Januš Golec:4 Lov na zaklade. Ljud&ka povest po zapiskih rajnega prijatelja. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, •ki so nam bili cele .ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, iki-ni več napenjal vrvi in &e je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldnc jo bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg tcžko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsokali s kavlja, da jc pljiisknila v morje in bila v bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti iovhi, saj jih je bilo preveč. ... Naši res junaški ter do konečiič zmage vztrajni ribiči so bili po tolikoiirnem najnaporn.jšem boju tako ntrujeni ter du.evno in teles- no izmozgaiii, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. Popoldne smo nadaljevali vožnjo In pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je'nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, •kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam jc bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m ižnad morske giadine v zrak črnkaste ploskastc mase, l.i so mcrile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je plju&knil zopet nazaj v morje in to zabavno ska*lcanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč nadkrog liki grom ali močno strcljanje. Morski hudici so skakali pred naml kvišku ter se s.pu.čali v morje in so zgledali, ikakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V oisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res cudnega ter nekako ponorelega »kakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov ikar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so ikakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego tkateregakoli dmgega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnkni ter jadm podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja poVsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polžc ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsd, flki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od Človeka napadeni morski hudič v obrambnem bo- ju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočili morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velrkem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, ikatere jc zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana ikapitan Markvina na vožnji proti Filipinsikim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjeniti skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, (ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob tah. otokiti smo videli bogznaj ikoliko že opisanih morskiH velikanov, orjaškc polipe s po ve. metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjšili rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal_praviK imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Cladon in Socorro. Slednjd je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v moTju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, ikako mu je pripovedoval pred ikratkim tovariš o tem __raju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, _d baje diši ter tekne na odprtcm morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radri telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi jo bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, daželve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o žeivah mi jc bilo takoj jasno, da &o me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, aa bi jo 9 krepkimi lokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnjc n-oge. Vse rao- je teoretično znanje o žclvah je v praksi bilo nekol-ko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledail že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku.-Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Afco bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter ikrik % jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par. besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi ikrog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta sc začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in srno popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile  :ui \iho klftvice in krohot posmeha. Nekaj krepn Jiih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se ikoj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedcl, za komsem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še ikrepkeje scm stisnil žclvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vlečc proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem za.util za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod pla^vajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desnc na levo, na lirbet je morala leči in moja je bi.la. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren (čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, |Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, preieiika in prcnerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo scm sc ozrl, ikjc so zaostali moji lovski tovariši in ^ali šc drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! iVeslači so še lovili vesla tcr obračali čoln_ Sta- ckleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pecuku ni bil ikos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja. da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadncm padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. ;¦ ,*r¦¦¦¦¦¦¦:¦?;&*¦'.'¦¦¦¦¦ Dalje sledi.