ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 . 413—432 413 J a n e z C v i r n POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA N E M S T V A (1861—1907) (2. nadaljevanje) POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA OD SREDE DEVETDESETIH LET DO LETA 1907 Celjsko gimnazijsko vprašanje, ki ga je Charmatz upravičeno označil za mejnik v avstrijski zgodovini,389 pomeni dokončen poraz nemškega liberalizma v Avstriji in odločilen korak k radikalizaciji nemštva v monarhiji, še zlasti v alpskih deželah. Po sprejemu proračuna, ki je bil potrjen s pomočjo glasov pre­ cejšnjega števila članov Združene nemške levice, Deutsche Wacht zapiše: -Der steirische Liberalismus besonders ist an dem Tage der Abstimmung über des Gesamtbudget gestorben«370 in članek zaključi s preroškimi besedami, da bodo volilci na prihodnjih volitvah -liberalno stranko« sami pospravili v grob. Ča­ sopis nadaljuje z radikalnim tonom, kot ga srečamo že v zadnji fazi bojev za celjsko gimnazijsko vprašanje, napada liberalce in klerikalce371 ter krščanske socialce,372 obenem pa poudarja, da je edino sredstvo nemške politike v Avstriji le 'še skrajni radikalizem (po načelu: oko za oko, zob za zob),373 temelječ na popolni nemški solidarnosti in enotnosti.374 Avgusta 1895 začenja časopis z agitacijo za ustanovitev -prave« nemške ljudske stranke, ki naj sledi naprednjaškim in svobodnjaškim tendencam in združi vse nemško čuteče elemente na nacionalni podlagi. Ko Deutsche Wacht ugotavlja, da je bila do tega časa le Nemška nacionalna stranka (poleg schöne- rerjancev in 3 štajerskih divjakov) z Bareutherjem in Hofmannom von Wellen- hofom na čelu edini resnični zastopnik nemštva v monarhiji, energično dodaja, da je mogoče stranki le želeti, da se njena stara oblika napolni z novim, svežim, mladostnim duhom in da razsodna politika omogoči pridruženje nacionalno ču­ tečih, doslej deloma ob strani, deloma v nemškoliberalnem taboru stoječih za­ stopnikov nemških volilcev.375 Obenem navaja tudi citat iz Bozener Zeitung in poudarja, da se z njim popolnoma strinja: Nismo za to, da bi ob dosedanjih frakcijah nastala nova frakcija. Naj se združijo najboljši možje vseh skupin, ki jih je mogoče označiti kot nemške in svobodomiselne.376 V polemikah glede programa nove stranke (akcijo za njeno ustanovitev je začel koroški poslanec Do№rnigg),377 celjsko nemštvo sprva zagovarja svoja stara stališča, katerih nosileé je celjski poslanec dr. Richard Foregger. Deutsche 3 6 9 R. Charmatz: Der demokratisch-nationale Bundesstaat Oesterreich. Betrachtungen. Frankfurt a. M., 1904. str. 41; citirano po: Sutter, n. d.. I I . , str. 34. 3 7 0 Deutsche Wacht 25. 7. 1895. Die Annahme des Budget. , „ , L , „„ D , . „ . 3 7 1 Npr. Deutsche Wacht 15. 8. 1895. Was ist's mit Herren Kaltenegger? Deutsche Wacht, 22. 8. 1895. Die Liberalen — gehen; Deutsche Wacht. 13. 10. 1895. Gegen Liberale und Clericale. 3 7 2 Ne glede na to, da so krščanski socialci glasovali zoper postavko Celje, jih časopis stalno na­ pada. Pri tem se poslužuje tudi člankov v slovenskem časopisju. Tako 15. 12. 1895 v celoti navaja članek iz Slovenskega gospodarja, ki pravi, da je večjega pomena kot Luegerjevo glasovanje proti slovenski gi­ mnaziji, njegov energičen boj proti liberalizmu. Od zmage krščanskih socialcev na Dunaju (poraz libe­ ralcev) imajo Slovenci večjo korist kot pa od ene same slovensko-nemške nižje gimnazije. Po mnenju Slovenskega gospodarja Lueger ni sovražnik Slovencev. To je tudi sam potrdil v razgovorih z nekim na­ šim narodnim možem v poletnih mesecih v Zidanem mostu, ko mu je zagotovil, da je moral glasovati proti slovenski gimnaziji le zaradi bližnjih občinskih volitev na Dunaju. Proti pa je glasoval tudi zaradi tega, ker je uvidel. da bodo Slovenci dosegli uresničitev svoje pravične zahteve brez pomoči njegove stranke. Ce pa bi slovenska stvar prišla v nevarnost, bi Slovencem s svojo stranko zagotovo priskočil na pomoč. 3 7 3 Deutsche Wacht 8. 8. 1895. Ueber die Wohlthätigkeit der Deutschösterreicher. 374 prav tam. 3 7 5 Deutsche Wacht 11. 8. 1895. Eine deutsche Volkspartei? 3 7 6 prav tam. , _, . „ . 3 7 7 Josef Wolfgang Dobernigg (1862—1918), žurnalist, politik. Leta 1881 je bil urednik Triester Zei­ tung, v letih 1886—1907 pa lastnik časopisa Freie Stimmen v Celovcu. Od leta 1895 je bil državni posla­ nec. Po izvolitvi je dal pobudo za ustanovitev Nemške ljudske stranke, katere član je bil vse do leta 414 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA Wacht meni. da bi morala biti nova stranka izključno nacionalna in svobodo­ miselna (deutsch und freisinnig), zastopati pa bi morala interese malega obrt­ nika in trgovca, pa tudi kmeta.378 Ko pa se v nemškem tisku pojavijo zahteve po protižidovski usmerjenosti bodoče stranke, jih Deutsche Wacht odločno za­ vrača in pravi: »Die Deutsche Volkspartei soll und darf nur nationale Ziele haben«.379 Po njenem mnenju sicer lahko pristopijo novi stranki tudi nacionalno čuteči antisemiti, vendar pa v programu nove stranke ne bi smelo biti prostora za antisemitizem.380 Takšna gledanja so prisotna v časopisu vse do konca leta 1895, že v prvih številkah v naslednjem letu pa v Deutsche Wacht opazimo precej radikalnejši ton, ki kmalu privede do tega, da pride dr. Foregger s svojimi starimi stališči v odkrito nasprotje s časopisom.381 Razlika v gledanjih se kaže zlasti pri vpra­ šanju odnosa do volilne reforme, za katero se zavzemajo vsi pristaši bodoče Nemške ljudske, stranke (in tako tudi Deutsche Wacht), medtem ko je dr. Fo­ regger odločno proti splošni in enaki volilni pravici, ki je po njegovem mnenju še najmanj primerna za mnogonacionalno Avstrijo.382 Na volilnem zborovanju v Celju 28. decembra 1895 celjski poslanec pravi, da je proti volilni reformi zaradi tega, ker je naperjena proti nemškemu posestnemu stanju na Spodnjem Štajerskem.383 Njegovo odklonilno stališče do volilne reforme pa izvira tudi iz povsem »liberalnega predsodka«, češ da nikakor ne gre enačiti navadnega hlap­ ca ali drvarja z zdravnikom ali inženirjem, prav tako pa Avstrija zaenkrat še ni socialistična država.384 Po njegovem mnenju bi bil najpravičnejši princip od­ meriti vsakemu državljanu državljanske pravice po meri njegovega prispevka k izpolnjevanju namena države, pri tem pa je najti pravi ključ za to odmero pravic.385 Kmalu pa se pokaže tudi razlika v gledanjih na vprašanje antisemitizma, ki bi naj bil vsebovan v programu bodoče stranke. Če Deutsche Wacht do konca leta 1895 zavrača antisemitizem kot programsko točko nove stranke, pa se ob ustanovitvi Nemške ljudske stranke poleti 1896 strinja z njenim celotnim pro­ gramom, tako tudi z zahtevo po omejitvi židovskega vpliva v javnem življe­ nju/"6 Po mnenju časopisa je boj proti »internacionalno organiziranemu židov­ stvu« in njegovemu vplivu v gospodarskem življenju ter zlasti v tisku, obram­ ben boj (Der Kampf gegen das Judenthum ist kein Kampf des Angriffes, er ist ein Kampf der Abwehr),387 prav tako pa tudi boj proti korupciji, zato je anti­ semitska usmerjenost nove stranke povsem upravičena.388 Foregger še vedno vztraja na svojih starih stališčih in na številnih zborovanjih prepričuje volilce o zgrešenosti takšne politike, ki samo cepi že tako slabotne nemške sile. Vendar pa pri tem nima uspeha in počasi izgublja podporo svojih volilcev. Ko se na volilnem zborovanju Moritza Stallner j a pred deželnozborskimi volitvami sep­ tembra 1896 v Celju zaplete z voditeljem Nemške ljudske stranke na Štajer­ skem Juliusom von Derschatto v polemiko glede obeh (zanj) spornih program­ skih točk Nemške ljudske stranke, se izkaže, da so njegova gledanja v popolnem nasprotju s stališči celjskega nemštva.389 Zaradi tega na naslednjih državno- zborskih volitvah ne kandidira več, celjsko nemštvo pa si na podlagi programa 1910, ko se je stranka pridružila Nemški nacionalni zvezi. Ko je dr. Gross odložil načelstvo v Nemške na­ cionalne zveze, je postal načelnik Dobemigg. Od leta 1914 dalje je bil tudi načelnik Südmarke. Od srede devetdesetih let dalje je bil eden izmed najpomembnejših nemških politikov na Koroškem. 3 7 8 Deutsche Wacht 8. 9. 1895. Unser Heil in einer deutschen Volkspartei. 3 7 9 Deutsche Wacht 27. 10. 1895. Ohne Deutsche Nichtantisemiten? 3 8 0 prav tam. 3 8 1 To je verjetno tudi posledica tega, da z januarjem 1896 Foregger preneha biti lastnik časopisa, ki ga odtlej izdaja in tiska društvena tiskarna Celeja. 3 8 2 Deutsche Wacht 1. 1. 1896. 3 8 3 Deutsche Wacht 3. 5. 1896. 384 Deutsche Wacht 30. 4. 1896. 3 8 5 prav tam. 3 8 6 Deutsche Wacht 18. 6. 1896. Die Deutsche Volkspartei. (Naveden je celoten program stranke.) 3 8 7 Deutsche Wacht 30. 7. 1896. Wählerversammlung der Deutschen Volkspartei. 388 p r a v tarn. 3 8 9 Deutsche Wacht 17. 9. 1896. Landtagscandidat Stallner vor den Cillier Wählern. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 415 Nemške ljudske stranke izvoli za »svojega« poslanca radikalnejšega dr. Josefa Pommer j a.390 Junija 1896 ustanovljena Nemška ljudska stranka (Deutsche Volkspartei) postane stranka, na katero prisega celjsko nemštvo in se identificira z njenim programom: »Die deutsche Volkspartei ist streng national und daher entspre­ chend den Forderungen eines praktischen Nationalismus freiheitlich und social- reformerisch«.391 Po mnenju Deutsche Wacht je prav Nemška ljudska stranka edini resnični zastopnik nemških interesov v državi, sai lahko v njej najde svoje mesto vsak resnično nacionalno čuteči mož: v njej je lahko tako Schö­ nerer kot tudi dr. Steinwender, ki izhaja iz vrst nacionalno čutečih liberalcev3 9 2 Zato časopis v številnih člankih propagira njen program, ki v vseh glavnjh toč­ kah sledi linškemu programu iz leta 1882 (podreditev vseh notranjepolitičnih vprašanj najvišjim nacionalnim interesom, krepitev povezav z nemškim raj- hom. poseben položaj Galicije, odstranitev židovskega vpliva v javnem življe­ nju, gospodarske in socialne reforme v korist srednjih slojev po mestih, ohra­ nitev svobodne šole. splošna in enaka volilna pravica).393 obenem pa ostro na­ pada klerikalce in izkoriščanje vere v politične namene.394 pa tudi snujočo se Nemško napredno stranko (Deutsche Fortschrittspartei), ki je po mnenju ured­ nika Otta Ambroschitscha državna stranka v najslabšem pomenu besede: »Das Wesen dieser Partei ist die Corruption; das Ziel ihres Strebens war und ist die Erlangung von Minister-, Hofraths-, und Verwaltungsrathsstellen« 395 Deutsche Wacht se tudi povsem strinja z odnosom nove stranke do vseh pomembnejših političnih vprašanj v monarhiji, celo z zahtevo po uvedbi splošne in enake vo­ lilne pravice.396 prav tako pa se strinja tudi z njenim kritičnim odnosom do Badenijeve vlade, ki poskuša vladati po sistemu: »Eins. Zwei. Drei und ein bischen Polizei« 397 Vidimo torej, da je nova politična orientacija celjskega nemštva povsem izoblikovana že ob koncu leta 1896 (torej pred t. i. Badenijevo krizo), pri čemer 3 9 0 Deutsche Wacht 25. 2. 1897. — Dr. Josef Pommer (7. I I . 1845, Mürzzuschlag — 27. XI. 1918, Du­ naj), filozof, glasbenik in politik. Rodil se je v družini deželnega sodnega svetnika Franza Pommerja, ki je med drugim služboval tudi v Ljubljani in na koncu še kot okrajni sodnik v Celju, kjer je tudi umrl. Ljudsko šolo je obiskoval kot privatist v Gradcu, kjer je opravil tudi I. razred gimnazije, na gimnazijo pa je hodil v Ljubljani (1857). Celju (1858—1862) in Mariboru (1862—18641. Jeseni 1864 je šel študirat filo­ zofijo na Dunaj tn študij dokončal leta 1870. Med študijem se ie zlasti posvetil preučevanju Schopen- hauerja in kasneje napisal tudi nekaj filozofskih razprav: Zur Abwehr einiger Angriffe auf Kants Lehre vcm der syntetischen Natur mathematischer Urtheile (Dunaj. 1873), Beispiele und Aufgaben zur Lehre vom kategorischen Svlagismus (Dunaj 1884). Beispiele und Aufgaben zur Lehre von den Folgerungen (Dunaj. 1890). Po končanem študiju se je najprej zaposlil kot vzgojitelj pri neki dunajski plemiški dru­ žini, leta 1871 pa je opravil državni izpit za gimnazijskega profesorja ïz filozofske propedevtike. matema- tike in fizike in se je jeseni zaposlil kot poskusni kandidat na mariahilfski realni višji gimnaziji na Du- naju. Redni profesor na tej gimnaziji je postal šele septembra 1874. potem ko je že dva meseca delal na gimnaziji v Linzu. Glavno prrtje njegovega delovanja ie bila nemška ljudska pesem, ki ji je posvetil vse svoje moči. Ze leta 1881 je izdal v korist nemškega šulferajna. pri katerega ustanovitvi je sodeloval, knii- žicto nemških ljudskih pesmi (Liederbuch für die Deutschen in Oesterreich). v kateri ie zbral vse nemške narodne pesmi v Avstriji. V zadnjem*' poročilu Schönererjevega Schulverem für Deutsche ie skupaj z Aug. Göllerichom napisal razpravo Die Pflege des deutschen Volksliedes eine Ehrenpflicht der Deutschnatio- nalen. v letih 1889/90 pa ie v I^eipzigû izdal knjižico z naslovom: Steirerlieder für vierstimmigen Manner- chor. Leta 1888 ie prevzel pevski zbor društva nemških Štajercev na Dunaju (društvo ie v letu 1887 usta ; novil dr. Richard Foregger). leta 1889 pa je sam ustanovil Nemško ljudsko pevsbn društvo na Dunaju, ki je kasneje postalo znano širom po državi. V osemdesetih letih je bil pristaš Schönererja. leta 1889 ie so- deloval s K. H. Wolfom pri urejanju časopisa Deutsches Volksblatt, kasneje pa se je schönei*emans.kemu gibaniu odtujil. Leta 1895 je bil izvoljen v dunajski mestni svet in leta 1896 v njem dosegel, da ie dunaj­ ska občina prispevala 1000 gl d za izgradnio celjskega nemškega diiaškega doma. To ie bil tudi eden iz­ med razlogov, da ga ie celjsko Nemško društvo leta 1897 potrdilo za državnozborskega kandidata v oeil- ski mestni kuriji. V državnem zboru ie bil član Nemške ljudske stranke, vendar pa v nasprotju z zahte­ vami celiskega nemštva ne preveč radikalen. (Deutsche Wacht 25. 2. 1897 in 30. 11. 1918.1 3 , 1 Deutsche Wacht 18. 6. 1896. Die Deutsche Volkspartei. 3 9 2 Deutsche Wacht 19. 7. 1896. Deutsche Volksnartei und neue freie Fortschrittspartei. 3 . 3 Deutsche Wacht 18. 6. 1896. Die Deutsche Volkspartei. (O programu Nemške ljudske stranke glej tudi R. Malli: Die steirischen Abgeordneten im österreichischen Reichsrat 1897—1901. Mit besonderer Be­ rücksichtigung des Nationalitätenproblems. Graz 1973. str. 6). 3 . 4 Deutsche Wacht 13. 8. 1896. Die Deutsche Volkspartei und die Clericalen. 355 kot v op. 392. 3 , 6 Jedro volilcev Nemške ljudske stranke na Štajerskem so tvorili privilegirani meščani, zato bi glede na to moralo biti štajersko krilo Nemške ljudske stranke zainteresirano za ohranitev obstoječega volilnega sistema. Tu se je pred stranko postavljala dilema: na eni strani je bila roiena iz starega vo­ lilnega sistema in kot taka glavni predstavnik privilegiranega meščanstva: na drugi strani pa se ie mo­ rala ozirati tudi na množice, med katerimi je postajala vedno bolj popularna. Ta dilema je v stranki stalno prisotna, ne glede na to. da je ena izmed programskih točk stranke tudi zahteva po splošni in enaki volilni pravici (glei R. Malli, n. d., str. 20). »' Deutsche Wacht 19. 1. 1896. Kritische Zeiten. 416 J - CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA velja še enkrat poudariti, da nanio predvsem vpliva celjsko gimnazijsko vpra­ šanje, ki tudi po ustanovitvi I. razreda nemško-slovenskih gimnazijskih raz­ redov še zdaleč ni končano. Celjsko nemštvo smatra ustanovitev nižje gimna­ zije z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju za napad na nemško posestno stanje, ki ga je treba za vsako ceno obvarovati. Zato se oprime ideje o ustano­ vitvi nemškega dijaškega doma, ki naj okrepi nemško dijaštvo na celjski gimna­ ziji in s tem obvaruje njen skoraj stoletni nemški značaj. Celjski občinski odbor že na seji 24. julija 1895 sprejme enoglasen sklep o ustanovitvi nemškega dijaškega doma v mestu,398 istega dne pa je na zborovanju v gostilni Pri levu izvoljen tudi posebni odbor, ki že štiri dni kasneje izda obsežen oklic na vse nemške nacionalno čuteče može s pozivom, da podprejo akcijo za izgradnjo nemške hiše in nemškega dijaškega doma v Celju.399 Ta oklic glasno odmeva po vsej državi in že kmalu začenjajo prihajati v Celje tudi prvi denarni pri­ spevki.400 Poleg celjskega odbora je novembra 1895 na pobudo dr. Raimunda Ne- ckermana (sina prejšnjega celjskega župana in deželnega poslanca dr. Josefa Neckermanna) ustanovljen poseben podporni odbor tudi v Gradcu,401 januarja 1896 v Münchnu4021 in oktobra 1896 tudi na Dunaju.403 Vsi ti odbori zberejo v korist nemškega dijaškega doma v Celju precejšna sredstva,404 tako da lahko celjsko nemštvo že kmalu začne z uresničevanjem svoje zamisli. Se preden imenovani odbori prenehajo z delom, se v Celju ustanovi dru­ štvo Nemški dijaški dom, katerega načelnik je celjski župan Gustav Stiger.405 Društvo si zada nalogo »das deutsche Studentenheim als ein kräftiges Bollwerk gegen die Angriffe der Slaven ins Leben zu rufen«406 in s tem na umeten način obvarovati nemško posestno stanje na celjski gimnaziji. Odbor društva si na vse kriplje prizadeva izpolniti svojo nalogo še pred začetkom novega šolskega leta in je pri tem deležen tudi močne podpore celjske mestne občine, ki mu podari staro brambovsko kasarno v Gaberjih. Po temeljiti prenovi poslopja je nemški dijaški dom slavnostno otvorjen 15. septembra 1896, v prvem letu pa najde v njem poceni zatočišče 34 nemških dijakov z vseh koncev monarhije.407 Kasneje število gojencev stalno raste in se po letu 1898, ko je zgrajeno še drugo nadstropje in se povečajo zmogljivosti doma na okrog 80 postelj, ustali na meji med 70 in 80 dijaki. Nemški dijaški dom je po statutih namenjen predvsem revnim dijakom iz Spodnje Štajerske, vendar pa v njem (kot je razvidno iz tabel) že od vsega za­ četka prevladujejo dijaki iz ostalih avstrijskih dežel in celo iz tujine. S tem celjsko nemštvo doseže, da se nacionalna struktura na celjski gimnaziji spre­ meni v korist nemških dijakov (tabela), ki so bili do tega časa vedno v manj­ šini. Obenem pa si lahko »vzgoji« tudi precejšnje število nemških izobražencev v radikalnem nemškem nacionalnem duhu, ki je do Slovencev še posebej sovražen.408 Še bolj kot učinkovita podporna akcija za ustanovitev nemškega dijaškega doma v Celju, ob kateri se po dolgem času izkaže resnična vsenemška solidar­ nost, pa na politično orientacijo celjskega nemštva vpliva zavrnitev proračun­ ske postavke za nižjo gimnazijo v Celju na seji državnega zbora 5. januarja 3 9 8 Bericht des Vereines Deutsches Studentenheim in Cilli über den dreijährigen Bestand des Hau­ ses, Celje 1899, str. 1 (navajam: Bericht); Denkschrift zur Feier desi zehnjährigen Bestandes des Deut­ schen Studentenheims in Cilli, Celje 1906, str. 7 (navajam: Denschrift). 3 9 9 Deutsche Wacht 28. 7. 1895; Bericht, str. 1. 4 0 0 Deutsche Wacht je prvič objavila pregled prispelih prispevkov dne 4. 8. 1895, kasneje pa je ob­ javljala preglede enkrat tedensko. 4 0 1 Deutsche Wacht 21. 11. 1895; Bericht, str. 3; Denkschrift, str. 9. 402 Deutsche Wacht 16. 1. 1896. (Na ustanovnem zboru podpornega odbora je govoril H. Wastian, njegov govor pa je izšel v posebni brošuri z naslovom: Der Kampf um Cilli, ki jo je založil celjski knji­ garnar Georg Adler.) 4 0 3 Deutsche Wacht 15. 10. 1896. Wien für Cilli. 4 0 4 Samo graški podporni odbor je do 15. 7. 1897, ko je prenehal delovati, zbral 37.631 eld, 57 kr. (Bericht, str. 3). 4 0 5 Deutsche Wacht 23. 4. 1896; Bericht, str. 5; Denkschrift str 7 m Bericht, str. 6. 4 0 J Bericht, str. 6; Denkschrift, str. 8. 4 0 8 Denkschrift, str. 11. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . Ш8 • з 417 te o o o te м v te S te > o B^SlSÇ) вшло}[пд BflZ9[g B^SABJOM B>[S3Q BÇUJSAV Đ BÇU;SAV "N: Busog в С р в ш Ј в а B^SBAJH B^S.tOUIUJ B^SCUBJ^I BÎISOJ05I [Big Btupods V.§B\ po BîISJ3[B}g onđojszi o 01 I I I I I I 4 7 6 Deutsche Wacht 14. 8. 1908. •-•->: . : ••> 4 7 7 prav tam. ' -Л'' ., . -,' * 428 J . CVIRN : POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA na jugu Spodnje Štajerske.478 V zvezi s tem sprejme celjska krajevna skupina Südmarke pred letnim zborovanjem društva v Beljaku 1908 posebno resolucijo, ki zahteva od vodstva društva, da usmeri svojo pomoč zavarovanju nemškega posestnega stanja v trgih in mestih Spodnje Štajerske, saj te »nemške otoke« že preplavlja slovansko morje.479 Vendar pa celjsko nemštvo s svojo zahtevo, ki jo postavlja tudi kasneje, ne doseže vidnejših uspehov, saj že na samem začetku naleti na nasprotovanje dela mariborskega nemštva.480 Vzporedno s povedanim se sredi prvega desetletja dvajsetega stoletja celj­ sko nemštvo ponovno začenja oprijemati ideologije štajercijanstva. Ko se leta 1900 ustanovi Štajerc-Partei in začne izhajati list Stajerc, nova (stara) ideolo­ gija v Celju ne naleti na navdušen sprejem, ne glede na to, da celjski občinski odbor podpira časopis z letnim zneskom 100 K.481 Večje navdušenje za imeno­ vano stranko opazimo šele po ustanovitvi Nemškega narodnega sveta za Spod­ njo Štajersko, ko ima stranka nekajkrat zborovanje tudi v Celju482 in ko se na prvem »Parteitagu« v Ptuju aprila 1907 preimenuje v Napredno zvezo.483 Kljub vsemu pa štajercijanstvo v Celju nikoli ni tako močno kot v severnem delu Spodnje Štajerske, čeprav velja poudariti, da se Štajerci j anske ideologije po­ služuje tudi celjsko nemštvo, zlasti ob volitvah občinskega odbora v občini Celje-okolica, ki je od leta 1890 v slovenskih rokah.484 Druga večja novost v politični orientaciji celjskega nemštva v tem obdobju je vsenemštvo, ki je prej v glavnem domena redkih posameznikov in nemškega dijaštva, od boja proti celjski slovenski nižji gimnaziji dalje pa postane stalen element v političnem nastopanju Nemcev v Celju. Ze v času gimnazijskega vprašanja se pojavi teza, da je celjsko vprašanje pomembno predvsem zaradi graditve nemškega mostu do Jadrana: »Nepotrebno je omenjati, kakšno nevar­ nost, kakšno škodo skriva v sebi ta vendska stvaritev za naš narod; Celje ni samo eden najdragocenejših biserov naše narodne posesti, eden najlepših kosov starodavne očetnjave; njegov pomen ni izčrpan s tem, če rečemo, da je naša najpomembnejša obmejna trdnjava na jugu; Celje moramo, če hočemo njegovo vrednost za naš narod povsem presoditi in oceniti, imeti pred očmi tudi kot most do Jadrana, ki mora biti in ostati nemško morje, če se naj nemškemu na­ rodu ne pretrga življenjski živec in ga obsodi na smrt.«485 Kasneje pa se to stališče pojavi v Deutsche Wacht v številnih člankih in poročilih z raznih zborovanj, pri čemer iz nekaterih veje odkrita protiavstrijska usmerjenost. Deutsche Wacht meni, da je bila »vzhodna marka« (Ostmark) v zgodovini vedno povezana z »materinsko deželo« (Nemčijo), in dejstvo, da je bila Avstrija ob ustanovitvi nemškega raj ha izključena iz nemške zveze, pri tem ne igra nobene vloge: »Doch man kann Länder und Reiche zerstücken, nie und nimmer aber wird man das Herz eines Deutschen vor seinem Volke reissen !«.488 Po mnenju časopisa je celotno ozemlje od Bodenbacha do Jadrana »sklenjeno nemško področje preteklosti in-prihodnosti« in sicer ne samo v kulturnem, tem­ več predvsem v gospodarskem smislu: »Dem grösseren »Deutschland«, dass an die politische Grenze des Deutschen Reiches nicht gebunden ist, muss der Weg zu Adria frei bleiben!«.487 Uresničitev teh ciljev je možna le na en način: Gali­ cija (das gelobte Land der polnischen Juden) se mora v upravnem smislu od- 4 7 8 Deutsche Wacht 22. 8. 1908. Deutsche Wirtschaftspolitik! 4 " Deutsche Wacht 29. 8. 1908. Die Südmark-hauptversammlung in Villach. « Deutsche Wacht 2. 9. 1908. Hetzereien der Marburger Zeitung. . « ' ZAC, MOC, fase. 20; predsedstveni spisi za leto 1902; dopis na uredništvo časopisa Stajerc z one 5 7 1902 4 8 2 Deutsche Wacht 18. 4. 1907. Eine Stajerc-Versammlung in Cilli. 4 8 3 Deutsche Wacht 14. 4. 1907. Das Programm der iStajercpartei«. 4 8 4 Npr ob volitvah 1910, pred katerimi razvije časopis naslednji program: >Unser Wahlprogramm ist Friede lind Zusammenarbeiten, die Gegner aber wollen Verhetzung bis aufs Messer, gegenseitige wirtschaftliche Aushungerung, sie wollen den Hass auf allen Gebieten des sozialen, des nationalen und des wirtschaftlichen Leben's.« (Deutsche Wacht 20. 8. 1910.) 4 8 5 Heinrich Wastian: Der Kampf um Cilli, Celje 1896, str. Б9. 4 8 ' Deutsche Wacht 5. 9. 1895. Die Sedanfeier in Cilli. 4 8 7 Deutsche Wacht 16. 2. 1896. Eine deutschnationale Forderung. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 429 cepiti, Ogrska z Dalmacijo in Bosno in Hercegovino vred pa naj bosta z Avstrijo le v personalni uniji.488 Vsenemško razpoloženje opazimo v Celju tudi ob vseh večjih nemških pri­ reditvah, ki se v mestu kar vrstijo. Poleg vsakoletnega praznovanja nemške zmage pri Sedanu začenja celjsko nemštvo od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje praznovati tudi t. i. »Sonnwendfeier«, ki izvira iz starega german­ skega verovanja,489 Bismarckov rojstni dan itd., pri čemer se mesto obleče v slavnostne barve frankfurtskih zastav, slavja pa se ponavadi končajo s huron- skim vpitjem: -Heil Alldeutschìand« in petjem Wacht am Rhein ali pa igra- njem Wolfove koračnice. Deutsche Wacht posveča veliko pozornost Bismarcku, ki je simbol nemške združitve in od časa do časa navaja »močna mesta« iz nje­ govih govorov.490 Ob njegovi smrti izide časopis obrobljen v črno, celotna šte­ vilka pa je posvečena spominu na velikega nemškega voditelja.491 Prav tako list pozdravi sklep občinskega odbora, da se poimenuje trg pred poslopjem mestne hranilnice Bismarckov trg,492 leta 1905 pa pozdravi akcijo za postavitev Bismar- ckovega stolpa na Liscah,493 katerega lastnik kasneje postane dr. Otto Ambro- schitsch, ki si s tem pridobi celo volilno pravico v okoliški občini. Deutsche Wacht redno objavlja tudi literarna dela različnih avtorjev iz rajha (K. Proli, F. Dahn),495 poroča o dejavnosti vsenemške zveze496 in o različnih predavanjih v domovini in tujini, ki se tičejo skupnega nemškega interesa (npr. o predava­ njih dr. Paula Samasse v Münchnu)497 ter o »nemškem posestnem stanju« po svetu, celo v Afriki.498 Vsenemška usmerjenost celjskega nemštva se vidi tudi iz navdušenja za gibanje Los von Rom, ki dobi v Celju goreče pristaše že na samem začetku. Od leta 1898 dalje Deutsche Wacht skoraj v vsaki številki agitira za prestopanje iz katoliške vere v protestantizem, objavlja oglase za nakup letakov, ki jih je v propagandne namene začel izdajati pastor Bräunlich v Münchnu5 0 0 (to pri­ pelje urednika dr. Otta Ambroschitscha tudi pred sodišče)501 in natisne tudi for­ mular za prijavo izstopa iz katoliške cerkve, ki je zainteresiranim na voljo v uredništvu lista.502 Deutsche Wacht meni, da je gibanje Los von Rom potrebno iz več razlogov: 1) ker je politična potreba, da se uniči državi nevarna moč pa- peštva, 2) ker je to nacionalna potreba, saj klerikalci delujejo proti nemškemu narodu, 3) ker je to religiozna potreba, saj katoliška cerkev ni v skladu z resnič­ nim Kristusovim duhom, 4) ker je to tudi socialna zahteva.503 Obenem pa vse­ skozi poudarja: »Deutsch sein heisst evangelisch sein«,504 priobčuje različne zgo­ dovinske članke o protestantizmu na Štajerskem505 in dokaj redno objavlja tudi statistične podatke o izstopih iz katoliške cerkve na Štajerskem.50 Razmah ™ prav tam. (Takšna in podobna stališča se zlasti okrepe ob debatah o trializmu v času balkan­ skih vojn.) ' «» Deutsche Wacht 26. G. 1898. „ , „ . j - , • i «° Deutsche Wacht 4. 8. 1895. Kraftstellen aus Bismarck's Reden. (In tudi kasneje.) 4 9 1 Deutsche Wacht 4. 8. 1898. Bismarck Todt. , 7 4 Г м п г 4 , 2 Ob tej priložnosti so celjski dijaki poslali občinskemu odboru posebno zahvalo, ( л л о , M U I - , fase. 7; zapisnik seje občinskega odbora 17. 11. 1899.) . . „„„.„,rf*»„. ™ Deutsche Wacht 31. 8. 1905. Eine Bismarckwarte to Cilli. (O zbiranju sredstev za postavitev. Deutsche Wacht 5. 8. 1906.) 494 Narodni dnevnik 1. 8. 1910. „ . , „ , . , . , „ « o 4 9 5 O Karlu Pröllu glej Deutsche Wacht 17. 9. 1910; o Felixu Dahnu Deutsche Wacht 6. 1. 1912. ш Npr. Deutsche Wacht 19. 12. 1897. Heil Alldeutschland! 4 , 7 Deutsche Wacht 1. 7. 1900. Alldeutschtum. . 4 9 8 Časopis prinaša tudi obsežna poročila o burskih vojnah in o nemški kolonialni politiki v Atriki. 4 9 9 Domovina je že 22. 4. 1897 (torej veliko pred »uradnim« začetkom gibanja Los von Rom) zapi­ sala takole: »K protestantizmu prestopajo celjski Nemci, da zgledajo bolj nemško nemški« . . . . . . 5 0 0 Deutsche Wacht 9. 3. 1899. (Kasneje objavlja časopis reklamo za letake Karla Brauna iz Leip­ ziga; npr. Deutsche Wacht 2. 5. 1901.) 501 Deutsche Wacht 11. 1. 1900. Die Los von Rom — Bewegung vor dem Cillier Kreisgericht. 502 Deutsche Wacht 14. 2. 1904. 5 0 3 Deutsche Wacht 21. 11. 1901. Los von Rom — Warum? 504 Deutsche Wacht 16. 2. 1905. 5 0 5 Npr. Deutsche Wacht 9. 3. 1899. Der Protestantismus in Steiermark. Deutsche Wacht 11. 5. 1899. Die evangelische Bewegung von einst und jetzt und die Alpenländer. 5 0 6 Deutsche Wacht 8. 10. 1903. Da oktobra 1903 je po teh navedbah prestopilo v protestantsko vero skupaj 271 oseb, od tega kar 162 v Gradcu; v Mariboru jih je prestopilo 20, v Celju pa 14. V letu 1904 je bilo v Celju 44 prestopov v protestantsko vero. (Deutsche Wacht 5. 1. 1905.) Zanimivi pa so tudi 430 J- CVIRN : POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMŠTVA »pročodrimskega gibanja« v Celju pa ni samo posledica agitacije časopisa, ampak tudi posledica dejstva, da v Celju že od leta 1854 deluje protestantski vikar,507 leta 1900 pa se evangelijska občina Celje odcepi od ljubljanske in dobi samostojnega vikarja.508 Celjska protestantska občina z vikarjem Fritzom Ma- yem na čelu je v naslednjih letih izredno aktivna509 in prav njeno delovanje v veliki meri pripomore do uspešnosti navedenega gibanja. Seveda pa uspehi ne izstopajo iz splošnega spodnještajerskega povprečja.510 _ Na koncu moramo opozoriti še na en element v politični orientaciji celj­ skega nemštva v tem obdobju: na antisemitizem. Povedali smo že, da se pojavi antisemitizem v politični orientaciji celjskega nemštva dokaj pozno, šele ne­ kako ob debatah o programu ustanavljajoče se Nemške ljudske stranke. Pri tem se celjsko nemštvo popolnoma strinja z zahtevo nove stranke po omejitvi židov­ skega vpliva na vseh področjih javnega življenja511 in se zlasti bori proti židov­ skemu vplivu v nemškem tisku.512 Antisemitizem celjskega nemštva ima torej predvsem socialno in politično barvo in pride zlasti do izraza ob napadih na liberalce in kasneje social-demokrate.513 Sredi prvega desetletja dvajsetega sto­ letja pa dobi gledanje celjskega nemštva na antisemitizem novo, rasno vsebino, ki je povsem v skladu s splošnimi trendi v monarhiji.514 Skupaj z rasnim anti­ semitizmom se ob rusko-japonski vojni leta 1904 v celjskem nemškem listu po­ javi tudi teorija o urijski rasi, ko Deutsche Wacht v uvodniku »Der Rassen­ kampf im fernen Osten« (14. februarja 1904) zapiše, da je treba na rusko-japon- sko vojno gledati z izključno rasnega vidika: »Na področju politike si moramo prizadevati za orientacijo, ki je lahko za nas le »rasno stališče«. Naša težnja se mora potem pustiti vtisniti v besede: Nemški narod med germanskimi narodi naprej, germansko pleme med arijskimi plemeni naprej, arijska plemena, ali če gremo še dlje, narodi bele rase in kulture v svetu naprej. S tega stališča izhaja tudi presoja rusko-japonske vojne za nas Nemce. Rusi so naši konkurenti v tek­ movanju arijskih narodov, vendar nas od Japonske loči še širši prepad, ona je naš rasni nasprotnik!«.515 Takšno stališče pa ni samo posledica v tem času tudi v slovenskem tisku prisotnega strahu pred »rumeno nevarnostjo«, ampak se­ stavni del politične orientacije celjskega nemštva, kajti Deutsche Wacht tudi kasneje nenehno poudarja nujnost »rasnega stališča« Nemcev v monarhiji (Unser völkische Gefühl schöpft aus der Rassenerkenntnis),516 priobčuje poro­ čila o knjigah, ki poskušajo na znanstven način dokazovati »genialnost« arijske (nemške) rase 5" in govori o Židih in Slovanih kot o manjvrednih narodih. podatki za Ljubljano (Deutsche Wacht 28. 2. 1904: leta 1898 so v Ljubljani prestopile 4 osebe, leta 1899 .1, leta 1900 14, leta 1901 22. leta 1902 33 in leta 1903 kar 58 oseb.) 5 0 7 Deutsche Wacht 21. 6. 1900. Die Installation des evangelischen Vicars Herrn Fritz May. 508 p r a v tam. 509 Protestantska občina začne z akcijo za izgradnjo evangeličanske cerkve v Celju, ki je ob iz­ datni rinančni podpori številnih meščanov in mestne občine otvorjena leta 1906. 5 1 0 Fr. Kovačič: Zgodovina Lavantinske škofije (1228—1928), Maribor 1928, str. 419. Po Kovačiču se število odpadov iz katoliške vere v Lavantinski škofiji giblje takole: 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 8 13 122 70 72 62 33 155 339 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 175 120 94 98 145 68 25 54 143 511 Deutsche Wacht 18. 6. 1896. Die Deutsche Volkspartei. 312 Deutsche Wacht 5. 4. 1903. Der verderbliche Einfluss der Judenpresse auf das deutsche Volks­ tum; Deutsche Wacht 16. 6. 1907. Die Judenfrage. 5 1 3 Deutsche Wacht 4. 8. 1898. s u F. L. Carstens, n. d., str. 37. 515 Deutsche Wacht 14. 2. 1904. 516 Deutschs Wacht 13. 10. 1907. Abarten des völkischen Gefühls. 5 1 7 Deutsche Wacht 16. 11. 1905. Das Morgenrot des Ariertums. (Članek govori o »genialnem antro­ pologu« Ludwigu Woltmannu in njegovi knjigi Die Germanen und die Renaissance in Italien, v kateri avtor dokazuje, da je bilà večina italijanskih genijev (85 do 90 %) germanskega izvora. Po njegovem so bili germanskega izvora tudi Leonardo, Santi, Tizian, Galilei, Kolumbus, Garibaldi, Cavour itd.) ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 431 Da povzamemo: celjsko gimnazijsko vprašanje pomeni pomembno prelom­ nico v politični orientaciji celjskega nemštva, ki se kaže v prodoru več novih elementov v njegovo politično gledanje in nastopanje. S p r e m e m b a se kaže zlasti v skra jnem radikal izmu, ki pr ide še posebej do izraza med Badenijevo krizo t e r kasneje med bojem prot i jezikovnim n a r e d b a m in Lex Fa lkenhayn, pa tudi v (rasnem) antisemit izmu, vsenemštvu, navdušenju za gibanje Los von Rom in zagovarjanju teori je o arijski rasi. Brez pret i ravanja lahko zapišemo, da iz Deut­ sche Wacht veje v tem obdobju del duha, ki ga tr ideset let kasneje srečamo v arsenal ih Goebbelsove propagande. 5 1 8 DODATEK Uredniki Cillier Zeitung / Deutsche Wacht Wilhelm Goldmann 26. 4. 1876—22. 4. 1877, Franz Tiefenbacher 22. 4. 1877—3. 10. 1878, Max Besozzi519 27. 10. 1878—3. 11. 1881, Anton Langgassner 3. 11. 1881—26. 2. 1882, Max Besozzi 26. 2. 1882—1. 9. 1885, Adolf Harpf 1. 9.—12. 11. 1885, Heinrich Lagier 12. 11. 1885—1. 7. 1886, Karl Hermann Wolf 1. 7.-2. 9. 1886, Anton Ehrlich 2. 9. 1886—20. 8. 1891, Moritz Duftschmid 20. 8. 1891—4. 2. 1892, Franz Günzel 4. 2.—17. 3. 1892, Albert Löger 17. 3:—5. 5. 1892, Franz Czischek 5.—19. 5. 1892, J. G. Müller 19. 5.—23. 6. 1892, Franz Czischek 23. 6. 1892—20. 3. 1893, Hans Lugert 20. 3.—23. 11. 1893, Josef Zörkler 23. U. 1893—2. 9. 1894, Ferdinand Gollitsch 2. 9. 1894—6. 1. 1895, Maxm. Snop 6.—31. 1. 1895, Franz Hoffmann 31. 1.—31. 12. 1895, Carl Aichinger 31. 12. 1895—22. 3. 1896, Otto Ambroschitsch 22. 3. 1896—27. 11. 1902, Daniel Zeischka 27. 11. 1902—4. 9. 1904, Wil­ helm Sesauer 4. 9.-24. 11. 1904, Hugo Webinger 24. 11. 1904—1. 6. 1905, Daniel Walter 1. 6. 1905—18. 11. 1908, Guido Schidlo 18. 11. 1908—25. 9. 1921. Z u s a m m e n f a s s u n g DER KAMPF UM CELJE/CILLI DIE POLITISCHE ORIENTIERUNG DER DEUTSCHEN IN CELJE IN DEN JAHREN 1861—1907 III. Janez Cvirn Die Cillier Frage, die Charmatz zu Recht als einen Markstein in der österreichi­ schen Geschichte bezeichnete, wirkt entscheidend auf den Durchbruch neuer Ele­ mente in der politischen Orientierung 'der Deutschen in Celje ein. Die Veränderung macht sich vor allem in einem extremen Radikalismus bemerkbar, der zwar bereits in der letzten Phase der Kämpfe um slowenische Parallelklassen am deutschen Gy­ mnasium wahrzunehmen ist, und später im Kampf der Deutschen gegen die Bade­ nischen Sprachenverordnungen und die Lex Falkenhayn zu vollem Ausdruck kommt. Im Einklang mit der Politik des radikalen Flügels in der Deutschen Volkspartei, Anhängern engster Zusammenarbeit mit der Gruppe um Schönerer und Wolf, weisen die Deutschen in Cilli jeglichen Versuch zurück, eine Übereinkunft »hinsichtlich der strittigen Fragen zu erlangen, und erklären stolz, unser Cilli ist der Ausgangspunkt des deutschen Radikalismus«. Gleichzeitig weisen sie ständig auf die Notwendigkeit einer »Gemeinbürgschaft und Waffenbrüderschaft aller Deutschen in Österreich«, da 5 1 8 Na splošno o tem: F. L. Carstens: Faschismus in Oesterreich. Von Schönerer zu Hitler. Wil­ helm Fink Verlag München, 1977. " ' M a x Besozzi (1. IX. 1847, Celje — 16. I I . 1914, Gradec), novinar, politik. V Celju je končal normalko in gimnazijo, nato pa odšel v Gradec študirat pravo. Vendar pa študija ni dokon Jal, ker se je preveč posvetil igralskemu poklicu in časnikarstvu. Najprej je bil urednik Cillier Zeitung oziroma Deutsche Wacht (1878—1885), v naslednjem letu pa se je ukvarjal s časnikarstvom v Reichenbergu, Münchnu in Frankfurtu. Konec leta 1886 je postal urednik nemškega nacionalnega lista Presse v Grad­ cu, v letih 1887—1891 pa je urejeval Marburger Zeitung. Leta 1891 je prevzel uredništvo novoustanovlje­ nega nemškega radikalnega časopisa Grazer Tagblatt, in v njegovem uredništvu delal vse do svoje smrti. Po mrtenju Deutsche Wacht je bil Besozzi prvi urednik v Avstriji, ki je pisal v nemško-nacional- nem duhu. (Deutsche Wacht 18. 2. 1914.) 432 J- CVIRN: POLITIČNA ORIENTACIJA CELJSKEGA NEMSTVA diese ihrer Meinung nach die einzige Voraussetzung zur Erreichung der gesetzten Ziele sei. Eine andere Neuheit in der politischen Orientierung der deutschen Bevölkerung von Celje ist das unverhohlene Alldeutschtum, das bis zu dieser Zeit eine Domäne einiger wengier und der radikalen Studenten war. Auch das Alldeutschtum erstarkt bereits in der letzten Phase der Kämpfe um das Cillier Gymnasium, als die These aufkommt, daß die Cillier Frage gerade wegen des Ausbaus einer Brücke zur Adria bedeutend sei, »die ein deutsches Meer sein und bleiben muß«. Dieser Standpunkt ist in zahlreichen Artikeln der Deutschen Wacht zu finden, die im Einklang mit dem Linzer Programm eine Sonderstellung Galiziens, Zollunion mit Deutschland, Perso­ nalunion mit Ungarn fordern, zeigt sich aber auch in einer starken Propaganda für die Los-von-Rom-Bewegung und macht sich in der Pflege des Bismarck-Kults und in engen Beziehungen der Deutschen in Celje zu den gesamtdeutschen Organisationen im Reich u. ä. bemerkbar. Die Deutschen beharren jedoch auf den Positionen der Deutschen Volkspartei und (nach der Spaltung in der alldeutschen Partei 1901) der radikalen Partei Wolfs, die beide, im Unterschied zu den utopischen und unproduktiven Ideen Schöneren^ immer mehr einsehen, daß eine reale deutsche Politik geführt werden müsse, und die sich für nationale Selbstbestimmung und Selbsthilfe auf Grund nationaler Ein­ heit einsetzen. So binden die Deutschen in Celje ihre Politik in der Untersteiermark gänzlich and die Aktivität des Deutschen Volksrats und der deutschen Schutzvereine (Deutscher Schulverein, Südmark), auch wenn sie mit ihrer Taktik nicht immer übereinstimmen. Deswegen kommt es zu einer offenen Auseinandersetzung mit der Leitung des Vereins Südmark, der Grundstücke in Šentilj (St. Egidi) entlang der Na­ tionalitätengrenze aufkauft, während die Deutsche Wacht die Interessen der deut­ schen bereits vom slawischen Meer überschwemmt werdenden Sprachinseln vertritt. Ein bedeutendes Element in der politischen Orientierung der Deutschen in Cilli ist auch der Antisemitismus, den sie,, von einzelnen Ausnahmen abgesehen, bis zur Mitte der neunziger Jahre ständig ablehnen, im Zuge der Polemiken über das poli­ tische Profil der sich gründenden Deutschen Volkspartei (1896) aber schließlich doch annehmen. Ihr Antisemitismus ist zunächst vor allem sozial und politisch gefärbt, weist doch die Deutsche Wacht vornehmlich auf die Notwendigkeit hin, den Einfluß der Juden im öffentlichen Leben, insbesondere in der deutschen Presse, einzusch­ ränken, ebenso auf die verhängnsivolle Rolle der Juden in der österreichischen so­ zial-demokratischen Partei. In der Mitte des ersten Jahrzehnts des zwanzigsten Jahr­ hunderts bekommt der Antisemitismus des Cillier Deutschtums einen neuen Gehalt, der sich auf die Theorie von der Überlegenheit der arischen Rasse stützt. So ist in der Deutschen Wacht im ersten Jahrzehnt vor dem Ersten Weltkrieg viel von jenem Geist zu spüren, der später für den Nazismus charakteristisch war. * Prispevki Janeza Cvirna so pod naslovom Boj za Celje izšli tudi kot peti zvezek v Zbirki Zgodovinskega časopisa. * Die Abhandlungen von Janez Cvirn sind als Sonderdruck unter dem Titel Boj za Celje (Der Kampf um Celje/Cilli) in der Reihe Zbirka Zgodovinskega časopisa 5 erschienen.