'ON J A K. U IŽNIC/
PRimuhtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	i>
Abb. postale I gruppo Lfllil «.OU 111*
Leto XXXV. Št. 100 (10.319)
TRST, sobota, 5. maja 1979
?^GovcuSpri Gor^ni^Trebu&^^^^oL^ib™	,194^’	Pr«dl?odnllt ?AB’n2:ANf*5 DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdoba
—______________	p mbra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v «mnžnjani Evropi
KLJUB MOBILIZACIJI POLICIJE IN KARABINJERJEV
Le skopi izsledki preiskave o napadu na sedež rimske KD
Domneve o nastajanju nove, zelo nevarne teroristične skupine v italijanskem glavnem mestu - Andreotti: Demokracija ne bo poražena - Zdravstveno stanje agenta Ollanuja brezupno
Cvetje žrtvam terorizma
RIM _ Dan po napadu na sedež timskega pokrajinskega odbora, se teroristične skupine še niso ogla-da bi si tudi z letakom prilastile očetovstvo podlega izpada, pri katerem je bil policijski podčastnik ubit, dva agenta pa hudo ranjena, ^jub temu pa preiskovalci ne dvomijo, da je napad delo rdečih brigad, morda celo rimskega voda, 0 katerem so menili, da je bil po aretacijah lanskega leta onesposob-
Vprašanje, ki si ga sedaj postavljajo preiskovalci, je ali je pri če-povem atentatu, ki pomeni znaten kakovostni skok v teroristični ofenzivi proti demokratični državi te njenim telesom, sodeloval samo teniski vod, ali pa so imeli v napa-
du nosilno vlogo kadri iz drugih italijanskih mest. Poznavalci niso namreč nikoli pripisovali rimski skupini rdečih brigadistov prevelike teže, dasiravno je bilo italijansko glavno mesto prizorišče kopice atentatov in ugrabitve predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Sodili so namreč, da je bil vod le skupek majhnih in samostojnih skupinic, ki si prilaščajo odgovornost atentatov v imenu rdečih brigad, dasiravno ne sodijo v to železno organizacijo.
Po včerajšnjem napadu na se dež pokrajinskega odbora KD pa se je položaj znatno spremenil. Akcijo so vodili izkušeni in prekaljeni teroristi, ki so mimo' in učinkovito reagirali in so bili kos vsem
lUMtnaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHauiuiHMiiiiinnimnnnmmMHmHnamiHmMniuiinnririkinimnii
SKLEP MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE
Podražitev dizlovega olja in drugih tekočih kuriv
Podpisali odlok o omejitvah hitrosti na avtocestah
RIM — Medministrski odbor za ene (CIP) je včeraj sklenil podra-tev. nekaterih naftnih derivatov, , a bi jih uskladil s cenami na sve-■teteem tržišču. Dizlovo olje se je jteuražilo za 15 lir pri litru in bo 'testej stalo 186 Ur za liter. Po-JteAno so podražili (15,62 lire za ~togram) dizlovo olje za kmeti j-tv°. kurilno olje, petrolej in mazut.
Kot je razvidno niso zvišali cene Ucina; minister za industrijo Ni-j-oiazzi celo trdi, da to ni potreb-V°- saj bodo zadostovali ostali varovalni ukrepi. Minister je namreč Podpisal odlok o omejitvah hi-nosti na avtocestah, kar je že vJ*°žil° negodovanje raznih pre-Jpteških organizacij. Odslej bo naksimalna hitrost za tovornjake ® kilometrov na uro in ne 100 kot ? bila doslej. Prevozniki trdijo, bo prihranek minimalen, ukrep P® bo zmanjšal konkurenčnost cestah prevozov.
I Resnicj na ljubo, bi bila zmanj-*Va konkurenčnost cestnih prevo-
zov dobrodošla za italijanski energetski primanjkljaj vsaj za tisto blago, ki bi ga lahko prevažali po železnici, (voc)
Oster odgovor Lame na Carlijevo poročilo
RIM — Z ostrim odgovorom na poročilo predsednika , vsedržavne zveze industrijcev Guida Carlija, je včeraj v Rimu Luciano Lama končal skupščino sindikata CGIL. «Car-lijevo poročilo, je dejal Lama, je bil jasen predvolilni govor vseh tistih nazadnjaških in konservativnih sil, ki hočejo potisniti Italijo nazaj, ki si želijo, da bi se vsi procesi razvoja okrnili in sicer prav tisti procesi, ki so danes cilj našega boja. Carlijevo poročilo, je še poudaril Lama, je načelo pravo ofenzivo zveze industrijcev proti sindikatu, ki naj bi bil kriv gospodarske krize v Italiji.*
tudi nepričakovanim razpletom. Še zlasti poznavalci omenjajo približno štirideset let starega moškega, ki je najbrž vodil skupino na Trgu Nicosia. Ob prihodu policije je prvi segel po orožju in po spopadu se je prvi u-maknil, peš, ter se kmalu izgubil med množico.
Vojaška učinkovitost, ki so jo t včeraj pokazali teroristi in ki v marsičem spominja na tragično zasedo v Ul. Fani. pa je v ostrem nasprotju z »nepismenostjo* napadalcev, ki so zagrešili znatne pravopisne napake v geslih, ki so jih j napleskali na zidove opustošenih uradov. Ravno zato preiskovalci sumijo, da se je v Rimu oblikovala -nova skupina, ki je zbrala okrog sebe doslej sorazmerno o-samljene manjše formacije ter je odločno stopila na pot mestne gve rile.
Vendar omenjene so zaenkrat le domneve, do katerih so preiskovalci prišli bolj na osnovi analize četrtkovega napada kot pa na podlagi stvarnih indicij. Resnici na ljubo je preiskava obrodila kaj skope sadove, dasiravno je policijski stroj stekel s polno paro in so bile mobilizirane vse razpoložljive sile. Edini rezultat, ki so ga dosegli, je najdba treh vozil, s katerimi so teroristi zbežali. Gre za temnoplav «alfa romeo 2000», za sivo »alfetto* in rdečo «simca-crysler», ki so bile parkirane nedaleč od Trga Mazzini v četrti Prati-Trionfale. To dokazuje, da so se teroristi takoj po umiku razbežali po četrtih, ki so v neposredni bližini zgodovinskega središča mesta. V avtomobile so prevratniki, kot že med ugrabitvijo Mora, namestili alarmne sirene, da bi si tudi v gostem prometu lahko utirali pot.
Poleg avtomobilov so dokaj zmedena in protislovna pričevanja očividcev, edini elementi, s katerimi razpolagajo preiskovalci. Na tej podlagi so sicer pripravili indentikit ene vprašanje pa je, ali
JUTRI VOLITVE NOVEGA PARLAMENTA
Avstrija pred alternativo SPO ali meščanski blok?
Predvolilni boj je potekal v izredni negotovosti
33B8»8kS?vRSv:':":-
DUNAJ — Avstrijski volivci bodo jutri odločali o razdelitvi 183 poslanskih mandatov v avstrijskem državnem zboru. Vprašanje, okoli katerega se sučejo ugibanja, se glasi: ali bodo socialisti uspeh obdržati absolutno večino, ki je v dosedanjem parlamentu štela 93 gla sov. Resnega odgovora na to vpra šanje si danes, dan pred volitvami, ne upa dati nihče.
Voditelji treh v parlamentu zastopanih stra k so se včeraj pojavili na zadnjih predvolilnih tiskovnih konferencah, vendar pa na njih niso povedali prav ničesar takšnega, kar bi odstopalo od njihove dosedanje predvolilne strategije. Ko je govoril o volilnih ciljih svoje stranke, je predsednik socialistične stranke, zvezni kancler Bruno Kreisky še enkrat opozoril na tisto, kar je po njegovem mnenju bistvo
lllllllllllllllllllllllllllllllllllll|Mlllllllllll|i|||i||i|tt|||it|||ii||||ii|t||i|||||||||i|t||||||||||||||iii|||||ii|il||,M|||||i,i|i|,|ii|||||||||mt,l,||||,„|„i,„m,|„„nim„l|,Mln„l„lu(mi,lm,|l||lllltll|„lll|l,l„ll,ll,l,l,|l|||,|„„|„|||t||||
KOMUNISTI NAKAZALI PRIORITETNE TOČKE Zfl BODOČO ZAKONODAJNO DOBO
Boj proti terorizmu in skrb za gospodarstvo osrednji vprašanji političnega programa KPI
Andreotti ponavlja željo po ohranitvi demokratične solidarnosti, seveda brez KPI v vladi Laskave besede o Micheieju Sindoni ■ Zasedanje vsedržavnega sveta republikanske stranke
Rimljani so množično počastiti spomin podčastnika Antonia Mea, ki je bil v četrtek ubit v spopadu s teroristi. Mesto, kjer se je zgrudil mrtev, so včeraj dobesedno prekrili s cvetjem	(Telefoto ANSA)
cd napadalk, jim bo pri njihovem delu lahko sploh služil:
Spričo navedenih dejstev in zopet dokazane neučinkovitosti, ki organom javne varnosti niso v čast, se zdi skoraj smešna trditev predsednika vlade, da se reforma varnostnih in obveščevalnih služb razvija v pravilnem smislu. Andreotti je sicer poudaril, da je treba modernizirati sile javne varnosti, v isti sapi pa dodal, da državni aparat sam ne
(Nadaljevanje na zadnji strani)
RIM — Dva Andreottijeva intervjuja sta zapolnila včerajšnjo politično razpravo. Nobeden izmed dveh pa ne dodaja nič bistvenega k temu, kar ie Andreotti napisal za «Famiglio Cristiano*. V prvem razgovore, objavljenem v demokrščan-skem tedniku »La discussione* si Andreotti prizadeva predvsem, da bi sestavil obračun treh let zadnje zakonodajne dobe, ko'je. bil Ves čas predsednik vlade. Opaziti je le obžalovanje, da je moral prekiniti »sredi poti* začeto delo. Predsednik vlade vztraja, da bi levica v opoziciji pri sedanji sestavi zbornic povzročila težko situacijo.
V drugem intervjuju, ki ga danes objavlja «Paese Sera*, Andreotti na čenja predvsem vprašanje terorizma. Tedniku «Famiglia Cristiana* je dejal, da bi postavitev KPI v opozicijo okrepila teroristično dejavnost. To stališče je včeraj povzel «11 Popolo*, ko je napisal, da komu-
""■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH.fKiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiitiiiiiuiiKiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin..
IZIDI ČETRTKOVIH VOLITEV V VELIKI BRITANIJI
• '
Konservativci odločno premagali laburiste Margaret Tbatcber novi predsednik vlade
^ novem parlamentu bodo imeli konservativci absolutno večino (339 sedežev) Margaret Thatcher prvi predsednik vlade ženskega spola v Evropi - Politika trde roke?
LONDON — Predvidevanja so se l "eJ uresničila. Melika Britaniia
j. "-J uresničila. Velika Britanija vj-jtetela v prihodnjih petih letih tiVc| ■ W jo sestavljajo konserva-Sq j- T° je izid volitev, na katerih {(„ teuuristi doživeli pekoč poraz. Brit . Jasno kažejo, da so si •teganC' že*e*i spremembo politič-daKa vodstva in so glasovali tako, rnpJ?0 konservativci dobili v parla-baJ339 sedežev (prej 276), la-tev /,1,268 (319), liberalci 11 sedelo h* Gotski nacionalisti 2 (11) 14 manjše politične formacije čin “ežev (prej 15). Absolutna ve-3lj) britanskem parlamentu je krent e2ev’ kar so konservativci tei d Pregli in imajo pred vse-Host ‘Hšifni strankami skupaj pred-p ;3 sedežev.
^ bo v zgodovini Velike Bri-ka V; ®edela na stolu predsedni-’t'hat„, de ženska, gospa Margaret bfišli r' b Thatcherjevo so tako tiadvi J10 štirih letih laburistične Ma,„ade na oblast konservativci, srtQ ^et Thatcher predstavlja deje Svr. 0 konservativne stranke in Ig n °J° volilno kampanjo nasloni-Brit« «esl°. da je treba v Veliki l°žai i. , raclikalno spremeniti po-^la V? ^ tako se bodo lahko rete bo 1 '^a vPrašanja, ki jo tarejo
iaya S ,tern Postala spet «velika dr-
kar • * bistvu je prav to tisto, ličar,j ottK::ani sanjali, kajti nave-tijaeiL®0, bili nestalne družbene si-kr,yeje (zelo ostri razredni spori), brezn_ v. gospodarstvu (inflacija, fltektk?6 » s() in pomanjkanja per-Ijubn. ‘ Margaret Thacher je ob-3iti iv,.,)10'0 Veliko Britanijo: ome-hje rijtsin(bkatov in stavk, zniža-da ip ' kov, okrepitev javnega re-v$e, i -L1ekonomsko blagostanje za rijer, buristi so jo obtožili, da je ljudi D latern utopičen in slepari late, , ®°i da bo s svojimi ide-strofe ‘riedia državo na rob kata-v° ‘v.ci Pa so Thatcherjevi le Verjeli in ji zaupajo. Ozna-
čili so jo za «železno žensko» in volili zanjo ter za stranko, kateri načeljuje.
Veliki poraženec teh volitev je James Callaghan. S svojim programom ni prepričal .volivcev, ki so jih prizadele lanskoletne stavke, ko naj bi bil Callaghan neodločen in »podložnik* opozicije. Samo na eni točki so Callaghan, Thatcherjeva in drugi med volilno kampanjo našli skupno govorico: popolnoma so spregledali krvavo vprašanje Ulstra. Konservativna prvakinja je samo obljubila »nove varnostne ukrepe*, kar pomeni stopnjevanje represije in s tem je odložila rešitev tega zapletenega vprašanja za nedoločen čas. Skratka, v Veliki Britaniji se je z volitvami še bolj kot kdajkoli prej uveljavil dvostranski sistem in vse ostale politične grupacije so po; tisnjene v ozadje. Volitve so tudi pokazale na velik razkol med škotsko in Anglijo, severom in jugom, saj so Škotje skoraj enoglasno glasovali za laburiste, kar ni bilo sicer v njihovi navadi.
Jamesa Callaghana je včeraj popoldne sprejela kraljica Elizabeta II., kateri je laburistični leader formalno sporočil svoj odstop po porazu na volitvah. Takoj zatem je Callaghan na tiskovni konferenci dejal, da »volivci niso glasovali proti laburistom, ampak proti dogodkom prejšnje zime*. James Callaghan je nato čestital gospe Thatcherjevi, ki »ji je bil dan privilegi zasesti mesto prvega ministra v trenutku, ki je usodnega pomena za življenje države*. Voščil ji je »veliko zdravja, moči in korajže*, kar zadeva nadaljnje delo laburistov pa je zagotovil ((konstruktivno opozicijo*. Na vprašanje, kje vidi pozitivne aspekte poraza je odgovoril, da b0 lahko odslej posvečal več časa družini.
Takoj po odhodu Callaghana je kraljica sprejela gospo Margaret Thatcher in ji poverila »premier-
ship* britanske vlade ter lj z njo zadržala v daljšem in prijazne: i pogovoru. Zatem se je Thatcherjeva napotila v Dovvning Street in se formalno vselila v prostore namenjene predsedniku vlade.
Izid volitev v Veliki Britaniji je imel velik odmev v svetu. Predsednik nemške krščanske demokracije Khol je dejal, da je zmaga konservativcev dober znak pred skorajšnjimi evropskimi volitvami, medtem ko je glasnik SPD Schvvarzu obžaloval poraz laburistov. Francozi in Japonci so izide komentirali tako, da se zunanja politika Velike Britanije ne bo bistveno spremenila, medtem ko je v noti sovjetske tiskovne agencije Tass rečeno, da izid
odraža globoko nezadovoljstvo britanskih volivcev nad gospodarsko politiko prejšnje vlade, (mč'
RIM — Včeraj se je v Rimu končal uradni obisk delegacije kitajskih sindikatov, ki so dospeli v I-talijo na povabilo sindikata UIL. Kitajska delegacija je te dni obiskala nekatere tovarne, kjer se je sestala ,s tovarniškimi sveti, v Rimu pa so jih sprejeli tudi predsednik Pertini, Fa-ifani in lngrao, srečali so se z Beriteguerjem in Craxijem. Ob zaključku oh ska so Kitajci povabili na uraden obisk v svojo državo skupno delegacijo sindikalne federacije CGIL - CISL UIL, ki je vabilo sprejela
nistična kampanja proti KD konec koncev spodbuja terorizem. Do tega spodbujanja naj bi prišlo tudi s tem, da komunisti vztrajajo pri zahtevi, da je treba zmanjšati vpliv KD. «L’Unita» in «Paese Sera* sta odgovorila in polemično opozorila, da KPI ni bila v opoziciji, ko je bil ugrabljen Aldo Moro, ampak so prav tedaj snovali vlado demokratične solidarnosti. V omenjenem intervjuju Andreotti odgovarja na ta stališča in pravi, da se boji le, da bi za
-------i.....
----------------
Pogajanja v Hanoiu dialog med gluhimi
PEKING — Tretji krog kitajsko - vietnamskih pogovorov je včeraj zjutraj še poglobil jarek med obema državama. Cilj sedanjih pogajanj — reševanje mejnih in teritorialnih vprašanj ter normalizacija meddržavnih odnosov je še vedno daleč in povsem meglena predstava.
Izjave vodje kitajske delegacije na pogajanjih v Hanoiu Han Nian Longa so jasno potrdile, da je kštajsko-vietnamski spor le odražanje širše konfrontacije v jugovzhodni Aziji. Kitajski predstavnik je dosledno branil kitajske predloge za rešitev spora, katerih osnovna točka je «antihegemonistična klavzula*. Han je pbzval Vietnamce, naj umaknejo 20Q tisoč svojih vojakov iz Kampučije in Laosa in naj nehajo s protiki-tajsko politiko. Vodja vietnamske delegacije Phan Hien pa je zavrnil kitajske predloge, ki so po njegovem le manever, da bi ob pogajalčevi mizi uresničili hegemonistično in ekspanžioni-stično politiko kitajskih voditeljev.
Sindona v ZDA, kamor je zbežal, ko so proti njemu izdali zaporni nalog zaradi stečaja.
Včeraj se je sestal tudi vsedržavni svet republikanske stranke. Tajnik Biasini je počastil spomin Uga La Malfe in poudaril, da bo njegova stranka gradila volilno kampanjo na vsebini in ne na vladnih formulah. Po Biasini je vem mnenju tudi
ničljiva.
Včeraj dopoldne je na sedežu KPI Giorgio N_.politano predstavil 46 «vladnih kartončkov* o prav toliko programskih točkah, ki jih je Berlinguer pred kratkim napovedal v nekem intervjuju. Gre za 46 kartončkov, ki vsebujejo obnovo stališč KPI o štirih skupinah vprašanj: obrambi in reformi demokratične države, novem gospodarskem in družbenem razvoju, šolstvu, znanstvenem raziskovanju in kulturnih inštitucijah ter o miru in napredku I v svetu. Vsebina je seveda ista kot I strank.*
vsebina tez, Ih jih je odobril zadnji kongres in stališč volilnega programa. Ni jih torej treba ponavljati. Gre vsekakor za poskus, da bi približali politično linijo KPI velikim množicam. Prav v zvezi z vprašanji vlade sta Giorgio Napolitano in Ugo Pecchioli odgovarjala na vprašanja časnikarjev. Napolitano je razložil, da postavlja KPI dve prio-
p6 volitvah’ vlada s KPI ne bo ures-' rRetntetočki: boj proti terorizmu in ”	demokratično upravljanje gospodar-
stva.
O terorizmu je govoril tudi Ugo Pecchioli, katerega so zaprosili za mnenje o Saragatovem predlogu, da bi uporabili vojsko v boju proti bri-gadistom. Pecchioli je odgovoril: «Predlog je lahko koristen in pripravljeni smo na razpravo za uporabo nekaterih oboroženih sil, ne pa nabornih vojakov, pa čeprav le zato, da osvobodimo karabinjerje in policijo nadzorstva nad raznimi napravami in straže pred sedeži P. P.
PROGRAM KPI ZA EVROPSKE VOLITVE
Evropa naj gradi svojo moč na sodelovanju med narodi
ostritev stanja ošibila boj proti terorizmu. Pripominja pa, da * tega stavka ni mogoče pojmovati polemično. Ob koncu je Andreotti odgovoril tudi na vprašanje o finančniku Micheieju Sindoni in dejal, da ga je spoznal, ko je bi) še finančni minister in • da ga je tedaj pritegnila predvsem dalekovidnost Sindone o velikih mednarodnih gospodarskih vprašanjih. Kot je znam, je sedaj
Nasmejau obraz novega britanskega predsednika vlade gospe Tatcherjeve (levo), medtem ko bivši premier Callaghan zapušča svojo rezidenco v Dovvning Streetu (desno).	4
BENETKE — «Ustvariti moramo tako Evropo, ki bo svojo moč gradila predvsem na prijateljstvu in na sodelovanju med narodi*. Tako je članica osrednjega vodstva KPl Nil-de Jotti strnila osnovno misel in glavno vodilo lastne stranke v volilni kampanji za evropski parlament na včerajšnji predstavitvi komunističnih kandidatov »severno-vzhodne-ga» italijanskega volilnega okrožja, v katero sodi tudi Furlanija - Julijska krajina.
Kandidate tega okrožja, ki poleg Furlanije -‘ Julijske krajine obsega še tri dežele in sicer Emilio - Ro-magno. Tridentinsko z Gornjim Po-adižjem in Veneto, je še pred posegom Jottijeve, ki je nosilka liste, predstavil Rino Serri, prav tako član osrednjega vodstva komunistične partije.
V listi, na njenem drugem mestu je Guido Fanti tu(li član vsedržavnega vodstva KPI, so zastopane vso štiri dežele. Kot predstavnike Furlanije - Julijske krajine so u-vrstili Maria Lizzera, Vittoria Vi-dalija in pa Pavla Petričiča. Še zlasti je pomembna zadnja odločitev: kandidatura slovenskega kandidata, ki živi v videmski pokrajini, je hotela tudi v tem okviru opomniti na še nerešeno vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki je prav tam še najbolj izpostavljena raznim protidemokratičnim napadom.
Sicer pa je vprašanje manjšin, še s posebnim poudarkom na slovenski, na včerajšnji tiskovni konferenci KPI prišlo precej do izraza. Drugače skorajda m bilo mogoče: ko se zagovarja mirno sožitje med narodi, nikakor ni mogoče mimo Vprašanja različnih narodnosti v raznih evropskih državah.
Tudi o tem vprašanju bodo morale članice Evropske gospodarske skupnosti uskladiti lastne poglede, če hočejo res uresničiti združeno E-vropo, so izrecno poudarili komunistični predstavniki
Glavno vez in najtrdnejšo osnovo
že v uvodu poudarila Nilde Jotti. Samo gospodarsko neodvisna Evropa lahko namreč samostojno nastopa na mednarodnem odru in v tem duhu je treba tolmačiti zavzemanje komunistov za samostojno združeno Evropo.
Nikakor pa ne sme tesnejša povezava devetih zahodnoevropskih držav privesti do ustanovitve tretje svetovne vojaške velesile, je razvijala svojo misel komunistična predstavnica. S tem bi združena E-vropa hudo načela sedanje ravno vesje v svetu, ne da bi obenem sprevrgla svojo dosedanjo usodo in ji končno postala gospodarica.
Tako začrtani razvoj Evropa lahko doseže le s tesno notranjo povezavo vseh članic in pa z odprtim sodelovanjem z vsemi državami. Pred tem je treba v okviru Evropske skupnosti veliko spremeniti, je težave samo nakazala Jottijeva. Predvsem bi bilo treba po njenem mnenju odpraviti za enkrat prevladujoče pravilo o gospodarskem protekcionizmu, ki dejansko ščiti e-konomsko močnejše članice.
V okviru začrtanih smernic imajo seveda dežele »severno - vzhodnega* volilnega področja in zlasti Furlanija - Julijska krajina posebno vlogo kot najbližje delu tistega sveta, do katerega bi se morala združena Evropa še posebej odpreti. O pomembnosti in nujnosti sode lovanja z Jugoslavijo, kar so med drugim potrdili tudi osimski sporazumi, je bil govor med precej obširno razpravo.
Veliko pomenljivih značilnosti ima Furlanija ■ Julijska krajina in v nekoliko manjši meri še ostale dežele istega okrožja za evropske volitve: ob močnih manjšinah še poja ve hudega lokalnega avtonomizma. Tudj v evropskem merilu, je v odgovoru na izrecno novinarjevo vprašanje zatrdil član tajništva KPI An-selmo Gouthier, pa bo moralo prevladati načelo, da je vprašanje manjšin političnega značaja, njegovo pozitivno reševanje pa bo pri
pa lahko združeni Evropj ustvari le pomoglo k rasti demokracije v kon raocnp in skupno gospodarstvo, je I čno združeni Evropi, (bp)
sedanjih volitev: Avstrija se bo morala na njih v nedeljo odločiti ali za nadaljevanje absolutne večine socialistov v državnem zboru, se pravi za nadaljevanje socialistične vlade in socialistične pvolitike blaginje in polne zaposlenosti: ali pa se bo odločila za koalicijo obeh meščanskih strank, ljudske in svobodnjaške, ki sta od leta 1971 združno v opoziciji. Vlada socialistov ali pa meščanski blok strank — to je alternativa, ki jo je torej danes še enkrat postavil pred volivce Krei-sky, ki je hkrati povedal, da bo morala stranka dobiti več kot 91 mandatov (se pravi še vedno absolutno večino), če bo hotela govoriti o volilnem uspehu. Pri čemer je Kreisky ponovno poudaril, da ni kandidat za sestavo velike koaliciie, to je koalicije, ki bi združila v vladi socialiste z največjo od obeh o-pozicijskih strank, z ljudsko stranko. Po njegovih besedah gre za politično hipotezo, ki ta hip ni realna, saj je iz celotnega političnega konteksta razvidno, da skušata obe opozicijski stranki svojo politično srečo kovati združeni tudi v prihodnje.
Obe opozicijski stranki se že od samega začetka volilne kampanje branita razprave o alternativi, ki jo je postavil Kreisky, ter zavračata očitek, da je njuna volilna strategija že vnaprej usmerjena k o-blikovanju konservativnega meščanskega bloka, ki bi se postavil zoper socialiste. Gre za meščanski blok, ki je v Avstriji nepopularen tako iz zgodovinskih kot tudi aktualnih razlogov: v prvi avstrijski republiki je takšen blok odprl vrata klerofašizmu, v drugi pa je vedno kot Damoklejev meč visel nad socialnimi pridobitvami avstrijskega delavstva. Tako vodja ljudske stranke Taus, kot tudi vodja svobodnjaške stranke Gotz, sta spričo tega danes še enkrat zagotovila, da jima ne gre za konfrontiranje med socialisti in meščanskim blokom, marveč za »demokracijo*: socialisti da im^jo preveč oblasti, to pa omejuje demokratičnost, zaradi Cesar ja treba na volitvah razbiti absolutno večino socialistov.
To igranje z besedami kajpada ne pomeni, da je alternativa, ki jo postavljajo socialisti, netočna: ljudska stranka, kot največja od obeh opozicijskih strank je namreč že deveto leto odrezana od vzvodov oblasti, vendar pa ta hip gotovo nima upanja, da se k oblasti vrne sama, se pravi z lastno absolutno večino v parlamentu. To pot k oblasti si v sedanjem političnem trenutku lahko odpre le v koaliciji s svobodnjaško stranko, se pravi tako, da skupaj s svobodnjaško stranko oblikuje meščanski blok. To pa je tudi tisto, kar stoji v ozadju strategije obeh opozicijskih strank, četudi obe to zanikata.
Sicer pa izvira negotovost, ki spremlja predvolilni boj, tudi iz drugih političnih in aritmetičnih elementov. Sedanje tesno razmerje glasov v državnem zboru, ki ima 183 mest — od njega jih imajo socialisti 93, ljudska stranka 80, svobodnjaki pa deset — je le del v mozaiku neznank ki spremljajo te volitve.
K volitvam je poklicanih dobrih 5 milijonov državljanov, od tega o-koli 10 odstotkov tistih, ki bodo tokrat volilj prvič. K negotovosti so prispevala tudi zadnja povpraševanja javnega mnenja, ki so ugotovila le to, da se rezultat volitev ne da napovedati: odločitev o zmagi in porazu tiči namreč v tistih dveh odstotkih, ki so si ju statistiki pridržali kot dopustno mero za svojo zmoto. Svoj delež k negotovosti prispeva nadalje tudi volilni zakon, ki v dokaj zapletenem postopku nalaga dvakratno delitev poslanskih mandatov kj niso bili razdeljeni v o-snovnem volilnem postopku. Spričo tega mehanizma in pa spričo sedanje zelo izenačene delitve glasov me vladno stranko, ki je imela v dosedanjem državnem zboru 93 mandatov, ter opozicijo, ki jih je imela skupaj 90, je komajda moč pričakovati, da bodo zanesljivi rezultati volitev objavljen; že v nedeljo zvečer. Ke_r_ pa avstrijski volilni zakon dopušča tudi donisno glasovanje za tiste, ki ne bodo glasovali v svojem volilnem okolišu — teh pa bo po sedanjih računih okoli 50 tisoč, od tega skoraj pol na Dunaju — bodo definitivni rezultati volitev znani po vsej priliki šele v torek ali morda celo v sredo. Ker se v tej dopisni kvoti skriva formalno okoli 10 mandatov, dejansko pa vsaj dva in ker naj bi o zmagi in porazu odločala ravno tako samo dva mandata, se zna zgoditi, da se bo vzdušje negotovosti, kj so ga včeraj in danes obilno omenjali avstrijski komentatorji, potegnilo vse tja do sredine prihodnjega tedna.
MARJAN SEDMAK
RIM — Predsednik krščansko-so-cialne stranke iz Nikarague Roger Miranda Gomez je včeraj v Rimu pozval vse italijanske stranke in sindikate, da obsodijo diktatorja Somozo in njegov režim, ki vsak dan ubije najmanj dvajset nedolžnih ljudi. Danes bo Miranda odpotoval v Nemčijo, pozneje pa bo obiskal tudi Belgijo in Francijo.
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Prevladala naprednejša stališča Nadaljnjih deset milijard
o Vlogi družinskih posvetovalnic “ okrepit9V triaške luke
Prisotno številno zastopstvo Kolektiva za zdravje žensk
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je ob nadaljevanju razprave o pravilniku za družinske posvetovalnice zavlekla v noč. Delu mestne skupščine je sledila zelo zavzeto zelo številna skupina kolektiva za zdravje žensk, s katero so se tudi ob krajši prekinitvi zasedanja sestali načelniki svetovalskih skupi... Čeprav sklep o pravilniku ne bo imel neposredne izvršilne moči, saj je za delovanje družinskih posvetovalnic pristojen pokrajinski zdravstveni konzorcij, in bo torej veljal le kot — sicer zelo vplivno — stališče tržaške občine, je bila tudi sinoči razprava zelo vneta, s številnimi polemičnimi ostmi.
Najpomembnej značilnost sinočnjega merjenja sil je prevlada naprednejših stališč gltde vic "e posvetovalnic, pri glasovanju o številnih spreminjevalnu predlogih. Z glasovi levičarskih in laičnih strank ter nekaterih zastopnikov LpT so na primer odpravili določilo, da bi moralo osebje posvetovalnic pr°nriče-vati nosečnice, naj ne opravijo splava. Poleg KD in nekaj melonar-jev je glasoval proti odobrenemu a-mandmaju tudi Lokar (SSk), češ da pri nas prebivalstvo upad kar je opaziti tudi pri Slovencih in da je zato prav, da se skušajo omejevati prekinitve nosečnosti. Najbolj pomembno na je, da je svet ponovno uvedel med naloge posvetovalnic tudi dodeljevanje kontracepcijskih sredstev, kot sicer določa državna in deželna zakonodaja, a je bilo na prejšnji seji KD uspelo odpraviti s svojim Popravkom.
Sprejeli so tudi dopolnilo, ki ga je predložila KPI, da bo služba delovala tudi na delovnih mestih, kjer bi zaposlene ženske to potrebovale, in priznali odboru, ki naj bi usmerjal delovanje družinskih posvetovalnic večje pristojnosti, vodstvene in ne le posvetovalne. Zavrnili so pa vrsto spreminjevalnih predlogov KD in klerikalca Dolcherja (LpT), ki so hoteli omejevati vlogo in pristojnosti posvetovalnic, med drugim tudi odpraviti skupščino uporabnikov.
V začetnem delu seje je župan Ce-covini obsodil antentat na sedež KD
v Rimu in vzel na znanje pismo svetovalca Ercolessija, ki mu je sporočil, da je prišlo v radikalni skupini do razdora.
Posvet o prometnih zvezah v deželi
Na pobudo inštituta za družbenogospodarske raziskave IRSET bo danes v hotelu »Europa* pod Nabrežino z začetkom ob 9.30 nosvet na temo »Načrti za nove prometne zveze v Furlaniji - Julijski krajini*. Nastopili bodo številni izvedenci. med temi tudi predstavnik SKGZ dr. Darij Cupin.
Nujno obvestilo izletnikom za Poljsko
Zaradi nenadnih zapletljajev v zvezi z izletom Primorskega dnevnika na Poljsko, vabimo vse, ki so se vpisali za vse tri skupine, da pridejo na sestanek, ki bo v nedeljo, 6. t.m., ob 10.30 v foyerju Kulturn -ga doma v Trstu.
Ker bomo morali na tem sestanku sprejeti odločitve, ki bodo obvezne za vse izletnike, prosimo vse prijavljene, da se sestanka zanesljivo udeležijo!
KPI in KD o rimskem terorističnem atentatu
Po kriminalnem napadu na sedež pokrajinskega vodstva KD v Rimu sta KPI in ZKMI objavili letak, v katerem ugotavljata, da gre za nov korak v širokem reakcionarnem naklepu, da bi ustvarili v državi ozračje gverile in onemogočili miren potek volilne kampanje. Potem ko izraža sožalje in solidarnost z družinami agentov, poudarja KPI nujnost enotnosti in budnosti delavskih in ljudskih sil. Prav tako je nujno, meni KPI, da si demokra
tične stranke prizadevajo, da bi zajamčili nemoten potek volilne kampanje ob spoštovanju zakonitosti in ob vzajemni strpnosti.
Odobrili so tudi zakon o reorganizaciji izrednega tajništva za obnovo Furlanije in zakon o zdravstveni službi za dializo
6 milijard zgube pri obratu GMT
Deželni svet je na včerajšnji seji po obširni razpravi odobril zakonski osnutek, ki reorganizira in nalaga nove pristojnosti rizrednemu tajništvu za obnovo Furlanije*. Za
•	,	. . zakonski osnutek so glasovali sve-
Tudi tržaška KD je včeraj izra tovalri KPT PST Kn peni in
žila solidarnost z žrtvami divjega | n«LSrJjPI " _______________________ 1,.,	Prti, proti so se 'zrekh misovci in
obdarila rta ^ KTi t rr* poro<;!lu j melonarski predstavniki, medtem ^av	t. ' J	S™1/3 k° 50 iz Presta zapustili dvorano
hna^vednn^am^vrf1^ t k’ svetovalci proletarske demokracije.
ufnega m uttavneTa r^a*	PDUP - foškega gibanja, ki
so zahtevah odložitev razprave o omenjenem zakonskem osnutku. Prav ta osnutek je sprožil tudi pre-cej negodovanja med sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UTL, ki so celo oklicale triurno stavko za vsako izmeno deželnih uslužbencev. Sindikati so protestirali zlasti proti gospodarskim in normativnim ugodnostim, ki bi jih bili deležni uslužbenci izrednega tajništva in zahtevali, da so teh ugodnosti deležni vsi deželni uslužbenci. Včeraj zjutraj pa so o tem vprašanju dosegli sporazum, kar je prišlo delno do izraza v popravkih k dvema členoma zakona.
Na včerajšnji seji so soglasno odobrili še tri zakone. Prvi se nanaša na zdravstveno službo za dializo in predvideva, da bodo že letos izdali 320 milijonov lir, s katerimi bodo zdravstvene ustanove poskrbele za nakup ustreznih naprav in za preureditev potrebnih prostorov.
Drugi zakon predvideva dvajsetletno finansiranja tržaške luke v
Skupščina delničarjev tovarne Velikih motorjev je odobrila poročila in proračun za leto 1978. Iz njega je razvidno, da je imela tovarna v preteklem letu 6 milijard izgube. Skupščina je tudi imenovala novi upravni svet, ki mu predseduje inž. Manlio Lippi.
Ugodno poslovanje Tržaškega lloyda
Lanskoletno poslovanje se je zaključilo s 509 milijoni lir dobička. Proračun za leto 1978 bodo predložili v prihodnjih dneh delničarjem. V prejšnjem letu je zabeležil Tržaški Lloyd 127 milijonov lir dobička v celoletnem poslovanju.
znesku deset milijard lir, ki se tako pridružijo podobni vsoti, ki je bila že odobrena. To bo omogočilo, da bodo nadaljevEtli pri izvajanju že začrtanih nalog. V glavnem gre pri tem za izgradnjo velikega avtomatičnega vertikalnega skladišča v novem pristanišču, za okrepitev kontejnerskega prometa na oomolu VE, postavitev tretjega tira na pomolu VII in drugo.
Deželna skupščina je nadalje o-dobrila zakon, ki ponovno finansira deželni zakon iz leta 1977, ki se nanaša na okrepitev omrežja za metan in predvideva 700 milijonov lir izdatkov.
SINOČI V POLNO ZASEDENEM GLEDALIŠČU VERDI
VISOKO^VALITETNO MUZICIRANJE ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent Anion Kolar, solist violončelist Miloš Mlejnik, na sporedu Wolf, Haydn, Brahms in za nameček Verdi - Občinstvo je z dolgim in navdušenim aplavzom izreklo priznanje ljubljanskim goslom
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiitiiniitiiiiiiiiiiiaiuiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO PODATKIH PRISTANIŠKE USTANOVE
Blagovni promet do konca marca skoraj za 7 odst. večji od lanskega
Promet s kontejnerji se je povečal kar za 45 odstotkov
Pomorski promet v tržaškem pristanišču se je v zadnjih mesecih povečal, kot pričajo podatki tržaške avtonomne pristaniške ustanove za mesec marec ter za prvo trimesečje letošnjega leta. Število ladij, ki so tako v marcu kot v prvem trimesečju priplule ali od-
cem se je čista registrska tonaža I to je pri prometu s kontejnerji. V povezala v letošnjem marcu za 9,7 prvih treh mesecih letos so v tr-odstotka, podatki za trimesečje pa žaški luki vkrcali ali izkrcali 23.821 kažejo na 15-odstotni povišek.	kontejnerjev 'lani 16.362), kar zna-
Zanimivejši so podatki za razto-, aa za celih 45J5 odstotka več kot vorjeno in natovorjeno blago. V tr-	~
žaškem pristanišču je tega bita v marcu za 3.183.557 ton, kar pome-
in lanskim prvim trimesečjem (skupno je prve tri mesece priplulo ali odplulo 1905 ladij, medtem ko so jih v .istem razdobju lani. našteli 2.208 pri tem je’ treba’ poudariti, da se je povečalo število tujih ladij, medtem ko je število italijanskih ladij znatno upadlo), zato pa sta tako vrednost čiste registrske tonaze. kot količina raztovorjenega ali natovorjenega blaga narastli. V primeri z lanskim mar-
V OKVIRU POIMENOVANJA OPENSKE OSNOVNE ŠOLE
Na Opčinah drevi uprizoritev lepljenke o Francetu Bevku
V Prosvetnem domu bodo odprli ludi razstavo risb, ki prikazujejo prizore iz Bevkovih del
plule iz Trsta, se je sicer zmanj- ni 146.417 ton ali 4,8 odstotka več šalo v primeri z lanskim marcem kot v istem razdobju lanskega le-
ta. V .-prvih treh mesecih leta oa so skupno raztovorili z ladij ali natovorili nanje 10.050.913 ton blaga, alj .649.367 ton več kot v prvem trimesečju lanskega leta, kar v odstotkih pomeni +6,9. Levji delež tega blagovnega prometa odoade seveda na nafto, ki jo v tržaškem pristanišču raztovorijo v terminalu SIOT in roma po naftovodu v Nem čijo in Avstrijo. Skupno so iz tan ker jev izčrpali v marcu 2.321.523 ton nafte (v istem razdobju lani 2.191.737 ton), v prvem trimesečju pa 7.689.644 (v istem razdobju lani 7.088.393) Znatno je narastel promet z lesom. V prvih treh mesecih so v tržaškem pristanišču raztovorili 20.561 ton lesa. medtem ko so ga v istem razdobju lani 15.718, natovorili na ladje pa 4.003 tone. kar znaša skupno 24.564 ton (lani 17.341 ton).
Najbolj občutene poviške oa av tonomna pristaniška ustanova beleži pri specializiranem prometu,
V	Prosvetnem domu na Opčinah bodo drevi uprizorili delo »France Bevk — lepljenka o p:-atelju in o njegovem delu*. Zr uprizoritev vlada precejšnje zanimanje tudi izven openskih meja, saj gre za izviren in zanimiv poskus gledališkega pristopa k obravnavanju j 'kega pisatelja v nje- ovi čelov" osti. Za opensko bogato kulturno orosvetno življenje bo drevišnja predstava nova obogatitev in pomemben kulturni dogodek. Pomemben je še zlasti, ker se uokvirja v vrsto kulturnih pobud ob poimenovanju openske osnovne šole pj Francetu Bevku. Slovesno poimenovanje bo 26. maja, vendar bodo tudi vse ostale prireditve v maju potek ' v znamenju Bevka. Med temi tudi današnja lepljenka, ki jo ju pripravilo prosvetno društvo »Tabor*. Avtor in režiser je Marko Sosič, ki je dramatiziral in povezal odlomku iz raznih Bevkovih del s pričevanji pisateljevih nekdanjih tovarišev in soborcev. Sosič + tako intervjuval nekatere osebnosti, kot n Marjan Brecelj, Jože Vilfan, Bogomil Gerlanc, Lavo Čermelj in drugi, ter njihove spomine na Bevka zlasti 1» medvojnih let, vključil v dramsko dogajanje.
Pri današnji predstavi sodeluje ee la vrsta ljudi. Poleg številnih nastopajočih ju še vrsta takih, i so na ta ali oni način, s pripravljanjem odra ali s šivanjem oblek, prispevali svoj delež. Tako je s to gledališko p-hudo povt-anih okrog 50 ljudi.
V	okviru vse Bev covega proslavljanja bodo danes odprli tudi razstavo risb, ki . ri'azujejo prizori iz Bevkovih lel v. k' so jih izdelali ucei i raznih šol na podlagi natečaja, ki "a je razpisalo prosvetno društvo Tabor. Natečaj je povsem us;*el, odziv je presegel vsa pričakovanja, kar doka-uje, da je v ieh dneh veliko otrok seglo po Bevkovih delil
Koristen vodič za operaterje
Tižaška delegacija italijanske sekcije mednarodne trgovinske zborni
c« u Pariza javlja, da j« v prodaji
praktična vodič za mednarodne trgovske operaterje o tako imenovanih »incoterms*. Gre za natančne definicije dvanajstih pogodbenih klavzul, ki opredeljujejo odgovornosti posameznih uvoznikov ter izvoznikov, kot na primer fob, cif, ex worl\l itd. Vodič je v angleščini, stane pa 6.500 lir.
DREVI V KRIŽU
Koncert pevskega zbora iz Trbovelj
V priredbi domačega PD Vesna bo danes zvečer ob 20. uri v kriškem ljudskem domu celovečerni koncert mešanega pevskega zbora in okteta DPD »Svoboda II* iz Trbovelj, to je društva, s katerim so Križani pobrateni, saj skupno sodelujeta že več kot deset let. Današnji celovečerni koncert gostov iz Trbovelj predstavlja lepo priliko za utrditev medsebojnih odnosov, ki jih lahko imamo kot vzgled pri sode tavanju med društvom iz zamejstva ter matično domovino, (st)
Obvestilo za vinogradnike
Tržaška trgovinska zbornica nam je poslala v objavo sledeče obvestilo za vinogradnike. Posamezniki ali kletarske zadruge, ki nameravajo iz pridelanega grozdja prido biti namizno vino. morajo v smislu člena 17 ministrskega odloka z dne 21.12.1977 predložiti zbornici (pred pridelavo vinskega pridelka) dvoj ni izvod prijave, v kateri nai na vedejo naslednje: geografsko Doreklo trt. količino grozdja, namenje nega namiznemu vinu in celovito vinogradniško površino, s katere prihaja to grozdje.
• Tržaška poštna uj.ra sporoča, da se'bo ustni izpit za kandidate na natečaju za zasedbo 16 mest »ope raterja ULA* — natečaj je bil raz pisan 1. junija lani — začeli dne 8 maja na sedežu v Ul. S. Anasta sio 8.
Svojemu odborniku BORISU RISMONDU in njegovi izvoljenki GABRIJELI KALC
čestita SZ Gaja
Danes praznuje 60. rojstni dan
MARIJA MAVER
Ob tem lepem jubileju ji i-skreno čestitajo
pevci in odbor PD France Prešeren
v istem razdobju lani. V kontejnerjih skupno prevažanega blasa je bita v prvem trimesečju 178.760 ton, kar je za 61,3 odstotka več kot lani. Blago, ki so ga pripeljale la d je ro-ro, je doseglo 61 659 ton (23.495 ton pri izkrcanju in 38 164 ton pri vkrcanju), medtem ko je v istem razdobju lanskega leta dose glo 46:237 ton.
Danes razprava o kadrih v zdravstvu
V dvorani zo konference tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nico-16 5 bo danes ob 10. uri razprava na temo »Usposabljanje zdravstvenih delavcev v luči nove zdravstvene ureditve v državi*. Posvet, na katerem bodo nastopili strokovnjaki iz Milana, Pordenona in Trsta, organizira tržaška pokrajinska uprava.
Huda nesreča mladega vespista
V prometni nesrečj v Drevoredu D'Annunzio se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 16-letni mehanik Paolo Pincin iz Ul. Monte S. Gio-vanni 10 v Žavljah. Ob sprejemu v bolnišnico so zdravniki ugotovili ponesrečencu domneven zlom lobanjskega dna in številne udarce po glavi, za kar so si pridržali prognozo.
Nesreča se je pripetila ob 15. uri. Pincin, ki se je peljal na vespi 50, je iz še nepojasnjenih razlogov treščil v simco, ki jo je upravljal 57-letni Agostino Devetta iz Ul. Sinico 68.
POMAGAJMO ČRNI GORI!
V SKEDNJU
Priprave
na poimenovanje šole
Tudi v Skednju se pripravljajo na poimenovanje svoje slovenske šole, ki bo poslej nosila ime po znanem škedenjskem rojaku, pedagogu in glasbeniku Ivanu Grbcu. V ta namen je pripravljalni odbor organiziral za jutri, nedeljo, 6. maja celodnevno prireditev s skupnim naslovom zabavne igre. Prireditev bo v prostorih škedenjskega prosvetnega društva »Ivan Grbec* v Škedenj-ski ulici štev. 124, kjer bodo v dopoldanskih in popoldanskih urah na sporedu razne točke programa. Nastopili bodo mladinska folklorna skupina iz Križa, otroški pevski zbor Prosek - Kontovel, harmonikarski ansambel, pa tudi domači otroški pevski zbor, skratka kulturni spored bo obsegal veliko točk, ki bodo prav gotovo zadovoljile mladino in tudi starše otrok ter ljubitelje naše mladine. Zato pripravljalni odbor vabi v društvene prostore starše šolskih otrok in njihove prijatelje in hkrati pripominja, da je izkupiček prireditve namenjen kritju stroškov za poimenovanje šole, ki bo že čez poldrugi mesec, dne 17. junija.
in Haydnov Koncert v D-duru za violončelo in orkester op. 101. v drugem delu pa Brahmsovo Simfonijo št. 4 op. 98. Miniaturno zasnovana Wolfova «Italijanska serenadam, čeprav natančno izvedena, orkestru v mali zasedbi še ni o-mogočila, da bi v polnosti uveljavil svojo zvočnost, je pa ie nakazala njegovo tehnično preciznost in discipliniranost. Toda ie v Hay-dnovem Koncertu za orkester in violončelo je prišla do polne veljave plemenitost orkestrovega zvoka in njegova sposobnost elegantnega oblikovanja 1 raz. obenem pa tudi čut za mero v vlogi solistovega spremljevalca ali bolje soizvajalca v tej Haydnovi skladbi, ki nudi solistu možnost uveljavljanja visoke in tudi zahtevne virtuoznosti. Miloš Mlejnik je potrdil, da je kljub mladosti violončelist izjemnih kvalitet, popoln obvladovalec glasbila tako v tehničnem kot v zvočnem oziru, saj so redki mojstri, ki bi jim inštrument pel s tolikšno intenzivnostjo in toplino.
Brahmsova 4. simfonija sodi med najlepše simfonične stvaritve njegovega opusa. Orkester Slovenske filharmonije jo je izvedel v blestečem zanosu in z izredno dognanim interpretiranjem stavčnih oblik v enem samem zaokroženem tematskem laku v nenehnem izmenjava-ki je bila v Trstu prvič izvedena. | nju dramatičnih in liričnih kon-
.......................................itiHiiiiiiiimmmiiimiiitfiimiiiiiiiinii
NEVSAKDANJI PLEN
Politika kulturno - umetniških izmenjav med Trstom in Ljubljano o-ziroma Slovenijo je obrodila že nekaj spodbudnih sadov, predvsem pa je še do pred nekaj leti gluhemu mestu za vsakršno sodelovanje čez mejo, odprla vpogled v bogato u-metniško življenje slovenske prestolnice in ga seznanila z visoko kvalitetnimi dosežki na vseh področjih kulturno - umetniškega izživljanja od gledališča, likovnosti in literature do glasbe. Tako se je na vrsti primerov v zadnjih nekaj letih potrdila resnica, da je lahko prav umetnost zelo učinkovit most medsebojnega spoznavanja in spoštovanja.
Sinočnji koncert orkestra Slovenske filharmonije v okviru spomladanske koncertne sezone gledališča Verdi je predstavljal samo še dodatno potrdilo te resnice, saj je a-plavz, ki ga je orkester doživel v polni dvorani za svoje muziciranje, pomenil priznanje ne le odličnemu orkestralnemu zboru, marveč vsej slovenski kulturi.
Sinočnji spored orkestra Slovenske filharmonije, ki ga je vodil njegov stalni dirigent Anton Kolar in pri katerem je sodeloval kot solist tržaškemu glasbenemu občinstvu že poznani violončelist Miloš Mlejnik, je obsegal v prvem delu «Italijansko serenado Huga» Wolfa
Predavanja
Drevi ob 17. uri bo na Trgu sv. Jakoba manifestacija - razprava na temo »Stanovanje za vsakogar*. Na manifestaciji, ki jo organizira tržaška federacija KPI, bosta nastopila R. Costa in A. Cuffar*.
V ponedeljek ob 18. uri bo v dvorani »Assicurazioni Generali* v Ul. Trento 8 francoski izvedenec J. J. Rosa predaval o gospodarskih problemih na področju zavarovalstva.
Na pobudo WWF bo v mali dvorani Verdijevega gledališča v petek, 11. maja, ob 18. uri predavanje na temo »Varčevanje z energijo: Total Energy Module*. Predaval bo strokovnjak F. Dal Bo.
Na gospodarski fakulteti bo v petek, 11. maja, ob 11. uri predavanje o «Denarni politiki*. Nastopil bo a-meriški svetovalec za gospodarska vprašanja pri organizaciji OCSE dr. A. Hoffman
T
K •#.% +	< •'
uttiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiinuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiaiiniui
PREDSTAVNIKI KZ PRI C0L0NIJU
Pri načrtovanju upoštevati potrebe kmetijskega razvoja
Kmečka zveza bo dostavila deželni upravi dokument o stanju kmetijstva na Tržaškem
Včeraj so se predstavniki Kmečke zveze sestali s podpredsednikom deželnega odboru in deželnim odbornikom za načrtovanje in proračun Colonijem. Predstavništvo Kmečke zveze je vodil predsednik Alfonz Guštin, sestavljali pa so ga še odborniki Mirko Križmančič, Dravo Starc, Slavko Štoka, strokovni sodelavec dr. Boris štrekelj in tajnik Edi Bu-kayec. Srečanju sta prisostvovala tudi deželna strokovna funkcionarja dr. De Rosa in dr. Divis.
Po pozdravih je pred sed.:..: Kmečke zveze Guštin uvodoma poudaril pomen srečanja kot prvega uradnega stika naše strokovne organizacije z deželno upravo po veliki deželni kmečki manifestaciji, ki je bila v Trstu novembre lani. To srečanje
rtiiiniiiHiiiiinluniiHiuiniiiiiiiiitiiiiiMiiHiiniiiiiimniiiiiuiiiiiiminiMimimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimNiiNiimMMiiiNMaiiiiiHiiiiiiiiiNiiiiiMiiiiiiiiiiatiiiiiiiHiiiiiiiiii
ODPRTO PISMO TRŽAŠKE PODŽUPANJE «SLOVENCEM S KRASA*
Nespreten lov na slovenske glasove
Aurelia Gruber Benco. tržaška podžupanja, sicer pa kandidatka Liste za Trst na bližnjih parlamen farnih volitvah, je v zadnji številki «La voce libera» naslovila nekakšno odprto pismo na tržaške Slovence, oziroma, kot sama pravi, na «Slovence tržaškeoa Krasa, to je na italijanske državljane slovenskega jezika, okrog 25.000 oseb, ki prebivajo okoli mesta in na kra-škem pasu. ki ga obdaja».
V svojem r/ismu dokazuje, da je velika prijateljica Slovencev — z nekim tržaškim Slovencem si je namreč celih dvajset let dopisova la! — in v dokaj neposredni obli ki vabi slovenske volivce naj pod prejo Listo za Trst. V iprijatelj-stvo-t priletne gospe do Slovencev smo v našem dnetmiku že nekolt kokrat izrazili močne dvome, toda po zadnjem pismu ne more biti reč dvomov.
Že prvi stavek n pismu, ki smo ga citirali, jasno kaže na odnos, ki aa ima oospa Gruber do Slo vencev. Ne samo. da ponavlja svo jo staro tezo, po kateri naj bi v mestu sploh ne bUo Slovencev, am-
pak da ti živijo samo na skrajni periferiji in na Krasu, poleg tega pa še navaja številko 25.000. na katero se tako radi sklicujejo razni drugi «prijatelji», na primer neo-fašisti in tržaški italijanski dnevnik. Očitno se gospa Gruber sklicuje na izid ljudskega štetja izpred osmih let: takrat, še preden je bil popis izveden, so vse slovenske organizacije popolnoma soglasno iz javile, da ne bodo sprejemale pre števanja tako iz načelnih stališč, kot tudi zaradi načina, kako je bil izveden. Toda gospa podžupanja je v svojem velikem prijateljstvu do Slovencev na to pozabila!
Sicer pa nam gospa Gruber pri znava, da Slovenci ne živimo samo na Krasu. V pismu namreč pravi, da obstajajo tudi neki rgonški pri veskh (frangie goriziane). nato pa megleno omenja ludi *neko sloven sko benečijo (z malimi začetnica mi) ter jo postavlja v zvezo s tstru mentalizacijo». Če smo jo prav ra zumeli. nai hi to pomenHo, da Slo vencev v Benečiji sploh ni.
Toda nikar ne mislite, da nam gospa podžupanja ni naklonjena.
Prav nasprotno: če se je sama tako zagnala proti osimskim sporazumom je to storila prav zaradi tega, ker bi industrijska cona na Krasu tzadala smrtni udarec» Slo vencem. In tega niti gospa podžupanja, niti njeni kolegi iz Liste za Trst nočejo! Morda pa so tudi vso protislovensko kampanjo tmelona rjh sprožili prav z namenom, da bi rešili slovensko manjšino! Samo da so Kraševci tako togi, da tega niso razumeli.
Sedaj pa nam je bila razodeta resnica: samo Gruberca m Cecovi-ni nas bosta rešila propada, samo melonarji so naši pravi prijatelji Če so danes proti bilingvizmu, če so proti globalni zaščiti, če zani kajo obstoi Slovencev v tržaškem središču in v Beneški Sloveniji če njihovo glasilo vsak teden izliva golide strupa proti slovenski skupnosti, nas to ne sme premotiti: glasujmo zanje in vsi naši problemi bodo rešeni, in to dokončno! Tudi Hitler ie imel pripravljeno dokončno rešitev za Slovence samo da se vsaj ni izdajal za našega prijatelja. (tol)
je treba tudi zato pojmovati kot važen moment analize in proučitve celotne kmetijske problematike na Tržaškem v tem obdobju in v okviru novih gospodarskih procesov.
Podrobno o stanju kmetijstva na Tržaškem je poročal tajnih KZ Bu-kavec, ki je deželnim redstavnikom prikazal nujnost izvajanja p ičcl nove kmetijske politike, ki mora sloneti na conskem in sektorialnem načrtovanju ter izrazil potrebj do u-streznem gospodarskem in prostorskem načrtovanju, ki naj zagotovi kmetijstvu nemoten r ■'j.
V razpravo so posegli tudi vsi o-stali predstavniki Kmečki zveze ter specifično obravnavali probleme posameznih kmetijskih sektorjev, kot so živinoreja, vinogradništvo, cvetličarstvo in vrtnarstvo, ter še posebej poudarili pomen, ld ga mora i-meti zadružništvo za razvoj našega kmetijstva. Podčrtali so tudi vlogo, ki jo mora imeti kmetijstvo v okviru novih gospodars'..' p jso -, ki jih odpirajo osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, ter da je treba v te procese kmetijstvo tudi polnopravno vključit’
Podpredsedn'; deželneg . odbora Coloni je načelno soglašal s predstavniki Kmečke zve- * ter poudaril vlogo, ki jo mora imeti kmetijstvo pri ohranjanju nacionalnega teritorija. Ta gospodarski sektor bi se moral ustrezno razvijati tudi v samih kraških rezervatih. Coloni je tudi poudaril vlogo, ki j' bodo mo rale v razvoj - kmetijstva opraviti posamezne zadruge in zadružništvo sploh. Na koncu je povabil predstavnike Kmečke zveze, naj mu čim-prej dostavijo dokume-t o stanju kmetijstva na Tržaškem, ki naj obsega tudi smernice in pobude za razvoj tega sektorja, ker naj bo tudi doprinos k bod- čemu deželnemu razvojnemu ..ačrtu. Predstavnikom Kmečke zveze je tu zagotovil, da bo organiziral obisk odbornika za kmetijstvo po kmetijskih objektih na Tržaškem.
E. B.
Ko je ribič Renato Radini iz Ribiškega naselja pri Štivanu skušal izvleči iz globine mrežo, ki jo je bil spustil nedaleč od domačega pristana, je v njej začutil nenavaden odpor. Mreža je bila zelo težka in ribič se je že zbal, da je «ujel» mino, ko je v mreži ugledal nad 5 metrov dolgega morskega psa. Pošast, ki pa se je v mreži zadušila, še preden so jo privlekli na suho, so položili na pomol, kjer si jo je ogledala mno žica radovednežev.
GLASBENA MATICA Trst
V četrtek, 10. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
KLAVIRSKI VEČER
v spomin na prof. E. Ambrozeta in J. Lasiče---*
Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka Glasbene matice.
Vljudno vabljeni!
trastov.
Dirigent Anton Kolar, natančen in suveren interpret, že pri prvih dveh skladbah sporeda, je Brahmsovo simfonijo vodil z jasno, nazorno in po potrebi tudi vehementno gesto, pri čemer pa je znal smotrno obvladovati posamezne in-štrumentalne skupine in jim nazorno odmerjati zvočni volumen, kar velja še posebej za trobila in P*" hala. V njegovih rokah je bil orkester sicer bogato, skoraj razkošno zvočno barvit, vendar poudarjeno discipliniran ansambel.
Dolgotrajnim aplavzom občinstvo se je oddolžil z Verdijevim odlomkom iz Traviate, zaigranim z lahkotno čustveno melodičnostjo.
Skoraj istočasno ko je tržaško občinstvo ploskalo slovenskemu orkestru v Trstu, je ljubljansko občinstvo ploskalo orkestru gledališča Verdi v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je sinoči končal svoje dvodnevno izmenično gostovanje.
Danes ob 18. uri bo na sporedu drugi koncert orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Antonom Nanutom in solistko pianistko Dubravko Tomšič (jk)
Predstava Amaterskega odra v pomoč Črni gori
Prosek in Kontovel sta se lep® izkazala s podporo, ki so jo vaščani namenili za pomoč Črni gori. Na sedežu domačega prosvetnega dru; štva so namreč zbrali skoraj štiri milijone lir prispevkov za ljudi, ki jih je doletela naravna katastrofB. Drevi pa bo Amaterski oder »Jaka Štoka* namenil za Črno goro izkupiček, ki ga bo zbral ob svoji novi predstavi. Člani Amaterskega odra bodo v Kulturnem domu Prosek -Kontovel uprizorili veseloigro v dveh dejanjih »Lažizdravnik* Jak® Štoke. Predstava se bo začela ob 20.30.
Gasilci rešili psa iz jame
Openski gasilci, ki jih je vodil podnačelnik oddelka La Valle, s® včeraj, malo po 16. uri, posegli n3 bazoviški gmajni v smeri proti J®' zeru, kamor jih je pozval moški* ki je iz bližnje naravne jame slišal cviljenje psa. Gasilca so se spustili v približno 15 metrov glob®-ko -jame* riz; .katere so izvlekli sestradanega in preplašenega Psa-Domnevajo, da je pes padel v ja' mo že pred kakimi 15 dnevi.
Izleti
Združenje svetoivanske osnovne šole O. Župančič prireja jutri; 6. maja, izlet na Nanos z osebni®3 avtomobili. Zbirališče ob 8. uri pr®" cerkvijo pri Sv. Ivanu oziroma o® 9.30 v Razdrtem.
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 12. in maja dvodnevni izlet v Istro. Iz' letniki se lahko vpišejo pri odbornikih O. Žbogarju, Nevenki Grude® in M. Carli.
SPD '"aLor Opčine priredi v nedeljo 13. maja in ponedeljek 14. ®’a' ja dvodnevni izlet v republiko Sa® Marino. Ogledali si bomo razi*® za nimivosti in tudi izredno 7anim>v0 razsta”o »Italija v miniaturi*. Razstava je razporejena v širini 1 k1'-km. Vpisovanje vsak dan v Prosve*' nem domu od 1® do 19. ure. Odh®® izpred -osvrtaer <4*»—■*> ob 6.30
SPDT priredi v okviru progra®1^ športne šole v nedeljo, 20. aja, >z' let z vlakom v Ukve ter na Ojstf nik za osnovnošolsko mladino d1 zadnji letnik otroškega vrtca. Vpis? vanje na šolah pri predstavnik'® športne šole ali pa na sedežu ''-SšD Ul. sv. Frančiška 20 od 11*
12. ure.
Koncerti
Mali oglasi
VERDI
Danes, ob 18. uri drugi koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Dirigent Anton Nanut, solistka. pianistka Dubravka Tomšii Na sporedu skladbe Dolarja, Liszta in Lutoslavvskega. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi,
AVDITORIJ
Jutri, ob 11. uri bo že tradi cionalni nedeljski koncert. Na spo redu bodo Mozarta.* skladbe.
• • •
V sredo, 9. maja, bo ob 20.30 nastopila v glec’ lišču l ossetti gc’ba na pihala italijanske vojske. Na sporedu dela Rossinija, Bacha, Pon-chiellija, Verd;’-, Ma- agnija, Liszta in drugih.
PRODAM Lancio Fulvio 1300 b---1®-’70 v odličnem stanju. Tel. 2005»-’ od 18. do 21. ure.
Uprava in uredništvo Primorsk^ ga dnevnika izrekata najgloblje s žalje raznašalcu Janku TramP®* ob smrti očeta.
Sekcija KPI Prosek Kontovel * reka toplo sožalje Karlu Pertot® družini ob izgubi brata in sorod®*11 Ferdinanda.
Konzorcij pridelovalcev vin riš ške občine izreka iskreno soi*!£ svojemu predsedniku Milošu 1® C y nu Lučanotu ob izgubi nonot* očeta Ivana Košute.
• V knjigarni »Utopiai v Ul. Del
Posco f bodo drevi ob 21 uri pred stavili knjigo »Sreča in družba* G P. Prandstrallerja. V prisotnosti pi sca se bo nato razvila razprava.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče
ANTON TRAMPUŽ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 5. maja. ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Zgonik.
Žalujoči:	žena Justa, sin Mirk®
t ženo Olgo, sin Janko ter drug® sorodstvo
Zgonik, Ljubljana, 5. maja 1979
GORIŠKI DNEVNIK
5. maja 1979
a ___________,.	• -'»J-,-	-d
OB JUGOSLOVANSKEM DNEVU NA ESPOMEGU
KO JE PODLEGEL SOVRAŽNEMU SVINCU, MU JE BILO KOMAJ 19 LET
Slavnost ob poimenovanju osnovne Še bolj je treba razvijati odnose šole v Šempolaju po Stanku Grudnu v gospodarstvu na obmejnih območjih
Po odkritju spomenika in slavnostnem govoru Dušana Furlana bogat kulturni program - Pripravljalni odbor je izda! ob tej priliki dragoceno brošuro
je, veš, mama, lepo je ži-I , : ^da, za kar sem umrl, bi ho-enkrat umreti!» Globoka, pre-unljiva misel je seveda Kajuhova, raU pa verno tolmači neuklonlji-0. aavezanost na rodno zemljo, sziomljiv° vero v svobodo tisočev , “sočev padlih v zmagovitem bo {. nacifašističnemu okupato-5U- uidi tistih 27 mladih borcev, i so jih žrtvovale kraške vasice empolaj, Prečnik, Praprot in Tr-venf3 se vzorno oddolžile njiho-.r?u trajnemu spominu tako, da so zno sklenile poimenovati šempo-J&ko osnovno šolo po Stanku Grud-najmlajšem med domačimi
Padlimi.
kakor so tovariši nazivali «nka, se je rodil 5. maja 1926 v ij. delavski družini. V enajstem a je postal sirota po materi, raz-n Pa ,se je v značajnega, družab-^ bojevitega mladeniča — št: , j ista. Po službovanju v trži-čil; aojedelnici so ga fašisti vklju-kiviV P^^ni bataljon v Aquili, od ,.^5er Pa je 1943 pobegnil v parti-ne Dodeljen je bil edinicam Ko-^elove brigade. Nasilna smrt pod j ifžnikovimi svinčenkami ga je nJl,	januarja 1945 v zna-
bunkerju v Borštu.
J^empolajci in prebivalci drugih n omenjenih vasi so po Stanku , ntenovali šolo že maja istega le-dKi V?!1^ar so anglo-ameriške šolske , asti napis odstranile. Kraševci kse h n*so P°zabili, vztrajali so svet dot*eJ' dokler ni rimsko pro-knr, m aninistrstvo z ustreznim za-^nakim odlokom lani dovolilo po-(,neSa, uradnega poimenovanja. ?Vesn°st ob poimenovanju bo aim’ maia' °b 15.30. Priložnostih, .P°z^ravom bo sledilo svečano ,nitje spomenika, nato bodo na . redu nastopi šolskih otrok, me-izttla Pevskega zbora «1. Gruden* Nabrežine, Tržaškega partizanske-?odk?VS*?e^a zbora in nabrežinske l ^ na pihala. Slavnostni govor Drmlme* Dušan Furlan. Slavje bo Pravljalni odbor zaokrožil z raz-ij 'P.jzdelkov in likovnih stvaritev acih, nabrežinskih in zgoniških, domenskih šolskih otrok, do-i, u Pa s predstavitvijo dragoce-zajetne brošure «šempolaj 1979 slovesno poimenovanje šole*. bu^0 opremljena publikacija vse-^je med drugim življenjepis Stanič jUdna izpod peresa župana Altom ®kerka, prispevek Stankovega jjOandanta, rezervnega polkovnika j ^ vidka Hlaja - Steva «Partizan-1
PROSVETNO DRUŠTVa-VeSttfft
Prireja danes, 5. t.m., ob 20. uri v kriškem Ljudskem domu celovečerni koncert okteta in mešanega pevskega zbora Svoboda U iz Trbovelj.
VABLJENI!
SPD TABOR — OPČINE
Prireja danes, 5. maja, ob 20.30 — jutri, 6. maja, ob 17.00 " v Ponedeljek, 7. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
MARKO SOSIČ
FRANCE BEVK
Lepljenka o pisatelju in o njegovem delu S pričevanji so sodelovali njegovi tovariši in soborci
Tehnično vodstvo:	Viktor Sosič in Pavel Sosič
Drago Vremec in Igor Simonič Rossana Jerjan Lidija Sosič Marko Sosič
kake druge okoliške slovenske šole, kakor je v uvodu k brošuri zapisal uredniški odbor. Morebiti bi po njem lahko poimenovali osnov šolo v Mavhinjah, sicer pa čaka poimenovanje tudi še šole v Cerov Ijah, Devinu, štivam in Slivnem.
(dg)
ski lik Stanka Grudna - Strele*, odlomek iz povesti Alojza Rebule »Vrnitev*, prerez čez delovanje šem-polajske osnovne šole od njenega nastanka leta 1849, fotografske posnetke padlih in ustreznih spomenikov v vseh štirih vaseh pričujočega šolskega okoliša in zgodovino tega ožjega kraškega predela.
Daljši sestavek je posvečen nazadnje učiteljevanju pokojnega publicista Janka Furlana iz Mavhinj v Šempolaju. Gre za zaslužnega moža, ki je veliko doprinesel k splošni vzgoji domačinov, saj jih je bodril v zdravem narodnoprotifaši-stičnem duhu. Furlan je vse svoje življenje posvetil boju za narodnostne in socialne pravice ter za kulturni in gospodarski dvig delovnega ljudstva. Zato bi bilo prav, če bi se nanj spomnili ob poimenovanju
■■■ujiiiiu.....................................i.....im..................
PD PROSEK -KONTOVEL
vabi na prireditev amaterskega odra «.Jaka Štoka* z veseloigro Jake Štoke
eLAŽIZDRAVN IK»
ki bo danes, 5. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku
Izkupiček je namenjen potre-sencem v Črni gori.
Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 5. maja MIRAN
Sonce vzide ob 4.47 in zatone ob 19.16 — Dolžina dneva 14.29 — Luna vzide ob 12.31 in zatone ob 1.44.
Jutri, NEDELJA, 6. maja JANEZ
Vreme včeraj: naj višja 'dnevna temperatura 17,4 stopinje, najnižja 7,7, ob 13. uri 17,1 rtopinje, zračni tlak 1015 mb. ustaljen, vlaga 20-od-stotna, nebo skoraj jasno, veter zali odnik 12 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 13,9. stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. maja 1979 se je v Trstu ro dilo 6 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
RODILI SO SE: Francesco Ge-' miti, Ingrid Pellis, Stefano Bubn-frate, Paola Zanon, Valentina Coz
Odbor za poimenovanje osnovne šole v Skednju po I. Grbcu priredi
v prostorih PD I. Grbec iz Skednja jutri, 6. t.m.
ZABAVNO IGRO
s pričetkom ob 10. uri dopoldne, kulturni program pa se bo začel ob 16. uri.
Nastopajo otroške skupine.
Vljudno vabljeni!
zutto, Manuel Vales.
UMRLI SO: 74-letni Vittorio Belle, 68-letni Giordano Pertot, 57-let-ni Sabino Vitrani, 65-letna Giorgia Cekada por. De Mola, 64-letni Ro-dolfo D’Elia, 64-letna Roma Mat-tiussi por. Marin, 93-letna Anna Drda por. Puppin, 57-letna Dolores Riosa vd. Vitorelli, 69-letna Celestina Petelin vd. Vere.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)-Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, UL F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA I^EKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.


Glasbena oprema: Kostumi:
Asistent režije: Scena in režija:
ZDRAVSTVENA DE: URNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627
Gledališča
Sestanek med predstavniki trgovinske zbornice iz Gorice in gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske • Jugoslovanski gostje so si popoldne ogledali sejem
Pospeševanje skupnih interesov za hitrejši razvoj gospodarskih odnosov, za razvijanje dolgoročne proizvodne kooperacije, za skupna vlaganja, za širše sodelovanje na področju tehnologije, za raziskovalno dejavnost ter izkoriščanje osnovnih gospodarskih, energetskih in kmetijskih bogastev, tako kot te naloge našteva osimski sporazum, to so osnovne naloge gospodarskih dejavnikov in organizacij v sosednih predelih Jugoslavije in Italije, je bilo poudarjeno na včerajšnjem sestanku med zastopniki trgovinske zbornice v Gorici in gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske. Sestanek je bil v Gorici, na sedežu trgovinske zbornice, številna jugoslovanska delegacija je prišla v Gorico ob priliki jugoslovanskega dne na sejmu Espomego. Ta sejem si je sicer že dan prej ogledal predsednik gospodarske zbornice Slovenije dr Boris Zidarič. V delegaciji so bili še Stane Rozman, Benjamin Besednjak, ing. Ivo Jelačin, Aljoša Mrak, Danilo Petrinja, Ada Bitenc, £>ušan Kompare, Aleksander Lovec in Dimitri Furlan. Poleg teh pa so bili še predstavniki gospodarske zbornice Hrvatske, in sicer podpredsednik Rudolf Kurelič, zatem še Bojan Colarič, Stipan Orčič, Aldo Simper in Nadja Kučič. Prisotna sta bila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in konzul Lucijan Benolič.
ku, ko je mednarodno vzdušje tako napeto.
Precej govora .je bilo seveda o obmejnih sporazumih in gospodar skem sodelovanju. Medtem ko je bila Italija pred leti na izgubi v menjavi na osnovi goriškega spo razuma, je sedaj že nekaj let po doba obratna in treba bi bilo to zamenjavo urediti. Prav tako je bil govor o možnostih za enotno ponudbo turističnih paketov med deželami Slovenija - Julijska krajina Koroška in tudi o možnosti turistične ponudbe obeh Goric. Sodelovanje bo brez dvoma boljše v bodoče, kajti v Novi Gorici so pred kratkim ustanovili gospodarsko
zbornico za severno Primorsko.
Jugoslovanski gostje so bili dopoldne sprejeti tudi od predsedni ka pokrajine prof. Pagure in od goriškega župana De Simona, popoldne so si ogledali sejem. Zvečer pa sta gospodarski zbornici Slovenije in Hrvatske priredili tukajšnjim gospodarstvenike«! sprejem na sejmišču Espomego.
Omeniti velja, da je trgovinska zbornica namenila izkupiček včerajšnjega dohodka na sejmu potre-sencem v Črni gori.
Danes bo na Espomegu dan Ma džarske, delegacija iz te države bo prikazala italijansko-madžarsko gospodarsko menjavo.
PO SKUPNI RAZSTAVI V «IL TORCHIO»
V
Živahno razstavno delovanje mladih Bevčarja in Klanjščka
V galeriji til. torebio» sta razstavljala, prejšnji mesec, domača slikarja Silvan Bevčar in Vladimir Klanjšček. Gre za samostojno razstavo v dvoje in Klanjšček je tu prevzel med drugim tudi to nalogo, da spremlja mladega slikarja Bevčarja, ki tokrat prvič nastopa z zajetnejšim opusom.
Doslej se je Bevčar parkrat plaho pridružil skupinskim razstavam mladih goriških slikarjev. Oglašal se je izključno z risbo, v tematskem pogledu pa je prevladovala domača, briška pokrajina. Sproščene in sveže so te risbe razodevale pristno občutje narave in napovedovale zanimivo izhodišče za nadaljnji razvoj.
Na tej razstavi so prišle prav tako v poštev risbe, format pa se je povečal in v motivnem pogledu se je slikar opredelil za drevo. Model je kljukasta in grbasta vrba. V povečani obliki zajeti izrezi omogočajo, da avtor Kompozicijo določ-
Goriško delegacijo je vodil predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, v njej so bili še odborniki zbornice, zastopnik goriške občine odbornik Jakončič, goriški pre fekt dr. Barrasso, funkcionarji zbornice. Važnost sestanku je dal s svojo prisotnostjo podtajnik v zunanjem ministrstvu posl. Giorgio
CIKLUS AUDltORIUM
Danes ob 20.30 IJ Teatro delle Dieci bo uprijpfiUfonescovi deli »La cantatrfce calva* in »La lezione*. Veljavni so posebni kuponi za red »stalni* in «proSti».
» * *
Od srede, 9. t.m., La Cooperativa Teatrale Napoli Nuova '77 bo uprizorila «Ammore e Cummedia*. Zadnja predstava ciklusa. Veljavni so posebni kuponi za red »stalni* in «prosti».
ROSSETTI
Od petka, 11. t.m., Ckrlo Goldoni «La donna di garbo* v abonmaju (odrezek 8). Rizer m je pri osrednji blagajni.
Nujno obvestilo izletnikom za Poljsko
Zaradi nenadnih zapletljajev v zvezi z izletom Primorskega dnevnika na Poljsko, vabimo vse, ki so se vpisali za vse tri skupine, da pridejo na sestanek, ki bo danes ob 18. uri na sedežu uredništva Primorskega dnevnika v Gorici, Ulica 24, maggio I.
Ker bomo morali na tem sestanku sprejeti odločitve, ki -do obvezne za vse izletnike, prosimo vse prijavljene, da se sestanka zanesljivo udeležijo!
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinrifiinimiiiiiiitniiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POGOVOR Z ODLIKOVANKO OF PROF. NEŽICO KOCJANČIČ
Če bi se še enkrat rodila ne bi živela drugače, kot sem
Ilegalno delo pod fašizmom, zapor, partizanščina in aktivis-tično delo, vse to za svobodo in pravice Slovencev v Italiji
Kino
MAJENCA 79
to XXIII. občinska razstava domačih vin
5., 6., 7. in 8. maja v Dolini
®ANES, 5. maja
— ob 18. uri otvoritev razstave vin in od 20. ure vso noč postavljanje «MAJA»
^DTRi, g maja
~~ ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop folklorne skupine iz Markovcev pri Ptuju, pevskega zbora BOJAN iz Dornberka ter otroškega zbora osnovnih šol Žavlje - Korošci >n »P. Voranc* iz Doline
■— oh 19. uri slavnostni prihod »parterjev* in »parterc*; sledi ples z ansamblom DOBRI ZNANCI
P°NEDF.UEK, 7. maja
" od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP
^OREK, 8. maja
" °b 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline
" ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA*
V	— razstava slikarjev amaterjev iz dolinske občine
D V. VODNIK — razstava na temo »Ustvarjalnost mladih sliki in besedi*
La Cappella Uudcrgrouiia Zaprto
Ariston 15.30—22.00 «11 salario della paura*. Franci—o Rabal, Bruno Cremer. Prepoved«., mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Morti sospette*. Režija Jacques Dera.v. Lino Ven tura, Claudine Auger. Barvni film.
Eden 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Stri-dulum*. Glenn Fc ', M. Ferrer, Shelly Winters, Taige Conner. Prepovedan mladir.i pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Preparate i fazzoletti ima solo per ridere)*. Gerard Depardieu, Carole Laure in Patrick Devvaere. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.30 »Hallovveen* (La not-te delle streghe). Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30—22.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Nazionale 16.30 »Tornando a časa*. Jane Fonda, Jon Voyght. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00—22.00 »Grease*. John Travolta, Olivia Nevvton.
Filodrammatico 15.30—22.00 »SLoria del piacere*.
Cristallo 16.30 «Califomia suite*. Jane Fonda, Alan Alda, Michael Caine. Barvni film.
Moderno 16.30 «L’umanoide». R. Kiel, C. Clerv. Barvni film.
Aurora 16.30—22.00 «L’amico scono-sciuto*. E. Gould. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »Concorde afaire '79*. M. Farmer. Barvni film.
Vittorio Venelo 16.30 «La liceale nella classe dei ripetenti*. Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Volta (Milje) 16.00 «L’ala o la co-scia*. Barvni film.
IJS STU LEDI — BENEŠKI BLUMARJI ^LESKA FOLKLORNA SKUPINA — VELENJE h°LKl ORNA SKUPINA SAVA — KRANJ
SPZ
SREČANJE PRIJATELJEV FOLKLORISTOV
Večer ljudskih plesov in pesmi
TRST — Kulturni dom, danes, 5. maja, ob 20.30 BENEČIJA — Ljesa, jutri, 6. maja, ob 16. uri
^redprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. sv. Frančiška 20, danes od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstave v Kulturnem domu
Santuz, ki ga je spremljal deželni svetovalec Brancati,
V pogovorih med delegacijama je bila poudarjena nujnost širšega sodelovanja med obmejnima področjema. Jugoslovanski zastopniki so omenili temeljite priprave, ki potekajo na njihovi strani v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov za gradnjo mešane industrijske cone na Krasu, kjer bodo morali zgraditi tovarne z visoko tehnologijo, ki bodo zahtevale malo osebja; prav tako bodo morali upoštevati ekološka vprašanja in zgraditi take tovarne, ki ne bodo onesnaževale o-kolja. Tudi podtajnik Santuz je poudaril važnost, da se mednarodne pogodbe spoštujejo in razvijajo. To je tembolj važno v tem trenut-
Edini letošnji dobitnik priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda v našem zamejstvu je prof. Nežica Kocjančič iz Gorice. Republiška konferenca SZDL Slovenije ji je to visoko priznanje podelila za njeno delo.v osvobodilnem boju in za povojno udejstvovanje v okviru manjšinskih organizacij. Mlajše organizacije ne poznajo zgodbe Nežice Kocjančič, kot jo poznajo tisti, ki so se med vojno in po njej na Goriškem, v Beneški Sloveniji in na Primorskem s tovarišico Janjo (takšno je bilo namreč njeno partizansko ime) premagovali težave in u-pali v boljši svet. Ne poznajo stisk slovenske univerzitetne študentke pod fašizmom, njene aretacije leta 1940, kasnejše ponovne aretacije ter dveletnega zapora, vse to samo zategadelj, ker se je čutila zavedno Slovenko ter je bila za to pripravljena trpeti tako, kot so za slovenske in napredne ideje po zaporih trpeli in umirali drugi slovenski študentje in izobraženci ter številni zavedni slovenski ljudje s Primorskega.
Kb!je pozimi 1943 Nežica Kocjančič prišla 4z zapora, je po dveh dneh bivanja v Gorici dobila zyezo in od šla v partizane organizirat' "Opor, partizanske šole in ljudsko oblast in to revolucionarno delo opravljala vse do trenutka, ko je z osvobodilno in zmagovito partizansko vojsko 1. maja prišla v Gorico. Prva leta po vojni je v Gorici opravljala vodilne funkcije v okviru takratnih slovenskih organizacij ter je, kot toliko drugih naših ljudi, doživljala poleg prijetnih dogodkov tudi stiske in razočaranja, ki so bila spremljajoči pojav hitro se menjavajočih povojnih političnih razmer na Goriškem od priključitve k Italiji do kominforma.
Osvobodilna fronta, Slovensko -italijanska antifašistična unija, KP Julijske krajine, Neodvisna socialistična zveza, Demokratična fronta Slovencev, Socialistična fronta Slovencev, razpustitev slovenske politične organizacije ter prehajanje v italijanske napredne stranke; vse to ob vzporedni krepitvi slovenskih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
V PRIREDBI PD cBRIŠKI GRIČ*
JUTRI V STE VER JANU MLADINSKI DAN
Zjutraj planinsko-orientacijski pohod, popoldne nastop mladinskih skupin . Drevi prosta zahava
Prosvetarji društva «Briški grič* iz Števerjana si nadejajo, da bodo imeli lepo vreme vsaj danes in jutri. Mraz in dež sta namreč preprečila uresničitev prvega dela tradicionalnega prvomajskega slavja, tako da je bila v prejšnjih dneh odprta le razstava briških vin.
Če bo lepo vreme, torej, bo danes zvečer prosta zabava ob zvokih domačega ansambla «Briški slavček*.
Jutri pa bo na sporedu mladinski dan. V dopoldanskih urah (ob 9.00) bo start ekip, ki se bodo udeležile planinsko - orientacijskega pohoda (pravilnik tega smo objavljali na gariškj in športni strani).
Popoldanski del sporeda, od 16. ure dalje, pa obsega razne otroške igre ter nastop skupine za ritmično
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensk» prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete BERTOLT BRECHT
MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI
Prevod	Mile Klopčič
Scena	Meta Ho' ar
Kostumi Meta Hočevar in Marija Vidau Glasba Aleksander odopivec Dramaturg
in lektor	Marko Slodnjak
Asistent režije Boris Kobal REŽIJA	JOŽE BABIČ
V sredo, 9. maja, ob 20.30 v gledališči; »G. Verdi* v Gorici (goriški abonma)
gimnastiko osnovne šole «M. štrukelj* iz N. Gorice ter ŠZ «Dom» iz Gorice.
Prvomajsko slavje v Števerjanu se bo zaključilo v nedeljo zvečer s plesom in prosto zabavo.
kulturnih in manjšinskih organizacij, predhodnik sedanje SKGZ — to so bili le nekateri najbolj značilni mejniki na poti razburkanega političnega življenja naših ljudi in ob njih tudi življenja angažirane slovenske aktivistke tov. Janje, ki so jo v partizanih kar v tečajih naučili delati in živeti za gibanje — in samo zanj, če je bilo potrebno. Tako globoko in tako dosledno, da ji za osebno življenje marsikdaj ni ostalo časa. Kako pa bi ji tudi o-stalo, ko je bilo treba opravljati toliko dolžnosti. Naša slavljenka je bila kot tajnik SIAU - UA1S zadolžena za izvedbo prvih političnih in upravnih volitev. Pripraviti je morala kandidatne liste, simbole in programe. Kasneje je bila pri demokratični fronti Slovencev zadolžena za propagando in tisk ter za Beneško Slovenijo. V svojstvu namestnika direktorja »Soče* je skrbela za «!inijo» tednika, v Benečiji pa je opravila pionirsko delo z iskanjem kadrov ter pripravo prvega kongresa beneške DFS. Nekaj let je živela več v Benečiji kot doma v Gorici.
«Prejšnji dan sem brskala po fotografijah in našla eno izpred trideset let; posneta je bila 1. maja 1949, na njej pa so udeleženci prvega kongresa DFS v Benečiji. Slika me spominja na hude čase, ki so jih preživljali beneški aktivisti in z njimi tudi mi, ki smo jim prišli pomagat. Nekajkrat so namreč takrat trikoloristi celo streljali na naš avtomobil, kominformovci pa so nam ponoči zaprli cesto z deblom,* je povedala Nežica.
Po teh goriških in beneških izkušnjah, pa se je na vsem lepem odločila dokončati univerzo v Padovi, ki jo je prekinila zaradi aretacij in partizanstva. Manjkalo ji je namreč samo devet izpitov, ki jih je položila v enem letu ter pripravila diplomsko tezo o partizanski liriki. Od.š'a je učit, stopila je na trdo pot vzgojitelja slovenske mladine in na njej podoživljala vse tiste krivice, ki jih je z začasnim statusom italijanska država toliko časa namenjala slovenskim prosvetnim delavcem.
Skozi njene roke so šle generacije slovenskih dijakov, najprej na gimnaziji, liceju, potem in sedaj pa na pižji srednji šoli. Pozna mladinsko problematiko in zato je hitro našla stik s svojima nekdanjima dijakoma, Rudijem in Igorjem, ki sta jo kot televizijca prišla posnet za Odprto mejo in sta po opravljenem delu prisedla ter se zapletla v pogovor, ki je privedel do ugotovitve, da sedanja mlada generacija v ogromni večini živi tjavdan, se pravi brez ciljev in brez interesov. »Najraje hodi v disko-klub, to pa je, kot da bi se drogirala,* je pristavil Igor.
«Z nami ni bilo tako,* je pristavila Nežica. «Angažiral nas je protifašistični boj, spoznali smo vrednote, za katere smo bili pripravljeni trpeti. Celo to se je dogajalo, da so
nam z oltarjev popadali miti, ki smo takrat vanje verovali, pa zaradi tega nismo izgubili smisla življenja.*
Zaskrbljena je zaradi nenačrtno-sti v izobraževanju naše mladine in zaradi drugih vrzeli, ki nastajajo v naši skupnosti. Bolezen . jo je sicer odtegnila od aktivnega javnega življenja, toda spremlja ga, vsak dan preko raznih časopisov in revij ter pogovorov. Zavzeto u-tripa z našo manjšino, z dogajanjem v Jugoslaviji in z vsem, kar je resnično naprednega in človeškega v svetu. Kako bi tudi drugače živela, ko pa se je v svojih mladih letih in v prelomnem razdobju zapisala boju za svobodo in napredek primorskega ljudstva, sprva v vrstah okoli tigrovske organizacije, v letu 1941, ko je spoznala Matevža, v osvobodilnem -gibanju in po vojni v pogojih demokratičnega boja za uveljavljanje najosnovnejših pravic Slovencev v Italiji.
»Dolga je že ta pot in polna dogajanj. Toda, če bi se še enkrat rodila, bi za gotovo ne živela drugače kot sem,* je še pristavila nekdanja partizanska Janja, dobitnica letošnjega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, (g.v.)
NA POBUDO SPZ
V	ponedeljek predstavitev «Goriškega Ietnika»
V	razstavni dvorani goriškega avditorija bo v ponedeljek, 7. maja, ob 18. uri predstavitev zadnje, skupne četrte in pete številke »Go-riškega letnika», zbornika ki ga izdaja Goriški muzej v Kromberku. Letošnjo številko zbornika, ki preučuje zgodovino Goriške in širšega primorskega prostora, bosta predstavila ravnatelj muzeja Branko Marušič in sodelavec tega muzeja Marijan Brecelj. Ob tej priliki si bo moč tudi nabaviti omenjeni zbornik in ogledati si razstavo ljubljanskega slikarja Jožeta Ciuhe, ki je v teh dneh v razstavni dvorani avditorija. Za predstavitev «Goriškega letnika» bo poskrbela Slovenska prosvetna zveza.
VABIMO VAS
danes, 5. in jutri, 6. maja na
TABOR SLOVENSKE MLADINE
KI BO V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
DANES ZVEČER: kresovanje in okrogla miza o Slovencih v zamejstvu.
JUTRI: v jutranjih urah zaključni del odbojkarskega turnirja, zvečer kulturni spored in ples.
Domača hrana, izvrstna pijača in zagotovljena zabava.
Truplo dr. Gornjaka našli pri Sesljanu
V mrtvašnici splošne bolnišnice v Trstu so včeraj ugotovili istovetnost utopljenca, ki so ga 25. aprila našli v morju pred hotelom Evropa (nekdanji ENALC) piri Sesljanu. Gre za dr. Bogdana Gornjaka, zdravnika v špetrski bolnišnici pri Novi Gorici, ki je 9. marca letos pri Plavah z avtom zapeljal v Sočo. Njegovo ženo in otroka so našli kmalu po nesreči, Gornjaka, ki je vozilo upravljal, p»a ne.
Pred dobrim tednom so pred ser sljansko obalo našli truplo, ki so ga po sodbi tržaškega italijanskega dnevnika morski tokovi pripeljali od Črnogorskega Primorja, kjer je bil potres. Karabinjerji so truplo fotografirali ter sestavili opis hlač, srajce, kravate in čevljev. Te podatke so posredovali tudi jugoslovanskim obmejnim policijskim organom. Včeraj sta si truplo ogledala sodni zdravnik iz Nove Gorice ter pokojnikov brat ter ugotovila, da gre za Bogdana Gornjaka. Očitno je, da se je Gornjak v prometni'nesreči u-daril v glavo ter bil ob padcu v vodo že v nezavesti.
ne je razčleni in odmerja v prostoru. V zaporedju razobešenih slik lahko sproti zasledujemo razvoj interpretacije motiva. Spočetka še «prav-Ijičnom drevo se začenja polagoma razvijati v čedalje bolj zverižene kljukaste rogovile. Tako se je tz začetnega «naturalističnega posnet-fca* Bevčar pomaknil k iskanju novih formalnih rešitev. Risbo samo je učvrstil s pomočjo odločnega, a hkrati prožnega očrtovanja. Senčenje pa že postaja nekakšno ogrodje kompozicije same. Poleg tega je risba omočena v rahli barvni prozornim. Risba in barva sta že nekje na pragu barvne grafike.
Ponekod se Bevčar še pomuja pri odvečnem opisovanju, drugod pa že izstopa težnja po poenostavljanju in sintezi. Bevčar je šele na začetku svoje ustvarjalne poti, njegove prvine pa so take, da si smemo iz njih obetati lep razvoj.
Vladimir Klan- ' 'ek pa se zdi, da se tu spoprijema z vprašanji, kakršne smo pri njem zasleaUi že pred leti ob njegovi samostojni razstavi v Novi Gorici. Takrat je bilo očitno, da se slikar otresa vsakršne gmotnosti. Zamikala ga je površina barvnih ploskev z igrivim segmentom povezanih v mikavno kompozicijo: domača pokrajina se j■ za trenutek spremenila v magično pokrajino. Bil pa je to le kratek oklepaj. Klanjšček je spoznal, da še niso dovolj dozoreli problemi, s katerimi se je začel spopadati. Zato se je znova povezal na izkušnjo prejšnjega časa in jo sklenjeno razvijal vse do danes. Tu pa se ponovno povezuje z novogoriško razstavo. Zgleda, da je njegov prijem sedaj povsem utemeljen. Tu je slikar odpravil barvno gmotnost in z njo vsakršno podrejenost pred-metnosti. Zagospodovala je barvna vzročnost kot edini dejavnik v odločanju nekega stanja, živ segment samo uokvirja izbrana polja. Tudi barvni toni so to pot drugače uglašeni, tudi ti se ogibljejo vsakemu videzu predmetnosti, se pravi navezanosti na pojavnost. S tem pa treba računati, da se začenja v Klanjščkovem ustvarjanju novo poglavje.	m. r.
Publicizadja zasebnih avtobusnih podjetij
Do konca letošnjega junija naj bi izvedli vse potrebno za podru-žabljenje dveh preostalih zasebnih avtobusnih družb na Goriškem, t.j. «Isonzo* in »Petruz*. Avtobusi teh podjetij prevažajo v glavnem delavce v razne tovarne, ob praznikih služijo pa za izlete. Avtobuse in osebje ebeh podjetij naj bi prevzelo pokrajinsko avtobusno podjetje. Pred nekaj dnevi so se zainteresirani pogovarjali o tem vprašanju na pokrajini.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 <11 testimone*. A. Sordi in P. Noire'. Barvni film.
VURDI 17.15—22.00 »Tavern ■ a-diso*. Silvester Stallor.e. Barvni film.
VITTORI.4 17.00—22.0 »Le porno-approdite nel mirino Black*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXt LLSIOR 16.30—22.00 »D Liocat-tolo*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Collo d’ao ciaio*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ji v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25 76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Antonio v Ul. Roma, tel. 40-497.
Razstave
V	galeriji avditorija v Ul. Roma v Gorici je odprta ob delavnikih razstava ljubljanskega slikarja Jožeta Ciuhe.
V	galeriji »La Bottega* v Ul. Niz-za v Gorici je odprta razstava goriškega slikarja Rudolfa Sakside.
Izleti
Prosvetno društvo ».»ras* Dol-Po-ljane priredi 19. maja v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI - ANPI enodnevni avtobusni izlet v Ljubljano, Škofjo Lok Bled in Begunje. Prijave sprejemajo Alida Devetak na Po.ju.iah, Janka Heric v Dolu in Alojz Lesiš« v Jamljeh.
Razna obvestila
Tržaška radijska postaja bo danes v okviru poročil ob 19. uri oddajala zapis z okrogle mLc o gospodarstvu na Goriške: i ter o vlogi slovenske narodnostne skupnosti na tem področju.
C.C.I.A.A.-TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA
MEDNARODNI SEJEM
GORICA
OB PETINDVAJSETLETNICI TABORNIŠKE ORGANIZACIJE
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Ovrednotenje španske pesete
Predhodniki taborništva in njihova vloga pri nas
Takoj po končani vojni so v Sloveniji obnovili Počitniško zvezo
Edini član v Trstu je bil neki Jakob Purhart, bivajoč v Ulici Lo-renzo Gilberti 6/II. O njem je zbrala policija informacije, da je bil rojen v Želimljah leta 1862, po poklicu delavec, že dvajset let član veteranskega društva in patriotič-nega čustvovanja.
Da so tudi takratni žandarji bili pri zbiranju informacij površni, kaže primer Josipa Pertota, o katerem pravi (»litija, da je bil rojen v Barkovljah leta 1858, stanujoč v Rojanu — Verniellis št. 445, učitelj, poročen, s sedmimi otroci. Politično ga je policija karakteri-zirala, da je «di sentimenti libe-rali nazionali sloveni*.
Toda ta Josip Pertot ni bil član Počitniške zveze. Zamenjali so ga z Josipom Pertotom s Kontovela, ki je takrat obiskoval I. letnik go-riškega učiteljišča. Na Kontovelu je bil član tudi Ivo Pertot dijak VII. gimnazije v Trstu. Kaže pa, da je misel o Počitniški zvezi prišla na Kontovel in Prosek iz Gorice, kajti Ivan štrukelj s Proseka 124 je bil dijak I. letnika go riškega učiteljišča in IV. letnik istega učiteljišča je obiskoval tudi član Justin Martelanc. Ivo Bukovec s Proseka 151 je bil sošolec Iva Pertota (VII. gimnazija v Trstu) medtem ko je Julij Luxa obiskoval I. tečaj slovenske trgovske šole v Trstu.
V Nabrežini je bil edini član o-smošolec goriške gimnazije Avgust Pertot stanujoč na hišni št. 13.
Prav tako je bil edini član v Bregu Miloš Marc v Borštu na št. 9.
Kot zamejce nas bo zanimalo, da je bilo tudi na Koroškem 17 članov Jugoslovanske dijaške počitniške zveze. Med njimi so bili trije študentje, en učitelj in pet župnikov; med temi pisatelj Franc Ks. Meško, župnik v Mariji na Žili.
Vihar prve svetovne vojne je u-ničil vse delo Počitniške zveze. Še več, sprožil je tudi široke preiskave z disciplinskimi kaznimi na šolah in celo z uprizarjanjem vele-izdajniških procesov, zlasti v Bosni in Hercegovini. V Ljubljani so uprizorili proti glavnim preporo doveem veleizdajniški proces, na katerem so bile izrečene tudi daljše ali krajše zaporne kazni. Med sodnim postopkom pred prizivnim sodiščem v Gradcu je Ivan End-lieher. ki je bil predsednik Jugoslovanske dijaške počitniške zveze. umrl v ječi 6. septembra 1915.
Čim se je vojna vihra polegla, so v Sloveniji obnovili Počitniško zvezo, da po načelu samopomoči omogoči dijakom s potovanji spoznavati domačo deželo. Članski seznam Počitniške zveze je tedaj obsegal 102 naslova iz vsega Primorja, med njimi imena Zorka Jelinčiča, Klementa Juga, Srečka Kosovela, Bogomila Magajne in Mirka Rupla. Primorski študentje v Ljubljani pa so dali pobudo, da se obnovita akademski društvi Adrija v Gorici in Balkan v Trstu. Njima je bila predana tudi pobuda za obnovo Počitniške zveze, ki je delovala kot sekcija akademskega društva Adrija.
Da je bilo treba začeti na novo, dokazuje tudi prva izkaznica, ki je bila izdana za leto 1921 in je vsebovala le 84 naslovov podpornih članov. Omenim le nekatera imena: filozof Josip Kosovel, medicinec Dorče Sardoč, medici-nec Jože Vrtovec, jurista Jože Dekleva in Drago Gervais. Seveda je naslednja leta število podpornih članov naraščalo, saj je bila član-#ki izkaznici priložena tudi nabiralna pola z besedilom: «Podpisa ni se obvezuje dati dijaku, ki se izkaže s potovalno knjižico, brezplačno hrano ali prenočišče*. Zelo bi bilo zaželeno, da bi kdo, ki ima slučajno še ohranjeno izkaznico za naslednja leta, jo dal na razpolago Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Tr-»tu vsaj za prefotokopiranje.
Počitniška zveza pa je čez nekaj let shirala. Žal nimamo toč-nejših podatkov o nadaljnjem delovanju, ki bi ga mogli rekonstruirati na osnovi spominov takratnih članov. Vsekakor je pojav »Dija-škega počitniškega društva Viator* v Trstu v letu 1925 dokaz poizkusa nadomestiti počitniško zvezo.
Pohode dijaške mladine na podeželje je omogočilo tudi prirejanje počitniških tečajev. Prvi tečaj (1921) je bil vsekakor v Gorici. Tako tudi naslednji. Šele leta 1924 je bil tečaj na Nanosu (pri Blažonu) leta 1925 v Krnu nad Vršnim, v avgustu 1927 v Laznah nad Lokvami, medtem ko je bil zadnji tečaj v letu 1928, torej po razpustu vseh društev, v Cvetrežu na Banjški planoti. Sicer pa so bili tudi vsi prejšnji tečaji ilegalni.
Potovanje, izletništvo in prirejanje prosvetnih tečajev pa ni zajemalo le dijaške mladine, temveč je bilo, zlasti izletništvo, široko negovano sploh med prosvetnimi društvi in je posebno med mladinskimi društvi bilo ena glavnih panog društvenega delovanja. Saj je večina mladinskih društev imela tudi svoj turistični odsek (delovali pa sta tudi tržaško in goriško planinsko društvo). Drago Pahor
(Konec jutri)
V tednu, ki se izteka, smo bili spet priča zanimivim premikom med svetovnimi valutami, v glavnem pa gre za ponovno razvrednotenje japonskega jena ter za podražitev zlata. Vsi ostali premiki niso tako zanimivi, ker slonijo le na manjših nihanjih ali pa zadevajo valute, ki imajo ožjo krajevno veljavo ali pa so le turistično zanimive, kot je primer s peseto.
JAPONSKI JEN se je razvrednotil ta teden za skoraj tri odstotke, tako da znaša njegova borzna cena 3,77 lire, banke pa ga že kupujejo po 3,66 lire. Japonske oblasti so sporočile, da so se valutne rezerve te države zmanjšale v aprilu za 2,71 milijarde dolarjev. Na valutnih tržiščih pa vlada še zmeraj pre-
plah ob novicah o zmanjšanju dobave iranskega petroleja za 24 odst. Po vsem tem so izgledi za japonski izvoz bolj šibki ker se bo še bolj zmanjšala konkurenčnost izdelkov. Za dolar je treba odšteti v Tokiu že 224 jenov.
ZLATO se je podražilo za 2 odstotka in velja zdaj unča že 246 do 247 dolarjev, v Milanu pa kupujejo zlato po 6.700 lir gram. Zaupanje v rumeno kovino je še veliko, povpraševanje živahno, ponudba pa skromna. Tudi na a-meriških dražbah prodajajo manj zlata. Povpraševanje po zlatu je posebno živahno na evropskih tržiščih, zlasti na švicarskih in angleških.
Zanimivost tega tedna je ovrednotenje španske pesete za 3 odstotke, do katerega je prišlo za-
radi bližnje turistične sezone, ki je za Španijo obetavna, španska centralna banka je v začetku posegla na tržiščih, potem pa je dopustila ovrednotenje pesete. Kaže, da je ta pojav le trenutnega značaja, saj se tudi Španija srečuje z gospodarskimi težavami, med katerimi je tudi precej visoka inflacija.
BRITANSKI FUNT se je spet okrepil za pol odstotka
Med ostalimi valutami je prišlo le do manjših premikov. Tako se je dolar rahlo okrepil (+0,2 odst.), marka se je ošibila za 0,2 odst., švicarski frank pa za 0,1 odst. Ital. lira se je rahlo razvrednotila (—0,18 odst.) nasproti ostalim valutam, še vedno pa je na prvem mestu v evropskem denarnem sistemu.
y
Lastna sredstva
Banka 576.088 milijonov
Banka in Sekcije 1.006.835 milijonov
(od teh 991.835 milijonov vplačanih)
Dne 27. aprila 1979 se je sestal upravni svet zavoda Banca Nazionale del Lavoro, da preuči bilanco za poslovno leto 1978. Po poročilih glavnega ravnatelja in nadzornega odbora, je upravni svet bilanco odobril.
Po kratkem pregledu perspektiv mednarodnega gospodarskega položaja — ki je bil v letu 1978 še vedno neustaljen in nejasen — se poročilo glavnega ravnatelja med drugim dotika evropskega monetarnega sistema, ki v bistvu pomeni ustaljene in vzajemno usklajene tečaje, kar lahko pomeni, da se bodo dežele z nižjo stopnjo inflacije (npr. Zvezna republika Nemčija) težje branile pred uvoženo inflacijo, medtem ko bodo dežele z višjo stopnjo inflacije relativno laže izvažale določeno mero svoje inflacionistične težnje. Vse to bo, do neke mere seveda, prispevalo k izravnavanju napetosti in k utrjevanju tečajev, pod pogojem, da ne bo uspelo raznim špekulacijam prodreti v razpoke nesoglasij, ki jih povzročajo spori in nerazumevanja, do katerih bi lahko prišlo v notranjosti EGS v zvezi z industrijsko, devizno in kreditno politiko. Kar zadeva slednjo, lahko pričakujemo večjo težnjo, poleg boja proti inflaciji, po podražitvi denarja zaradi manjše učinkovitosti manevriranja z menjavami. Na koncu poročilo omenja, da bi lahko leto 1979 bilo uspešnejše od leta 1978 za tiste države, ki so sposobne voditi tako globalno gospodarsko politiko ne iz dneva v dan in ne preveč popustljivo do zahtev korporativističnih krogov ter pod pogojem, da ne podcenjujemo senco, ki jo mečejo na svetovno gospodarstvo porast cen sui-ovin in energije ter prisotnost nekaterih nerešenih problemov, ki jih sedanja inflacionistična težnja lahko poslabša.
V zvezi z italijanskim gospodarstvom poročilo opusti opis poteka konjunkture kvalificiranim uradnim dokumentom in raje podčrta nekatere aspekte, ki so pobliže zanimali in zanimajo bančno upravljanje, posebno praktično uvedbo «bančnega» sistema, ki je nadkrilil in se istočasno spojil s tradicionalnim sistemom, to se pravi publicistično nadstrukturo. ki se poslužuje zbiranja denarnih razpoložljivosti in to z masivnim in nepretrganim izdajanjem blagajniških zapisov in zakladnih zadolžnic ter npo-rabo~'Wht<War ja jočih .razpoložljivosti za finansiranje deficita, kot 'postedičh blagajniških zahtev javnega sektorja. Ta novi »sistem* — ki se pridružuje sistemu poštnega varčevanja, tudi slednji v hitrem in neprenehnem razvoju — deluje v popolni konkurenti. kar zadeva obrestno mero in obdavčenje (oziroma neobdavčenje), z zbiranjem sredstev potom bank, katere so [»klicane, -med drugim-, -da neposredno podpirajo javni sektor. To poleg tega ■ indirektno vpliva na spremembo monetarnih in premoženjskih ravnovesij kreditnih zavodov in direktno na delovanje zavodov za posebne kredite.
Kljub negotovosti in kompliciranemu gospodarskemu položaju, tako v državnem kot mednarodnem merilu, so premoženjske in operativne osnove «grupe BNL - Sekcije* dosegle tudi v letu 1978 nadaljnje izboljšave:
—	sredstva, ki jih je zavod BNL zbral, so presegla 23.584 milijard s poviškom v tem letu za 27 odstotkov. Računi v lirah bivajočih klientov znašajo 11.405 milijard, njihov razvoj se ujema (+25 odst.) s srednjim celotnega bančnega sistema. Če upoštevamo še porastek zalog avtonomnih Sekcij za posebni kredit, je skupna vsota zbranih sredstev «grupe» narasla na 26.771 milijard: 5.359 milijard več kot 31. decembra 1977;
—	blagajniški krediti BNL so dosegli 12.977 milijard (+22 odst.) in so se približali 16.476 ■nilijardam, če upoštevamo celotno *grupo», s poviškom nad 2.715 milijard v tem delu.
če poleg tega upoštevamo še «jamstvena posojila*, dosežejo blagajniški in neblagajniški krediti <tgrupe» skupno vsoto približno 19.485 milijard, katerim bi morali dodati še sklade pri bankah in korespondentih iz Italije in tujine, ki so presegli vsoto 1.681 milijard za samo banko.
Skupna bilanca (vštevši račune za obveznosti in riziko ter evidenčne račune) je za BNL dosegla vsoto skoraj 45.797 milijard, medtem ko je za »grupo BNL - Sekcije* presegla 52.302 milijardi.
Rezultati gospodarskega poslovanja v letu 1978 se za BNL strnejo takole: dohodki in dobički 2.157,6 milijarde ter stroški in izgube 2.146,4 milijarde. Čisti dobiček poslovanja znaša torej za BNL 11.207 milijonov (10.282 milijonov v letu 1977), potem ko so bili dodeljeni deleži za povečanje «sklada rizikov na posojila* (za približno 94 milijard), kar presega v precejšnji meri kvote, ki so oproščene davčnih dajatev, v dodatek najvišjim zneskom, ki so fiskalno dovoljeni za amortizacijo virov dohodkov; deleži za kritje dozorelih obveznosti do osebja (približno 90 milijard v letu bodisi za odpravnine kot za izplačila predvidena po delovni pogodbi v letu 1979) ter za predvidena fiskalna bremena (približno 25 milijard). Previdnostno so bili tudi dodeljeni deleži za povečanje »sklada a amortizacijo pri udeležbah* in drugih specifičnih skladov.
Gornji čisti dobiček je omogočil banki, da je dodelila 5,6 milijarde «rednemu rezervnemu skladu* — ki doseže tako 56,8 milijarde — in razdelila isto dividendo kot v letu 1977. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da banka še ni dobila pričakovanega dovoljenja za povišek glavnice od 60 na 120 milijard, ki je bil odobren aprila 1978.
Če se upošteva še dobičke Sekcij — ki so dodelile odgovarjajočim ekonomskim računom primerne deleže (za več kot 35 milijard) za lastne «sklade rizikov na posojila* — narase skupni čisti poslovni dobiček za igrupo BNL - Sekcije* od 24,8 milijarde zabeleženih v letu 1977 na 26,9 milijarde v letu 1978.
'Operativna struktura BNL se se nadalje krepi. Inozemska mreža se je med drugim okrepila s spremembo v podružnico predstavništva v Los Angelesu in s skorajšnjim odprtjem predstavništva v Hongkongu, tudi notranja mreža se je razširila v letu 1978 in sicer z odprtjem novih uradov. Nadalje je treba zabeležiti povečano dejavnost v pomožnih bančnih uslugah, predvsem kar zadeva »leasing* in »factoring*. ki jih nudi preko povezanih družb; že zelo razširjena uporaba «CARTABNL», ki omogoča bančne dvige tudi z zaprtimi okenci; uvedbo novih elaboracijskih enot za zadostitev večjih potreb, ki so povezane s približno 1.500 »terminali* in neprenehnim razvojem potrebnih informacij — knjigovodskih in drugih.
Vedno več je občutiti prizadevanje za postopno izboljšavo učinkovitosti uslug in organizacijo poslovanja, za izpolnjevanje osebja in ne nazadnje varnostni ukrepi za telesno varnost uslužbencev in elektronskih centrov: varnostni ukrepi — aktivni in pasivni — ki so, čeprav se z njimi stroški znatno zvišajo, neobhodno potrebni.
Glavni ravnatelj se je na koncu toplo zahvalil celotnemu osebju vseh stopenj v Italiji in tujini za njihovo delo, še posebno glavnemu direktorju, vodjem centralnih servisov in vsem odgovornim operaterjem v podružnicah in predstavništvih.
r
3.

Branko Babič
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vstaji
in revoluciji 1911-1912
J
Na čelu sindikalnega gibanja v teh predvojnih letih — 1935- 1941 — so bili komunisti Pave Radan, Šefktet Magiajlič, Kasim Hadžič* in drugi, ki so uživali velike simpatije zlasti med delajVci.
Banjaluška partijska organizacija se je s pravilnim in neumornim delom trdno zasidrala v raznih družbenopolitičnih, kulturnih, športnih in drugih organizacijah ter združenjih. Zlasti je imela čvrste pozicije med študentovsko in srednješolsko mladino ter med delavstvom nasploh. Ta proces zbiranja naprednih sil okrog delavskega gibanja se je posebno krepil in razvil po Tftovem prihodu na čelo Komunistične partije Jugoslavije, v obdobju od 1937 do 1941, ko je za demokratizacijo in obrambo dežele pred grozečo nevarnostjo fašistične agresije razvila partija najplodnejše in množično delovanje na vseh področjih druž-
benopolitičnega življenja v Bosanski krajini, zlasti pa v Banjaluki.
Pomembno množično aktivnost je partija razvijala v delavskem kulturno - prosvetnem društvu «Pelagič». Kulturni nastopi, ki jih je prirejalo to društvo v Banjaluki in po vsej Bosanski krajini, so se spreminjali v množične manifestacije delavstva in vsega demokratičnega prebivalstva. Tedanji buržoazni, k fašizmu usmerjeni oblasti, je bilo društvo »Pelagič* seveda trn v peti. Budno je spremljala njegovo dejavnost in jo skušala omejevati. Naj navedem samo nekaj primerov.
Narodu! heroj Kasim Hadžič
Aprila 1940 je društvo «Pelagič» potovalo z vlakom v Drvar, kjer je imelo napovedano kulturno prireditev v delavskem domu. Na majhni železniški postaji Baltine Bare blizu Prijedora pa so orožniki nenadoma vlak ustavili, ga obkolili in skušali preprečiti članom društva «Pelagič», da bi pot nadaljevali v Drvar. «Ven iz vlaka, gospodje komunisti!* so vpili orožniki in grobo nastopali. Nastal je prepir in prerivanje z orožniki. Medtem je nekdo od «pe lagičevcev* s postaje sporočil delavcem v Drvar, da ne morejo priti, ker so jih orožniki ustavili in jih ne pustijo naprej. To je bilo dovolj, da se je več kot dva in pol tisoč delavcev iz Drvara zbralo pred policijo in zahtevalo svoboden prihod «Pelagiča» v Drvar. Šefu policije tako ni preostalo drugega, kot da pokliče komandanta orožnikov v Banjaluko in mu dobesedno sporoči: «Če danes ’Pela-gič’ ne pride v Drvar, bo tu izbruhnil upor. Vse mesto je na nogah*.
(*) Kasim Hadžič, delavec v banjaluški tobačni tovarni, je bil dolgoletni sindikalni zaupnik in izredno priljubljen med delavci. Leta 1934 je postal član komunistične partije in 1935 že član mestnega komiteja banjaluške partijske organizacije. Bil je med najaktivnejšimi voditelji banjaluške partijske organizacije. V začetku 1941 je bil aretiran in z mnogimi drugimi komunisti poslan v znano koncentracijsko taborišče Ivanjico. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je bil med vodilnimi organizatorji oboroženega boja v Bosanski krajini. V Manjači je vodil vstajo in ko je bil ustanovljen 3. krajiški narodnoosvobodilni partizanski odred, je postal sekretar okrožnega komiteja KP za to območje. Padel je meseca maja 1942 v boju s četniki. Proglašen je bil za narodnega heroja.
NAKUPNA CENA			TUJIH VALUT		
			NAKUP BANKOVCEV		
	Trst		Celovec	Ziirich		Beograd
	5. 5.		5. 5.	5. 5.	5. 5.
Ameriški dolar	845,-		13.70	1.73	18.50
Kanadski dolar	720,-		11.95	1.52	15.85
Nemška marka	440,-		725.50	90.75	971.94
Holandski florint	400,-		668.50	83.65	899.34
Belgijski frank	27,-		44.60	5.60	60.07
Danska krona	155.-		258.50	32.60	347.89
Švedska krona	186.50		310 —	39.30	419.76
Norveška krona	157.-		264.50	33.50	358.29
Francoski frank	193,-		314.90	5.60	424.08
Italijanska lira				163.—	2.045	2.19
Angleški funt	1752,-		28.31	3.58	38.28
Irski funt	1690,-		—	—	—
Švicarski frank	485,-		803.—	—	1073.04
Avstrijski šiling	60,-		—	12.37	132.30
Japonski jen	3.50		6.—	—	— |
Avstralski dolar	880,-		—	1.91	20.05
Španska peseta	12.10		20.40	2.53	—
Portugalski eskudo	17.20		26,-	3.70	—
Jug. dinar mali	39,-		63,—	8.30	—
- veliki	39,-		63.—	8.30	—
Grška drahma	21,-		35,—	—	—'*
					
VZHODNOEVROPSKE VALUTE			3. 5. 1979	Nakup	Prodaja
V TRSTU 4. 5. 1979 Sovjetski rubelj			ZLATO Milan (g)	6.750	6.850
	195.-		ZLATO London (unča)		
Poljski zlot Češka krona	7,— 32,-			dol. 246.25 - 246.75	
Madžarski forint	25.-		SREBRO		222.000
Romunski 1 j	26.-		Milan (kg)	218.000	
Bolgarski lev	330,-		PLATINA		
Turška lira	16.50		Milan (g)	11.150	11.550
					

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski program
12.30	Check - up: oddaja o zdravstvu
13.25 Vremenska slika
13.30	Dnevnik
16.30	Grosseto: Kolesarstvo
17.00	Risanka
17.15 Kakor Evropa ’8.35 Izžrebanje loterije '8.40 Nabožna oddaja
18.50	II balin del sor Cesare: Folklorni plesi in pesmi iz Umbrije
19.20 Vesolje 1999 - TV film Tiranium, 2. del 10:00 Dnevnik 20.40 Luna Park,
glasbeni program s Pippom Baudom
21.50	Raziskovalci Jedediah Smith
22.45	Jazzovski koncert Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Blaskyjeva dekleta —
TV film
Antong se zaljubi
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	O potrošniških problemih
14.00	Odprla šola:
Tednik o vzgojnih problemih
14.30	Dnevi Evrope
17.00	Barbapapa, risanke 17.05 Posebni agent, TV film
«Dvojna igra»
'8.00 Sobotni program 18 30 Sedem proti sedem 18.55 Izžrebanje loterije 1900 Dneimik 2 — Dribbling Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 William Shakespeare:
Kar hočete
Sovjetski nar ' filn. z gornjim naslovom je režiral Jr roslav Lu s in igrata v njem glavni vlogi Jedik Kuporosov in Saša Vedernikov. Zgodba se odvija med vojno, vendar v filmu ne prikazujejo neposredni borb, pač pa film razglablj- ’meve vojne v daljnem zaledju, na podeželju. V bistvu j,i .	„ film
drobnih dogodkov, drobnih ali bolja r p—-n; ' Hudi.
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05 Gucio in Cezar — otroška serija
8.15	Glasbena pravljica 8.30 čarobno sedlo 9.00 Pisani svet
9.35 Nova vsebina družine
10.05	Fronta Folisario, dok.
10.50	Pota Poljske, TV nadalj. ,
12.05	Televizija brez trebuha
12.45	625
15.50	Poročila
15.55	Nogomet:
Borac Budučnost
17.45	Kruh mojega otroštva, mladinski film Shakespearovo delo pripove-duje, kako “je nekaj ljudi z nekega dvora pobegnilo v čudovito lep gj/.d, da bi tu našlo srečo. Delo je pravi--' prav metafora človekovih teženj, da bi se otresel zemelj ske stvarnosti in pobegnil v prijetno življenje, ki mu Ža ustvarja njegova fantazija-Kljub temu pa se mora človek' nato vrniti v svojo stvarnost.
19.15	Naš kraj
19.30	TV dnevnik
20.00	Unagari - Amico:
Pet letnih časov,
TV nadalj.
20.55	Sodobna oprema
21.00	Dober dan. žalost — fH'11
22.30	TV dnevnik
Koper
19.55	Nogomet:
Borac Budučnost
19.30	Otroški kotiček
19.50	Stičišče
20.00	RisanKe
20.15	TV dnevnik
20.30	Zlepa ati zgrda — film
22.00	Vaterpolo:
Jugoslavija - Italija
23.00	Pregled programa za prihodnp teden
Zagreb
17.45	Mladinska oddaja
18.45	Prizori iz družinskega življenja
20.00	Celovečerni film
ŠVICA
17.55	Policajka — TV film
20.55	Zgodba c, vojni — film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00,	11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00,	18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše- 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Radijski trim:
9.05	Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 čas in družba; 11.35 Mozaik melodij in ritmov;
12.00	Glasba po željah; 13.15 Pa
se sliš; 14.10 Dva kraja v šestih slikah. 6 del, 14.40 Dve uri po sobotno; 1630 Odprimo knjigo pravljic:	16.40	Leitmotiv; 17.05
Mi in glasba: 18.05 »Hotel svobodne menjave*; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30	15.30, 16.30
18.30.	19.30 Poročila; 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.32 Hi fi magazine; 9 15 Poje Pete Jacques Band: 9.32 Lucianov! dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Poje Dana Valeri 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj;
14.00	Plošče: 14.45 Kirn parade;
15.00	Evergreen; 16.00 • Pismo;
16.05	Poslušam, poslušaš; 10.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30
Primorski rr.evnik: 18.00 Vročih 100 kilovatov: 18.35 Zapojmo in zaigrajmo:	19.33 Glasba; 22.00
Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.(K), 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poroči la; 6.00. 7.39 in 8.40 Glasbeno prebujanje; II.(X) Pino Calvi in King Zerand; 11.30 Glasbena od daja z Mino; 12.10 Taxicon; 12.30
Evropa, Evropa: 13.35 Vse o B1* z,iliji: 14.05 Radijska drama; Iv* Popevke za mladino; 15.05 litična tribuna: 15.55 Jaz prot® gonist; 16.35 Glasba; 17.05 K®, dio 1; 17.35 Šport: 18.30 Kin°-20.00 Klasična glasba; 21.45 K°n cert z ansamblom Roman Ne'k Orleans Jazz Band.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30 10 C0
12.30.	13.30, 15.30, 10.30. l7-^
18.30,	19.30 Poročila; 6.00, »-t Nekega drugega dne; 9.32 I 1111 steri di BV.ogna: 10.12 Prei/v šajo se diletanti- 11.00 Glasb za vsakogar 12.45 Alto Sra mento; 15.00 Skrivnostni dn®\ glasbe; 15.45 Program z Gin«^ Bramierijem; 21.00 Koncert.
7.00	8.00,	9.00,	10.00, H f
12.	(K), 14 00, 15.(X), 19.00 Poreč'1®
6.50 Dobro jutro, otroci!; "r Pionirski tednik: 9.00 Z radi®V na poti; 9.45 Turistični nape% 10.05 Promenadni koncert: "■ Zapojmo pesem; 11 20 Svete'’1! reportaža; 11.40 Domače v' , 12.10 Godala v ritmu, 12.30 Kaj tijski nasveti:	12.40 Veseli "3
mači napevi:	13.(X) Danes ,
13.	(K); 13 30 Priporočajo vati -^
14.	(15 Kulturna panorama;
Od melodije do melodije; "L. »Vrtiljak*; 17 00 Studio ob l7 j 18.00 Drobne orkestralne skl® be; 18.30 Zgodovinsko desetjf„
•Trhni/fll i*lrp<)Vri	l”’
»Trboveljskega slavčka*; ,- ,, Lahko noč, otroci!; 19.45 Mi111:, z dobrimi znanci; 20.00 Sobe' zabavni večer: 21.30 Oddaja
naše izseljence; 23.05 Lirični trinki.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. maja 1979
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
V Dolini se obeta zanimivo srečanje
Brežani bodo skušali podaljšati svojo serijo pozitivnih nastopov
2. AMATERSKA LIGA
Prvenstvo se bliža h koncu. Med m ko bodo na Goriškem odigrali TJe-,Zadnjega kola> b°do jutri na zaskem odigrali pare 13. povrat-ga kola, ki bo, vsaj na papirju, a nase enajsterice precej naporno. BREG — LIBERTAS Brežani sprejemajo v goste Liber-s> Ki je po več tednih zasledova-VT.2 nedeljsko zmago nad Zaulami nitela Opicino na vrhu lestvice, azuraljivo je, da bodo zaradi tega Račani prišli v Dolino s trdnim amenom, da odnesejo obe točki, saj , *e z zmago Libertas zagotovo o-anil prvo mesto na lestvici.
R gabiti pa ne smemo, da imajo e2an> za seboj serijo osmih pozi-tinf nast°pov, kar potrjuje odlične d™ enaistorice dolinske obči-1 ' BreS je namreč v povratnem de-doživel en sam poraz (1:0 proti 'anzzolam). Skupno so Brežani v 17 tokmah povratnega dela osvojili točk, kar je uspelo še eni sami ■jjjsterici, to je prav Libertasu. ato se obeta jutri na dolinskem P avokotniku res zanimiv dvoboj, v lahko pride do vsakega re-
S. MARCO - ZARJA
Darjani gredo v goste k enajsteri-, o. Marca, ki išče dve točki, da * matematično zagotovila obsta-k v ligi. Zarji pa bi zadostovala *• .a sama točka, da bi bila matema-
tično .
^ujem
na varnem. Zato lahko priča-da bodo domačini sprožili
Lestvica
najboljših strelcev 2. amaterske lige
0°lov: Privileggi (Opicina) a golov: Botteri (Giarizzole)
11 Bolov: Cicchesse (Rosan-dra), Clementin (S. ..	Marco)
w Bolov: Brada (Campanelle), .	Pugliese (Libertas)
* golov: Brainich (Costalun-ga), Vidonis (Sovra-na), M. Kralj I. in t	B. Kralj (Primorec)
° golov: Zorzut (Campanelle), Corsi (Libertas), Ru-stja (Primorje), Vi-sintin in Tosetto (So-.	vrana)
' Bolov: Zaccaria (Aurisina),
'	Verch (Opicina)
” golov: Strnad (Breg), D. Tulliani (Costalun-ga), Bolcich (Gaja), Grezar, Kirchmager in Tommasi (Rosan-dra), Zollia (S, Marco), Fragdojič (Zarja), Caufieri in Ru-.	pini (Zaule),
5 golov: Pertot (Aurisina), Dazzara (Breg), Pi-schianz in Castellano (Campanelle), Siro-tich fC^stM.nvaa), Gabrielli (Gaja). Zac-chigna (Giarizzole), Visintin (Opicina), P. Kralj (Primorec), Olivo (Primorje), De Calo (Sovrana), Frangini (Zaule).
JUVENTINA - SEVEGLIANO
Za Juventino bo to poslovilni nastop od njenih zvestih navijačev in obenem od druge amaterske lige. Po nedeljskem porazu z Torriano so Štandrežci matematično obsojeni na izpad v 3. AL. Z gostovanjem Seve-gliana se torej zaključuje to nesrečno prvenstvo Juventine. Izid zadnjega srečanja ni več sedaj pomemben, ne za Juventino kot tudi ne za Seve-gliano, ki nima več možnosti dohiteti vodeče dvojice Italo in Romano. Navijači Juventine pa kljub temu upajo, da bo enajsterica zaključila prvenstvo z zmago. Bodo Štandrežci v poslovilnem nastopu zadovoljili svoje navijače?
3. AMATERSKA LIGA
OP. SUPERCAFFE’ — VESNA
Za Vesno se obeta jutri naporno gostovanje. Openska enajsterica je sicer slabo startala, nato pa si je opomogla in prav v zadnjih nastopih je večkrat spravila v zagato vsakega nasprotnika. Razumljivo je, da Op. Supercaffe jutri računa na zmago. Za Križane pa bi ena točka predstavljala že lep uspeh, saj bi s tem Vesna /hranila nepremagljivost in istočasno ostala sama na vrhu lestvice.
KRAS - CGS
Po nedeljski prepričljivi zmagi nad Čampi Elisi navijači Krasa pričakujejo, da bo kraška enajsterica ponovila ta uspeh. Vsi se namreč zavedajo, da ekipa CGS ne bo lahka ovira, vendar če Kras zaigra kot prejšnjo nedeljo je vse mogoče.
B. R.
MLADOST - SAGRADO
Po nedeljskem zaslužene _i remiju v Marianu čaka tokrat Mladost izredno težka nalofa, saj bo sprejela v goste vodilni Isonzo. V prvem delu prvenstva so Barbanijevi varovanci doživeli prav s te.. moštvom svoj najhujši poraz (8:1), zaradi tega bodo naši fantje, kljub moči nasprotnika, startali n. prestižno zmago.
VILLANOVA — SOVODNJE
Sovodnje bodo jutri opravile v Villanovi svoj. zadnja gostovanje v tem prvenstvu. Po nedeljskem spo-
drsljaju doma goriško Azzurro bodo startali tokrat varovanci trenerja Valleja na točko, saj je Villano-va res solidna enajsterica. V prvem srečanju s Sovodenjci, pred domačim občinstvo so podlegli Villanovi kar s 4:1.
BOKS
Danes se bo v .volna začela evropsko amatersko boksar. > p. /en-stvo. Nastopilo bo 15f boksarjev iz 23 držav.
Med najboljšimi boksarji tega prvenstva so letos tud' Jugoslovani.
DOMAČI ŠPORT
Tudi za drugoligaški odbojkarski šesterki Bora in Sokola (na sliki med derbijem) se prvenstvo izteka
MIIIIIIIII|||||||||||Hi||||i|||t||||||||||||||||||j|||||Hll|l|iii|||||||||iMl||||||||||lniI„|,|,|ii||ll,II,|1|ll||l|,,||||||I||||||I1|(||||H||||II|||||1|||||||I|||||1II|||||1|||nJ|I||I||(II|||||I||||I||||m|||1||||11|||(|1|||(|||U|iI||1|||||||||||I||||||I||Iy||
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
Sokolu se nudi priložnost
Tudi borovke imajo nekaj možnosti za uspeh - V 3. ŽD derbi med Kontovelom in Slogo
Odbojkarska -rvenstva v višjih ligah počasi končujejo. Tretjeligaš-ko prvenstvo je že končano, tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci. Drevi bodo končale prvenstveni ples še ženske ekipe v B ligi ter 2. diviziji.
ŽENSKA B LIGA
Za naša dva zastopnika je praktično že vse odločeno. V zadnjem kolu res ni potrebno pričakovati kakih večjih presenečenj, razen če izvzamemo tekmi Libertas Schio .-Barribi Brescia ter Mantova - Sokol. Šesterki iz Schia in Mantove imata namreč enako število točk (12) in dre višnji nastop bo odločilen za določitev tretjega zastopnika, ki bo nazadoval iz 2. lige. Po vsej verjetnosti bodo slavile domačinke in tako bo odločil količnik v setih.
Po zadnjem dokaj prepričljivem domačem porazu z Libertasom iz Schia je težko pričakovati, da se bo Sokol poslovil od letošnjega, ne
preveč uspešnega prvenstva z zmago in povrhu še v gosteh z ekipo, ki bo igrala še na poslednjo karto pred najhujšim. Po drugi strani pa ne gre prezreti dejstva, da bodo odbojkarice iz Mantove odšle na igrišče pod velikim psihičnim pritiskom, ki lahko v veliki meri vpliva na njihovo igro, kar pa seveda lahko gostje skrbno izkoristijo, saj nimajo kaj izgubiti.
Odbojkarice Bora bodo gostile v zadnjem prvenstvenem nastopu naj-večjt presenečenje tega prvenstva, Treviso, ki je kot novinec v tej ligi na odličnem drugem mestu lestvice, z enakim številom točk kot Ca-stelgomberto. Prvo srečanje v Tre-visu se je končalo s prepričljivim 3:0 v korist domačink. Zadnji nastop: borovk pa le dopuščajo up, da v Dolini ne bo šlo tako lahko.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Po zadnjem nekoliko nepričakovanem spodrsljaju v Vidmu ima Kontovel drevi lepo priložnost, da
aiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii,,
KOŠARKA
V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE
br^-^atoi sistem igre, medtem ko Priti z obrambno igro skušala d0 L . zastavljenega cilja, to je njih n® točke. Ekipi S. Marca v zad-še nast.opih očitno ne gre najbolj-0a' aJ ie enajsterica iz Ribiškega b(,je,Ja. v zadnjih petih tekmah iz-njih j ,e tri remije. Prav v zad-z?Di,o4Mel1 vstopih pa je poražena ustila igrišče.
Vpnst a v P°vratnem delu pr-smo Va oi izpolnila pričakovanj, saj ležilj 2aonjo zmago Bazovcev zabe-Protj d no Pred štirimi meseci (2:0 u Bregu).
&RZOLE _ PRIMOREC
na r ‘2z°to, ki še niso matematičnega 6ne’ *x>^° kartale na zmago. Venda-Se- Trebenci dobro zavedajo, je rin„ f.1 ne delajo skrbi, kajti njim točke hJ že remi, da pridejo do 27. tovjj ’ kl Pomeni matematično zagode srn23 obstanek v ligi. Sicer pa vednn T10 Pozabiti, da ostajata še Waj dve tekmi za izboljšanje po-bgk °Z- tudi Aurisina v zadnjih
la šestih^-1 verjetno ne bo osvojili m točk.
Pov^bodatek k temu srečanju naj
KONTOVEL PRED TEMO NALOGO
Tudi obe Borovi peterki bosta imeli nevarna nasprotnika
1. DIVIZIJA
Bor B igra danes proti močni ekipi Alabarde, ki spada v ožji krog (skupno z Don Boscom, Servolano in Kontovelom) favoritov za prvenstvo na lestvici. Krečičeva ekipa bo seveda skušala prekrižati račune močnejšim nasprotnikom, ki razpolagajo z nekaterimi igralci, ki so nastopali tudi v prvenstvu C lige.
Tudi Kontovel bo pred težko nalogo: pomeril se bo namreč s Servolano, ki je doslej utrpela le en poraz. Kontovelci bodo po porazu z Don Boscom skušali na vsak način zmagali, saj bi sicer izgubili stik z vrhom lestvice.
Borova A ekipa odhaja drevi v Milje, kjer se bo spoprijela s tamkajšnjim Interjem. Miljčani so v prvenstvu startali z velikimi ambicijami, a so nato krepko razočarali. Kljub temu je domača ekipa, ki jo vodi bivši trener Borove članske e-kipe Mari, v današnjem srečanju favorit.
NARAŠČAJNIKI
Poletu se ponuja še zadnja priložnost, da osvoji vsaj en par točk v
tem prvenstvu: danes in jutri bo namreč na sporedu zadnje kolo tega prvenstva. Openci sprejemajo v goste ekipo Alabarde, ki trenutno zaseda četrto mesto lestvice. Po dobrih nastopih v zadnjih tekmah bi presenečenje ne bilo izključeno.
Ne glede na izide tega kola pa je obračun za naša predstavnika v tem prvenstvu precej nezadovoljiv. Pred pričetkom prvenstva je bilo namreč pričakovati, da se bosta slovenski ekipi uvrstili na zgornji del lestvice. Nato pa je vrsta okoliščin botrovala k temu, da sta se oba naša pred stavnika do petih kolih znašla brez zmage. Kontovel je nato nekoliko popravil svojo uvrstitev, Polet pa je še nadalje obtičal na zadnjem mestu.
PROPAGANDA
Danes bo z derbijem med Borom A in Borom B na sporedu drugo povratno kolo tega prvenstva. Po porazu prve Borove postave proti A-labardi je stanje na vrhu še dokaj zapleteno: za prvo mesto se namreč borijo, poleg dveh omenjenih e-kip, še Don Bosco in Inter 1904. V
Hiiimi mm m miiiii mi Hlinili mn ii immuiMiiiinrmiiiiiiiiiiMiiiiiiiii umili miiiiimmiiiiMiimiiiiiniiinin
<*?. da
•g
^ochnT-i. , °b'too zadovoljili tudi z
va t ’ u so v Prvem delu prven-2 zSn rebenci premagali Giarizzole "'rebenpf01™. Tokrat pa bi
°benim izidom.
r OPICINA
Pad ~^c', ki so že obsojeni na iz-cir>o iPreJemajo v goste vodečo Opi-Poka?J Je v zadnjih nastopih jasno ‘gov*3 veiike pomanjkljivosti. To toporP,i0.brtoajo izidi sami. Po treh atah JInto zmagah v prvih treh tek-?pi''ina Vl'atnefia dela Prvenstva je *est rem,V nada'jevanju izbojevala 310 zrri Jev' dva Poraza in eno sa-daje M^g,).(5:0 Proti GMT). Prav to se dobn n^e navijačem Gaje, ki pa Kati o„° zavedajo, da bo težko iztr-uPicmi točko.
- GMT
Jfe otJ4Primorie sprejema v goto ob;,JSterieo, ki je matematično >NešlJena ra izpad, si navijači a'toorjga kluba ne delajo iluzij.
H k i. '
Viptelfl	___■ p-	——  
v Peh p saj s.mo zadnji prvenstveni ,'li, L riniorja na Proseku zabele-AL jn Je ekipa lani igrala še v 1. *toggesan S tesnim premagala
tudi skromna enajsterica KePstvpn^Pred‘ja Primorju prvi pr-^Jl^Peh na domačih tleh To aj bo Pri-danes po-
tem prvenstvu še ni
?°rje	*e danes (saj
toidne g/;alp proti GMT di
?Usu ari- ^toi bo branilec Gabrijel toktno lgrai že svojo stoto uradno
ob 16.
uri na Proseku).
ORIENTACIJSKI POHOD
V ZG0NISKI OBČINI
Danes nočni POP
Tekmovalci bodo morali reševati vprašanja na tematiko NOB
V okviru občinske proslave osvoboditve prirejajo Športni krožek KRAS, PD Rdeča zvezda in Taborniki Rodu modrega vala danes, 5. maja, nočni planinsko - orientacijski pohod na tematiko narodnoosvobodilne borbe. V bistvu spada ta pohod na predvečer proslave in bo po vaseh zgoniške občine.
Ekipe lahko sestavljajo tri do pet članov. Pohod ni samo za člane, temveč se ga lahk udeležijo tudi vsi ostali. Ekipe smejo biti moške, ženske aJ' mešane in pri tem se ne upoštevajo starostne omejitve. Vpisnina je 5.000 lir na ekipo.
Po pohodu bodo organizatorji nudili topel čaj in sendvič. Vpisovanje eno uro prc ' > ričetkom tekmovanja. To tem roku organizatorji ne sprejemajo morebitnih prijav.
Odhod bo točno ob 20. uri izpred
Avellino - Inter Fiorentina - Ascull Vlcenza - Juventus Milan • Bologna Napoli - Catanzaro Perugia - Laz’o Roma - Atalanta Torino - Verona Bari - Palermo Genoa • Pescara Cdlnese - Monza Triestina - Reggiana Chieti • Luccbese
X 2
X
X
2
X
občinske kleti. Poleg že običajnih potrebščin se priporoča tudi svetilka. Obvezna je vsaj ena svetilka na ekipo. Zaradi značilnosti tekmovanja se priporoča dobra obutev in oprema. Pohod bo ob vsakem vremenu.
Prve tri ekipe bodr> nagrajene.
ATLETIKA
NA DEŽELNEM TEKMOVANJU
Pučnik in Zudek v Gorici
Na stadionu na Rojcah v Gorici bo danes popoldne in jutri ves dan deželno tekmovanje v atletskih mnogobojih. V osmeroboju z:, nara aj-nike bosta med drugimi nastopila tudi borovec Gorazd Pučnik in atlet Adrie Aleksande Zudek. Posebno visoka uvrstitev se pričakuje od Pučnika, ki naj bi bil letos verjetno med boljšimi tekmovalci v tej težki panogi v naši deželi. V današnjem popoldanskem f .ogramu bodo poleg mnogobojcev nastopili tudi razni drugi atleti v posameznih panogah
10. maja bo v Trstu 12. mednarodno sabljaško tekmovanje za »Trofejo Marzi», na katerem bod>. nasto pile reprezentanc-? SZ, M:džarske, Poljske in Italije.
Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Beogradu, velja, nem za svetovni r'o|,a., so dosegli te izide'
Madžarska - Romunija	5:4
ZDA ZRN	4:2
Italija - Bolgarija	10:5
današnjem derbiju je seveda nesporni favorit B<?r. A, ki je že v prvem delu prvenstva slavil visoko zmago.
Marko
NARAŠČAJNIKI
Kontov«! razočaral
Kontovel — Chiadino Porflrio 74:84 (23:40)
KONTOVEL: Vasallo 15, Pupis 8, Milič 12, Čuk 7, Starc, Pertot, Ko-janec, Daneu 6, Štoka, Terčon 26.
SODNIK: Brusadin.
Kontovelovi naraščajniki so nas še enkrat razočarali. Na domačem igrišču so namreč izgubili proti nasprotniku, katerega so v prvem srečanju premagali s kar 23 točkami razlike (66:43). Usoden je bil za domačine predvsem prvi polčas Vsi napori, da bi v drugem polčasu ujeli nasprotnika so bili zaman. Domačini so se še najbolj nevarno približali v 15. minuti, ko so zaostajali re za dve točki (65:63), a posled njega napora, da bi prehiteli nasprotnika, niso več zmogli.
Tržačani so tako povsem zasluženo osvojili končno zmago. H. L.
1. DIVIZIJA
Don Bosco — Kontovel 111:83 (48:36)
KONTOVEL: Bratuž, Ban 14, Krpan 8, Daneu 16, Lisjak 21, Lukša 16, Benčina 4, Bukavec 4.
SODNIKA: Fegaz in Modolo
Kontovelci so z veliko razliko izgubili proti zelo solidni ekipi Don Bosca, čeprav nastopa z zelo mladimi igralci, imajo ti za sabo že precej izkušenj ter predvajajo zelo hitro in dinamično košarko. Če k temi- dodamo še skoraj nezgrešlji-vost teh igralcev pri metih od daleč, je povsem razumljivo, da niso mogli Kontovelci preprečiti, da bi odnesli celo kožo s tako zahtevnega gostovanja.
Kljub temu so naši fantje igrali zeio požrtvovalno. Premoč domačinov so odlično odbijali vse do 15. minute drugega polčasa, ko so zaostajali le za osem pik (80:72). Do konca pa je našim igralcem zmanjkalo moči. Don Bosco je to slabost Kontovelcev spretno izkoristil in zasluženo zmagal. ,	H. L.
TURNIR CEINER (let. 1966) Don Bosco — Sokol 90:28 (43:14)
SOKOL: Bandelli 14 (4:7), Žbogar, Grilanc, Devetak 3 (1:3), Pertot 2 (0:2), Busan 5 (1:8), Ušaj 4 (2:5), Kojanec.
SODNIKA: Variola in Tamaro
PM: Sokol 8:25
PON: Ušaj (13) in Devetak (14)
Tekma se je začela nekoliko slabo za Nabrežince, ki pa so se po začetnih negotovosti v drugi četrtini začeli približevati nasprotniku. Tedaj pa sta morala zaradi petih osebnih napak najboljša Sokolova strelca Ušaj in Devetak na klop. Tekme je bilo tedaj konec in zaman je bil trud Bandellija in Busana, da bi se upirala nasprotni ekipi, ki je polnila koš kot za stavo.
Marko
se oddolži za zadnji neuspeh v slovenskem derbiju s Hrastom iz Doberdoba. Medtem, ko domačinke nimajo prav nobenih problemov glede izpada, saj so na odličnem tretjem mestu lestvice, je položaj Hrasta vse bolj zaskrbljujoč. V preostalih štirih kolih bo izredno težko izbojevati še potrebno število točk za obstanek, če ostane Hrast v tem derbiju praznih rok. V Gorici je zmagal Kontovel s 3:0.
Neposredni obračun med videmskim Donatellom in Bregom bo o-bračun dveh šesterk s spodnjega dela lestvice. V Dolini je zmagal Breg po treh setih igre in ima lepe možnosti, da pospravi dve zlata vredni točki tudi v gosteh. Brežan-ke pa bodo morale zaigrati izredno podjetno in samozavestno, ker bodo edino tako slavile z neposrednim tekmecem zh izpad.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Odbojkarice goriške 01ympie bodo drevi odigrale zadnjo tekmo z mestnim tekmecem Libertasom. Po vsej verjetnosti nimajo večjih možnosti za uspeh, saj so doma izgubile s tem nasprotnikom s 3:0.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Po zadnjem velikem presenečenju ni potrebno posebej poudarjati, da je razpoloženje igralcev Doma na višku. Ker pa bodo imeli tokrat na drugi strani mreže povsem drugačnega nasprotnika (Inter) katerega so že premagali v prv^jn delu prvenstva, se jim ponuja enkratna priložnost, da dosedanji izkupiček povečajo še za dve~.to£kiPI.>> . .......... .
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
V skupini A bo slovenski derbi med drugima postavama Kontovela in Sloge. Favoritinje so mlade odbojkarice Sloge, ki so že premagale Kontovelke. Zastopnice Brega B pa odhajajo v goste k Solarisu in res nimajo večjih možnosti za zmago. Doslej še nepremagani Bor B pa bo odigral 8. prvenstveno tekmo v ponedeljek z ekipo La Previdente. Brez večjih možnosti za osvojitev izkupička je tudi Kontovel A v neposrednem obračunu z UISP.
G. F.
ODBOJKA
NA MLADINSKIH IGRAH
Goričani na 4. mestu
Včeraj se je v Gorici zaključilo deželno prvenstvo v moški in ženski odbojki v okviru mladinskih iger. Kot smo že včeraj poročali so v kategoriji mladink zmagale dijakinje učiteljišča Anton Martin Slomšek (te se bodo udeležile vsedeželnega prvenstva in ne finalnega dela v Rimu, kot smo včeraj pomotoma zapisali).
Včeraj pa so bili na vrsti moški. V kategoriji nižješolcev so se v deželni finale uvrstili dijaki goriške šole Ivan Trinko. Naši predstavniki pa so tokrat zaigrali dokaj slabo, tako da so se uvrstili na zadnje, to je na četrto mesto.
IZIDI
Videm - Trinko	2:0
(15:9, 15:5)
Trst - Pordenon	2:0
Pordenon - Trinko	2:0
(15:9, 15:11)
Trst - Videm	2:0
V meddeželni del prvenstva se je torej uvrstila ekipa nižješolcev iz Trsta.
TRINKO: Markočič, Košuta, Per-klič, A. Terpin, S. Terpin, Kerpan, Vižintin, Petrič, Križmančič.
R. P.
DANES
SOBOTA, 5. maja 1979
NOGOMET
2. AMATERSKA UGA 16.00 na Proseku Primorje - GMT
KADETI
16.00	v Dolini Breg - Portuale
CICIBANI
17.00	v Miljah Fortitudo - Breg
* * *
17.00	v Trstu, Čarbola S. Andrea - Primorje
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Dolini Bor - Treviso
• • •
18.00	v Mantovi Mantova - Sokol
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	na Proseku Kontovel - Hrast
w n W
20.00	v Vidmu Donatello - Breg
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici
Libertas Gorica - 01ympia
2.	MOŠKA DIVIZIJA
19.30	v Trstu Inter - Dom Gorica
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
19.15	v Trstu, šola Visintini UISP - Kontovel A
ATLETIKA
DEŽELNO TEKMOVANJE
10.00	v Gorici, na Rojcah Nastopata tudi Bor in Adria
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
16.30	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor B - Alabarda * * *
18.30	v Skednju
Servolana - Kontovel » » *
21.00	v Miljah (obč. telovadnica) Inter Milje - Bor A
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, Istrska ulica Libertas - Kontovel
PROPAGANDA
15.15	v Dolini Bor A - Bor B
OBVESTILO
V okviru občinske proslave o-svoboditve prirejajo ŠK Kras, PD Rdeča zvezda in taborniki RMV 5. maja, nočni planinsko - orienta-cijski
POHOD NA TEMATIKO NOB.
Start ob 20. uri na igrišču v Zgoniku. Ekipe lahko sestavlja od tri do pet članov. Vpisnina 5.000 lir na ekipo. Vpisovanje eno uro pred pričetkom tekmovanja.
E. Gergolet (levo) eden najbolj obetajočih veznih igralcev Mladosti
niiuiiiiiriiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiHnniiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||||,l||,|„„l|l„lt|„„l„|„I|,|,^ll„,millllU|lina
KOLESARSTVO
V JUTRIŠNJEM DNEVU
Adria na treh dirkah
Danes pa bodo Lonjerci nastopili tudi na Bledu
Tri dirke so jutri na sporedu za kolesarje lonjerskega društ' . A-dria. Med amaterji bo Godnič ob 14.30 dirkal na 144 km do' i progi v Fontanafreddi na dirki za Trofeo Tricolore, kjer bodo nastopali tudi nekateri klubi, ki bodo danes zaključili udeležbo na dirla po Furlaniji - Julijski krajini. Lorjerski kolesar je v zadovoljivi kondiciji in upa na dober uspeh, potem ko je v torek v Brugneri zasedel dobro 22 mesto v „otri konkurenci.
Med juniorj. 1 Sandri Cok poto val v Gradisco di Sedegliano na 106 km dolgo krožno dirko. Mladi kole sar je stalno na lovu za dobrimi uvrstitvami in upa, da se mu bo končno vendarle «odp:’lo» in da mu bo uspelo prispeti na cilj med najboljšimi. Start ob 14. uri.
Cikloamatei p bodo jutri dir-
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
2
1
1
X
1
2
X
1
X
X
kali na krož... stezi na Colu na 52 km dolgi progi in naporni stezi. A-drio bodo še enk... zastopali Macarol, Marušič in Ferlug; uajvečje upe pa polagajo domači navijači v zadnja dva, ki sta se na letošnjih prvih dirkah J ib. izkazala.
Danes zjutraj ;;a to Macarol nastopal na Bledu na krožni dirki, ki jo prireja tamkajšnje društvo o-krog jezera S tem bodo lonjerski kolesarji obnovili vsakoletne stike z slovenskimi cihloamaterji, 'se bodo nato nadaljevali z nastopi na lonjerski dirki 20. maja ter v Kokrici 26. in 27. maja ter :ir' skozi celo sezono.
't Pečar
OBVESTILA
ZSŠDI
poziva vse svoje članice in športnike, da bi z organizacijo nabiralnih akcij prispevali za potresen-ce v Črni gori. Prispevke sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici.
• • •
ŠZ Bor
vabi vse svoje člane, da prispevajo v sklad za pomoč hudo prizadetemu
prebivalstvu Črne gore.
Denarne prispevke lahko izročijo tudi na sedež i ŠZ Bor, na stadionu «1. maj* v Trstu, v uradnih urah (vsak dan razen sobote in nedelje, od 17.30 do 19.30, ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.15).
ODBOJKA
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
Brežanke osvojile dragoceno zmago
Breg — Hrast	3:1
(13:15, 15:3, 15:4, 15:12)
BREG: TV.nta, Olenih Ste vancich, Slavec, Žerjal, Premolin, Pavletič, Kofol, Korošec.
HRAST: Maria, Suzana in Franka Jarc, Lucia in Loredan. Marušič, Luisa in Silvana Gergolet, Lavrenčič.
SODNIK: Bait in Bur lini iz Trsta
Brežanke ro osvoj ’e zlata vredni točki. Na domr-' i, igr.. ■ so pre magale doberdobski Hrast. Ta der bi je bil zelo važen za che ekipi, ki se borita za obstanki, v ligi
Najbolj borben je Lil irvi set, ki se je tudi konča z minimalno razliko, medtem ko so v drugem in tretjen setu Brežanke stalno vodile in zmagale z veliko razliko. Večji odpor Dober do ok smo videli še v zadnjem setu, ko so tudi vodile do 12. točke. Potem j so se domačinke zbrale in vse nadoknadile. Z lepimi akcija-'.i so si pridobile zadnji set.
Skozi vso tekmo so naša dekleta lepo igrala in so zasluženo osvojila tekmo.
Danes Čaka Brežanke važna tekma in sicer v Vidmu proti Donatellu, ki je prav tako na repu lestvice.
MRS
KOLESARSTVO
Belgijec DejuucKeei je osvojil 10. etapo kolesarske lirkt po Španiji. Na skupni lestvjci vodi Francoz
Levavasseur,
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	v Trstu, Ul. Roma CMM - Bor
*	* * r	' J
16.00	v Križu
Mladina B - Don Bosco A
*	* *
18.00	v Križu
Mladina A - Don Bosco A PRIJATELJSKO SREČANJE
15.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Sirena
JUTRI
NEDELJA, 6. niaja 1979
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO 3. KAT.
9.00	v Nabrežini Nastopa tudi Bor
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah Polet - Alabarda
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na Proseku Kontovel B - Sloga B * * «
11.00	v Trstu, licej Galilef Solaris - Breg B
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.30	v Fontanafreddi Nastopa tudi Adria
JUNIORJI
14.00	v Gradišči di Sedegliano Nastopa tudi Adria
CIKLOAMATERJI
9.00	na Colu Nastopa tudi Adria
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Štandrežu Juventina - Sevegliano
* * *
16.00 na Padričah Gaja - Opicina
* « •
16.00 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Primorec * « *
16.00 Ribiško naselje San Marco - Zarja * * #
16.00 v Doljni Breg - Libertas
3.	AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu
Kras - CGS
• * •
10.30	na Opčinah Opicina Supercaffe - Vesna
# * *
16.00 v Doberdobu Mladost - Sagrado * * #
16.00	v Villanovi Villanova - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.00	v San Lorenzu
San Lorenzo - Juventina * « «
10.00 v Sovodnjah Sovodnje - Mariano
ZAČETNIKI 9.45 na Proseku Primorje - Giarizzole * # *
9.45 pri Domju Do mio - Breg
NAJMLAJŠI
10.00	v Križu Kras - S. Andrea
« « «
12.30	v Trstu, Campanelle Chiarbola - Vesna
# * *
8.30	na Proseku
Primorje - Blue Star
ATLETIKA
DEŽELNO
TEKMOVANJE V MNOGOBOJIH
9.00	v Gorici, na Rojcah Nastopata tudi Bor in Adria
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 7. maja 1979
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor B - La Previdente
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
Krim — Kras 2:1 (0:0]
KRIM: Kalin, Kerman, Katunc Brajer, Kiselac (Perne), Lipovšel (Vodopivec), Hribar, Katunc (Sal mič), Prosen, Pavlica (Babič) ii Pečan.
KRAS: Bogateč (Skupek), šegini (Černjava), Škabar (žužič), Verša, Bagon, Verša, Miloš Milič, Blažina, Pahor, Colja.
STRELCI: v 14. min d.p. Brajei (avtogol), v 16. min. d.p. Hribar, \ 35. min. d.p. Prosen.
SODNIK: Nitič iz Ljubljane.
KOTI: 11:9. GLEDALCEV: 300.
Pred tednom dni je Kras gostoval v Ljubljani na Rudniku proti tamkajšnji ekipi Krima. Vodstvo Krima je namreč povabilo naše nogometaše, da' nastopijo v okviru tamkajšnjega praznika. Kras je na povabilo pristal in s tem še bolj poglobil stike s klubi iz matične domovine. Ob tej priložnosti so bili gostje ojačeni z nekaterimi nogometaši iz drugih klubov; igrali so na travnatem igrišču. Tekma je bila prijateljskega značaja in nismo videli take zagrizenosti kot v prvenstvu; vsekakor pa je tekma zadovoljila mnogoštevilne navijače, ki so se zbrali ob robu i-grišča.
Po tekmi sta se vodstvi obeh ekip zbrali na zakuski v restavraciji »Pri Amerikancu* in ob pristni kapljici 'zrazid željo, da bi postala v prihodnosti taka srečanja med obema kluboma tradicionalna.
S. Z.
POMAGAJMO ČRNI GORI!
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 6
5. maja 1979
2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS ■ 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPi.
dlan italijanske Tj ____ zveze časopisnih |f
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
založnikov FJEG
NABIRALNA AKCIJA ZA POMOČ ČRNI GORI
Včeraj smo zbrali še 4 milijone lir
Nadaljuje se nabiralna akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Včeraj,smo zbrali več kot 4 milijone lir in tako je skupni znesek presegel 106 milijonov lir.
Objavljamo štirinajsti seznam darovalcev:
Zbrano v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika: Darjo Lovriha 20.000, družini Lupine - Devetak 20.000, Marija in Emilio Cherin 6.500, Emilija Nabergoj 10.000, Karlo in Dora Lorenzi 10.000, Romano Čok (Opčine 35) 10.000, Ivana Kalc (Gropada 79) 10.000, Stelio Cecchetti z družino 10.000, Josip Grilanc 5.000, Albino in Tončka Žvab 10.000 Ur.
Ob 34. obletnici smrti sina Karla in ob 2. obletnici smrti svakinje Štefanije daruje Kristina Križmančič 20.000 Ur. Ob drugi obletnici smrti mame Štefanije in ob 35-letnici smrti brata Željka darujeta Sonja in Stana 20.000 Ur. V spomin na očeta Nadje Pertot darujejo razrednik in sošolci III. B razreda šole Igo Gruden 40.000 Ur. Skupno: 191.500 lir.
Zbrano v Tržaški knjigarni: Kristina in Danilo Justin 20.000, Živa Gruden 18.000, Dušan Udovič 18.000, Tatjana Čuk 15.000, Majda Štubelj 13.000, A. Dembitzer 10,000, Cilka in Miro Kjuder 20.000, Bruno Bologna 5.000, Miro Žiberna 10.000, Peter Ferluga 10.000, Andrej Starc in družina Brischia 15.000 Ur. Skupno: 154.000 lir.
Nakazano na tekoči račun št. 2409/74 pri Tržaški kreditni banki: Feltrificio Veneto SpA 1.000.000, Gospodarska zadruga v Bazovici 100.000, Erika in Mira Fonda 50.000, Malalan & Bencina 150.000, družina Gantar 50.000 Ur. Skupno 1.350.000 lir.
Uslužbenci Centralspeda Trst in Gorica: 295.000 lir.
Zbrano pri Fernetičih: Rado Komar 10.000, Angelo Barani 10.000, Luigi Gregoretti 10.000, Luigi Cattaneo 10.000, Giuseppe Renzi
2.000,	Maria Komar 2.000, Maria Kokošar 5.000, Salvatore Barda-ro 3.000, Antonia Zlobec 50.000, Giuseppe Comari 10.000, Francesco Komar 10.000, calzature «Igor» 20.000, autorifomiture »Plisco* 10.000, Carlo Coslovich 5.000, Guido Trani 10.000, Carlo Komar 10.000, Et-tore Canciani 5.000, Rezi Kutin 10.000, družina Sossai 2.500, Žita in Albino Gomizelj 50.000, Walter Gomizelj 10.000, družina Roberti
10.000,	Ettore Vona 5.000, Ivo Kutin 20.000, camping <Excelsior* 20.000 ter Alma in Mario Specar (Via Scorcola) 10.000 lir. Skupno: 319.500 Ur.
NABIRALNA AKCIJA ZSŠDI
ŠD Primorec (Trebče), izkupiček tekme Primorec - Gaja, 29. 4. 1979 - 178.000 lir.
NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE PD Slavec - Ricmanje: Zdravko Žuljan 10.000, Albin Petaros
5.000,	Pepi Petaros 10.000, Stanko Mohorovič 10.000, Dario Moho-rovič 10.000, Dala Pregare 2.000, Edvin Komar 5.000, Fabio Kuret
10.000,	Erminjo Kuret 10.000, Giovanni Ivaldi 6.000, Erminja Kuret 5.000, Hrvatič in Gobo 15.000, Rino Kuret 5.000, Nini Kuret
10.000,	Valerja Pregare 5.000, Oskar Švara 5.000, Ivan Pregare
5.000,	Pfeter Fabris 10.000, Edvin Sancin 10.000, Jože Kocjančič
5.000,	Silvio Favretto 5.000, Milan Berdon 5.000, Mario Ota 10.000, Edoardo Pregare 10.C00, Sergio Pregare 5.000, Castelli 1.000, Buz-zai 5.000, Marija Zudič (146), Milan Grdina 10.000, družina Bajec
5.000,	Valter Romano 10.000, Zora Zvara 1.500, Dušan Gulič 10.000, Olga Demark 10,000, Anton Kuret 10.000, Elda Petaros 5.000, Za-nein 3.000, Sergij Gardelič 10.000, Mariza Berdon 10.000, Izidor Berdon 20.000, družina Žuljan 5.000, Karel Kjuder 30.000, gostilna Zdenka 20.000, Bernarda Kuret 5.000, Bazilij Hrvatič 10.000, Marko in Karmen Hrvatič 4.000, Milka Hrvatič 10.000, družina Žuljan 5.000, Vanda Berdon 10.000, Flavja Krasna 5.000, Milka Kuret (7) 15.000, Boris in Darinka Žafran (77) 20.000, Silvester Komar (70) 10.000, Sergij in Cvetka Vatovac (72) 20.000, Pino Blažič (78/A) 10.000, Marjo Blažič (143) 10.000, Bruno Kuret (76) 20.000, Cilka Petaros (74) 15.000, družina Felicjan (80) 10.000, Josipina Blažič (142)
3.000,	Igor Žerjal (98) 10.000, Slava E. Komari (89) 1.500, Marjo Komar (90) 1.000, Zofija Paoli (76) 5 000, Stana Žuljan (131) 2.000, Just Hrvatič 10.000, Enij Kuret (14) 20.000, družini Kuret - Palčič (13) 10.000, Marija Hrvatič (12) 10.000, Josip Deponte (11) 10.000, Santina Kuret (9) 7.000, Ivan Santin (25) 5.000, Cirila Berdon (142)
2.000,	družina Slapnik (15) 10.000,' Maria Derganc (Log 1) 5.000, \| Armando Corbatti (Log 2/A) 5.000, Pepca Žuljan (4) 5.000, Danilo Pregare (5) 10.000, llario Didonato (168) 10.000, družina Bancovich (32) 5.000, Mario Žuljan (98) 5.000, Mario Bcnbič (31) 5.000, Ivan Benbič (31) 5.000, Mario Rokina (30) 2.000, Luciano Zoncape (30)
5.000,	Dora Bortole (186) 5.000, Anna Hrvatič (3) 5.000, Alberto Slapnik (2) 10.000, Milan Coretti (49) 10.000, Giulio Corbatti (39)
5.000,	Vladi Braini (27 ) 5.000, Giorgio Micatovich (20) 10.000, družina Coretti (16) 10.000, Milan Coretti (17) 2.000, Mario Rolando (21) 5.000, Giorgio Novacco (10) 2.000, družina Vouk (13) 20.000. Pepi Žuljan (11) 1.000, Felice Ghergoni (41) 1.000, Lucas Coretti (41) 10.000, Berto Derganc (74), 10.000, Silvano Dobrila (85) 10.000, Adriano Dobrila (86 ) 3.000, Anna Hrvatič (14) 5.000. Anna Kuret (15) 10.000, Angelo Marzucchelli (15/A) 5.000, družina Mattietti (13) 10.000 in Ernesto Giuliani 10.000 lir. Skupno: 870.000 lir.
PD France Prešeren - Bojjuncc: Dorka Vodopivec (307) 10.000, Livija in Danilo Žerjal (305) 10.000, Berto in Magda Žerjal (400)
10.000,	Anuška in Enjo Cah (263) 10.000, Draga Čok (36) 10.000, Stano in Valerija Žerjal (110) 15.000, Mariza Pozzobon (Ricmanje 49)
10.000,	Ivan Pouh (Boljunec 197) 10.000, Valentin Žerjal (145) 10,000, Bruno-Žerjal (297) 15.000, Karmelo Maver (403) 15.000, Srečko in Marija Žerjal (Lakotišče 301) 20.000, Draga Ota (Boljunec 21) 10.000, Silvester in Angela Žerjal (135) 10.000, družina Ota (77) 30.000, Branka in Viktor Vodopivec (384) 10.000, Dušan Žerjal (Dolina 346)
5.000,	Marjo Kozina z družino (Boljunec 156) 10.000, Dea In Davorin Sancin (307) 10,000, Silvester Zobec (3) 30.000, Roža Baruca (184)
5.000,	Marija Kozina (313) 10.000, Izidor Zobec (235) 5.000, Anton Montagna (70) 10.000, Duiljo štranj (Dolina 271) 5.000, Šervul Zobec (Boljunec 31) 10.000, Sonja Polh (389) 10.000, mesnica Grdina (371)
20.000,	Jože Bolčič (382) 10.000, Vida in Angel Pečenik (260) 10.000, Danilo Starec (375) 5.000, Guerino Benčič (393) 30.000, družini Temini in Žerjal (256) 10.000, Irma Maver (288) 5.000, Laura in Klavdij Kofol z družino (414) 20.000, Rika in Milan Kuret (2G9) 20.000, Draga in Pepi Ota (170) 10.000, Fabijan Bonano (377) 10.000, Meri in Pepi Salvi (313) 10.000, družina Žerjal (211) 10.000, Karlina in Marjo Montagna (86) 10.000, Mira Maver (254) 10.000, Slavica Maver (254) 10.000, Branimir Žerjal (41) 10.000, družina Čurman (60)
5.000,	Germanu Slavec (318) 10.000, Benedikt Žerjal (294) 10.000, Loiza Kuret (52) 5.000. Anton Glavina (273) 10.000, družina Gregori (445) 30.000, Ida in Edvin Žerjal (333) 10.000, Livija m Drago Ota (21) 10 000, Tatjana in Klavdijo Maver (422) 10.000, Nada Žerjal (106) 5.000, Roza Družina (106) 5.000, Marija Čurman (192) 5.000, Anton Štranj (358) 5.000, Ivan Zobec (403) 10.000. Boris Bandi (307) 10.000, Marjo Cergol (145) 3.000, Vesel in Marija Sancin (62) 10.000, Beta in Stana (318) 10.000, Aldo in Miranda Zobec (117) 10.000, Justina Zobec (1171 5.000, Zdravko Žerjal (137) 10.000, Bruna Steržaj (407) 5 000, Milena Žerjal (384) 10.000, družina Kozina (412) 10.000. družina Peta ros (212) 5.000, Olga Zobec (274) 10.000 lir ter na proslavi 25. in 27. aprila je bilo zbrano v Boljuncu 162.000 lir. Skupno: 915.000 Ur (Akcija je še v teku.)
Včeraj smo zbrali: 4.273.000 lir
Prejšnji znesek: 102.090.730 lir In 4.940 ND
SKUPNO: 106.363.730 lir in 4.940 ND
NOVINARSKI IN ZALOŽNIŠKI PODVIG ČGP «DELO»
Monografija o življenju in delu revolucionarja Edvarda Kardelja
Knjiga velikega formata (23x30) obsega 422 strani teksta in fotografij v razmerju 2:3 Uvod je napisal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič - Poleg slovenske tudi srbohrvaška izdaja
LJUBLJANA — Predstavniki novinarskih in založniških temeljnih organizacij združenega dela ČGP «Delo» in založniške hiše »Globus* iz Zagreba so včeraj na tiskovni konferenci v prostorih uredništva «Dela» predstavili zastopnikom sredstev javnega obveščenja pravkar izšlo monografijo o Edvardu Kardelju, ki je sad skupnih prizadevanj vseh temeljnih organizacij združenega dela ČGP «Delo» in večjega števila zunanjih sodelavcev.
Zamisel o izdaji take monografije se .je — kot je poudaril na tiskovni konferenci glavni urednik ČGP »Delo* Jak Koprivc — izobli kovala na komemorativnih sejah ob smrti Edvarda Kardelja. Priprave zanjo so stekle že sredi marca in čeprav gre za realizacijo tako z novinarske kot založniške strani izjemno težavnega projekta, je bilo vse delo od začetnih zasnov pa do izida monografije opravljeno v dobrih tridesetih dneh, kar predstavlja za slovensko založništvo nedvomno izreden dosežek. Monografija obsega namreč kar 422 strani oziroma'' 27 tiskovnih pol velikega formata (23 X 30).
Tako tekstovni kot fotografski del monografije (v medsebojnem razmerju 2:3), ki tečeta vzporedno, skušata hkrati prikazati življenje in vlogo Edvarda Kardelja v posameznih obdobjih s posebnim poudar-kom na kontinuiteti njegove revolucionarne vizionarske teoretične misli. Pri zobanju fotografskega gradiva so uredniki poleg domače dokumentaciji uporabljali tudi fotografsko zbirko družine Edvarda Kardelja, kabineta predsednika re-pubUke, Tanjuga, dokumentacije glavnih republiških časopisov in družbenopolitičnih organov, arhive jugoslovanskih muzejev kot tudi fotografije, ki jih hranijo posamezniki.
Uvod .je napisal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, sama monografija pa je razdeljena na 16 poglavij. Prva poglavja kronološko zasledujejo Kardeljevo pot od mladosti, prvih ieč, dela pri obnovi partije, odhoda v Moskovo in dela v Moskvi do vrnitve v domovino, od obdobja Speransa in njegovega •»Razvoja slovenskega narodnostnega vprašanja« pa do dela v reorganizirani partiji do vključno 5. državne konference KPJ.
Naslednja poglavja so posvečena vlogi Edvarda Kardelja v letih NOB s poudarkom njegovemu prispevku pri graditvi novih organov oblasti in mednarodni politiki. Obsegajo torej čas od izbruha vojne do ustanovitve OF in dni v užiški republiki ter vzhodni Bosni, od bivanja v ilegalni Ljubljani do kapitulacije Italije s posebnim pou-
darkom na kočevskem zboru vse do odhoda v giavni štab in drugega zasedanja AVNOJ ter leto 1944 (Drvar, Vis, Beograd s potovanji v Italijo in v Moskyo).
V drugem delu monografije zajemajo posamezna poglavja obdobje po letu 1945 in so bolj tematska. Zadnja poglavja se zato nanašajo na uveljavljanje nove Jugoslavije v svetu, na mirovna pogajanja, na obdobje informbiroja, izgradnjo nove oblasti, sistem neposredne demokracije, obdobje do vključno 7. kongresa ZKJ, na vprašanja kulture ter problemov socialistične politike v kmetijstvu, na začetke samoupravljanja, na mesto Kardelja v mednarodnem delavskem gibanju, na ustavne spremembe, tkonomske in politične odnose v samoupravni socialistični družbi, na smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja ter na vlogo Edvarda Kardelja pri utemeljevanju politike in gibanja neuvrščenosti..
Smrti Edvarda Kardelja so se snovalci monografije dotaknili le bežno, pietetno.
Posamezna poglavja vsebujejo tri elemente: krajši uvodni del, ki o-svetlj časovno in tematsko obdobje in delo Kardelja, citate iz takratnih Kardeljevih del in citate iz del sodobnikov, in soborcev Edvarda Kardelja.
V izbor so vključene tudi izjave, in pisanje tujih državnikov in novinarjev o Edvardu Kardelju.
Pred nami je tako monumentalna izdaja, ki so ji njeni snovalci sicer dali skromen podnaslov »skica za monografijo», ki pa se lahko nanaša samo na način novinarskega pristopa k njenemu oblikovanju, nikakor pa ne na sam končni rezultat, ki predstavlja izjemen knjižni, pa tudi kulturni dogodek.
Monografija je bila natisnjena v 10.000 izvodih v slovenščini, že čez nekaj dni pa bo na trgu tudi srbohrvaška izdaja v 20.000 izvodih. ,
(ik)
TISKOVNA KONFERENCA PAD0VANSKIH SODNIKOV
Preiskovalci vztrajajo: organizirana avtonomija je prevratniško gibanje
Palombarini, Nunziante in Fabiani so poudarili, da so zbrali kopico dokazov, marsikatero plat preiskave pa morajo še poglobiti - Val priporov v Benetkah - V Rimu zaslišali Oresteja Scalzoneja
PADOVA — »Če analiziramo a-tentate, ki jih beležimo dejansko vsak dan. ločeno, vsakega zase, lahko kvečjemu aretiramo storilce, vendar ne bomo nikoli okrnili udarne moči teroristične skupine. Če pa preučujemo pojav v celoti in začnemo globalno preiskavo, je delo lahko bolj uspešno. To pot je ubral namestnik državnega pravdnika dr. Calogero.* Tako je poudaril med včerajšnjo tiskovno konferenco sodnik Nunziante, ki skupno s kolegoma Palombarini jem in Fabianijem, vodi preiskavo o domnevnem rovarjenju pripadnikov tako imenovane organizirane avtonomije v Venetu. Sodniki so med razgovorom s časnikarji podali vsaj približen obračun svojega dela po zaslišanju vseh o-smih obtožencev, ki sodijo v pado-vanski del preiskave.
Dr. Nunziante, ki je kot javni tožilec sodeloval z dr. Tamburinom v preiskavi o Vetrovnici, je dejal, da je dr. Calogero odkril in zbral »kopico dokaznega gradiva», ki zadeva predvsem profesorja Tonija Negri-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiininiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiii
VČERAJ PONOČI MED ANZIOM IN RIMOM
Neznanci ubili v cestni zasedi gledališkega igralca Maria Pia va
Vzroki umora še neznani - Preiskovalci skušajo ugotoviti, kje je igralec preživel večer
RIM — Neznanci so včeraj ponoči ubili na Ardeatinski cesti pri Anziu gledališkega igralca Maria Piava, ki je znan ljubiteljem »spodtikljive-ga časopisja* kot bivši »zaročenec* pevke in igralke Milve.
Po prvih ugotovitvah preiskovalcev je igralca zadelo pet strelov kalibra 7,65, izgubil je nadzorstvo-nad svojim taunusom in trčil v električni drog. Točne vzroke smrti bodo u-gotovili danes med obdukcijo v mrtvašnici v Anziu. Karabinjerji skušajo sedaj ugotoviti, kje je bil i-gralec pred tragično zasedo; prepričani so, da je preživel večer v kakem nočnem lokalu ah gostilni. V zadnjem obdobju je Piave živel sam v Rimu, skoraj ni imel prijateljev, da bo težko ugotoviti vzroke zasede; morda se je s kom sporekel, morda so bili streli celo namenjeni komu drugemu. Do sedaj je stopila v stik s karabinjerji le bivša igralčeva žena, ki ni povedala preiskovalcem nič novega, saj sta bila lo-
čena in ne pozna sedanjih Piaveje-vih prijateljev.
Mario Piave se je rodil leta 1939 v Grumellu pri Bergamu, širšemu k -ogu bralcev je postal znan od leta 1970, ko je sodeloval skupaj z Milvo v recitalu «Pesmi o ljubezni in svobodi*. Kasneje je nastopal v manj pomembnih gledaliških vlogah. Časopisje je o njem precej pisalo, ko je igralec poskusil samomor, potem ko se je razšel z Milvo. Sedem dni je bil v kritičnem stanju, da so mu rimski zdravniki le s težavo rešili življenje. Leta 1977 se je poročil z Egle Guardino. a zakon se je kljub rojstvu hčerke Giulie razdrl, cd takrat se ni časopisje več ukvarjalo z njim.
Sodeloval je tudi v dveh filmih Umberta Lenzija: »Milan sovraži — Policija ne more stfeljati* in »Maščevalec iziva mesto*. Gledali smo ga tudi v televizijski igri »Pištola na prodaj*, čez nekaj dni ga bomo videli na malem ekranu v
vlogi polkovnika Mancinija v televizijskem delu «Dediščina opatinje*. S tem se bo italijanska televizija čisto po naključju spomnila na Maria Piave, igralca s težkimi življenjskimi izkušnjami, ki mu ni bila u-soda naklonjena in je vedno ostal v senci italijanskega gledališkega do"aianja. (voc)
BENEŠKI DNEVNIK
,
implo ubitega gledališkega igralca Maria Piava po trčenju v električni drog
(Telefoto ANSA)
Prvomajski praznik v Roddi
ČEDAD — člani mladinske sekcije KPI iz Podbonesca so priredili ob priliki prvomajskega praznika srečanje v Roddi, ki se ga je udeležilo veliko mladih in simpatizerjev partije. Na prazniku je sodeloval tudi pevski zbor «Rečan» iz Ljes, ki je pod vodstvom Antonia Qualiz-ze zapel nekaj slovenskih in eno furlansko pesem.
Prisotne je najprej pozdravil tajnik sekcije KPI iz Podbonesca Pier-giorgio Domeniš, nakar je spregovoril Pavel Petricič, ki je orisal pomen delavskega praznika. Prvi maj pomeni predvsem praznik boja za svobodo in tudi voljo nekaj spremeniti v Beneški Sloveniji, je svoj nagovor zaključil Petricič. V imenu komunističnih mladincev iz Na-diških dolin je spregovoril Marko Predan, ki je obsodil fašistično rovarjenje in pozval mladino, naj se vključi v proces obnovitve.
Beneško gledališče danes na Koroškem
ČEDAD — «Beneško gledališče* gostuje danes na Koroškem, in sicer v Celovcu in Šmihelu, kjer bo gost Krščanske kulturne zveze o-ziroma Katoliškega prosvetnega društva. S člani »Beneškega gledališča* bodo šli na pot tudi pevci in pevke zbora »Rečan* Koroškemu občinstvu bodo Benečani predstavili igro «Emigrant* izpod peresa Izidorja Predana, medtem ko bo pevski zbor odpel slovenske narodne pesmi.
ja, ideologa avtonomije, ki je o-sumljen, da sodi v strateško vodstvo rdečih brigad in da je sodeloval pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Šlo naj bi — kot je dejal sodnik Nunziante — za «operativne do-kumente*, nikakor pa ne za Negri-jeva teoretična dela, saj «knjige ne sodijo v to preiskavo*. Po trditvah sodnika naj bi Negri kot karizmatični vodja dajal navodila operativnim štabom, »številne obtožbe in domneve moramo še preveriti — je nadaljeval — vendar preiskava bi lahko obrodila presenetljive rezultate.* V tem okviru je sodnik tudi pojasnil, da preiskava ni vperjena proti vsemu gibanju avtonomije, pač pa proti organizirani avtonomiji, majhni skupinici ljudi, ki na različnih ravneh skuša postaviti državo in njena telesa na kolena.
Dr. Palombarini, ki koordinira preiskovalno delo, je bil v svojih izjavah veliko previdnejši od mladega kolega, pa tudi znatno bolj meglen. Pojasnil je, da se po zaslišanjih sodni položaj obtožencev ni spremenil, dasiravno jih je namestnik državnega pravdnika Calogero osumil tudi ustanavljanja in članstva v oboroženi tolpi v zveri z oboroženo vstajo proti državi. Obtožba zaenkrat še ni dokazana in ostaja zato na ravni sodnega sporočila. Dr. Palombarini je še pojasnil, da bodo zapisniki zasliševanj od jutri na razpolago odvetnikom in da so preiskovalci že začeli z zbiranjem nadaljnjega dokaznega gradiva. Kar zadeva doslej zbrane dokaze, na katerih je dr. Calogero osnoval svoje obtožbe in zaporne naloge, pa se ni hotel izjasniti. Na izrecna vprašanja časnikarjev je odgovoril z dokaj diplomatsko in dvoumno trditvijo, da je «naloga preiskovalnega sodnika pretehtati zbrano dokazno gradivo in iskati nove elemente. Le ob koncu preiskave lahko presodi, ali je obtožba utemeljena*. Nekatere indicije pa gradivo vendarle vsebuje — vsaj po oceni preiskovalnih sodnikov — če so pred nekaj dnevi zavrnili zahtevo obrambe, naj izpustijo obtožence na prostost zaradi pomanjkanja dokazov.
Skoraj vzporedno s sodniki so tudi zagovorniki sklicali tiskovno konferenco, na kateri so izrecno poudarili, da so vse obtožbe nedokazane in iz trte izvite.
Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o umoru in ugrabitvi Mora, pa so včeraj v Rimu zaslišali Oresteja Scalzoneja, enega od voditeljev avtonomije, ki je bil aretiran v okviru padovanske preiskave in nato premeščen v Rim. Kot je napovedal, Scalzone ni hotel odgovo-
riti na nobeno sodnikovo vprašanje in je izkoristil zasliševanje za zel® oster govor proti državi in njenemu režimu. »Našj letaki — je dejal — vsebujejo morda kakšne prekrške, vendar v nobenem primeru ne toliko kot .jih vsebuje vsak bančni obračun.* Na vprašanje, kaj misli o nasilju, pa je odgovoril 1 drugim vprašanjem: «In kaj menite vi o dejstvu, da sem že mesec dni protizakonito zaprt?*
Obtožba proti Scalzoneju kot ®" na proti Vesceju in nekaterim drugim avtonomistom temelji na pričevanju nekega bivšega pripadnik® skupine «potere operaio*, iz katere naj bi izšle rdeče brigade. Omenjena priča obtožuje zaprte avto; nomiste. da so se večkrat izreku za oborožen boj in da so bili v uredniškem svetu revije »Controin* formazione*, ki naj bi bilo glasilo RB.
Končno gre v okviru padovanske
IZGON
ENNA — Vsi vemo, kako ak-tualno je vprašanje izgonov iz stanovanj. Prav zato. da bi se izognili izgonu, številni najenp niki redno in pošteno plačujejo najemnino. To pa ne velja za vse: tako je n.pr. pretor iz Enne odredil izgon iz stanovanja v Ul. Armerina, ker najemnik od 1. avgusta 1978 ni plačal najemnine. Tudi taki pm-meri se dogajajo, so pa zelo redki. Naravnost edinstveno Pa je, da je ta neredni plačnik nič manj kot komisariat javne varnosti, ki se bo moral zaradi neporavnanih računov najkasneje do 1. oktobra izseliti iz svojih prostorov.
in rimske preiskave omeniti še °f" por številnih domnevnih častile® avtonomije v Thieneju in v Benet kah. Vse so legitimirali in zas11" šali »v pričakovanju nadaljnFj preiskav*, je pojasnil namestnik beneškega pravdnika dr. Fortuna-
(vt)
Zaradi okvare zaprta jedrska elektrarna
LONDON — Zaradi okvare na n®' pravah za hlajenje je včeraj prenehala obratovati jedrska elektrarn, v Dungelessu v grofiji Kent. Šlo n« bi za mikroskopsko majhne špranj ' ki so jih odkrili s posebnimi nadz® . nimi napravami; te okvare naj ® vsekakor ne predstavljale noben* nevarnosti.
po prvem mm PBommm posta v sftf.
Zaenkrat še preuranjena vsakršna ocena o ukrepih za omejevanje prometa
Vozniki strogo spoštovali predpise • Vozni park avtobusnih podjetij ni ustrezal potrebi
fičnostmi prometa v njih. Pri^j deno je, da bo slovenski i?v =jj» svet o teh in podobnih vprasmuTj razpravljal’ in sklepal že pri,za-
Oh fpm	omeniti
............................................
16.000 ŽENSK JE VSAKO LETO V ITALIJI ŽRTEV POSILSTVA
Posilstvo - maščevanje zaradi izgubljene oblasti
Kolega je zaskrbljeno dvignil glavo: «6e eno posilstvo, vredno ga je zabeležiti.* Strokovno mnenje, kateremu je sledila prizadeta izjava časnikarja, ki se je za svojim pisalnim strojem pravkar ubadal s člankom o Bližnjem vzhodu: *Po-silstvo je prav gotovo eden izmed dokazov občutka manjvrednosti, ki ga danes imajo moški.* Mnenja, misli, prepričanja in kup hladnih časnikarskih poročil o preiskavi za ugotovitev istovetnosti desetih mladeničev, ki so v soboto v Porto Torresu zvečer posilili 15-letno An-no F. V nekem disco clubu, kjer se ob sobotah zbira vaška mladina, so jo slekli do golega, zaprli vrata lokala in jo posilili. Včeraj so Anini starši prijavili mladeniče policiji.
Nič manj zaskrbljujoča ni vest, ki prihaja iz Milana, kjer so pri belem dnevu trije podleži ugrabili 79-letno E. G., ki. se je okrog poldne odpravljala v menzo na kosilo. Ob-
krožili so jo, prisilili, da je stopila v avtomobil in pod grožnjo samokresa posilili. «Da ne boš kaj izblebetala, saj veš, kaj te čaka.'*, so ji še zagrozili. E. G. pa je nemudoma odšla na bližnjo postajo karabinjerjev, kjer je posilstvo prijavila.
Seznam pa še ni končan. Teleprinter še vedno tipka mrzle, aseptične podatke, ki bodo jutri objavljeni v nekaterih dnevnikih s komentarjem ali ne. Dejstvo je, da se danes o posilstvu, o nasilju proti ženskam govori in piše in umevno je torej vprašanje, ali se danes nasilje proti ženskam stopnjuje, ali je res, da je danes posilstev vedno več. Prepričani smo, da ne, Icajli posilstvo in vsakršno drugo nasilje nad žensko je bilo že od neketoj prisotno v vseh družbah, kjer je bila ženska zapostavljena, kjer je bi|o njeno mpsto v hierarhični lestvici za moškim, o njem pa se m govoiilo,
ker »nižje bitje* ni vredno upoštevanja.
Danes pa sj je ženska priborila svojo moč, ne boji se več neznanega, opogumi se in svoje posiljevalce prijavi, jih razkrinka. Iz vsega tega pa izvira še en zanimiv podatek in sicer, da je v zadnjem času prav gotovo več skupinskih posilstev. Moški neradi postopajo sami, vedno iščejo zaveznike, da bi se počutili močnejše.
Zanimivi so tudi podatki, ki jih je zbralo vsedržavno žensko gibanje UDI, po katerih je vsako leto v Italiji nad 16 tisoč žensk žrtev posilstva, od teh pa le ena ženska od dvanajstih prijavi posiljevalce. Podatki tudi pričajo, da v vseh teh primerih policija ne pomaga veliko ali celo otežkoči nekatere preiskave. Tako je na primer 47,7 odst. žensk, ki so se obrnile na karabinjerje izjavilo, da s0 le ti izredno grdo ravnali z njimi, 7,7,7
odst. je dejalo, da so se med zašli Sevanjem čutile krive, 8,3 odst. ženskam pa so zusliševalci postavljali izredno opolzka vprašanja. Spraševali so jih za podrobnosti in se pri tem neumestno nasmihali. Najgrozljivejše dejstvo pa je prav to, da skušajo predstaviti žensko javnosti vedno kot krivo. Kolikokrat smo že slišali v sodnih dvoranah ali celo med prijateljskimi razgovori frazo: «Ko bi ostala doma, bi se ji prav nič ne pripetilo,* ali celo «Kaj je lepšega za žensko kot to, da jo deset vrlih mladeničev obožuje.* Ženska je vedno tkriva*, ker <*iz-živa*, ker zvečer obiskuje disco clube, ker hodi opoldne po cesti, ker, kot je dejal še pred kratkim odvetnik na nekem procesu, «je nemogoče vtakniti svinčnik v steklenico, ki se premika». Kaj pa moški? Moški je pač moški, nas je u čila in nas uči današnja družba.
(ap)
LJUBLJANA - Zdi se, da en dan prometnega posta, kot ga je s 3. majem uzakonil zvezni zakon, še ni dovolj za celovito oceno, koliko goriva bo mogoče na ta način privarčevati in kolikšna bo po drugi strani gospodarska škoda. Poleg tega je veliko število ljudi prvomajske praznike podaljšalo in se bodo z varčevalnimi ukrepi ob odhodu na delo soočili šele v ponedeljek.
Za zdaj je enotna le ocena, da so vozniki v vsej Jugoslaviji ukrep spoštovali kot tega ni bilo pričakovati. Miličniki so namreč odkrili le manjše število kršilcev, ki pa so se izgovarjali na nujne vožnje k zdravniku in podobno, nekateri pa zaradi praznikov z ukrepom resnično niso bili seznanjeni. Enotna pa je tudi ugotovitev, da izvajanje ukrepa ni bilo temeljito pripravljeno. Glavni očitek leti na račun avtobusnih prevoznikov, zlasti tistih, ki skrbijo za mestni in medmestni promet. Tisoči delavcev so namreč zaradi prenatrpanih avtobusov zamujali na delo po pol ure ali celo več. Avtobusna podjetja pa po drugi strani pojasnjujejo, da so vključila v promet, ob tako imenovanih špisah, vsa razpoložljiva vozila, vendar da je njihov vozni park očitno preskromen za tolikšne potrebe.
Zato v Ljubljani, kot tudi v drugih industrijskih središčih z veliko koncentracijo delavcev, razmišljajo, da bi kar najhitreje, po možnosti v mesecu, dveli uvedli tako imenovani stopničasti čas, torej, da bi se tovarne in ustanove dogovorile, da začenjajo z delom ob različnih urah in ne vse ob šestih ali ob sed mili zjutraj kot doslej.
Med nejasnimi vprašanji so tudi tista, za katera vozila naj prepoved ne velja in kako naj bodo označena. Za zdaj se o tem pogovarjajo še na zvezni ravni, od koder pa bo pristojnost za razrešitev teh primerov prešla na republiške, da bi . vprašanja rešili v skladu a speci-
teden. Ob tem velja omeniti nimivo podrobnost: cesto bi jj niki osebnih vozil želeli zamenjaj registrsko številko za parno u. neparno končnico, kot pač streza njihovi potrebi, vendar v Sloveniji ni mogoče še medtem ko so v drugih repu®11 ^ bolj prožni. Omejitev hitrosti -j, 80 kilometrov na večini sloved^j. cest je že pokazala svoji dve P ^ nosti: dosti bolj tekoč pretok
zli in pa precejšnje zmanjšanje
metnih nesreč v prvih dveh ®v-
JURE PENGv
rnmmmm.m. n	O*
TURIN — Dva kaznjenca s(a raj dopoldne, pri belem dnevu- z» žala iz torinskega zapora. Gr /j-27-letnega Davida Lattanzia inžll>-letnega Franca Malvo. Oba sta _j<-na roparja: prvi bo moral O/jl deti 20 let v zaporu, drugi P® let.
Napad na
(Nadaljevanje s l.
stroji
more braniti države pred nasko^o teroristov. Potrebno je tudi ' jj* ljudsko gibanje, ki naj uveLF t(f vrednote demokracije in svobodni se zoperstavi nasilju. Preds®1^ vlade je končal svoj poseg * cjj® kaj optimistično noto; dernokr ^ lahko tudi izgubi nekatere n' teroristi, nikakor pa ne vojne- ^ Podvečer so iz bolnišnice m Špirit« sporočili, da se je ',uC\«nt* slabšalo zdravstveno stanje ®!\) t' Piera OUanuja, k. je bil raUfv g1 spopadu z brigadisti. Zdravn'. ^ poudarili, da je njegovo življenj* ^ nitki in da se fant najbrž “
iK
več obudil iz globoke kome- ( stveno stanje drugega ranjene* ^ genta, dasi hudo, pa ni kritičn®-