelja v smeri od vzhoda proti zahodu preletel en osebek. Avgusta 2009 sem med številnimi drugimi pobrežniki na travnikih vzhodno od zadrževalnika opazoval pet jezerskih martincev. Gre za opazovanje največje skupine osebkov te vrste na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009) in eno večjih v Sloveniji (Stumberger 1991, L. Božič osebno). Večje število opazovanih jezerskih martincev je bilo nekajkrat zabeleženo samo v bazenih tovarne sladkorja pri Ormožu (L. Božič osebno). Dne 6.9.2008 se je na poplavljenih površinah zunaj zadrževalnika prehranjevalo še 20 kozic Gallinago gallinago in 27 velikih škurhov Numenius arquata, 6.8.2009 pa 31 kozic, sedem velikih škurhov, črna prosenka Pluvialis squatarola, trije črni Tringa erythopus, en rdečenogi T. totanus, 19 zelenonogih T. nebularia in 189 močvirskih martincev T. glareola. Pri zadnjih dveh vrstah gre za največje število opazovanih osebkov na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009) in celotnem Dravskem polju (Vogrin 1998). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Sivi galeb Larus canus & rjavi galeb L. fuscus fuscus Common Gull & Lesser Black-backed Gull - 21, 26 and 46 Common Gulls observed on 15, 16 and 17 Mar 2009, respectively, among migrating Black-headed Gulls L. ridibundus at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia). In the evening of 22 Mar 2009, 64 Common Gulls and 3 Lesser Black-backed Gulls were seen migrating over the reservoir, together with Black-headed Gulls. For both species, this is the highest number of individuals recorded at Medvedce reservoir so far, only the third record as far as the latter species is concerned. V marcu poteka na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) selitev rečnega galeba Larus ridibundus, zato sem bil leta 2009 še posebej pozoren na to vrsto. Prve večje skupine rečnih galebov sem zabeležil med spremljanjem preleta prib Vanellus vanellus 16. in 17.3.2009. Takrat je predvsem v jutranjih in večernih urah zadrževalnik preletelo 274 in 585 osebkov. Skupaj z rečnimi galebi so med 15. in 17.3.2009 zadrževalnik preleteli tudi sivi galebi, 15.3. 21 osebkov (A. Koren osebno), 16.3. 26 in 17.3. 46 osebkov. Da se z rečnimi galebi selijo poleg sivih še druge vrste galebov, sem imel priložnost opazovati 22.3.2009. Tega dne so rečni galebi vse dopoldne preletavali zadrževalnik, vendar drugih vrst nisem opazil. Zvečer je že skoraj v temi skupaj s 159 rečnimi priletelo še 64 sivih in trije rjavi galebi. Prišleki so se za kratek čas ustavili, vendar stran od počivajočih rečnih galebov, ter kmalu nadaljevali pot v smeri proti Ptujskemu jezeru. Vsi trije rjavi galebi so bili odrasli osebki in so pripadali podvrsti L. f. fuscus. Tako pri sivem kot pri rjavem galebu gre za največje opazovano število osebkov na zadrževalniku. Za rjavega je to šele tretji podatek za zadrževalnik (Bordjan & Božič 2009). Galebi so na selitvi prileteli iz smeri zahod-jugozahod, po kateri prileti velika večina vodnih ptic in ujed na spomladanski selitvi. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Kaspijska čigra Hydroprogne caspia Caspian Tern - three individuals (2 Ad., 1 Juv.) observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 17 Sep 1998 Dne 17.9.1998 sem na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53) med 17:00 in 19:30 h opazoval tri kaspijske čigre. Sedele so na majhnem otočku nedaleč meniha in tu potem tudi prenočile. Na neprestano prosjačenje (cviljenje) in celo drezanje mladiča sta odrasli čigri odgovarjali z različnimi oblikami komfortnega vedenja v obliki čiščenja perja, raztegovanja peruti in počitkom. Pa tudi z obračanjem glave. Verjetno sem se srečal z osebki v družinski navezi, ki so za počitek na selitvi izbrali obsežne in z vodo obdane blatne površine pretežno izpraznjene akumulacije. Borut Štumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net Kaspijska čigra Hydroprogne caspia Caspian Tern - one individual observed while hunting over Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) on 8 Apr 2009 and one over Družmirsko jezero (UTM WM03, E of Šoštanj, NE Slovenia) on 29 Jul 2009; this is the third record for Medvedce and the second for Družmirsko jezero V Sloveniji je kaspijska čigra redek gost na selitvi. Z vrsto sem se prvič srečal 8.4.2009 med spomladanskim obiskom zadrževalnika Medvedce (UTM WM53). Nad ribnikom v vtočnem delu zadrževalnika sem opazil veliko čigro z močnim rdečim kljunom, temnimi nogami ter jasno vidnimi temnimi primarnimi peresi na spodnji strani peruti. Ugotovil sem, da opazujem kaspijsko čigro. Osebek je večkrat preletel omenjeni ribnik v obeh smereh, nato pa še nekaj časa lovil nad osrednjim ribnikom. Vrsta je bila dotlej na zadrževalniku opazovana dvakrat (Bordjan 2007A, Bordjan & Božič 2009). Drugič sem vrsto opazoval 29.7.2009 nad ugrezninskim Družmirskim jezerom, ko je en osebek dalj časa uspešno lovil ribe. Gre za drugo opazovanje kaspijske čigre na Šaleških jezerih (Gregori & Sere 2005). Aleksander Koren, Zg. Leskovec 18c, SI-2285 Zg. Leskovec, Slovenija, e-mail: akoren@volja.net Kaspijska čigra Hydroprogne caspia Caspian Tern — 10 individuals observed at Medvedce reservoir S of Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) on 6 Sep 2009, while fish hunting at a clay-pit nearby. This is the fourth record for Medvedce and the highest number of individuals recorded in Slovenia to date. 6.9.2009 sem bil na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53). Štetje ptic sem opravil že dan prej, zato sem beležil samo vrste, ki jih prejšnji dan nisem opazil. Ko sem že mislil, da bodo trije labodi grbci Cygnus olor edina nova vrsta tega dne, sem zaslišal zame nenavadno oglašanje. Bilo je nekaj med oglašanjem sive čaplje Ardea cinerea in čopastega ponirka Podiceps cristatus. Ob pogledu v nebo sem opazil samo rečne galebe Larus ridibundus, ki so se vračali na zadrževalnik. Ker nisem opazil nič takega, čemur bi lahko pripisal oglašanje, sem se začel ozirati v vse smeri. Vsakokrat, ko sem pogledal v smer oglašanja, sem opazil prej omenjene rečne galebe. Šele ko sem jih pogledal četrtič, sem opazil, da Slika 5 / Figure 5: Kaspijska čigra / Caspian Tern Hydroprogne caspia, 6.9.2009, glinokop severno od zadrževalnika Medvedce. Foto: D. Bordjan gre v resnici za kaspijske čigre. Po velikosti in obarvanosti so bile na hitro podobne rečnim galebom, vendar so imele črno kapico na glavi ter močan in izrazito rdeč kljun. Bilo jih je 10. Cigre so najprej nekaj minut krožile nad zadrževalnikom, nato pa so se na njegovem zahodnem delu pričele dvigovati. Ob menjavi daljnogleda s teleskopom sem jih izgubil iz vidnega polja. Ko sem že menil, da so odletele v običajni smeri selitve, so se ponovno prikazale nad zadrževalnikom. Po nekaj krogih so odletele proti severu ter se nad novim glinokopom pri smetišču blizu Pragerskega začele naglo spuščati in dvigati. Kmalu sem ugotovil, da to vedenje pomeni, da lovijo. Med njimi so letali še mlad sokol selec Falco peregrinus in rečni galebi. Z avtomobilom sem se odpeljal z zadrževalnika proti glinokopu in jih tam opazoval med lovom. Pri tem so letale nad vodno površino, se vsake toliko ustavile v zraku, namerile in naglo strmoglavile v vodo. Kadar so bile pri lovu uspešne, so jih takoj pričeli preganjati rečni galebi (slika 5). V nekaj primerih so galebi pripravili čigre, da so svoj plen izpustile. Po dobrih 15 minutah lova so čigre posamič odletele proti zadrževalniku, kjer so še nekaj časa krožile in se nato usedle na meni nevidno mesto. To je šele četrto opazovanje kaspijske čigre na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009, Koren 2009). Kljub več objavljenim opazovanjem kaspijske čigre v Sloveniji (Komisija za redkosti 1993, Sovinc & Sere 1994, Celik 1993, Božič 1994, Gombač 1994, Denac 1995, Kmecl & Rižner 1995, Stumberger 1996A, Božič 1997, Košir 1997, Sovinc 1999, Ciglič 1999, Bordjan & Božič 2009), je bilo doslej opazovanih največ šest osebkov. Takšno število kaspijskih čiger je bilo zabeleženo štirikrat (Komisija za redkosti 1993, Sovinc & Sere 1994, Gombač 1994, Božič 1997), enkrat pa so bili opazovani štirje osebki (Košir 1997). Tako kot pri mnogih drugih opazovanjih kaspijske čigre je tudi mojemu opazovanju verjetno botrovalo deževno vreme prejšnjih dni. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Močvirska uharica Asio flammeus Short-eared Owl - single individuals observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 1 Apr, 28 May and 23 Sep 2009. The first observations were made while the owls were hunting in the late afternoon and evening hours, the last one when one of the birds was flushed from its daily roost in the meadow. These are the first records for the area. The observation in May represents the first record during the breeding season in Slovenia in recent times. Dne 1.4.2009 sem na zadrževalniku Medvedce (UTM WM 53) v večernih urah štel ptice na prenočišču. S severnega nasipa, in sicer na delu, kjer se konča notranji kanal, sem opazil srednje veliko rjavo ptico, ki je letela tik nad njivami severno od zadrževalnika. Sprva sem pomislil na samico pepelastega lunja Circus cyaneus, ki v tem času na zadrževalniku redno prenočuje. Zaradi nekoliko drugačnega tona rjave barve sem ptico pogledal še skozi teleskop. Takoj sem opazil, da gre za sovo, ki je s počasnimi zamahi letela nizko nad tlemi. V sovi, ki se je približevala zadrževalniku, sem prepoznal močvirsko uharico. Počasi je priletela nad travnik severno od nasipa in zaokrožila. Spremljal sem jo še nadaljnjih pet minut, ko je neutrudno lovila med notranjim kanalom zadrževalnika in njivami kakšnih 500 metrov severno od zadrževalnika. Na najbližji točki se mi je močvirska uharica približala na slabih 50 metrov. Med letom se je večkrat hitro spustila na tla, vendar nisem opazil, da bi kaj ujela. Iz vidnega polja sem jo izgubil, ko je v nizkem letu proti zahodu izginila za nasipom zadrževalnika (opazovanje D. Bordjan). Med opazovanjem in štetjem vodnih ptic na zadrževalniku Medvedce sem 28.5.2009 v poznih popoldanskih urah nenadoma zagledal sovo, ki je priletela s severne smeri in se začela spreletavati nad visokovodnim nasipom in bližnjim travnikom. Enkrat se je tudi za kratek čas usedla na pokošen travnik, nato pa odletela vzdolž nasipa v smeri proti iztoku zadrževalnika, kjer sem jo izgubil iz vidnega polja. Sovo sem si lahko na razdalji 50-100 metrov dobro ogledal iz različnih zornih kotov in jo brez težav določil za močvirsko uharico. Nanjo sem opozoril tudi Tadeja Trstenjaka, ki je fotografiral ptice v bližini, vendar se mu zaradi oddaljenosti ni posrečilo narediti uporabnih posnetkov. Ceprav sem ta dan ostal na zadrževalniku do trde teme, močvirske uharice nisem več videl (opazovanje L. Božič). Dne 23.9.2009 sva sredi dneva z A. Plojem štela vodne ptice na zadrževalniku. Ko sva se okoli 14:30 h po severnem delu visokovodnega nasipa vračala proti avtomobilu, je iz trave na zunanjem delu nasipa, dva metra stran od naju, zletela močvirska uharica. Popolnoma presenečena sva jo z daljnogledom spremljala kakšnih 15 sekund, dokler ni v nizkem letu izginila za koruzno njivo približno 200 stran. Domnevam, da je sova zletela, ker sva se s kolegom prav na tisti točki za hip ustavila. 15 minut prej sva namreč šla mimo v nasprotni smeri, vendar je nisva opazila (opazovanje L. Božič). Opisana opazovanja so prvi podatki o pojavljanju močvirske uharice na območju zadrževalnika Medvedce (M. Kerček osebno, lastni podatki). Pri drugem opazovanju je zanimiv datum pojavljanja, saj močvirska uharica v zadnjem času ni bila nikjer v Sloveniji zabeležena v gnezditvenem obdobju. Vsa objavljena spomladanska opazovanja so iz mesecev marca in aprila (Tome & Vrezec 1997, Božič 2001, Sere 2003, Sere & Omerzel 2008, Skoberne 2008), ko poteka selitev vrste (Bauer et al. 2005). V bližnji okolici je bila opazovana že aprila 2007. Na isti lokaciji se je zadrževala skoraj ves mesec, v tem času pa je bila opazovana štirikrat. 18.4.2007 je bil opazovan tudi območni let. Avtor opazovanja dopušča celo možnost gnezdenja (Vogrin 2009). Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@dopps.si Luka Božič, Kamenškova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@gmail.com Čebelar Merops apiaster Bee-eater - on 3 May 2008, two individuals flying over the area east of Medvedce reservoir near Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia) Dne 3. 5. 2008 sem obročkal ptiče v mejici med pragerskimi glinokopi in vasjo Sestrže (UTM WM53), vzhodno od zadrževalnika Medvedce. Nekje sredi dopoldneva sem v zraku zaslišal znano oglašanje čebelarja. Pograbil sem daljnogled in v zraku pričel iskati nepričakovane preletnike. Dokaj visoko sta proti vzhodu letela dva osebka, ki sem ju v vidno polje daljnogleda ujel zadnji trenutek. Franc Bračko, Gregorčičava 27, SI-2000 Maribor, Slovenija Rdečegrla cipa Anthus cervinus Red-throated Pipit - one individual on 27 Oct at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). The species is rare on autumn migration in Slovenia. 27.10.2009 sem obiskal zadrževalnik Medvedce pri Pragerskem (UTM WM53). S teleskopom na rami, sem se peš odpravil po nasipu. Po dobrih desetih minutah hoje, sem v zraku zaslišal značilno oglašanje rdečegrle cipe. Glede na to, da to vrsto dobro poznam tudi po oglašanju, sem jo začel vabiti s piskom, ki še najbolj spominja na »žalostno ali jokajočo« plašico. Takoj, ko me je zaslišala, se je spustila na blatna tla in začela iskati hrano. Moram priznati, da je omenjeno cipo zelo težko spoznati v jesenskem perju, ko ni značilno rjasto-rdečkasto obarvana po grlu in delno po prsih, tako kot spomladi. Oglašanje v zraku pa je za dobrega poznavalca nezamenljivo. Ob tem bi še dodal, da je pri nas rdečegrla cipa na preletu veliko bolj pogosta v spomladanskem času (konec aprila / začetek maja), za razliko od jesenskega preleta, ko je v mesecu oktobru dejansko zelo redka. Dare Šere, SCOP, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI—1000 Ljubljana, Slovenija, e—mail: dsere@pms—lj.si Pegam Bombycilla garrulus Waxwing — 30 individuals flying over Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 11 Feb 2009, and 75 individuals observed there on 3 Mar 2009. The species had not been previously recorded at the site. V drugi polovici zime 2008/2009 so se na širšem območju Maribora pojavili pegami in se tu zadrževali še vse do sredine aprila (F. Bracko & M. PremZL osebno, lastni podatki). Dne 11.2.2009 sem manjšo jato opazoval tudi na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53). Pegami so zadrževalnik le preleteli v nizkem letu in nadaljevali pot v smeri Trnovca. Ocenil sem, da je bilo v jati okoli 30 osebkov. Manj kot mesec dni kasneje je pegame na zadrževalniku opazoval tudi M. Premzl. Dne 3.3.2009 je 75 osebkov kratek čas počivalo v pasu dreves ob Polskavi. To sta prvi opazovanji pegamov na območju zadrževalnika (D. Bordjan osebno). Luka Božič, Kamenškova 18, SI—2000 Maribor, Slovenija, e—mail: luka.bozic@dopps.si Modra taščica Luscinia svecica Bluethroat — adult female on 14 Sep 2003 and first-year male on 16 Sep 2007 caught and ringed in a lush hedgerow SE of Pragersko near Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) V mejici z bujno vegetacijo med Pragerskimi glinokopi in Sestržami nedaleč od zadrževalnika Medvedce (UTM WM53), sem 14.9.2003 ujel in obročkal odraslo samico modre taščice. V mrežo se je ujela v jutranjem mraku ob predvajanju posnetka vrtne penice Sylvia borin s kasetofonom oziroma t.i. "nočnega efekta". Posnetek sem pričel predvajati že pred četrto uro zjutraj. Drugi osebek, prvoletnega samca, sem na tem območju obročkal 16.9.2007 na isti lokaliteti. Z modro taščico se v SV Sloveniji zelo redko srečujemo, verjetno tudi zaradi pomanjkanja ustreznega habitata oziroma večjih trstišč, kjer se na selitvi običajno ustavlja. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI—2000 Maribor, Slovenija Pisana penica Sylvia nisoria Barred Warbler — three pairs breeding in over 2 km long hedgerow between Pragersko and Sestrže near Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) in 2008. Four adults and two juveniles caught and ringed in Jun and Jul of the same year. V več kot 2 km dolgi in naravovarstveno pomembni mejici med Pragerskimi glinokopi in vasjo Sestrže (UTM WM53) so leta 2008 gnezdili trije pari pisane penice. Že v začetku maja sem zabeležil tri intenzivno pojoče samce, junija pa sem dva samca in dve samici tudi ujel in obročkal. Julija sta se ujela še dva mladostna osebka. Pisana penica je na Dravskem polju redka in maloštevilna gnezdilka, v bližnji okolici gnezdi nekaj parov le na kopenskem delu zadrževalnika Medvedce (Kerček 2009, D. Bordjan osebno). Omenjena mejica poteka sredi obsežnih, intenzivnih monokulturnih njiv, sestavljajo pa jo v glavnem vrbe Salix sp., črni bezeg Sambucus nigra, robida Rubus sp., trst Phragmites australis in različne visoke zeli. Mejica je naravovarstveno pomembna zaradi gnezdenja pisane penice in nekaterih drugih ogroženih vrst ptic, vendar ni deležna nobenega varstva. Ogroža jo predvsem izsekavanje s strani kmetov iz pragerske smeri. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI—2000 Maribor, Slovenija Mali muhar Ficedula parva Red-breasted Flycatcher — one first-year individual caught and ringed in a hedgerow at Sestrže, between Pragersko and Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). This is the first individual ringed in NE Slovenia to date. 31.8.2009 sem v mejici med Pragerskim in Medvedcami, v bližini vasi Sestrže (UTM WM53), ujel v mrežo malega muharja. Čeprav mi ga dotlej še nikoli ni uspelo ujeti, pri določanju nisem imel težav. To je res majhna ptica, s težo zgolj 8.9 grama in dolžino peruti 67 mm. Po velikosti je velik kot srednje velika listnica. Določil sem ga za prvoletnega, še najbolj pa sem bil navdušen nad belino v desetih repnih peresih. Nekaj podobnega je mogoče videti le še pri repaljščici Saxicola rubetra. Z obročkom LJUBLJANA SLOVENIJA AS 82785 sem ga kasneje izpustil. Po podatkih obročkovalcev ptic (F. Bračko & D. Sere osebno) je to prvi obročkani mali muhar v SV Sloveniji. Edini znani podatek s tega dela Slovenije je opazovanje enega osebka pri Bukovcih leta 1986 (Janžekovič 1986). Iztok Vreš, Grogova 6, SI—2310 Slovenska Bistrica, Slovenija Brkata sinica Panurus biarmicus Bearded Reedling - two individuals (a male and a female) caught and ringed on 11 Feb 2008, one individual heard calling on 27 Oct 2009 and six individuals (3 males, 3 females) caught and ringed on 30 Oct 2009 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). 27.10.2009 sem obiskal zadrževalnik Medvedce pri Pragerskem (UTM WM53). Na{ obročkovalec I. Vre{ je imel postavljene mreže med grmovjem, jaz pa sem se odločil, da napravim obhod okoli vodnega telesa. Takoj na začetku obhoda so me presenetile {tevilne velike bele čaplje Casmerodius albus, saj sem jih na{tel kar 188. Kar naenkrat pa sem zasli{al iz trstičja obdanega z rogozom, značilno ogla{anje brkate sinice. Imel sem občutek, da se je ogla{ala samo ena (1). Ko sem ta dogodek ob prihodu omenil Iztoku, mi je dejal, da je 11.2.2008 na tem mestu že uspel obročkal dve brkati sinici (S in $). Še najbolj pa sem bil vesel Iztokovega telefonskega klica te dni, v katerem mi je sporočil, da je 30.10.2009 na zadrževalniku Medvedce obročkal kar {est brkatih sinic in 3$). Ob teh podatkih lahko sklepam, da se brkata sinica na omenjenem območju pojavlja na jesenski in zgodnje spomladanski selitvi. Dare Šere, SCOP, Prirodoslovni muzej Slovenije, Pre{ernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si Literatura za celo rubriko / References for the whole section Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vogel Mitteleuropas. - AULA Verlag, Wiebelsheim. BirdLife international (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. - BirdLife Conservation Series No. 12. BirdLife International, Cambridge. Bombek, D. (2003): Postovka Falco tinnunculus & veliki srakoper Lanius excubitor. - Acrocephalus 24 (118): 111. Bordjan, D. (2005): Plevica Plegadis falcinellus. - Acrocephalus 26 (124): 47. Bordjan, D. (2007A): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 28 (132): 41. Bordjan, D. (2007B): Veliki klinkač Aquila clanga & Zlata prosenka Pluvialis apricaria. - Acrocephalus 28 (133): 80-81. Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija). - Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. Božič, B. (1992): Priba Vanellus vanellus. - Acrocephalus 13 (54): 155. Božič, L. (1994): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 15 (65/66): 153. Božič, L. (1996): Navadna prosenka Pluvialis apricaria. - Acrocephalus 17 (78/79): 163. Božič, L. (1997): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 18 (80/81): 43. Božič, L. (1998): Plevica Plegadis falcinellus. - Acrocephalus 19 (89): 114-116. Božič, L. (2001A): Črna prosenka Pluvialis squatarola. - Acrocephalus 22 (104/105): 57. Božič, L. (2001B): Poročilo nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997-2000. - Acrocephalus 22 (106/107): 109-113. Božič, L. (2001c): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 22 (106/107): 115-120. Božič (2005): Rezultati januarskega {tetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-138. Božič, L., KerCek,M.& Bordjan,D. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 181-193. Bračko, F. (2000): Reka Mura. pp. 161-171 In: Polak, S. (ed.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. - Monografija DOPPS {t. 1. Dru{tvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Bračko, F. & JanŽekovič, F. (1992): Plevica Plegadis falcinellus. - Acrocephalus 13 (50): 21. Ciglič, H. (1999): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 20 (93): 60. Cramp, S. (ed.) (1986): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. Volume I. Ostrich to Ducks. - Oxford University press, Hong Kong. Cramp, S. (ed.) (1998): The Complete Birds of the Western Palearctic on CD-ROM. - Oxford University Press, Oxford. Celik, T. (1993): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 14 (60): 166. Denac, D. (1995): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 16 (68/69/70): 83. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N., Bauer, K.M. & Bezzel, E. (eds.) (1985): Handbuch der Vogel Mitteleuropas, Band 7. - AULA Verlag, Wiesbaden. GombaČ, (1994): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 15 (65/66): 154. Gregori, J. & Sere, D. (2005): Ptiči Šale{kih jezer in okolice. - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Hallmann, B., Gillings, S. & Jerrentrup, H. (1997): Ruddy Shelduck Tadorna ferruginea. pp. 82 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. JanŽekovič, F. (1986): Mali muhar Ficedula parva. - Acrocephalus 7 (29): 44. JanŽekovič, F. (1989): Priba Vanellus vanellus. - Acrocephalus 10 (39/40): 22. Kerček, M. (2005A): Sokol plenilec Falco cherrug. — Acrocephalus 26 (127): 198. Kerček, M. (2005B): Ptice akumulacije Medvedce. — Diplomsko delo, Univerza v Mariboru. Kmecl, P. (2005): Plevica Plegadis falcinellus. — Acrocephalus 26 (124): 47. Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. — Acrocephalus 14 (56/57): 4—31. Kmecl, p. & Rižner, K. (1995): Severna čigra Sterna caspia. — Acrocephalus 16 (73): 197. Komisija za redkosti (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. — Acrocephalus 14 (58/59): 99—119. Koren, a. (2009): Kaspijska čigra Hydroprogne caspia. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 219. Košir, m. (1997): Zanimivosti od koderkoli: Sava pri Ljubljani. — Acrocephalus 18 (83): 121—124. MaTVEJEV, S.D. & Vetelj, S. (1984): Rjasta raca Tadorna ferruginea. — Acrocephalus 5 (19/20): 23. Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vogel der Schweiz. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin. Rubinic, B., Mihelič, T. & Božič, L. (2005): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. 4. vmesno poročilo: rezultati popisov v sezoni 2005. Naročnik: Agencija Republike Slovenije za okolje & Ministrstvo za okolje in prostor. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Smole, J. (2002): Plevica Plegadis falcinellus. — Acrocephalus 23 (110/111): 50. Snow, D.W. & Perrins, C.M. (eds.) (1998): The Birds of the Western Palearctic. Concise Edition. Volume 1. Non-Passerines. — Oxford University Press, Oxford. Sovinc, A. (1995): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1992. Poročilo komisije za redkosti. — Acrocephalus 16 (71): 113—116. Sovinc A. (1996): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1994. Poročilo komisije za redkosti. — Acrocephalus 17 (75/76): 76—79. Sovinc, A. (1997): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995. Poročilo komisije za redkosti. — Acrocephalus 18 (84): 151—156. Sovinc, A (1999): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1996. Poročilo komisije za redkosti. — Acrocephalus 20 (92): 24—30. Sovinc, A. & Sere, D. (1994): Ornitološka kronika za leto 1992. — Acrocephalus 15 (64): 102—106. Sere, D. (2003): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 24 (116): 34. Sere, d. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983—2008. — Scopolia Suppl. 4—2009. Sere, D. & Omerzel, D. (2008): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 29 (137): 115—116. Skoberne, A. (2008): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 29 (137): 116. Stumberger, B. (1991): Pojavljanje jezerskega martinca Tringa stagnatilis v Sloveniji. — Acrocephalus 12 (48): 75—80. Stumberger (1996A): Rjasta gos Tadorna ferruginea. — Acrocephalus 17 (74): 30. Stumberger, B. (1996B): Prodniki Calidris var. — Acrocephalus 17 (78/79): 163—164. Stumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (102/103): 271—274. Stumberger, B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. — Acrocephalus 23 (110/111): 43—47. Tome, D. & Vrezec, A. (1997): Močvirska uharica Asio flammeus najdena na Ljubljanskem barju. — Acrocephalus 18 (84): 143—147. Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. — Monografija DOPPS št. 3. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Vogrin, M. (1996): Sokol plenilec Falco cherrug. — Acrocephalus 18 (75/76): 84. Vogrin, M. (1998): Occurrence and passage of Wood sandpiper Tringa glareola and Green sandpiper Tringa ochropus on the Dravsko polje, north—eastern Slovenia. — Wader Study Group Bulletin 87: 55—58. Vogrin, M. (1999): Breeding birds of Rače ponds in NE Slovenia and their trends during 13 years. — Ornis Svecica 9: 127—132. Vogrin, M. (2003): The nesting of Little Crake Porzana parva, in Slovenia. — Rivista Italiana di Ornitologia 78 (1): 93—95. Vogrin, M. 2009: Ptice med Pohorjem in Halozami. pp. 465—489 In: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik Občine Slovenska Bistrica III. — Slovenska Bistrica. Vsebina letnika 30 (2009), št. 140-143: str. 1-228 Contents of Volume 30 (2009), No. 140-143: pp. 1-228 Originalni članki / Original articles Boev, Z.: Status of the Gannet Morus bassanus in the Black Sea region (E Bulgaria) [Status strmoglavca Morus bassanus v Crnomorski regiji (V Bolgarija)], 31-34. Bordjan, D., Božič, L.: Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008 [Waterbirds and raptors occurring in the area of Medvedce reservoir (Dravsko polje, NE Slovenia) during the 2002-2008 period], 55-163. Božič L., Kerček, M. & Bordjan, D.: Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja [Nature-conservancy evaluation of the birds of Medvedce reservoir (NE Slovenia), and the existing threat factors], 181-193. Cosolo, M., Utmar, P., Roppa, F. & Sponza, S.: Interactions between fish resources and Cormorants Phalacrocorax carbo in the Grado and Marano lagoon (NE Italy) [Interakcije med ribogojništvom in kormorani Phalacrocorax carbo v lagunah Grado in Marano (SV Italija)], 17-23. Kerček, m.: Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) [Breeding birds in the terrestrial part of Medvedce reservoir (NE Slovenia)], 165-179. Vrezec, a.: Insects in the White Stork Ciconia ciconia diet as indicators of its feeding conditions: the first diet study in Slovenia [Žuželke v prehrani bele štorklje Ciconia ciconia kot indikatorji njenih prehranskih razmer: prva raziskava prehrane vrste v Sloveniji], 25-29. Vukelič, E.: Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija) [Effects of meadow management practices on the breeding birds of Ljubljansko barje (central Slovenia)], 3-15. Kratki prispevki / Short communications Bordjan, D., Kerček, M. & Božič, L.: Seznam ptic, ugotovljenih na območju zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) [A list of birds recorded in the area of Medvedce reservoir (NE Slovenia)], 195-198. Mascia, F.: First record of Richard's Pipit Anthus richardi in Slovenia [Prvi zapis za ostrožno cipo Anthus richardi za Slovenijo], 35-36. Sere, D.: Najdbe obročkanih ptičev na zadrževalniku Medvedce in okolici (SV Slovenija) [The recoveries of ringed birds at Medvedce reservoir and its surroundings (NE Slovenia)], 199-208. Uvodniki / Editorials Božič, L. : Zadrževalnik Medvedce v mreži evropskih mokrišč - danes in jutri [Medvedce reservoir in the network of European wetlands -today and tomorrow], 49-53. Kmecl, P.: Na novi poti [On a New Path], 1-2. Iz ornitoloske beležnice / From the ornithological notebook No. 140 Slovenija / Slovenia: Ardea cinerea, Ciconia ciconia, Branta leucopsis, Tadorna tadorna, Milvus milvus, Aegypius monachus, Circus macrourus, Falco columbarius, Grus grus, Asio otus, Athene noctua, Apus apus, Dendrocopos medius, Melanocorypha calandra, Phoenicurus ochruros, Garrulus glandarius, Corvus corone cornix Hrvaška / Croatia: Coracias garrulus, Cisticola juncidis, Carpodacus erythrinus Bolgarija / Bulgaria: Larus marinus, Dendrocopos leucotos, Carduelis flammea No. 141/142/143 Slovenija / Slovenia: Nycticorax nycticorax & Himantopus himantopus, Ardea cinerea & A. purpurea, Ardea cinerea & Casmerodius albus, Plegadis falcinellus, Tadorna ferruginea, Anas penelope, Melanitta nigra, Mergellus albellus, Milvus migrans, Milvus migrans & Corvus corax, Circus aeruginosus, Falco vespertinus, Falco cherrug, Rallus aquaticus, Porzana parva, Recurvirostra avosetta, Vanellus vanellus, Calidris minuta, Lymnocryptes minimus, Numenius phaeopus, Numenius arquata, Tringa stagnatilis, Larus canus & L. fuscus fuscus, Hydroprogne caspia, Asio flammeus, Merops apiaster, Anthus cervinus, Bombycilla garrulus, Luscinia svecica, Sylvia nisoria, Ficedulaparva, Panurus biarmicus Nove knjige / New books Delany, S., Scott, D., Dodman, T. & Stroud, D. (2009): An Atlas of Wader Populations in Africa and Western Eurasia, 46-47. (Petkov, N.) Seznam recenzentov letnika 30 (2009) The list of manuscript reviewers Luka Božič (SI)* Damijan Denac (SI) Marijan Govedič (SI) Janez Gregori (SI) Marco Gustin (I) Bojidar Ivanov (BG) Tomaž Jančar (SI) Matjaž Kerček (SI) Primož Kmecl (SI)* Tomaž Mihelič (SI) Davorin Tome (SI) Peter Trontelj (SI) Marko Tucakov (SRB) Veliko zabave! Veliko pogovorov! Posebna praznična ponudba: izberi svoj Mobi in govori, kolikor hočeš. Prazniki so vedno zabavni in polni doživetij. Deli svoje prigode s prijatelji, pri tem pa naj te ne skrbi stanje na Mobiračunu. S storitvijo Povej vse se ti namreč pogovori zaračunavajo na klic in ne več na minuto. Preprosto pošlješ POVEJVSE na 1918 in že lahko klepetaš s katerimkoli od 1.300.000 uporabnikov Mobitelovega omrežja in plačaš le neverjetnih 27 centov na klic. mobi Sony Ericsson W205 79 € L(a KG376 Lynx 49 € 2330 classic 65 € Samsung E2210B 69 € Moj Mobi. Moj svet. www.mobitel.si Zaradi zaščite varnosti uporabnika in nemotenega delovanja omrežja, je dolžina klica omejena na 110 minut. Storitev Povej vse velja za vse klice, ki jih Mobiuporabniki z vključeno storitvijo opravijo v Mobiteiovem omrequ (Mobitel GSM/UMTS, Debitel ter IZI mobil). Vklop in izklop storitve sta brezplačna; zaračuna se le poslani SMS. Storitev Povej vse lahko vključite enkrat znotraj 30-dnevnega obdobja. Če Ste Storitev že vključili in izključili ter od spremembe še ni minilo 30 dni, ponovni vklop storitve ni možen. Za izklop storitve pošljite SMS s ključno besedo POVEJVSE IZKLOP na 1918 in samodejno se vklopi osnovna tarifa. Storitev se izključuje s paketoma Mobi Pogovori in Mobi SMS. Cene vključujejo DDV. Ponudba velja do odprodaje zalog. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Slike so simbolične. Več na www.mobitel.si