GLASILO OSVOBODILN FRONTE Z A SLOVENSKO P R I M O R JI E Leto I. - Stev. 9 TRST, Sreda 23. maja 1945 Cena 1.— liro S trpljenjem in s krvjo zapisana pravica Je razglasa, ki ga je angleški maršal Alexanuler poslal vsem operativnim cdinicam v jadranskem sektorju, bi izhajalo, da je bila o-svoboditev Trsta in Slovenskega Primorja po Jugoslovanski Armadi sarmoiastno dejanje, ki spominja na imperialistično postopanje Hitlerja, Mussolinija in Japonske. Maršal Tito je z ogorčenjem zavrnil ta o-čitek ter jasno in lapidarno poudaril pravilnost in pravičnost postopanja Jugoslavije in njene junaške Armade. Za poučene kroge je Titov odgovor povsem zadosten. Za širšo javnost, domačo in zunanjo pa je morda potreben podrobnejši oris položaja in dejanskega stanja v Trstu in ostalem Slovenskem Primorju v dnevih osvoboditve. V zadnjih dveh mesecih pred odločilnimi dogodki, ki so se odigrali koncem preteklega aprila, je nemški okupator pripeljal v kraje, ki ležijo med Sočo in bivšo jugoslo-vansko'italijansko mejo, čez 20 tisoč oboroženih Nedičevih in Mihaj-lovičevih četnikov, ter nad 10 tisoč Paveličevih ustašev, ki so predstavljali za te kraje ogromno nevarnost, posebno pa v zadnjih trenutkih smrtnih krčev nacifašistične pošasti. Ti plačanci v tuji službi so v družbi z nemškim okupatorjem in italijanskimi fašističnimi četami neusmiljeno divjali nad našim ljudstvom, ki je obupno klicalo po rešitvi in osvoboditvi. V zadnjih dneh aprila je na stotine ljudi izgubilo ' življenje, tisoči drugih so bili ogroženi po okupatorskih ječah; grozilo je splošno odvedenje ljudstva v koncentracijsko, taborišča in ječe. Požigi vasi, odgon živine in uničevanje živil, so bili na dnevnem redu. Kapitulacija nemških armad v Italiji ni mogla pomagati ljudstvu tega ozemlja, ker se je nanašala izrecno le na ozemlje zapadno od Soče. Nemške čete in njihovi pomagači pri nas niso hotdli a kapitulaciji nič'vedeti in so »e dalje vojskovali s še večjo zagrizenostjo. Po prelomu fronte pri Bologni in Ravenni so zavezniške čete v Italiji v par dneh zasedle že Verono in zelo naglo prodirale proti Brennerju. Niso pa dovolj hitro napredovale proti Trstu in Gorici. Minilo je kakšnih deset dni, preden so se pokazale ob Soči. Med tem pa je prebivalstvu vzhodno od Soče, ki je bilo že tako težko izkušeno, vsaj prej po italijansko-fašističnem in po zlomu Italije po nem-Ško-macističnem terorju, grozila katastrofa. V Trstu in drugih krajih so o-stali slovenski in italijanski antifašistični borci, ko so zapadni zavezniki bili še daleč, da bi jim mogli pomagati. V tem trenutku, jim je mogla priskočiti na pomoč samo ITitova Jugoslovanska Armada. Ta pa ni prišla vsa preko jugoslo-vansko-italijonske meje. Močni oddelki na Primorskem in v Istri, med njimi posebno IX, Korpus, sestavljen s kor o izključno iz domačih Slovencev in Hrvatov, kateri so se po zlomu Italije pridružili še italijanski in furlanski partiza-ni-Garibaldlnoi, so se že štiri leta nepretrgoma borili med Sočo in jugoslovansko-italijansko mejo. Ta vojska se je celo onstran Soče, do skrajne meje slovenske žemlje borila za skupno stvar proti fašizmu in nacizmu, ter doprinesla ogromne žrtve za osvoboditev rodne zemlje. Vse to je našim zapadnim zaveznikom predobro znano, saj so imeli stx)ja vojaška zastopništva pri njih in jih stalno oskrbovali z orožjem, hrano in obleko. O teh naših borcih bi bilo absurdno trditi, kakor dela to napačno obveščena propaganda, da so sedaj samolastno zasedli te kraje. Saj držijo že več let zasedene gore, goz dove in vosi Sirom Primorske in ’ Istre. Danes od njih zahtevati, naj zapustijo svojo rodno zemljo, ki so jo namočili s svojo krvjo in kjer kot grozen memento Štrle v nebo ruševine požganih domov, bi bilo skrajno krivično, absurdno in človeško nemogoče. Svobodni Trst bo izločil fašiste iz svoje srede Prvi oblastveni odloki Tržaške konzulte Danea prinašamo besedila odlokov o ljudskem sodišču in odlok o komisiji za čiščenje obratov od fašističnih elementov. Udeleženci včerajšnje skupščine so povdarjali važnost globoke demokratičnosti sodnikov, ki bodo brez kakršnih koli zunanjih vplivov sodili pravično, kot pošteni zastopniki ljudstva. Povdarili so tudi politično važnost sodišča, ki je političen organ, organ obrambe in zaščite ljudske oblasti. O ustanovitvi sodišča je bil izdan sledeči odlok: V zvezi s sklepom Skupščine odposlancev mesta Trst z dne 17. maja 1945. in ki se nanaša na ustanovitev Ljudskega Sodišča za sojenje fašističnih zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva, ter demokratičnim u-stanovam, odbor mesta Trst zbran 21. maja 1945. v Občinski palači odreja: Cl. 1. Na ozemlju mesta Trst je ustanovljeno Ljudsko Sodišče za sojenje fašističnih zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva in demokratičnih ustanov. Cl. 2. Ljudsko Sodišče je sestavljeno iz predsednika in z desetih članov sodnikov, ter desetin članov namestnikov, ki bodo imenovani od odbora mesta Trst. Cl. 3. Sodbo slučajev, kjer bi po obtožbah morala biti izrečena smrtna obsodba prevzame plenum ljudskega sodišča. Sodbo drugih slučajev, ki se nanašajo na manjše kazni, pa prevzame eden izmed odsekov, ki je sestavljen iz treh članov in v katere je razdeljeno Ljudsko Sodišče. Cl. 4. Ljudsko Sodišče sodi vse tiste osebe, ki so kot fašisti ali sodelavci fašistov s svojimi dejanji vršili zločine proti obstoju in svobodi ljudstva, ter demokratičnim ustanovam, z zločinskim delovanjem pod pretvezo, ali zaradi političnih vzrokov proti dostojanstvu, osebam, imetju družinam svojih sodržavljanov ali proti njihovim organizacijam. Cl. 5. Zasledovanje zgoraj o-menjenih fašističnih zločinov se bo vršilo za vsa leta nazaj od početka fašizma. Cl. 6. Gori omenjeni fašistični zločini so kaznovani s sledečimi kaznimi: a) smrtna kazen, b) tfežko dosmrtno ali začasno prisilno delo, c) lahko začasno prisilno delo, d) izguba političnih pravic. I*ahko je izrečenih več kazni skupaj. Ce se te kazni ne uničujejo druga druge. Cl. 7. Vojne zločince bodo sodila tozadevne sodišča. Cl. 8. Osvobodilni svet mesta Trst, je pooblaščen, da izda Pravila o izvrševanju in delovanju Ljudskega Sodišča. Smrt fašizmu Svobodo narodu. Predsednik: dr. UMBERTO ZORATTI Tajnik: RUDI URSIC - KAREL Prvo ljudsko sodišče, ki ga je konzulta izvolila je sledeče: Predsednik: dr. Sajovic Um-berto, italjan, doktor gospodarskih in trgovskih ved in asistent univerze. Člani: Stradi Valter, italjan, uradnik. Giorgi Mario, italjan, razpro-dajalec v zadrugi. Maule Bruno, italjan, delavec. Bignani Alberto, italjan, trgovec. Ressauer Giovanni, italjan, delavec. Vigna Libero, italjan, gospodar delavnice. Nardin Milan, Slovenec, delavec. Suban Mirko, Slovenec, gostilničar. Sauli Nino, italjan, trg. izvedenec. Nadalje je bil izdan še sledeči odlok o ustanovitvi posebne komisije za čiščenje fašističnih elementov. Cl. 1. Na ozemlju mesta Trst so ustanovljene komisije za čiščenje ustanov in podjetij fašističnih elementov. Cl. 2. Pri vsaki ustanovi sli podjetju, ki šteje do 500 uslužbencev, naj se ustanovi komisija petih članov; v ustanovah in podjetjih, ki štejejo več kot 500 uslužbencev, ne dosežejo pa števila 1.000 naj se ustanovi komisija sedmih članov. Pri ustanovah in podjetjih z več kot 1.000 uslužbencev, naj se ustanovi komisija enajstih članov. Cl. 3. Člane komisij imenujejo sindikalne organizacije. Člani tako imenovani, si izvolijo predsednika iz svoje srede, ki vodi in določa delo v komisiji. Za izvoljenega se smatra tistega, ki je dobil večino glasov. Cl. 4. Člani komisij imajo nalogo, da odkrijejo v svojih podjetjih in ustanovah fašistične elemente in da jih zatožijo Ljudskemu sodišču za sojenje fašističnih zločinov, proti obstoju in svobodi ljudstva, ter demokratičnih ustanov. Cl.fi. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave. Volitve za mestni plenum Osvobodilne Fronte v Ljubljani Po volitvah v 35 rajonskih odborih Osvobodilne Fronte v Ljubljani je bil izvoljen mestni plenum Osvobodilne Fronte za Ljubljano. Volitvam so prisostvovali predstavnik zvezne vlade Jugoslavije prometni minister Vujašinovič, predsednik federalne vlade Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, predstavniki Komunistične Partije Slovenije in mladinskih ter strokovnih organizacij 1td. Poleg predsednika, podpredsednika in tajnika je prišlo v Plenum še 8 članov. Poslani so bili pozdravni brzojavi maršalu Titu in podpredsedniku zvezne vlade Edvardu Kardelju. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODLOK Cl. 1- V dopolnilo odloka z dne 12. maja 1945 se Tržiški okraj . priključi v Tržaško okrožje. Cl. 2. Ta odlok slopi takoj 'v veljavo. Trst, 21. maja 1945. Tajnik: Predsednik: Dr. Bogdan Brecelj, 1. r. France Bevk, 1. r. Razmejitev okrožij v Slovenskem Primorju Odlok pokrajinskega Narodno Osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, od 12. maja t. 1. je prinesel določbe glede razmejitve Slovenskega Primorja v okrožja. Glede na to, da je bila doslej veljavna razdelitev v okrožja za južno, srednje, severno in zapadno Primorsko velikemu delu slovenskega in še posebno italjanskega prebivalstva manj točno znana, hočemo v naslednjem posvetiti novo razdelitev tudi z vidika prejšnje italjanske politično-upravne razdelitve tega ozemlja. Po omenjenem odloku, bo slovensko Primorje razdeljeno v: 1. Avtonomno mestu Trst, 2. Tržaško okrožje, 3. Goriško okrožje. 1. Avtonomno mesto Trst obsega staro območje tržaške občine, torej vse mestne okraje in predmestja, ter vso zgornjo okolico: Sv. Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gropada, Bazovica in Lipica. 2. Tržaško okrožje obsega ves ostali del prejšnje tržaške pokrajine (torej brez tržaške občine). Od goriškega okrožja ga loči prejšnja pokrajinska meja med Goriško in Tržaško pokrajino. V Tržaško okrožje spada, kakor odreja odlok, ki ga prinaša naš list na drugen mestu, tudi Tržiški okraj in ne več v Goriško okrožje, kakor je bilo določeno z odlokom od 12, maja t. 1. Občini Devin-Nabrežina in Zgonik tvorita okraj zase. prav tako občini Milje in Dolina. V Tržaško okrožje spada tudi vse Slovensko ozemlje od prejšnje Puljske in Reške pokrajine. Okraji Tržaškega: okrožja, so potem takem sledeči: Devin-Nabrežina, Dolina-M*1!15. Henpelje-Kožina, Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Postojna, Sežana, Tržič. 3. Goriško okrožje obsega vso prejšnjo Goriško pokrajino in vse Slovensko ozemlje Videmske pokrajine (Cedaški, Tarčentski in Tr-biški okraj). Okraji Goriškega okrožja so torej: Ajdovščina, Bovec, Cerkno, Čedad, Dornberg, Gorica, Gradišče, Grgar, Idrija, Kanal, Komen, Krmin, Miren, Tarčent, Tolmin, Trbiž. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE Da se omogoči neovirana izmenjava blaga med mesti ter deželo in da se olajša redna preskrba Trsta in drugih mest v Slovenskem Primorju z življenjskimi potrebščinami, Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje v sporazumu s Komando Tržaškega vojnega področja in Komando mesta Trst odloča: Cl. 1. Bloki okoli mesta Trsta im, drugih mest v Slovenskem Primorju se ukinjajo. Cl. 2. Ukinjajo se vse potne dovolilnice za potovanje po ozemlju Slovenskega Primorja. Osebe, ki pofujejo, naj nosijo s seboj osebno izkaznico ali kako drugo legitimacijsko Hstino. Cl. 3. Vsaka zloraba svobode kretanja v špekulativne namene se bo najsirožje kaznovala. Cl. 4. Ta odlok stopi takoj v veljavo. Trst, dne 22. maja 1945. Tajnik: Dr. Bogdan Brecelj, 1. r. Predsednik: France Bevk. 1. r. Pozdravi velikemu voditelju jugoslovanskih narodov Z ogromnim navdušenjem so zbo- ] made — osvoboditeljice Trsta, mar-rovalci »prejeli sklep, da se pošlje šalu Jugoslavije, Josipu Brozu Titu, s seje borbene pozdrave vrhovne- kot sledi: mu komandantu jugoslovanske Ar-1 Maršalu Titu! Konzulta Osvobodilnega Sveta za Trst, izvoljena na skupščini delegatov tržaškega ljudstva, Vas kot vrhovnega komandanta jugoslovanske vojske, ki je osvobodila naše mesto, toplo pozdravlja. Ob tej priliki teli povdafiti resno in dostojanstveno ponašanje jugoslovanske vojske v Trstu, ki nastopa povsod kot resnična vojska - osvoboditeljica. Kom-suita globoko obsoja vse lainjive vesti, ki jih širijo nekateri inozemski krogi o položaju Trsta in o vlogi jugoslovanske vojske v Trstu. Konzulta se zaveda, da je. le malokatero mesto v Evropi tako hitro zaiivelo normalno življenje kot Trst in to predvsem po zaslugi jugoslovanske vojske. V mestu vlada popoln mir, ulice so se napolnile', vse gospodarske uprave in kulturne ustanove poslujejo. Jugoslovanska vojska je vso civilno oblast izročila Osvobodilnemu Svetu za Trst. Pri vprašanju prehrane, ki je najtežje, ima Osvobodilni Svet vso podporo jugoslovanske vojske. Za vso to pomoč jugoslovanske vojske pri normalizaciji življenja v Trstu Fant Gospod Maršal, Konzulta izraia svojo globoko zahvalo in Vas prosimo, da sporočite njeno zahvalo vsej jugoslovanski vojski, osvoboditeljici našega mesta izpod naci-fašističnc tiranije. Pozdravljamo v Vas vzor demokracije in bomo storili vse, da uresničimo v našem mestu načela, ki jih- Fi zastopate. KONZULTA OSVOBODILNEGA SVETA ZA TRST Trst odklanja klevetanja Titovih borcev-svojih osvoboditeljev ku zavezniških sil na Sredozemlju sledečo brzojavko: Konzulta je po končanem zborovanju sprejela in poslala g. maršalu Al«xandru, vrhovnemu poveljni- Gospod Maršal A!exander! Konzulta Osvobodilnega Sveta za Trst, ki je bila izvoljena na skupščini delegatov triaškega prebivalstva, izraia svoje globoko začudenje nad FaSo izjavo dopisniku Reuterja, v kateri primerjate jugoslovansko vojsko v Istri in Slovenskem Primorju z okupacijskimi vojskami Hitlerja, Mussolinija in Japoncev. , Jugoslovanska vojska je pod vodstvom Maršala Tita • Trst osvobodila, pri čemur je imela na tisoče žrtev. Tržaško prebivalstvo jo je sprejelo kot vojsko osvoboditeljico, kar ji je tudi pokazalo na vsakem koraku. Zaradi svojega resnega obnašanja uživa spoštovanje in simpatije. Jugoslovanska vojska je že izročila vso civilno oblast Osvobodilnemu Svetu za Trst, s čemur je zopet dokazala svojo globoko demokratično osnovo. Mesto Trst je po dolgi naci - fašistični okupacijski dobi zopet oživelo. Vse gospodarske, upravne in kulturne ustanove poslujejo. F mestu vlada popoln mir. Edina težava je vprašanje prehrane pri čemur pa nudi Trstu tudi v tem pogledu Jugoslovanska vojska vso pomoč in mu odstopa celo hrano iz svojih zalog. Konzulta z ozirom na vse to ugotavlja, da so slične primerjave žaljive in ponižujoče za jugoslovansko vojsko, ki je toliko žrtvovala v tej vojni za skupno zavezniško stvar in še posebej za osvoboditev Trsta. KONZULTA OSVOBODILNEGA SVETA ZA TRST Britanski letalci poiiljajo pozdrave ■ Ministerstvo narodne obrambe je prejelo preko britanske delegacije sledečo poslanico sveta britanskega letalstva: V zgodovinskem trenutku, ko je naš zakleti skupni sovražnik plačal svoj napad s popolnim porazom, svet britanskega letalstva izraža svoje občudovanje vlogi, ki so jo odigrali oficirji in vojaki Jugoslovanskega letalstva na raznih popriščih v Sredozemlju in na južni. obali Evrope. Svet britanskega letalstva ceni neumorno borbo vaših dežel proti napadalcu *in pričakuje, da se bo tovarištvo med našo deželo in herojsko Jugoslavijo nadaljevalo tudi v miru. (Tanjug 22. maj). Vpraianje kolonij SAN FRANČIŠKO, 22 Posebni dopisnik Tanjuga javlja: V središču interesa konference se še vedno nahaja vprašanje mandata nad kolonijalnimi področji, o če. mer do sedaj še ni mogel biti dosežen načelen sporazum med predstavniki petih velikih sil To vprašanje je zelo važno ne samo v političnem, marveč tudi v gospodarskem pogledu. Kitajska in Sovjet-! ska zveza zastopata stališče, da mora biti končni cilj mandatnega sistema usposobljenje kolonijalnih držav za popolno neodvisnost. Velika Britanija in Francija pa smatrata nasprotno, da je mesto popolne neodvisnosti za kolonijalne države zadostna samouprava. Ameriško odposlanstvo podpira britansko in francosko stališče. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 23. maja 1945 Obisk tržaških industrijaicev in gospodarstvenikov Predstavniki triaike Industrije so obiskali Ljubljano, da vzpostavijo tesne gospodarske stike med Trstom In novo Jugoslavijo Da se tudi tržaški gospodarski krogi zavedajo pomena ki ga Ima nova Jugoslavija za sedanjost in za bodočnost Trsta ter da so pripravljeni tesno sodelovati z gospodarskim razvojem Slovenije in vse Jugoslavije, je pokazal obisk, ki so ga zastopniki najpomembnejših tržaških industrijskih podjetij napravili narodni vladi Slovenije. V spremstvu komisarja Komande mesta Trst tov. Franca Stoke so obiskali Ljubljano: ing. Agnetti za ladjedelnice pri Sv. Marku, ing. Ducca za tvornico strojev pri Sv. Andreju, ing. Camici za železoli-varno »Ilvas, ing. Muttarelli za industrijsko zvezo tovarn testenin, vreč in verig, ing. Pastrovich za rafinerijo nafte «Aquila» in tovarno sveč 4n dr. Cosmina za Zvezo trgovcev in Trgovsko zbornico. Z njimi sta prišla tudi dr. Frau kot zastopnik gospodarske komisije pri narodno osvobodilnem odboru mesta Trsta in župnik don Canciani, referent za socialno skrbstvo pri istem odboru. Sprejem pri predsedniku narodne vlade Slovenije, tov. Borisu Kidriču V prostorih vladne palače je sprejel goste predsednik narodne vlade tov. Boris Kidrič. Komisar Komande mesta Trsta tov. Štoka je v uvodu pojasnil, da želijo razgovora ■» navezavi tesnih odnosov s federalno Slovenijo in vso Jugoslavijo v svrho obnove industrije, dobav in oddaje sirovin, ureditve prometa, o vprašanju tržišč, prehrane itd. Predsednik vlade . tov. Kidrič je v svojem odgovoru izrazil veliko zadovoljstvo nad obiskom, ki naj omogoči, da zastopniki tržaške industrije navežejo neposredne stike z našimi gospodarskimi strokovnjaki in odločujočimi činitelji. Poudaril je zanimanje, ki ga vlada federalne Slovenije in centralna jugoslovanska vlada imata za vzpostavitev tesnih trgovskih stikov s tržaškim gospodarstvom. Nato so zastopniki posameznih industrij prešli na podrobnejšo o-bravnavo teh vprašanj. Ladjedelnica pri Sv. Marku v Trstu zaposluje okoli 2200 delavcev In nameščencev in se trenutno ne more ukvarjati z ladjedelništvom, pač pa ima vse priprave za izdelovanje manjših in srednjih konstrukcij mostov. V tem pogledu ima že dogovore z našimi železnicami. Prav tako lahko izdeluje železniška dvigala in stolpe za visoko električno napeljavo. Tvomica strojev pri Sv. Andreju v Trstu mor« popravljati lokomotive srednje in male velikosti ter lahko izdeluje stroje vseh vrst, n. pr. stružnice, cestne valjarje, vrtalne stroje, kompresorje in sploh stroje splošnega tipa po načrtu. Zaposluje okoli 1500 delavcev. 7/e4ezolivarna »Ilva* ima okoli 1500 delavcev in je bila pri bombardiranju Trsta precej poškodovana. Podjetje je preskrbovalo Trst s plinom, ki je mestu potreben za kurjavo. Važna je obnova koksarne, livarne in industrije pločevine. Tržaška čistilnica nafte «Aquila» zaposluje trenutno le okoli 200 delavcev, a v normalnih časih jih je imela preko 600. Podjetje Je bilo precej poškodovano in bi moglo trenutno služiti kot skladišče goriva vsake vrste, s časom pa bi se obnovila tudi Čistilnica. Predsednik vlade tov. Kidrič se je živo zanimal za vsa ta vprašanja. Razvil sc je razgovor strokovnega značaja, v katerega je poleg predsednika posegal tudi tovariš inž. Dular, ki je zastopnikom tržaške industrips dajal podrobnejša strokovna pojasnila. V teku razgovora so se zadovoljivo obravnavala vsa vpra šanja, kakor n. pr. vprašanje preskrbe potrebnega gradbenega materiala za obnovo industrijskih naprav, preskrba premoga, rešitev najnujnejših prometnih vprašanj, vprašanje kreditov, dobava potrebnih surovin itd. Trat bo imel živeža, kolikor ga bo potreboval Predsednik vlade Slovenije je v teku razgovora poudaril, da ne gre le za obnovo, marveč za celotno izgradnjo našega gospodarskega življenja, pri kateri lahko tržaška industrija odigra največjo vlogo. Celotna razprava je ugotovila, da bo Trst v vsakem pogledu deležen vse pozornosti. Delovanje tržaškega industrijskega in podjetniškega sveta naj bi izpopolnjevalo napore tržaške mestne upra.irf in njihovo prizadevanje po gospodarski obnovi naj bi se združilo. Kar se tiče prehrane, je treba rešiti le vprašanje prometa — potem bo Trst preskrbljen z živili, zlasti moko, maščobami, mesom in vsem o-stalim. Trst bo imel živeža, kolikor ga bo potreboval. Kratek informativni in princi-pielni sestanek pri predsedniku vlade je dokazal, da ohstoji dobra volja in da so podani vsi pogoji za reševanje vseh vprašanj. Jasno je, tja Jugoslavija potrebuje tržaške proizvode in da ima tržaška industrija potrebe, oddajati svoje proizvode v Jugoslavijo. V obojestransko korist je, da se ta medsebojna vprašanja začno takoj reševati in da se obnova izvrši čimprej. Jugoslavija ima mnogo surovin za tržaško industrijo, potrebno pa je, da se v Trstu čim bolj razvije zasebna iniciativa za poživitev obnove industrije in normalizacijo gospodarstva. Sestanek bo brez dvoma porodil živahne medsebojne gospodarske stike med Trstom z ene strani in zvezno Slovenijo ter vso Jugoslavijo z druge strani. Trat je gospodarsko navezan na svoje naravno zaledje Zvečer se je vršila v Unionu večerja, na katero je predsednik tov. Kidrič, povabil goste. V Sfvpjpm. pozdravnem nagovoru je tovariš predsednik poudaril svoje prepričanje, da bo konferenca z zastopniki tržaške industrije prinesla bogate sadove. Jugoslovanska armada ni le osvobodila Trsta od fašističnega in nacističnega nasilja, marveč je tudi ustvarila pogoje za obnovo in napredek mesta Trsta. Trst potrebuje Jugoslavijo, Jugoslavija potrebuje Trst — je izjavil tovariš predsednik. Ne le, da ustvarjamo tesno sodelovanje med italijanskim in slovenskim ljudstvom v Trstu, marveč gradimo najtesnejše sodelovanje tudi v industriji. Tovarišu predsedniku Je odgovoril g. inž. Agnetti, ki je prinesel prisrčno pozdrave tržaških gospodarstvenikov Ljubljani in narodni vladi Slovenije. Poudaril je, da so tesni gospodarski odnosi med obema mestoma obstajali že v preteklosti. Globoko je prepričan, da se bo ustvarilo najtesnejše sodelovanje med Trstom in federativno Jugoslavijo tudi na gospodarskem polju. V imenu Ljubljane je pozdravil goste podpredsednik ljubljanskega narodno osvobodilnega odbora tov. , J. CbitoL CARDUCCI. 15: «Junaki ceste*, J. Coper. BELVEDERE. 15: »Gangsterjev sin*, J. Cboppr in L. Gllman. ROMA 16: »Jahanje v ranču*. Jugoslovanska Armada KOMANDA MESTA TRST Obvestilo Vsa vozila Rdečega Križa v Trstu so na razpolago potrebam civilne sanitete. Nihče, jih ne sme odvzeti brez predhodnega dovoljenja Komande Mesta Trst. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Obvestilo Vsem vojaški edinlcam Javljamo, da poslujeta za potreb« vojaštva dve razušsvalni postaji s kopalnicama. Prva se nahaja v Osp&-dale Duchessa d’Acsta, via Scuole Nuove, druga v Ospedale Stupa-rich, via’ Parini. Radi nevarnosti nalezljivih bo-lozni je obvezno razuLvanje vseh cdinic. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Jugoslovanska Armada KOMANDA MESTA TRST Stanovanjski odsek Poziv vsem vojaikim edinlcam Vse vojaške edinice, kakor tudi njfh posamezni elani, ki odhajajo iz Trsta, morajo najkasneje tri ure pred zapustitvijo poslopij odn. stanovanjskih prostorov svoj odhod pismeno prijaviti Komandi mesta Trst — Stanovanjskemu odseku (Piazza Oberdan 4), s točno navedbo ulice in hišne štev. izpraznjenih poslopij odn. stanovanjskih prostorov, Števila sob, postelj in drugih podatkov, ki bi prišli v poštev za nastanitev. Ponovitev koncerta dalmatinskega pevskega zbora Dne M. V, ob 21. uri zvečer se to ponovil nastop mešanega zbora gledališča narodne osvoboditve Dalmacije. Ob tej priložnosti se mi zdi umestno in potrebno, da spregovorim o tem kuturnem dogodku nekaj besed — v pojasnilo. Relativno majhna udeležba tržaškega prebivalstva na koncertu j« brezdvomno pokazala, da tržaška kulturna publika ni pravilno ocenila umetniške kvalitete tega pevskega zbora Vsi oni pa, ki so imeli srečo, da so bili omenjeni zbor slišali peti, so prav gotovo bili navdušeni in mislim, da Je pri tem celo beseda »navdušeni* prešibka. Govoril sem s Tržačani, ki so prejšnje čase redno hodili na koncerte. Zanimalo me Je njihovo mnenje. Bil nem prijetno presenečen, ko sem iz njihovih ust slišal toliko hvale. Bili so vsi ns.vdušeni. Pravijo, da takša:ga pevskega zbora, ki bi tako do popolnosti obvladal vse finese vokalne glasbe, že dolga leta ni fctlo tu v Trstu. Vsi se čudijo kako je bilo mogoče pod tako težkimi pogoji ustvariti tako veliko umetnost. Sedaj stojimo pred novim nastopom tega znanega dalmat. pevskega zbora. Vsi tržaški ljubitelji glasbe bodo Imeli priložnost, da spoznajo pevsko umetnost nove Jugoslavije. Imeli bodo priliko, da doživijo v pesmih jugoslovanskih partizanov Golgoto in vstajenje svobodoljubnih narodov Jugoslavije in da spoznajo široko, zavidanja vredno ravan jugoslovanske kulture, nastale v neredno osvobodilni borbi. Predstava se prične v Teatro Vordi dne 23. V. t. L ob 21 uri. Napovedovanje se vrši v italijanskem in slovenskem jeziku. I. M. Delitev živil SEPRAL poroča, da se bo z jutrišnjim dnem začela delitev sledečih živilskih potrebščin: mast: 50 gr. pa esebo za vse kon- zumente, ki stanujejo v tržaški občini in ki se dobi pri trgovcih delikates, razen na Opčinah, v Gropa-vi, na Proseku, v Banah, v Bazovici, v Padričah, na Kctovelu, v Trebčah, v Sv. Križu, v Lonjtrju in Bar-kovljah, kjer se bo dobila pri trgovcih jestvin io v prodajalnah delavskih zadrug (Cooperativa Opirala). Nabava masti se bo vršita s tremi odrezki za maščobe živilske karte, za drugi teden meseca maja. Cena masti je po 100 Lir kg. Konzervirano meso: 100 g na osebo za vse konzumen te, ki stanujejo v tržaški občini z odrezki nakazil Št 141 in 142 živilske karte za rai-ne živilske potrebščine, XI izdaje. Za trgovine veljajo pravila ki se nanašajo na.delitev masti. Cena konzerviranemu mesu -Je 60.— L. kg. suho sočivje: 300 g na osebo za vse konzumente, ki stanupspo v tržaški občini. Z odvzemom odrezka št XIII. Cena temu pridelku Je 1060 kg. otroška moka (semolino): 300 g na esebo, za otroke do 3 let, z odvzemom nakazil št. 85 in 86 živilske karte za razne živilske potrbščine. Cena moki pe 10.— Lir kg. V3a ta živila se morajo dvigniti pri trgovcih do 26. t. m. sicer odrezki zapadejo! Razdelitev mleka SEPRAL poroča: Vsem tistim odjemalcem, ki so včeraj dobili zmanjšani obrok mleka, so mlekarne dolžne dati jutri poleg normalne količine mleka, še primanjkljaj včerajšnje delitve. Nabavnice Občinski Urad za živilske karte sporoča: V teku današnjega dne morajo vsi razprcdajalci na drobno vzeti v občinskem prehranjivalnem uradu nahavnice za suho sočivje. Isto tako morajo trgovci delikates in Jestvin kakor tudi prodajalne delavskih zadrug (spacci delle Coo-perative Opcraie) na Občinah, v Gropadi, na Proseku, v Banah, v Bazovici, na Kontovelu, v Padričah, v Sv. Križu, v Lonjerju, in Barko-ljah el preskrbeti na občinskem prehranjevalnem uradu nabavnice za mast in za konzervirano meso. Občinski urad bo zato cdprt od 8-12 ujp. Hibe za Trst Odsek za trgovino in prehrano pri Tržaškem osvobodilnem svetu javlja, ui so kljub velikim gospodarskim in političnim težkečam v zadnjem tednu ali točnejše od 11. do 20. maja nabavili in razprodeli civilnemu prebivalstva.27047 50 kg svežih rib. Cena rib na trgu je bila povprečno mnogo nižja; kakor v sosednjih mestih. Trenutno je nastal zastoj, ker luna ovira uspešni ribolov. Začetkom prihodnjega meseca pa se bo to izboljšalo iri do prttek svežih rib na tržaški trg tako velik, da bodo zadovoljene vse potrebe prebivalstva. Tiskovni sklad Za tiskovni sklad «Primorskega dnevnika* smo prejeli od Obveščevalnega centra Zapadc.cga vojnsga področje L 25.340.— ki ao bile nabrane na terenu v času tekmovanja. Do sedaj znaša tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* L2C.503.— Prispevke za tiskovni sklad »prejema uprava «Primorskcga dnevnika* piazza Goldoni 1. Mali oglasi Voz v debrem stanju, temno zelene barve z enim brezbarvnim lojtrni-kom , katerega, so zaplenili Nemci dne 27.IV. 1945. išče BUBUDER RUDOLF, Materija 12 - Istra Službe iščem Perfektno obvladam italijanščino, slovenščino, strepepisje in druge Jezike, grem tudi kot trgovski potnik. Ponudbe jo počisti na potni predal 6. št, 3. Poizvedbe Kdor kaj ve o JUSTU FERLU-GA, roj. leta 1924., ki je šel v partizane na Krasu leta 1943., je na-prošen, da »poroči družini Ferluga, Via Ginnastica 11, Trst. Jevgenij Petrov: Vojaški — Sedaj je ves svet proti nam — pravi žalostno. Tako se Je pač. moralo zgoditi ker Je Hitler idiot. — Ali ste šele sedaj prišli nato, ga vprašam. — Ne, pri nas o tem že davno govorijo — mi odgovori. Zelo nezaupno »prejemam izjave tega ujetnika in njemu sličnih mladih Hitlerjevih ljudi. Enostavno, žele se bojijo in bolj ijuhijo svoje življenje, kakor pa Hitlerja, ki so mu tako verjeli. Razumljivo je, da je sedaj prepričan o krivdi svojega «ffihrerja», toda dvomim, da bi o tem govoril mod svojimi tovar,šl. I Tukaj Je zanimiva druga stvar. Zanimivo jc dejstvo, da s: kolektivno predajajo. Zanimivo je dejstvo, da nemški kadrovski vojaki začenjajo »poznavati tefkoče vojne. Vsa petorica se Je podala v zaklonišče in se pripravlja, da bo napisala pismo svojim tovarišem v Jarkih. »Ne verujte, da tukaj streljajo* — pišejo — »to Je Hitlerjeva laž. Tukaj nam U dobro*. » Res se jim ne godi slabo. Naje- dli so »e, dali so jim cigarete. Ostali bodo živi. To vendar nekaj velja! September 1941. ČUDEN UČITELJ. Danes Je, če se lahko tako izrazim dober lov. Ni prišla samo petorica nemških ujetnikov, ki Je odšla v zaklonišče, veselo brbljajoč in mahajoč z rokami, niti že niso predali svojega pisma tovarišem, ko so pripeljali še eno skupino. — Mod njimi je tudi nek učitelj, — mi je rekel narednik, ki je spremljal skupino, takoj so vidi: in. teligenten človek, ki zna trt lezike. V naši deželi ze-lo spoštujejo vsako manifestacijo kulture in besedo »intoligent*. Obvezno jo izgovarjajo s spoštovanjem. Narednik je bil pred vojno navadem delavec, izgovoril Je besedo »intel.genL prav tako i spoštovanjem, čeprav se je šlo za sovražnika. Spomnil sem se besed Hitlerjevega dramaturga Jošta, ki so. postale znamenite: »Ce slišim besedo kultura, zagrabim za revolver * Zahteval sem naj mi pripeljejo tega učitelja, ki govori tri jezike. Navadno oziroma po potrebi se pripeljejo na Komando mesta ujetniki z zavezanimi očmi. To Je bil visok, suh človek, ozkih ramen in prs, kakor vsi ujetniki, pravkar zajeti v boju. Tudi on je bil zelo raztrgan in umazan. Nesigurno Je korakal s svojimi dolgimi nogam! in kratkimi škornji, stegovaje naprej svojo majhno, z robcem ravezano glavo. Ko so mu odvezali robec je za trenutek zamižal, potem pa Je s svojimi rjavimi očmi precej preplar Seno pogledal mene in narednika. Obraz mu je bil podolgovat, rdečkast posejan s pegami, imel je mala ploščata ušesa. Sedli smo pod drevo na razgrnjeno suho slamo. — Ali govorite angleško — sem ga vprašal. — Ko Je čui angleško, se Je zdrznil in zamrmljnl, da govori le slabo. Ravnotako J« bilo s francoščino — znal "Je le par besedi. Vrnila sva se na nemščino- Ni še bil uč.telj. Obiskoval Je učiteljišče, pa ga Se ni dokončal, ker Jo bil mobiliziran. G tar jc 25 let. V se svoje polnozavestno žlvljeje je preživel pod hitlerlzmom. Ali je bil član »Hitlerjeve mladine?*. Razburil se Je. Potem pa videč, da m« očividno ne grozi nobena nevar- nost je priznal, da Je član te sveže. Zc davno sem si želel govoriti s »prepričanim nacistom*. — Ali se strinjate s Hitlerjevimi nazori — sem ga vprašal — lahko brez skrbi govorite. Niste v Nemčiji. Svobodno lahko govorite o svojih nazorih. Okleval je še. — Radi tega se vam ne bo nič zgodilo — sem dodal. — Da, strinjam se pravi on, mrmraje. Začel se je pogovor. V glavnem so bile stvari, ki Jih je iznašal učite-ljtč popolnoma nezanimive. Bile so neverjetno prazne, največ nermiselne fraze iz Odbels-Rosenbergovega katekizma. sestavljenega za vojake. Nekaj drugega pa Je bilo zanimivo. Odkril se ml Je doslej nepoznan evot, v katerem živijo milijoni in milijoni Hitlerjeve nemške mladine. »Vidite* »je rekel učltellič*, obstojajo narodi, ki niso sposobni za samostojno življenje, naloga Nemčije Je, da vzame v svoje roke upravo teh narodov- Izražal se je zelo previdno, trudil se je, da me ne bi užalil. — Ali naj se ti narodi uničijo? — sem ga vprašal. — Upravljati bi jih — bilo treba — Je odgovoril po ovinkih. — Na primer katere narode mislite? — Razumljivo, da ne ruskega — je hitro izjavil. — Rusi so velik narod. Mnogo so prispevali k zakladom svetovne kulture. — Treba je uničiti rezne druge. — No katere? — Različne. Zlde. Ali »e strinjate s tem, da so oni raztreseni po vsem svetu. — In kaj potem, če so raztreseni ? Vprašal sem, čb Je to zadosten vzrok, da se uničijo? Učiteljski kandidat je pokimal. Bil je tako trdno prepričan v nujnost uničenja Zidov, da mo Je celo začudeno pogledal. — Raztreseni »o po celem svetu, j j ponovil, — No, katere narodnosti še? — Poljake, je rekel Junaško. — To pomeni, da Poljaki po vašem mišljenju nimajo pravice do samostojnega življenja. — Poljaki ga nimajo. Ničesar niso prispevali za svetovno kulturo. Siromak Jo nastradal 3 to zakladnico evetovno kulture! — Kaj pa Koptrnik? Ali vam je to im« znano? On Je bil Poljak. — Kaj neki govorite — reče smehljaje učiteljski kandidat — Kopernik Je bil Nemec. To Je znano vsem. Poljaki namenoma trosijo, da je bil Poljak. Stvarno pa jo bil pravi Nemec. — Mogoče je bil tudi Schoper Nemec? sem ga vprašal ironično. — Kakšen Schoper?, vpraša začudeno. — No dobro, pustiAio Poljake. Preidimo na Cehe, Srbe, Grke, Belgijce, Holandce Francoze. Ali se spominjate kaj je Hitler napisal v ovoji knjigi »Moja borba* o Francozih ? — Jasno, dri se opominjan. Ali priznate, da so Francovi — nečista narodnost. _ Ali se spominjate kaj je Hitler pisal o Slovanih sem ga vprašal — pe tudi Rusi so Slovani. To pomeni, da misli tudi Ruse. — Toga se pa res ne spominjam, jc obzirno odgovoril učiteljic. Ne spominjate so zato, ker so vas Slovani ujeli. Ce bi vas ujfll Fran vozi bi pa njim rekli, da se n 9 spominjate Hitlerjevih besed o Francozih Molčal Je. — Zakaj ste nas napadli? — Potrebujemo življ