Eric Ušic
Narativ sedmih komemoracij
Vjeran Pavlakovic in Davor Pau-kovic (ur.) (2019): Framing the Nation and Collective Identities. Political Rituals and Cultural Memory of the Twentieth-Century Traumas in Croatia. London: Routledge.
Zbornik Framing the Nation and Collective Identities. Political Rituals and Cultural Memory of the Twentieth-Century Traumas in Croatia (Routledge, 2019), ki sta ga uredila Vjeran Pavlakovic in Davor Paukovic, je končni rezultat projekta FRAMNAT, ki se je izvajal od 2014 do 2018 ob podpori Hrvaškega znanstvenega sklada. Urednika v uvodu poudarjata, da so se udeleženci projekta osredotočili na sedem komemoracij, pomembnih za družbenopolitično življenje Hrvaške, ker gre za dogodke, ki jim prisostvujejo tako državne oblasti kot predstavniki različnih institucij in organizacij, hkrati pa neredko izzivajo polemiko in javno razpravo med nasprotujočimi si političnimi stranmi ter ideološko-zgodovinski-mi pripovedmi. Od sedmih izbranih komemoracij se jih pet nanaša na dogodke iz druge svetovne vojne (Jasenovac, Brezovica, Srb, Pliberk in Jazovka), ostali dve pa potekata v Vukovarju in Kninu ter se nanašata
na vojno v devetdesetih oziroma na hrvaško domovinsko vojno.
Raziskovalke in raziskovalci so s pomočjo spremljanja in analize komemoracij ter komemorativnih praks analizirali načine uokvirjanja (ang. framing) nacije in kolektivnih identitet na Hrvaškem, pri tem pa upoštevali in preučevali strategije, ki grejo »od zgoraj navzdol« (ang. top-down) in »od spodaj navzgor« (ang. bottom-up). Takšen pristop, ki zahteva interdisciplinarno dinamiko in fleksibilnost samega procesa raziskovanja, se je na koncu izkazal za zelo plodnega, še posebej zato, ker so avtorice in avtorji k posameznim komemoracijam pristopali z različnimi metodologijami in teoretskimi okviri. Tako je iz zbornika nastala zelo jedrnata in obsežna študija, ki se nikakor ne ustavlja znotraj meja študij spomina (ang. memory studies), temveč z analizo kulture spomina pravzaprav zarisuje obrise in ideološke koordinate družbenopolitičnega življenja na Hrvaškem.
Zbornik je razdeljen na štiri tematske sklope. Prvi je posvečen sociokulturnim, filozofskim in lingvističnim pristopom k preučevanju komemoracij in kulture spomina na Hrvaškem. Prvo besedilo The So-ciocultural and Ideological Determinants of Memory Culture in Croatian Society je napisal Pero Maldini, ki spremlja in zarisuje smer tako imenovane tranzicije na Hrvaškem, opisuje značilnosti družbenopolitičnih procesov, ki so se zgodili po razpa-
Eric Ušic | Narativ sedmih komemoracij
315
du Jugoslavije, ter sočasno mapira ključne politične igralce, njihove odnose in ideološke diskurze. Osrednji del je sicer jedrnat in predstavlja solidno (četudi na trenutke poenostavljeno) kontekstualizacijo nadaljnje razdelave teme zbornika, medtem ko je del zaključka, v katerem avtor poziva k depolitizaciji in de-ideologizaciji preteklosti, sestavljen iz protislovnih tehnokratskih želja, zlasti glede na to, da avtor operira z izjemno politiziranim konceptom dveh totalitarizmov.
Renato Stankovic v naslednjem prispevku Contemporary Philosophical Perspective on Cultural Memory in Croatia povezuje koncepte sodobne analitične filozofije s kulturo spomina ter se sprašuje, kako lahko orodja in teorije analitične filozofije prispevajo k preučevanju in širjenju perspektive razumevanja kulture spomina. Teoretski del je strnjen in koherenten, medtem ko v nadaljevanju umanjkata natančnejša oziroma konkretnejša kot tudi bolj artikulirana empirična aplikacija ter valorizacija dobro postavljenega teoretskega okvirja.
Pod tretje besedilo prvega tematskega bloka z naslovom An Ontologi-cal and Constructional Approach to the Discourse Analysis of Commemorative Speeches in Croatia se podpisuje Benedikt Perak, ki posebno pozornost posveča govorom na komemora-cijah, njegov specifičen pristop pa prinaša zelo izviren prispevek k celotnemu raziskovalnemu projektu.
Perak v članku (in na podlagi bogate baze zbranih podatkov) uporablja metode kognitivne lingvistike, kor-pusne analize in graf-analize, da bi ilustriral in opisal svojevrstno »lingvistično pokrajino« komemoracij na Hrvaškem. Mapiral je govorce, prikazal zastopanost različnih institucij in s tem pokazal, kako se s pomočjo analize komemorativnih govorov (ki jih Perak razume kot komunikacijske prakse in mehanizme koncep-tualizacije) lahko pride do analize in vizualizacije konceptualnih (in spremnih institucionalnih) modelov ter načinov uokvirjanja hrvaške nacionalne identitete.
Drugi tematski blok vsebuje analize komemoracij druge svetovne vojne. Davor Paukovic je v prispevku Framing the Narrative about Communist Crimes in Croatia: Bleiburg and Jazovka opravil zelo temeljito kritično analizo govorov na kome-moracijah v Bleiburgu in pri Jazov-ki. Paukovic pri tem problematizira pripoved o komunističnih povojnih zločinih, medtem ko v omenjenih govorih in komemorativnih praksah spretno detektira ter sistematizira ključne teme, koncepte, okvirje, ob tem pa vedno upošteva širši družbenopolitični in medijski kontekst. Poleg analize govorov Paukovic namreč analizira tudi medijske repre-zentacije dogodkov, primerja medijske diskurze in diskurze in situ, s tem pa kaže na razlike v retoričnih poudarkih in načinih konstrukcije narativa o komunističnih zločinih.
316
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 282 | Odprta znanost
Vjeran Pavlakovic v besedilu Contested Sites and Fragmented Narratives: Jasenovac and Disruptions in Croatia's Commemorative Culture spremlja, kako se konsenz političnih elit glede antifašizma kot konstitutivnega elementa hrvaške države in pripoved o ustaških zločinih v Jasenovcu spreminjata pod vplivom strukturnih sprememb, političnih procesov in strateških ciljev ter interesov države. V fokusu sta tako »evropska pot« Hrvaške in »evro-peizacija spomina« kot tudi spremembe, ki so sledile vstopu Hrvaške v Evropsko unijo leta 2013. Pavlako-vic namreč precizno detektira simbolni in ideološki prelom v hrvaški kulturi spomina ravno v času vstopanja Hrvaške v EU ter na primeru analize pripovedi o Jasenovcu pred in po vstopu Hrvaške v EU prepričljivo, metodološko in teoretsko dosledno opozarja na fluidnost ter arbitrarnost konstrukcije spomina, strateško-taktične manipulacije z zgodovinskimi pripovedmi in na nujnost situacijskega, procesnega, kontekstualnega preučevanja kulture spomina.
Tretji tematski blok zbornika je posvečen pripovedim in komemo-racijam o hrvaški domovinski vojni. Ta tematski sklop prinaša zelo kakovostne in izredno relevantne ter - v širšem družbenem kontekstu - potrebne analize določenih skupin, težav in vprašanj sodobne Hrvaške. Pri tem izstopa delo Ivorja Sokolica, ki se v besedilu Heroes at
the Margins: Veterans, Elites and the Narrative of War ukvarja z odnosi med uradnimi pripovedmi o domovinski vojni in pripovedmi, ki jih na (vsako)dnevni ravni (re)producirajo »hrvaški branilci« oziroma veterani vojne. Ravno fokus na vsakodnevni ravni branilcev in njihovih načinih reprodukcije pripovedi o domovinski vojni »od spodaj« je hvalevreden prispevek k projektu glede na to, da se avtor ukvarja z občutljivo in precej zanemarjeno, na nek način tudi tabuizirano temo na Hrvaškem. Avtor na podlagi analize konstruiranja podobe branilcev »od zgoraj« in na podlagi intervjujev s samimi branilci sklene, da so slednji konstruirani in zaznavani kot težava, kot svojevrstno breme hrvaške družbe, zaradi česar so dovzetni za politične manipulacije, zlasti zato, ker se domovinska vojna na vsakodnevni ravni intervjuvanih branilcev doživlja kot konflikt, ki še vedno traja, medtem ko se preteklost konstruira kot sedanjost.
Dario Brentin v zanimivem besedilu z naslovom Ambassadors of Memory: Honoring the Homeland War in Croatian Sport analizira presečišča in stične točke športa, politike, spomina ter tako razodeva močno povezanost in ideološko sinergijo med hrvaškim športom in dominantnim ter ideološkimi vzorci na Hrvaškem od devetdesetih let do danes. Brentin se ukvarja tudi z vprašanjem, kako se pripovedi o domovinski vojni (re)konstruirajo in (re)producirajo
Eric Ušic | Narativ sedmih komemoracij
317
v hrvaškem športu, ki ga razume kot specifično družbeno polje v Bour-dieujevem smislu. Besedilo obravnava mnemonične prakse tako »od zgoraj kot od spodaj«: Brentin analizira prakse in izpade uslužbencev športnih organizacij, športnikov in navijaških skupin, pri tem pa so v prvem planu organizirani nogometni navijači. Avtor s pomočjo temeljite analize različnih praks in načinov delovanja obravnavanih akterjev kaže, kako se dominantne zgodovinske pripovedi (re)producirajo tudi prek nekonvencionalnih, a pogosto zanemarjenih praks, kot so murali in grafiti.
Ana Ljubojevic v prispevku z naslovom Remembering The Hague: The Impact of International Criminal Justice on Memory Practices in Croatia odpira zanimivo vprašanje učinkov odločitev in sodb Mednarodnega sodišča za bivšo Jugoslavijo na zgodovinske pripovedi in komemoraci-je domovinske vojne. Ljubojeviceva tako spremlja, kako se diskurz o domovinski vojni artikulira ob ko-memoracijah v Vukovarju in Kninu, v času sojenja v primerih Vukovar-ska bolnišnica, Gotovina in drugih primerih, analizira, kako se odločitve sodišča prevajajo v kontekstu hrvaške kulture spomina, sočasno pa odkriva točke fleksibilnosti in permeabilnosti kot tudi rigidnosti in napetosti v pripovedih o domovinski vojni.
Zadnji prispevek iz tega sklopa je napisala Tamara Banjeglav, nosi
pa naslov Filling Voids with Memories: Commemorative Rituals and the Memorial Landscape in Post-War Vukovar. V njem podobno kot Sokolic odpira družbenopolitično občutljivo temo: vprašanje ustvarjanja spomina (ang. memory making) in učinka tega procesa na mesto Vukovar ter njegove prebivalce. Avtorica tako prispeva eno zelo trezno in lucidno študijo ter kaže izredno raziskovalno občutljivost do razpletanja vozlov vukovarske družbene tapiserije. Loteva se tudi pohvalne in nujno potrebne kritične problematizacije ključnih težav življenja v Vukovarju, ki jih ustvarjajo nenehne reprodukcije vojne identitete mesta, ter izvaja kritiko vojne monumentalizacije mesta, zaradi katere mesto ostaja zamrznjeno v »permanentnem času konflikta«, v svojevrstni paralizi in nezmožnosti preseči travmatično preteklost.
Četrti in hkrati zadnji tematski sklop dodatno razširja perspektivo zbornika ter se posveča trans-nacionalnim razsežnostim spomina. Nikolina Židek v članku Homeland Celebrations Far Away from Home: The Case of the Croatian Diaspora in Argentina prinaša briljantno analizo kulture spomina in komemorativnih praks hrvaške diaspore v Argentini. Židkova zelo pozorno spremlja, kako spomin in zgodovinske pripovedi o tako imenovani Neodvisni državi Hrvaški, ustaškem gibanju in sanjah o hrvaški emancipaciji nastajajo, se reproducirajo in prenašajo skozi
318
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 282 | Odprta znanost
generacije, začenši s prvo generacijo hrvaških priseljencev leta 1947. Dotakne se tudi tega, kako se spomini, pripovedi in komemorativne prakse hrvaške diaspore v Argentini spreminjajo ter prilagajajo glede na širše geopolitične kontekste kot tudi pod vplivom razpada Jugoslavije in vojn v devetdesetih. Tukaj sta izredno zanimivi analiza integracije specifične in kompleksne kulture spomina hrvaške diaspore v argentinski kontekst kot tudi pronicljivost avtorice pri zaznavanju, sistematizaciji in razčlembi različnih faz ter procesov ustvarjanja, širjenja in prilagajanja pomenov »starih« in »novih« kome-moracij.
Zadnje besedilo zbornika je prispevek Ane Miloševic, ki se v članku European Commemoration of Vukovar: Shared Memory or Joint Remembrance? posveča učinkom evropeizacije spomina na vukovarsko komemo-racijo in razlogom za komemora-cijo Vukovarja v evropskem parlamentu. Najbolj zanimiv del članka je nedvomno primerjava med ko-memoracijo in načinom uokvirjanja Vukovarja ter vukovarske pripovedi v institucionalnih okvirjih Evropske unije kot tudi samo komemoracijo in diskurzivno prakso in situ v samem Vukovarju. Miloševiceva s svojo ostro analizo in primerjavo kaže, kako se nacionalne zgodovinske pripovedi reinterpretirajo in prilagajajo okvirom spomina, ki jih je postavila Evropska unija. Avtorica sočasno argumentirano poudarja, da lahko
ravno takšen - v mnogo čem instrumentalen - pristop kot tudi institucionalno odobravanje s strani Evropske unije ter vključevanje ek-skluzivne »hrvaške pripovedi« o vojnah iz devetdesetih let predstavljajo potencialne točke napetosti med Hrvaško in drugimi postjugoslovan-skimi državami, ki pristopajo k Evropski uniji, zlasti ko gre za vključevanje zgodovinskih pripovedi Srbije ter Bosne in Hercegovine.
Za zbornik kot celoto bi lahko rekli, da ne gre za akademsko »zaprto« raziskavo, temveč za večplasten raziskovalni projekt, ki na različne načine komunicira tudi s širšim družbenim kontekstom in kaže dovolj senzibil-nosti pri prepoznavanju različnih odtenkov ter plasti preučevane snovi. Sočasno kaže tudi, v kakšni meri je kultura spomina na Hrvaškem politično relevantno polje, polje sim-bolno-ideološkega boja in pogajanja ter v kakšni meri takšno polje vpliva na družbenopolitične odnose tako na Hrvaškem kot tudi v kontekstu mednarodnih odnosov. Pavlakovic in Paukovic v izčrpnem uvodu knjige izpostavljata možnost prihodnjih komparativnih raziskav, pozivata k širjenju perspektive in nadaljnjemu preučevanju kulture spomina tako v postjugoslovanskem kontekstu kot tudi v drugih postkonfliktnih družbah. Obsežen in dinamičen metodološki okvir kot tudi temeljito večletno terensko delo ter bogata baza empiričnih podatkov, ki so jih raziskovalke in raziskovalci zbrali in jih -
Eric Ušic | Narativ sedmih komemoracij
319
kar je verjetno najpomembnejše pri celem projektu - naredili javno dostopne na uradni spletni strani www. framnat.eu, predstavljajo orientir in možen raziskovalni model za druge podobne projekte. Avtorice in avtorji so v svojih besedilih osvetlili različne vidike kulture spomina na Hrvaškem in vzporedno s tem razgaljali nevralgične točke hrvaške družbe. V tem smislu je zbornik več kot dobrodošel, v tem trenutku pa bi bil dobrodošel tudi njegov prevod v hrvaščino, kar bi dodatno poudarilo pomen te knjige za hrvaško družbo, besedila pa bi postala bolj dostopna širšemu bralstvu tako na Hrvaškem kot tudi v soseščini.
Prevod: Bojan Albahari
320
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 282 | Odprta znanost