Leino poročilo I. državne mešane meščanske šole Josipa Jurčiča v Ljubljani za šolsko leto 1939.40 V Ljubljani 1940 * 0VyjT/\ t' . ‘ . • ' {.*-• ' vij' j v". ■ \ , t ; , • Izdalo in založilo ravnateljstvo meščanske šole Josipa Jurčiča v Ljubljani Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič) V V . N i-r . . • '.■i Ki;' ' >• • -4" T;i. ■ «'^V {. .... imy Sr tfÄ *' V" .--ÜVA .'•••'.'•V ‘A±1 4' , ' V-'"- -.-v Novo poslopje meščanske šole na Viču v Ljubljani Fakin A., ravnatelj: Desetletnica in novo poslopje meščanske šole na Tiču y Ljubljani Lepše nismo mogli proslavili desetletnice obstoja meščanske šole na Viču, kakor s lem, da je šola dobila novo poslopje, /e leta 1923. je bivša občina Vič zaprosila, da se na Viču ustanovi meščanska šola in je ustanovila fond za zidavo novega šolskega poslopja. Ta fond je rasel od leta do leta in je leta 1929. ob ustanovitvi meščanske šole znašal 510.000 din. Za to vsoto je občina kupila od M. Zadnikar stavbišče, kjer stoji danes novo šolsko poslopje. Ker se poslopje zaradi denarne krize ni moglo takoj zidati, je dulu občina stavbišče v najem Sokolskemu društvu na Viču s pogojem, da stuv-bišče takoj izprazni, ko se bo pričelo z zidavo šolskega poslopja. To se je zgodilo 10. novembra 1939, ko so zapele prve lopate in se je pričel kopati temelj stavbe. Da je stavba tako hitro rasla, srno dolžni zalivalo predvsem mestnemu županu g. dr. Adlešiču, ki je po neprestanem posredovanju svetnikov bivše viške občine, posebno mestnega svetnika Kozamernika, odbornikov društva Šole in doma in vodstva te šole, uvidel potrebo, da se šola zida. Ob 10 letnici obstoja meščanske šole na Viču je bilo šolsko poslopje slavnostno odprto dne 26. novembra 1959. Blagoslovil ga je domači župnik g. pater T. Tavčar. Poslopje je zidano po vseli higienskih zahtevkih, polno svetlobe in zraka, ima centralno kurjavo in posebno prezračevalno napravo. Učne sobe imajo parket in skoraj celostenska okna, na hodnikih je linolej. Šola ima posebno risalno in fizikalno dvorano in pel kabinetov. Velika telovadnica je opremljena z najmodernejšim telovadnim orodjem, v njej je oder z doema strunskima prostoroma in 200 posebnih stolov za prireditve. Pred telovadnico je prostor za garderobo in na nasprotni strani umivalnica in prhe. Za deška ročna dela ima šola posebno delavnico. Za gospodinjski pouk ima kuhinjo, jedilnico, pomivalnico, potrebne shrambe ter šolski vrt. Pred stavbo je okrasni vrt, za njo pa obsežno dvorišče. Taka moderna stavba mora dati že učiteljstvu novega zaleta in novega veselja do dela. Kako dobro se šele počuti duša drobnega otroka, ki o njej vse vre od brezskrbne razposajenosti in ki bi se rada vsak hip razdala širnim sončnim travnikom, kje bodo učenci občutili manj vklenjenosti: v sobah, ki smrde po črnem prašnem olju, ali o prostorih moderne učilnice, ki je kar nasmejana od čistote. zraka in svetlobe? Tudi učiteljstvo se je oddahnilo, ko je po 10 letih prestopilo prag novega šolskega poslopja, kajti od letu 1929. pa do 1959. se je meščanska šolu stiskalu v poslopju ljudske šole, ki je še zanjo pretesno. Kljub temu l>a je meščanska šola od ustanovitve letu 1929. rasla in se je že leta 19)2. razvila v popolno štirirazrednico z vzporednico o 1. ruzredu. dunes pa ima štiri temeljne ruzrede s štirimi vzporednicami. I desetletni dobi svojega obstoja je skušulo učiteljstvo tukajšnje meščanske šole poučevati in vzgajati učence za življenje. Ni jim nudilo le suhih književnih naukov, stremelo je za tem. da bi učenci začutili človeka, ki išče dobroto in pravico, da bi spoznali kulturno bogustvo svoje dobe in da bi doumeli veličino in globino stvarstva božjega. Šolu skuša mlademu rodu vcepiti ljubezen do naroda in voljo, da se bo zanj žrtvoval. Saj narod je kmet na polju, delavec v tovarni, mati ob domačem ognjišču, učenjak v SDoji sobi, umetnik v ateljeju in vsi. ki delajo in po svoje dvigajo blagostanje naroda in države. V dobi civilizacije, ki ji takt v vedno hitrejšem tempu udurju stroj, ko se ves svet peha za bogastvom in je človek ob tej vnanji gonji notranje izgubil samega sebe, pa skuša šolu v učencih vzbuditi pravo pojmovanje dela. Učenec nuj delu, ker delo ljubi in spoštuje, ne pa sumo zuto, ker računu nu luk ali drugačen dobiček, l.e tako pojmovano delo ga bo nravstveno dvigalo in mu prinašalo pravo življenjsko srečo. Ne le sebi in mumonu. bližnjemu in Bogu naj človek tudi služi s svojim delom, kot poje S. Gregorčič: »Ne sumo kur velevu mu stan, kar more. to mož je storiti dolžan!« V meščunske šole nuj prihujujo zadovoljnih obrazov vsi tisti, ki 'bodo nekoč dobri obrtniki, nemara trgovci uli celo industrijulci ali pu izobruženi kmetje, gospodarji in gospodinje. Meščanska šola daje predizobrazbo našim delovodjem in preddelavcem, ki naj bi že vendar prišli na mesta tako imenovanih strokovnjakov — tujcev. Obenem pripravlja meščanska šola učence za vstop na učiteljišče, trgovsko šolo in druge strokovne šole. Meščanska šola skuša naš mladi rod izoblikovati po besedah, ki sem jih navedel v svojem govoru ob blagoslovitvi in otvoritvi šolskega poslopju: »Ključi, ki ste mi jih pravkar izročili, niso le ključi te prelepe stavbe, temveč so nam simbol onih zlatili ključev, s katerimi vzgojitelji odpiramo naši mladini razum in srce zu vse dobro in plemenito, a ju zapiramo pred vsem slabim. Zuto du j Bog, da bi delo teh ključev rodilo pri naši mladini čim lepše uspehe!« Učiteljstvo, ki Je službovalo na drž. meščanski šoli na Viču od 1929/39 do 1939/40 Ravnatelj : Fakin Anton: od 1929/50 Ho sedaj. Meščanskošolski učitelji: Lapajne Marija: 1929/30, 1930/31, 1931/32, 1932/33, 1933/34. Ukmar Iva: od 1929/30 do sedaj. Pirc p. Albert: 1929/30, 1930/31, katehet. Jankovič Bratislao: 1930/31, 1931/32. Črnivec Katarina: od 1930/31 do sedaj. Pehani Milena: od 1930/31 do sedaj. Korene Henrik: od 1931/32 do sedaj. Dr. Ploj p. Gotfrid: 1931/32, 1932/33, 1933/34, katehet. Prof. Bačič Bogomir: 1931/32. lun Milena: 1931/32. Kerne Leopold: od 1931/32 do sedaj. Prof. Labernik Felicita: od 1934 do sedaj. Zajec p. Krizolog: od 1934 do sedaj. Christof Drago: od 1934 do sedaj. Prof. Željeznov Ivan: 1935/36, 1956/57, 1957/58. Pogačnik: Vida: 1938/59. Rus Alojzija: 1959/40. Dodeljeni učitelji ljudske šole: F lego Mara: 1950/51, 1951/52. Zupan Franc: 1950/51, 1951/52, 1952/55, 1955/54, 1954/55. Jedrlinič Tomo: od 1952 do sedaj. Devetak-Pavločič Marija: 1933/54, 1954/55, 1955/56 za ženska roč. dela. Fröhlich Karolina: od 1955 do sedaj. Šavnik Renata: 1935/36. Kelhar-Černe Helena: od 1938 do sedaj. Horvat Antonija: 1939/40. Skrbinšek Ljudmila: 1939/40. Honorarni učitelji: Akički Ljudmila, telovadna učiteljica: 1935/54. Bolta Alojzij, telovadni učitelj: 1955/34. Erbežnik Danilo, telovadni učitelj: 1954/55, 1955/56, 1956/57, 1957/38. 1939/40. Gajšek Dušana, telovadna učiteljica: 1954/55. Bergant Apolonija, gospodinjska učiteljica: 1957/38. Južina Franc, telovadni učitelj: 1958/59. Kocjan Dora, telovadna učiteljica: 1938/39. Absolventi v I. desetletju Šolsko leto 1951/52: Ciuha Kristan, Dovjak Alojzij, Drmota Joahim, Kovačič Dušan, Lukman Milan, Pance Ivan, Rau Franc, Šemrov Milan, Žirovnik Milan, Ažman Ga-brijela, Klemenčič Matilda, Končan Marija, Kušar Vida, Wille0. januarja: III. razredne konference ob sklepu I. polletja. 31. januarja: Sklep I. polletja. — 111. redna konferenca ob sklepu 1. pol- letja. 4. februarja: Proslava vladike J. J. Strossmaverja: sv. maša. nato šolska svečanost. 12. marca: I \ . razredne konference. 18.—20. marca: Velikonočne duhovne vaje. 21.—27. marca: Velikonočne počitnice. 25. aprila: \ . razredne konference. 27. aprila: III. izredna konferenca. II. maja: Proslava materinskega dne. 23. maja: Šola sc udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa. 24. maja: l\. izredna konferenca. 30. maja: Pouka prost dan za šolske izlete. 31. maja: \ I. razredna sklepna konferenca za 1\. razred in I\. redna konfereca. — Zaključek pouka v IV. razredu. 4. junija: \ . izredna konferenca. 10. junija: Popravni izpiti za IV. razred. 12. junija: Seja celokupnega izpitnega odbora za zaključne izpite. 13. junija: Ravnateljev dan. pouka prosto. 12.— 18. junija: Zaključni izpiti. 16. junija: Šolska razstava izdelkov ročnih del in gospodinjskega pouka. 20. junija: konec rednega pouka. 20. junija: Razredne konference. 21. junija: Redna učiteljska konferenca ob sklepu šolskega leta. 28. junija: Sklep šol. leta. Slovesna proslava Vidovega dne s sv. mašo m slovesnostjo v šoli: nato razdelitev spričeval. Prizor iz »Desetega brata« Društvo »Meščanska šola in dom« (Predsednik: Ažman A., delovodja.) Društvo je bilo ustanovljeno dne 6. decembra 1933 in si je zu delovni program med drugim postavilo tudi akcijo za zidanje nove meščanske šole. Mestna občina ljubljanska je v tekočem letu postavila lepo in nadvse moderno šolsko poslopje. S tem je bil del društvenega programa izvršen. Vseh šest let, ko se je društvo borilo za dosego tega svojega cilja, je društvu predsedoval g. Joško Vavpotič. V priznanje njegovega požrtvovalnega delovanja ga je društvo izvolilo za svojega častnega člana. Odbor društva »Meščanska šola in dom< Zgoraj od leve na desno: Prebil Franc, Sojar Anton, Pehani Milena, Rotar Ivan, Hribernik Frane.— Spodaj od leve na desno: Obranovič Jože (blagajnik), Ažman Andrej (sedanji predsednik). Vavpotič Jožef (bivši predsednik in sedanji častni član), Fakin Anton, ravnatelj, Sojar Anton (tajnik) Društveni tajnik g. Sojar se je na šolski akademiji v imenu staršev toplo zahvalil g. županu za postavitev šolskega poslopja na Viču. Društvo je tudi letos podprlo šolarsko knjižnico z 31 knjigami, prispevalo je k nabavi zvezkov in drugih šolskih potrebščin ter šolskim izletom. Odbor deluje v smislu sklepov, sprejetih na zadnjem občnem zboru. Organizacije dijakov Pomladek Jadranske Straže Poverjenik Jedrlinič Torno lo šolsko leto je bilo včlanjenih 147 članov, ki so redno plačevali svoj mesečni prispevek. Lčenei se zavedajo, da je zbrani denar njihova last in da jim bo to premoženje enkrat (kadar se razmere popravijo!) prav dobro prišlo za izlet na morje in za podporo revnejšim članom. \ si člani PJS iskreno žele, da vidijo morje, njegove lepote, sončni vzhod in zahod na morju. Čuvajmo naše morje! Pomladek Rdečega križa. Podmladek ima malo plačujočih članov, ker živi večina učencev v težkih gmotnih razmerah. ^ razrednih sejah so razredni predsedniki predavali o pomenu PRK, ter o važnosti higijene in zdravja. Šolski podmladek je z nabrano članarino kupil revnim učencem šolske copate. Za materinski dan je PRK v 1. b razredu priredil il. maja za vso šolo proslavo z deklamacijami, govorom in z igrico: »Šopek na grob umrli materi«. Igrico je sestavila učenka 1. b razr. Rešek Milena. Iz preostanka članarine bo PRK kupil revnim učencem zvezke za prihodnje šol. leto. Slovenska dijaška zveza V tem šolskem letu je bila ustanovljena na šoli SDZ. Priglasilo se je 12 dečkov in 27 deklic. Poročilo o telesni vzgoji. Telovadba se vrši v telovadnici in na šol. dvorišču. Telovadijo vse učenke in učenci. Šola ima razne vrste orodja in sicer skupno 18 vrst. Gojijo razne športne panoge: plavanje 150 uč., drsanje 41 uč., smu- čanje 79 uč.; skoraj vsi kolesarijo, mnogo jih tudi vesla. \pisani so v društva, ki se tudi bavijo s telesno vzgojo in sicer: Sokol K. J. 29, Fantovski odsek in Dekliški krožek 49. skavti 5. Zdravstveno stanje učencev(nk) v šol. 1. 1939/40. Ambulatorij drž. šol. poliklinike je obiskalo zaradi: nalezljivih bo- lezni 9 uč.; očesnih bolezni 36 uč., zob 16 uč., kožnih bolezni 10 uč., bolezni dihalnih organov 14 uč., kirurgičnih bolezni 14 uč., pljučnih bol. 28 uč., bolezni žlez, ušes, prebavil, kosti in mišic 12 uč., drugih bolezni 36 uč. V počitniških kolonijah drž. šol. poliklinike je bilo 7 uč.. v šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije sta dobila hrano 2 učenca. Roditeljski sestanki. V letošnjem letu so se vršili štirje roditeljski sestanki vselej po razrednih sejah, da bi bilo delo doma in šole čim tesneje povezano. Učiteljstvo je razpravljalo s starši o vzgojnih, učnih in zdravstvenih vprašanjih naše mladine. Z razvojne in vzgojne strani je skušalo učiteljstvo pojasniti staršem značilne pojave, ki spremljajo neugnanega fantiča in dekliča v predpuber-tetni, fanta in dekle v pubertetni dobi. Poudarjalo je tudi izredno važnost pravilnega razumevanja in vodstva mladine v tej dobi. Razen tega je učiteljstvo pojasnilo staršem slab vpliv, ki ga ima danes okolje na mladino, tako: slaba tovarišija, kino, čtivo, ulica etc. Govorilo je s starši o pravem pojmovanju avtoritete, kakor: šole. staršev, države in Cerkve. Ob večjih disciplinskih prestopkih je učiteljstvo skupno s starši skušalo dognati vzroke prestopkov in jih odstraniti. Učiteljstvo je starše sproti obveščalo o učnem uspehu učencev. Dajalo je staršem navodilo, kako naj otroke spodbujajo in nadzorujejo pri delu, kje, kdaj in kako naj se otrok uči. Skušalo je dognati okoliščine, ki so slabo vplivale na učenčeve učne zmožnosti. Učiteljstvo je dajalo staršem navodila o zdravju učencev. Slabotnim in revnim učencem je šola po možnosti nudila tudi pomoč. Starši so se roditeljskih sestankov radi udeleževali in so pokazali veliko zanimanje za vzgojo in pouk. tako da je letošnje sodelovanje staršev in učiteljstva rodilo marsikje lepe uspehe. -mr m • v • • w ■ Knjižnice in učila 1. Učiteljska knjižnica šteje 455 del (526 izvodov): prirastek 30 del. 2. Dijaška knjižnica šteje 401 delo (510 izvodov); prirastek 116 del. Za dijaško knjižnico je bilo pri vpisovanju pobranih 1980 din: za ta znesek je bilo kupljenih 39 knjig in vezanih 54 knjig. Vsi učenci in učenke so marljivo segali po knjigah in jih s pridom brali. Na »Naš Rod« je bilo naročenih 28 dijakov: na »Razore« je bilo naročenih 56 dijakov, 13 učencev manj. 3. Podporna dijaška knjižnica šteje 338 knjig, prirastek 84 knjig: več neodobrenih knjig je bilo izločenih. Mestna občina ljubljanska je posodila šoli 26 knjig. 4. Prirodopisna zbirka ima 57 nagačenih živali. 19 preparatov v formalinu, 24 suhih preparatov, 12 zbirk in 31 stenskih slik: prirastek 4 nagačene živali. 1 preparat v formalinu, 1 suhi preparat, I stenska slika. 5. Mi ne r a loš ko-kem i j ska zbirka ima 117 kosov rudnin. 112 kemikalij v steklenicah, 15 tehnoloških zbirk in 7 tehnoloških slik: prirastek 1 tehnološka zbirka. 6. Fizikalna zbirka šteje 57 učil, prirastek 4 komadi. 7. Higienska zbirka vsebuje 14 slik in šolsko lekarno. 8. V zemljepisni zbirki je 13 slik. v zgodovinski pa 59 slik; obe zbirki imata 15 zemljevidov, prirastek 1 globus. Šolske naloge III. a razred 1. Novo meščansko šolo zidajo. (Opazovanje.) 2. V svojih delih sam boš živel večno. (Obnova Aškerčeve pesmi.) 3. Življenje in delo na kolodvoru. (Opazovanje in doživetje.) 4. Pegam in Lambergar. (Vsebina narodne pesmi.) 5. Tisk je velesila. (Obnova po berilu.) 6. Slovenski velikonočni običaji. (Prost spis.) 7. Črkarska pravda in Prešeren. (Razprava.) 8. Moja mati. (Prost spis.) 9. Moji počitniški načrti. (Prost spis.) III. b razred 1. Pegam in Lambergar. (Po narodni pesmi.) 2. Jesen. (Opis slike.) 5. Življenje in delo na kolodvoru. (Prost spis.) 4. Veselje in žalost pozimi. (Prost spis.) 5. Kako se je godilo slovenskemu tlačanu. (Zgodovinska slika.) 6. Kako bom praznovala veliko noč. (Prost spis.) 7. Valentin Vodnik, narodni buditelj. (Literarna slika.) 8. Matere svoje z dejanji slavimo! IV. razred 1. Ob vstopu v četrti razred. 2. a) »Cvela si, uveni, je rožam ukaz.« (O. Župančič.) b) Herman Celjski: njegova zunanjost in značaj. 3. »Uvod h Krstu pri Savici«. Vsebina Prešernove pesmi. 4. a) Zimski šport. b) Ljubljana pozimi. 5. a) »Gradove svetle zida si v oblake...« (Po Fr. Prešernu.) b) Le ob resnem in vztrajnem delu boš uspel. 6. Oljka, simbol miru in sprave. Po pesmi S. Gregorčiča. 7. a) \'se klije, vse živi! b) Sonce, oživljajoče čudo. 8. »Lepa si, zemlja slovenska...!« (O. Župančič.) Popravni izpiti v avgustovem roku 1939 Izdelali so: l.a razred: Pečeni k Franc. I.b razred: Antloga Frančiška, Knez Marta, Lombardo Marija, Obra-novič Ana, Obranovič Vera, Plahutnik Metoda, Sojar, Vera, Za-kovšek Ana. II.n razred: Cirman Anton, Krušnik Ciril, Smuk Andrej, Šeškar Alojzij, Škerl Franc, Zdešar Vojiteh, Kovič Aleksander. 11.b razred: Bedžuh Nada, Curk Frančiška, Kovič Marija, Rajh Baldi-mira, Petrovčič Antonija. 111. razred: Dovjak Bojan, Kavčič Maksimilijan, Moser Janko. Pate Edvard, Sekula Bojan, Oblak Ema, Paškulin Tatjana. Vrečar Marjeta. Izdelali niso: l.a razred: Bernik Maksimilijan, Ciuha Ivan, Gaspari Lovro, Japelj Stanislav, Kavčič Zvonimir, Kristan Vladimir, Košir Anton. Oblak Janez, Tomc Franc, Trbežnik Janez, Wolhar Franc. l.b razred: Tome Ana. 11 .u razred: Jager Roman, Petrič Josip, Pleško Franc, Šušteršič Ivan. 11 .b razred: Debeljak Marija. III. razred: Rotar Ivan, Šifrar Ivan, Šušteršič Marjan, Veršnik Ivan, Filipčič Nives, Herman Ljuba, Majce Marija, Šušteršič Helena. Klasifikacija dijakov I. a razred Razredničarka: Pehani Milena Z odličnim uspehom: Mihevc Radoslav S prav dobrim uspehom: Burnik Albert Ham Milan Jerina Valentin Kastelic Milan Kavčič Zvonimir Košane Ivan Košir Ivan Košir Miroslav Ravnohrib Franc Skarza Janez Soj ar Bogomil Sušnik Anton Trbežnik Janez Žmahar Ivan Z dobrim uspehom: Furlič "Viktor Samotorčan Stanko Krištof Janez Škerl Josip Popravni izpit imajo: Ažman Silvester iz zemljepisa in računstva Janša Valentin iz zemljepisa Jarc Ivan iz zemljepisa Korosič Bruno iz slovenščine •Škerl Janez iz slovenščine Škerl Franc iz prirodopisa in geometrije Razred ponavljajo: Ažman Martin Verbec Venčeslav Dolenc Branko Zalar Franc Kršlin Anton Žirovnik Stanislav I. b razred Razredničarka: Skrbinšek Ljudmila Z odličnim uspehom: Božič Marija Laznik Antonija Karo Silva Selan Ana Korošec Ana Artač Frančiška Ažbe Silva Čuden Ivana Dejak Majda Dimic Valentina Dolenc Frančiška Iskra Matilda Jakopin Majda jereb Agata Kovač Marija Kušar Marija Ločnikar Frančiška Petrič Darinka Pezdir Veronika Remškar Dragotina Slaln1 Jožefa Z dobrim uspehom: Burnik Regina Čuček Nevenka Mikuš Bernarda Mlinar Helena Omejc Frančiška Rovan Marija Šansoni Bernarda Sterle Jožefa Popravni izpit imajo: Dolžan Marija iz slovenščine in računstva Kržišnik Marija iz slovenščine l.ikeb Alojzija iz slovenščine in računstva Plahutnik Milena iz geometrije I.c razred Razredničarka: Horvat Antonija Z odličnim uspehom: Korošec Jože Vrtačnik Jelka Zdešar Ivana S prav dobrim uspehom: Ciuha Ivan Gaspari Lovro Horvatec Dragomil Japelj Stanislav Japelj Vincenc Kavčič Miroslav Prebil Franc Ribnikar Marjan Svet Boris Senica Jože Tomšič Srečko I rtnik Slavko Stermenszkv Marija Z dobrim uspehom: Ciuha Viljem Črgan Jože Doljak Bruno Justin Bogomir Mancini Stanislav Pajk Franc Seliškar Vincenc Suhadolc Ana Šetina Jožefa \ ider Jožefa Popravni izpit imajo: Križmančič Ivan iz slovenščine Slobec Ivan iz slovenščine Šantelj Ivana iz slovenščine in zemljepisa Razred ponavljajo: Jereb Miroslav Suhadolc Janez Trampuž Antonija II. a razred Razrednik: Korene Henrik Z odličnim uspehom: Sazonov Franc S prav dobrim uspehom: ßufolin Jože Pavletič Vojko Japelj Jožef Pleško Franc Oblak Matevž Štrekelj Janez Ogrizek Dušoje Šušteršič Ivan Z dobrim Jarc Ivan Kunaver Franc Lah Ludovik Pečan Janez Petrič Josip Pogačar Konrad uspehom: Sojar Gabrijel Šetina Franc Škerl Vinko Štibernik Stanislav Šušteršič Janez Popravni izpit imajo: Ažman Viktor iz nemščine Čebela Stanislav iz nemščine in računstva Miklavc Franc iz računstva Tomšič Franc iz nemščine in računstva Razred ponavljajo: Bevc Milan Pečenik Franc Lombar Peter Veršnik Franc Suhadolc Stanislav Zdešar Marjan Pravico do nadaljnjega šolanja izgubita: Blažič Jože Oblak Bogdan Z odličnim uspehom: Gačnik Marija S prav dobrim uspehom: Debeljak Marija Dolenc Alojzija Galič Milena Krek Olga Nadižar Stanislava Oblak Marija Peklaj Ivana Pirman Hildegarda Rupnik Marija Štrukelj Marta Z dobrim uspehom: Dobrilovič Marija Martulaš Ida Mendikovič Irena Švajger Cirila Vrenjak Marija Zadnikar Ana Zakovšek Ana Popravni izpit imajo: Ažman Antonija iz nemščine in računstva Filipovič Jagoda iz slovenščine in nemščine Lukančič Marija iz slovenščine in zemljepisa Marinko Ivana iz slovenščine in računstva Oblak Milena iz zemljepisa in računstva Pleško Marija iz slovenščine Remškar Tatjana iz nemščine Velikovrh Bogomira iz slovenščine in računstva Zorc Ana iz slovenščine Razred ponavljajo: Keber Ana Knez Marta Kos Vera Lombardo Marija Obranovič Ana Obranovič Vera Plahutnik Metoda Sojar Vera III. a razred Razrednik: Christof Drago S prav dobrim uspehom: Hribernik Ivan Novšek Viktor Peterca Miroslav Rotar Ivan Šifrer Ivan Vodopivec Domini Kovič Aleksander Seškar Alojzij Pance Jožef Škerl Franc Smuk Andrej Šparovec Ljubo Popravni izpit imajo: Mrzli kar Ivan iz nemščine Rebernak Jože iz računstva Razred ponavljata: Koder Leopold Slokar Bojan III. b razred Razredničarka: Černivec Katarina Z odličnim uspehom: Bedžuli Bernarda Šehič Milena Turk Stanislava S prav dobrim uspehom: Ažman Frančiška Majce Marija Burnik Vida Makovec Marija Dermastij a Antonija Šifrar Rozalija Filipčič Nives Šušteršič Helena Kalar Alojzija Vizjak Vlasta Kos Marija Vovk Adalberta Logar Olga Zupančič Ema Z dobrini uspehom: Omejc Marija VVohinz Marija M. Šansoni Antonija Zavašnik Marija Slabe Marija Zdešar Frančiška Verbec Marija Popravni izpit imata: Zalar Nikolaja iz geometrije Žirovnik Danijela iz geometrije Razred ponavlja: Kveder \ekoslava Z odličnim uspehom: Rus Franc Svetlič Marija irtnik Marjan Umek Liljana S prav dobrim uspehom: Kavčnik Ivan Kunaver Janez Matjašič Milan Moser Janko Pečnik Franc Rožanc Matija Škof Janez Štrakl Stanislav Zupančič Ferdinand Žagar Zvonimir Bergant Ana Homovec Marija Kogoj Miroslava Lombar Milena Močan Magda Novak Marija Oblak Bogomira Sever Frančiška Šinkovec Blanka Vrtačnik Magda Z dobrim uspehom: Babič Franc Soj ar Marjan Pate Edvard Vrečar Marjeta Popravni izpit imajo: Intihar Pavel iz zgodovine Kavčič Maksimilijan iz slovenščine in računstva Pezdir Jožef iz slovenščine in računstva Sekula Bojan iz računstva Semenič Milan iz slovenščine in računstva Oblak Ema iz računstva Paškulin Tatjana iz fizike in računstva Rotar Ivana iz nemščine in zgodovine Popravni izpit so položili dne 10. junija: Intihar Pavel Semenič Milan Pezdir Jožef Oblak Ema Sekula Bojan Paškulin Tatjana Popravnega izpita nista položila: Kavčič Maksimilijan Rotar Ivana Učenci(ke) IV. razreda z razrednim učiteljskim zborom Završni Izpit ob koncu šolskega leta 1939-40 Za završni izpit so se prijavili dijaki, ki so dovršili IV. razred tukajšnje šole (glej imenik IV. razreda) in Kralj Edvard, ki je bil odklonjen pri završnem izpitu ob koncu šolskega leta 1937-58 za leto dni. V izpitnem odboru so bili: ravnatelj Fakin Anton, predsednik; razredničarka IV. razreda prof. Labernik Felicita, namestnica in stalni član, za slovenščino, nemščino in zgodovino; mešč. šol. učit. Černivec Katarina za računstvo; „ „ Kerne Leopold za geometrijo; „ „ Christof Drago za zemljepis. Izpit se je pričel dne 12. junija 1940. Ta dan so pisali slovensko nalogo z naslovom: »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti, hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.« (Duma — O. Župančič.) Ustni izpiti so se vršili v času od 14 do 18. junija 1940. Završnega izpita so bili oproščeni: Rus Franc, Trtnik Marijan, Svetlič Marija in Umek Lilijana, ker so dovršili razred z odličnim uspehom. Završni izpit so napravili: Z odličnim uspehom: Novak Marija Babič Franc Kavčnik Ivan Kunaver Janez Matjašič Milan Moser Janko Pate Edvard Pečnik Franc Rožanec Matija Štrakl Stanislav Zupančič Ferdinand Žagar Zvonimir Bergant Ana Homovec Marija Kogoj Miroslava Lombar Milena Močan Magda Oblak Boža Paškulin Tatjana Sever Frančiška Šinkovec Blanka Vrečar Marjeta Vrtačnik Magda Z dobrim uspehom: Intihar Pavel Sojar Marijan Sekula Bojan Kralj Edvard Pravico do popravnega izpita imajo: Pezdir Jožef iz računstva in geometrije Semenič Milan iz računstva in geometrije Škof Janez iz računstva in geometrije Oblak Ema iz računstva in geometrije Letošnjo knjižno nagrado mestnega poglavarstva dobi: Rus Franc. Seznam učnih knjig za šolsko leto 1939/40. I. razred. Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma, 1. del. Dr. Levičnik: Katoliški katekizem. Rožman-Wagner: Čitanka /a 1. razred meščanskih šol. Jedrlinič: Tretja srbska čitanka. Južnič-kolarič: Nemška vadnica za meščanske šole, I. letnik. Zavrl: Osnovni pojmi zemljepisa za I. razred. Fakin: Prirodopis živalstva in rastlinstva, I. del. A. Črnivec: Računica za 1. in 11. razred meščanskih šol. Čermelj-Lapajne: Geometrija za 1. in II. razred meščanskih šol. Kramolc: Pesmarica, II. izdaja. Šetioa: Geografski atlas. II. razred. Dr. Levičnik: Zgodbe sv. pisma, II. del. Dr. Levičnik: Katoliški katekizem. Rožman-Wagner: Čitanka za II. razred meščanskih šol. Jedrlinič: Tretja srbska čitanka. Kolarič-Pacheiner: Nemška vadnica za meščanske šole, II. letnik. Pečjak: Zgodovina za II. razred meščanskih šol. Bohinc-Savnik: Zemljepis. Izvenevropske dežele. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole. Breskvar: Fizika za 11. razred meščanskih šol. Črnivec: Računica za I. in II. razred meščanskih šol. Čermel.j-Lapajne: Geometrija za I. in II. razred meščanskih šol. Kramolc: Pesmarica. Šenoa: Geografski atlas. III. razred. Jaklič-Vrečar: Litnrgika. Gaspari-Pečjak-Zrjav: Čitanka za III. razred meščanskih šol. Jedriinič: Tretja srbska čitanka. Kolarič-Pacheiner: Nemška vadnica za meščanske šole, III. letnik. Pečjak: Zgodovina za III. razred meščanskih šol. Prijatelj-Bohinc: Zemljepis. Evropa. Zitko-Klemen: Kemija in mineralogija za TIT. in IV. razred meščanskih šol. Knnc: Fizika za nižje razrede srednjih šol. Črnivec-Pirc: Računica za III. razred meščanskih šol. Čermelj-Lapajne: Geometrija za III. in IV. razred meščanskih šol, obrtna smer. Kump: Blagoznanstvo za ITT. razred meščanskih šol. Fakin: Državoznanstvo za III. razred meščanskih šol. Pirc: Higiena za III. in IV. razred meščanskih šol (pomožna knjiga). Šenoa: Geografski atlas. IV. razred. Mlakar: Katoliški verouk. Bajec-Rupel: Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. Jedrlinič: Tretja srbska čitanka. Zlatič: Nemška vadnica, III. del. Baukart-Pečjak: Zgodovina za IV. razred meščanskih šol. Bohinc-Miklavčič-Savnik: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. raz. mešč. šol. Zitko-Klemen: Kemija z mineralogijo za IV. razred meščanskih šol. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol. Crnivec-Kunc: Računica za IV. razred meščanskih šol. Čermelj-Lapajne: Geometrija za TV. razred meščanskih šol, obrtna smer. Fakin: Državoznanstvo za TV. razred meščanskih šol. Pirc: Higiena za TTT. in TV. razred meščanskih šol (pomožna knjiga). Novak: Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije. Statistika dijakov Razred Število dijakov v začetku šol. leta Vstopilo med šol. letom Skupaj Med šol. letom je odpadlo, in sicer Skupaj Ob koncu šol. leta je bilo Opomba izstopilo obolelo odstranjenih izključenih izbrisanih umrlih iz drugih vzrokov no- vincev ponav- ijalcev I. a 26 7 33 i 1 2 31 I. b 33 1 — 34 1 1 33 I. c 27 5 3 35 1 — — i — 1 — 3 32 II. a 23 12 — 35 2 — — i — — — 3 32 II. b 33 3 — 36 1 1 35 III. a 13 3 — 16 16 III. b 22 7 — 29 2 2 27 IV. 36 4 — 40 4 4 36 Skupaj 213 42 3 258 9 — — 3 — 2 2 16 242 Učni uspehi dijakov ob koncu šolskega leta 1939/40 Razred Število dijakov, ki so dovršili razred z uspehom Skupaj Število dijakov, ki Skupaj Število dijakov ob koncu šol. leta Opomba odličnim prav dobrim dobrim imajo popravni izpit bodo ponavljali razred so izgubili pravico do ponavljanja so ostali neocenjeni I. a 1 14 4 19 6 6 12 31 I. b 5 16 8 29 4 — — — 4 33 I. c 3 13 10 26 3 3 — — 6 32 II. a 1 8 11 20 4 6 2 — 12 32 II. b 1 10 7 18 9 8 — — 17 35 III. a — 6 6 12 2 2 — — 4 16 III. b 3 14 7 24 2 1 — — 3 27 IV. 4 20 4 28 8 — — — 8 36 Skupaj 18 101 57 176 38 26 2 — 66 242 Naznanilo o pričetku šolskega leta 1940/41. Šolsko leto 1940/41 se ho pričelo dne 1. septembra. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. Sprejemajo se učenci(ke) le iz domačega šolskega okoliša, ki obsega: Ljubljano, Dobrovo, Brezovico, Polhov Gradec, Horjul, Preserje, Log, Vrhniko in Borovnico. Iz tujih šolskih okolišev se sprejemajo učen-ci(ke) le na podlagi dovoljenja kr. banske uprave (IV. št. 9758/1 z dne 31. V. 1939). V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene, ali oni. ki so dovršili razred višje ljudske šole, če niso starejši od 14 let. V ostale razrede se vpisujejo učenci na podlagi spričeval iz meščanskih in drugih srednjih šol. Vsak učenec naj prinese k vpisovanju šolsko spričevalo in davčno potrdilo, za prvi razred tudi rojstni list. — Prijava se kolkuje s kolkom od 5 din. Ubožno spričevalo ne velja; biti mora potrdilo davčnega urada o višini davka, kolkovano s kolkom 20 din. To potrdilo naj si vsakdo preskrbi že v velikih počitnicah. Kdor pa prinese potrdilo o uslužbenskem davku, ta mora še napisati izjavo, da nima nobenega drugega davku podvrženega premoženja. Do 800 din letnega davka ni predpisana šolnina. Lestvica za odmero šolnine po davkih je naslednja: preko din 800.— do 1000.— davka se plača din 37.50 šolnine, preko din 1000.— do 3000.— davka se plača din 56.25 šolnine, preko din 3000.— do 5000.— davka se plača din 75.— šolnine, preko din 5000.— do 6000.— davka se plača din 131.25 šolnine, preko din 6000.— do 7000.— davka se plača din 150.— šolnine. Kdor ima več otrok na isti šoli, plača za starejšega otroka celo, za druge pa le polovično šolnino. V tem primeru zadostuje le eno davčno potrdilo, napisati pa mora izjavo, da so si res bratje oziroma sestre. Kdor ima otroka v kaki drugi šoli, kjer plačuje celo šolnino, plača na tej šoli le polovično šolnino, a prinesti mora overovljen prepis pobotnice o plačani tamkajšnji šolnini ali podati pismeno izjavo, da bo to pobotnico predložil takoj, ko bo omenjenega otroka vpisal. Obenem pa mora prinesti overovljen prepis davčnega potrdila, kolkovan s kolkom od 10 din. Ne oziraje se na imetje pa so šolnine in vseh taks oproščeni otroci vojnih invalidov po § 129. Uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Pri vpisu pa morajo učenci predložiti dokaz, da so njih roditelji ali eden od njih zaščiteni po tej Uredbi. (Odlok min. prosv. I. Br. 10452 od 23. 1. 1939). Prav tako so oproščeni šolnine in vseh taks otroci odlikovancev z redom Karadjordjeve zvezde z meči proti predložitvi potrebnega dokazila. Po odredbi ministrstva prosvete IV. br. 11215 z dne 11. VIII. 1959 plača pri vpisu vsak učenec 10 din za šolsko dijaško knjižnico. Praviloma bi moral vsak učenec plačati pri vpisu 20 din v fond za zdravstveno zaščito učencev; a v smislu sklepa banskega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev IV. No. 1855/9 z dne 16. VII. 1934 so oproščeni plačevanja te takse: 1. Učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev; 2. otroci brezposelnih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev; 3. učenci onih staršev, ki ne plačujejo več kakor 10 din letnega davka in 4. učenci vdov s tremi ali več otroci, ki ne plačujejo več kakor 20 din letnega davka. V to svrho morajo starši predložiti potrebna nekolkovana potrdila (dokazila), ki jih dobe na mestnem poglavarstvu, oziroma zavodu, oziroma župnem uradu. Razen šolnine, prispevka za šolsko knjižnico in zdravstvenega fonda plača vsak učenec pri vpisu v smislu odredbe mestnega poglavarstva št. 53946/38 z dne 12. oktobra 1938 za spričevala, prijave, disciplinska pravila in letno izvestje še 25 din. Če je pa na zavodu več bratov oziroma sester, plača najstarejši celotni prispevek, vsi ostali pa polovico prispevka. Od plačevanja tega prispevka so oproščeni: 1. učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev; 2. učenci brezposelnih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev; 3. učenci onih staršev, ki ne plačujejo več kot 60 din letnega davka in 4. učenci vdov s tremi ali več otroki, ki ne plačujejo več kakor 120 din letnega davka. Pri vpisu morajo učenci predložiti nekolkovana potrdila, ki jih dobe pri upravi občine, zadevnega zavoda ali župnega urada. Popravni izpiti bodo dne 29., 30. in 31. avgusta. Prijave za popravni izpit, kolkovane s kolkom za 10 din in s kolkom za 10 din za vsak predmet, je treba oddati v pisarni najkasneje do 27. avgusta. Razpored izpitov, kakor tudi vse ostale potrebne informacije bodo pravočasno objavljene v oglasni skrinjici v šolski veži. Učenci se opozarjajo na člen 39. disciplinskih pravil. ;t >'.' \ ,., i ■ > -~:r' '<■ ' "‘i -•r^; ., ;j ' & ■ ' / - '/ ./< >1 ' t #v "■■>’- ■■ *'• -Jr.,' ■ - sr ■ .r . K..W-- :;; v-"’ ' ' - ’< v';' " d >1 - Š*. ' ■ ‘ r * 'liM' ■ &-'■ ■" ' • V / ? - / ■ _ %-•. „ ■•'■ '■• -V -U> Mihi! Mpsl »-• : »V: 3fr-. !•' '..■ -v' &Ä •s •.;• v : . . • ' ,•*< W. - ' _• ••:B3'-;. • ■ . o.Xl/W fäys/ifr'- 'j.*/'* mm ' §Š ../> Č'/'^.:-.; •/:Md&x?: kM\ ’ 1'