* «' 4 m m CČ> 242 Leto 1972 januar-februar Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju (oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj). in a leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob, Uredniški odoor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vraoec, Ivo Zrimšek. Likovni mentor* Štefan Simonič. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju v 500 izvodih. PREBERI Dragi ooiskovalci pionirske knjižnice! Pred vami je prva številka knjižnega ooveščevalca ali biltena. IJpemo, da vam bo všeč. V njem boste vedno lahko našli kaj zanimivega. Ooveščevalec, ki smo mu dali naslov Med knjigami, vam oo svetoval, katero knjigo zanesljivo precenite. Obveščal vas do o novih knjigah na naših knjižnih policah. V njem boste zvedeli, kaj je novega po svetu, kako žive pisatelji in pesniki, pa tudi to, kateri umetniki živijo in ustvarjajo v Kranju. Morda katerega od njih srečujete na ulici, pa sploh ne veste, da piše knjige... Seveda boste iz biltena lahko tudi natančno zvedeli, koliko knjig ste preorali v posameznih mesecih in katera knjiga je bila najbolj iskana. Kdor do hotel, oo lahko v njem oojavil kak sestavek, na primer predloge o tem, kako ul delo v pionirski knjižnici popestrili. Želimo vam, da oi se v naši knjižnici vedno dobro počutili. Z letom 1972 bomo od vas zahtevali samo članarino -3 IN-din na leto. Knjige pa 00 st e dobivali s a s t o n Nekoliko strožji bomo odslej pri zamudninah. Računali vam bomo o,5o dinarjev za en zamudni rok (14 dni). Če boste izgubili izkaznico, boste morali za novo plačati 2 in-čin! Navadite se uporabljati k a t a 1 o g, da boste knjige hitreje našli ali da jih na policah ne doste iskali zaman« Pripravljamo ure pravljic. Teh bodo gotovo najbolj veseli naši najmlajši obiskovalci. PREMISLI 2 Iz spominov pesnikove sestre Alenke: Frence je oil takrat na Dunaju, ko so Rioičevo hišo in posestvo v Vroi sestri Mini čez dali® Oču je v pismu orani! in poročil: "Prezgodaj je na Mino vse prepisati. Pomislite, oče, sestre se sedaj prisrčno Ijuoijo. Potem se pa ne bodo več, če ooste eni vse dalio" Mater in očeta je doktor kaj imel v časti, iNikoli ni oču ali materi ali tetiki Lenčici kaj rekel, ko oi tudi prav ne bilo. In nam sestram ni lahko kaj rekel. - Kakor on domače, smo pa tudi domači vsi njega radi imeli. Ko so oča orali njegovo pesem "Vroi" in kakor tam pravi: da oi ga oil doma skrbneje bližnji sosed varoval, sveti Marka - so reklis"Glejte no, nisem mislil, da oi oil France raje doma kot drugod." Do vseh ljudi doDer - zato tako poseono dooer do svojih ljudi. Prišla sem v Kranj in izvedela, da doktor — sme se reči — dva 3 meseca ni jedel nič. Do malega nič. Samo limonadno vodo je pil: po dnevi en ookal in po noči en ookal. i\la polič sta morali oiti dve limoni in veliko sladkorja. Da talca voda daje moč, je njegov doktor rekel in jo vkazal. /Mizah -M-ž SjuM. . - 'VAvvvt , ^JL Ilovi. KNJIGE Z NAŠIH Predstavljamo vam potopisno knjigo Ameriške razglednice, ki jo je napisal Vid Pečjak. Avtorja najbrž poznate. Ali ste orali: POLIC DREJČEK IJN TRIJE MARSOVČKI POBEGLI ROBOT ŽIVALI V UKRIVLJENEM ZRCALU Vid Pečjak je prepotoval Ameriko in napisal zanimivo knjigo vtisov s potovanja. Če vam oo všeč tale odlomek, boste verjetno preorali vso knjigo: "Na poti iz Kalifornije na vzhodno ooalo sem se ustavil ob znamenitem Gradu Cauyonu. Česa tako lepega še niso bile videle moje oči! Strme rdeče skale se spuščajo z višine 23oo metrov v glocino 800 metrov. Pobočje in dno so podobni obrnjeni gorski verigi. Po koritu se vije srebrna črta - reka Kolorado, druga največja reka v ZDA. Skale so ponekod Kljubovale delovanju erozije, zato se iz kotla dvigajo pravcate piramide in kot gore velike skalnate gmote. Tu pa tam rastejo pritlikava grmovja in kaktusi. Takrat so ravno cveteli. Nehote sem pomislil na indijanske zgodbe, po katerih naj oi tod prebivali oogovi. V prospektu sem bral, da je Grand ^anyon nastajal osem milijonov let. Širok je od 6 do 27 kilometrov, zato se letala brez težav spreletavajo skozenj." pečjak ameriške razglednice 5 V gotskem svetu anton ^ ingolič Ingoličev o pero pa je znalo napisati živo in tragično pripoved, predvsem pa je znalo braku približati drame, ki smo jih vsa zadnja desetletja sodoživljali s ponesrečenimi v naših gorah. Posnetki naših gornikov so objavljeni v knjigi kot nema skalnata ozadja pisateljeve žive besede. JS (!> & O* o -S' ^ .zmt. j oblikovan .to napisanih tekst planinskem svetu in mlau. gornikih. Pred bralcem zažh povojni mladi svet, predvsem mladina ’ težko premagl1' z njo zaž<-v jut-' /v ./ A./ " O'’ > vv>/tx. ^V‘°* ? Anton Ingolič 6 Mogoče še n e veste da imamo tudi revijo PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. V št. 9-lo, leto 1971 najdete zanimiv sestavek dr. Mirka Karlina Slina in slovenska ljudska medicina. "Kadar se v -beli krajini otrok udari na prst, orž nekolikokrat pljunejo na prst in rečejo: - Zdaj je že dooro. V takem primeru pljunejo ali pihnejo na prst tudi na Koroškem," V isti reviji piše, da do na olimpijskih igrah v Hiinchnu 1. 1972 skroelo za zdravje športnikov in gledalcev kar 230 zdravnikov in 14oo medicinskih sester, bolničark in maserjev. Revijo lahko prebirate v čitalnici. Priporočamo knjige: PEDENJPED INiko Grafenauer: Pedenjped Ferdo Godina: Kos rženega kruha Mimi Malenšek: Pojoči labodi Pearl S. Buck: Vzhodnik - ^ahodnik Roland Goock: Vsa čuda sveta pa prinaša izbor navihanih pesmic Nika Grafenauerja. Te bodo zlasti radi prebirali prvošolčki in se od prebrisanega Pedenjpeda morda še česa naučili. Knjižico je z barvnimi ilustracijami opremila Lidija Osterčeva. ANDERSENOVE PRAVLJICE GRIMMOVE PRAVLJICE Josip Ribičič: MIŠKOLIN VIETNAMSKE PRAVLJICE Prežihov Voranc: SOLZICE S KNJIGO PO SVETU f Predstavljamo vam nekaj prevodov slovenskih pisateljev v angleški jezik. Leta 186 3 so v angleščini izšle pesmi Franceta Prešerna "P OEM S" Leta 1964- so v angleščini izšle pesmi Alojza Gradnika "POE M S" Matej BOR: Šel je popotnik skozi atomski vek - "A V/AlNDERER IlN THE ATOM AGE" - prevod 1. y!9?0 Leta 19G>8 je v angleškem prevodu izšla povest Ivana Cankarja Knjigi "A V/AJNDERER Iin THE ATOM AGE" in "MY LIFE" lahko dooite tudi v naši knjižnici. Hlapec Jernej in njegova pravica - "THE BAILIFF JERlmEJ" Leta 19^ so v angleščini izšle Canlcarjeve črtice Moje življenje - "MY LIFE" HELLOCHILDREN Jezikovni tečaj angleščine 8 ZAPOMNI SI! V Frankfurtu je vsako leto knjižni sejem, na njem sodelujejo tudi slovenske aaložoe. Leipzig je znan po vsem svetu kot mesto knjig. V tem mestu pripravijo vsakih šest let mednarodno razstavo knjižne umetnosti. To je razstava najlepših knjig na svetu. V munchenski državni knjižnici hranijo kot eno največjih dragocenosti Brižinske spomejiike. To so zapisi v slovenskem jeziku, stari tisoč let. Vsecina je naoožua. PEN je svetovna organizacija pesnikov in pisateljev. Leta 1971 je oo svoji 50-letnici pripravila ta organizacija srečanje pisateljev v Jugoslaviji.V Portorožu se je zbralo 17o pesnikov in pisateljev iz tridesetih dežel EVROPE AFRIKE AMERiKE AZIJE 8. februarja 1828 se je rodil znameniti francoski pisatelj JULES VERhE (beri: žil vern). "VSE, KAR ZBA ČLOVEK IZMISLITI, BODO DRUGI LJUDJE ZinALI URESNIČITI." (Jules Verne) 9 Ali bi znali odgovoriti na vprašanje KAJ JE KNJIGA? V nekem leksikonu (priročniku) piše, da je to "več skupaj zvezanih, praznih, popisanih ali tiskanih listov ali pol." S tako oznako knjige srno lahko samo približno zadovoljni. Knjiga je še veliko več. V njej je shranjeno vse, kar je človeštvo skozi tisočletja hotelo ohraniti prihodnjim rodovom. Če je hotel Človek posredovati svoja spoznanja ljudem prihodnosti, moral izmisliti pisavo. Zgodovina pisave je stara osem tisoč lot, zgodovina človeškega rodu pa poldrugi milijon. Samo pcmis- S KNJIGO SKOZI STOLETJA lite, kako mlada je pravzaprav knjiga. Taka, kakršno poznamo danes, je stara približno petsto let, kolikor je stara tudi iznajdba tiskarske tehnike. Prva slovenska tiskana knjiga je izšla leta 155o v Rothenburgu v Nemčiji. Napisal jo je Primož Trubar (Abecednik in katekizem). SBcctbaiiutn jTatecbifrniuf s]^ 10 REKLI SO Človek se ne uči nič manj iz knjig, ki jih oere, kakor od ljudi, s katerimi se druži. Zakaj knjige niso slaoši prijatelji od ljudi; a moramo jih iz-oirati pazljivo kot najooljše prijatelje. Samuel Smiles, angleški filozof (1812 - 19o4-) MH ca, ^'&Z”*vc? » Kaj pa revije? '3-oAo. . 3ojnsxflL . Ali te branje knjig pri učenju ovira ali vzpodouja? mi, o^no, ? r>j?iuo