Štev. 13.
V Mariboru, 10. julija 1893.
Tečaj XIV.
Iz haja 10. in 25. dne
vsakega mcseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ (JO četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacijo
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj ian. *u.re:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj so pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige so ne vračajo.
Po z i v!
Po sklepu upravnega odbora ima se vršiti letošnje glavno zborovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" 16. in 17. avgusta (ne pa 16. in 18. avgusta, kakor je po pomoti stalo v okrožnici od 12. aprila) na obalih deroče Drave v Mariboru, prijaznem mestu ob vznožji mogočnega Pohorja. Tukaj se bodemo zbrali, sodrugi od sinje Adrije, iz čudotvorne Kranjske, solčne Goriške in tužne Istre pod praporom »Zaveze" ter se po bratovsko dražili s tovariši lepe zelene Štajerske k resnemu delu v zvišenem svojem poklici. Upamo da bode udeležba nmogobrojna! Kajti le tako bodemo svetu pokazali, daje slovensko učiteljstvo j edino v svojih težnjah, da mu je razvoj našega šolstva res na srci in da sc glede na svoje stanovske pravice čutimo solidarne.
Natančen program o zborovanji priobčimo v prih. „Popotnikovi" številki. P. n. ude-ležnikom že pa vendar danes priporočamo, da se radi znižane voznine po železnici obrnejo vsak sam pravočasno z dotično prošnjo do železniškega predstojništva.
Na veselo svidenje v Mariboru!	Direktorij „Zaveze slov. učit. društev"
---
Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli.
0 nazorih, katere imam jaz o metodičnem pouku iz računstva v ljudski šoli, sem tudi v »Popotniku" že toliko pisal, da se mi ne zdi potrebno, temu načrtu še posebnega metodičnega navodila prideti. Prosim pa častite bralce, da se teli spisov blagovoljno spominjajo, ali jih še jedenkrat prebero. Samo o pomenu tega načrta hočem nekoliko besedij spregovoriti. Iz njega uvidiš: a) kako začenjamo pouk |o posameznih delih računstva s tistim, kar je otrokom že znanega, b) kako pripravljamo otroka za prihodnji pouk, da more samostojno delati, c) kaj in koliko se je otroku naučiti na pamet, da se more pozneje vspešno poučevati.
Po tem načrtu se bo pa tudi bolje pokazalo, kako je rabiti moje računice, o katerih se mnogokrat misli, da imajo premalo nalog; samo vrste nam podajajo toliko gradiva, da shajamo ž njim vsako uro skoz celo leto (prim. Hentschel) pri neposrednem iu posrednem pouku. RaČunica sama po sebi pa ne sme kazati neko mešanico, iz katere zakoni računstva niso razvidni; jasno spoznanje teh zakonov, katere predstavlja računica učencu pri vsakem pogledu v njo, pospešuje pouk. — Opomnje, pridjane načrtu vsakega šolskega leta nadomestujejo na vod, katerega hočem še le pisati, kedar bode vis, ministerstvo blagovolilo, da potrdi moje računice.
O vsakem načrtu, ki je natančneje na tedne izdelan, mora sc pa reči, da je idealen. Učitelj mora se ravnati po zmožnosti učencev, in te mu narekujejo, da poučuje hitreje ali počasneje; torej so tedni vendar le jasni kažipot za pouk iz računstva do konca leta in ne vežejo učitelja strogo na tvarino, katera je za vsak teden v načrtu nastavljena. Toda pristopimo k načrtu.
Učni načrt
za računstvo v štirirazredni ljudski šoli.
I. razred (1. šolsko leto).
Opomnje. 1. Učenci 1. šolsk. leta morajo se do dobrega naučiti: a) vaji Jeden-injeden", Jedemanjjeden" ; b) sklep na „in" in na „manj" pri oblečenih nalogah; c) mere: par, kos, ducat; lega, pola; vinar, dvojica (2 vin.), desetica (10 viu.), dvajsetica (20 vin.); meter, decimeter, centimeter; liter, deciliter, ceutiliter. — Besedo „mera" jemljemo v najširšem pomenu, tako n. pr. je vinar mera za cene.
Množenju in deljenju polaga se še le osnova.
2.	Z vprašanji: Kaj štejemo? Kaj merimo z metri? itd. razširjamo učencu obzorje in ga pripravljamo na razumno reševanje oblečenih nalog. Za oblečene naloge služijo 4 osn. primeri, po katerih se vravnajo vse druge naloge.
a)	V šoli je 1 učenec, pride pa še 1 učenec; koliko učencev je potem v šoli?
b)	Mati kupijo za 4 vinarje jabolk in za 6 vin. hrušk; koliko morajo za oboje plačati?
c)	Nekdo naredi dva zavoja, za prvega porabi 2m, za drugega pa 1 m motvoza; koliko ga porabi za oba zavoja?
d)	V posodi je Ml vode; koliko vode je v povsodi, ako je priliješ še 2dl?
Podobni osnovni primeri veljajo za odštevanje, množenje in deljenje ; samo da se
v tem letu in celo večinoma v 2. letu za množenje in deljenje primerov po 1. osnovnem primeru poslužujemo.
Oblečene naloge, vzete iz otročjega obzorja, imajo posebno nazorno moč in vzbujajo mišljenje. Z njim uvedi otroke: v prištevanje, v odštevanje v razstavljanje števil, v pojem manj števil n. pr.: „Oče hočejo med dva ubožca 2 (3, 4.) vin. razdeliti, koliko dobi vsaki ubožec? v dopolnjevanje, števil n. pr.: Ti imaš 3 vin., potrebuješ jih pa 5; koliko ti jih manjka? (3 + . = 5) itd.
Pri uvajanji zahtevaj od otrok same kratke odgovore, pozneje pa jih uvedi v sklepe na „in", manj" in navajaj jih na lepo odgovarjanje v celih stavkih.
3.	Za pouk iz računstva potrebujemo nazoril, ta so: a) prosto gibljive stvari, n. pr. kamenčki, palčice, kostane itd., b) računski stroj (metrično računilo), c) geometrična telesa (priin. načrt za obliskoslovje), d) grafična nazorila, e) za notranji vzor jemljejo se znane stvari zunaj šolske sobe na misel n. p. drevesa itd.
Sola mora tudi imeti mere: meter, decimeter, centimeter; liter, deciliter, ceutiliter.
Računanje z imenastimi števili nazoruje se dobro z metričnim računilom (centimetre in decimetre).
Številno vrsto razjasniš s številnimi podobami, v katerih se nahajajo računiki (Rechensteine) v 1 vrsti u. pr......(5),........(8),.......... (12).
Številnih podob, kakor n. pr. n/i se poslužuj v razjasnjevanje številk. — V pisanji številk morajo se otroci dalj časa vaditi.
Vzor v številno vrsto pa posebno razbistriš.
1. za vajami:
a) Štetje predmetov, katere postavljaš med štetjem v vrsto;
P) določevanje števila po nastavljeni podobi (v 1 vrsti) iz predmetov;
i) nastavljanje številnih podob (v 1 vrsti) iz danih predmetov.
2. Z določitvijo mesta števil v številni vrsti. Navadna vprašanja za določitev mesta števil so: a) katero število stoji za (pred) številom — n. pr. 3; 6) katero (katera) število (števila), leži (leže) med številoma — n. pr. 3—5; c) med katerima (katerimi) številoma (števili) leži (leže) število (števila) n. pr. G: 4 in 5. —
4.	Za pouk iz računstva važne so table, na katerih so napisane one vaje, katere si mora otrok vtisniti v spomin, torej table za jeden in jedcu, jeden manj jeden itd. Te tahle so dvojne: a) na prvih so zneski napisani, b) na drugih ne. Tabel a) se poslužuj toliko časa, dokler si otroci zneskov ne zapomnijo, na tablah b) vpelješ otroke v hitro računanje.
Hitro računanje na vajah, katere učitelj otrokom narekuje, je jako važno. N. pr. 6 + 2= ,8 — 3= ,5 + 5= ,10 —6 = itd. Ponavljanje na tablah se vrši navadno od začetka ure, na kratko.
5.	Kaj pomenijo okrajšani izrazi, kakor l + l, 1—1, 5 + 3, 12—4 itd., vsaki lahko sam spozna.
6.	Začetek vsega računstva so števne vaje.
Pri vstopu v šolo preskusiš otroke, koliko že znajo šteti; tako preskušanje godi se pa še večkrat med letom, ker otroci uhajajo šoli naprej, in takemu hrepenenju mora se ustreči.
Ločimo pa 2 glavni vrsti za štetje in sicer. A. šteje se naprej, B. šteje se nazaj.
A.
a)	Od začetka številne vrste do števila (pri nazorovanji morajo otroci nazorila zmerom staviti v vrsto od leve proti desni);
b).	od števila do števila, u. pr. od 3 do 5;
c)	do števila in od tod za število naprej, n. pr. do 3 in od tod za 2 naprej;
d)	od števila za število naprej, n. pr. od 5 za 2 naprej.
B.
a)	Od števila do začetka številne vrste;
b)	od števila do števila nazaj, n. pr. od 5 do 3 nazaj;
c)	od števila za število nazaj, n. pr. od 5 za 2 nazaj. — V načrtu so te vaje označene na kratko, n. pr. A a.
1—3.
I.	teden.
Otroci štejejo reči, kolikor dalječ jim to gre, natančneje se pa seznanijo s konkretnimi števili 1, 2, 3. — Kaj je yeč (manj)? — Vaje a, |3,. 7 prim. op. 3.
II.	teden.
Ponavljanje vaj 1. tedna — Vaje v pisanji grafičnih znakov . | O — Konkretno nazorovanje besedice „in", pisanje znaka + (in); konkretno nazorovanje besedic »sta, so", pisanje znaka = (sta, so).
III.	teden.
Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. Bralne vaje v računici. — Pisanje znakov —
I L □ Par — 2 kosa-
3-5.
IV.	teden.
Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. Otroci štejejo reči tako dalječ, kolikor jim to gre. Konkretna števila 4 in 5. — Odmišljena števila. Vaje v pisanji številnih podob in številk (prim. op. 3.). — Bralne vaje v prostoru 4—5. Vaje a, |3, y (prim. op. 3.)
13*
6-10.
V.	teden.
Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. — V prostoru 1—5 vadijo se otroci, da sami pristavljajo zneske računov. — Bron, bronaste denarje; kaj kupiš za denarje? — Otroci štejejo predmete, kolikor dalječ jim to gre. — Števila od 6 do 10. Vaje a, |3, •( (prim. op. 3.) — Bralne vaje. Pisanje številnih podob.
VI.	teden.
Ponavljanje prejšnjega tedna. Pisanje številk. — Konkretne števne vaje A a, Ab, A c, A d, (prim. op. 6.).
VII.	teden.
Asbtraktne števne vaje A a, Ab, Ac, A d (prim. op. 6.) — Konkretne števne vaje Aa in vrstilni števniki; pri števnih vajah se tudi kocka jemlje v poštev (prim. oblikoslovje), štejejo se ploskve, ogli, robi. Bronaste denarje; (lesetica in dvajsetica = 2 des. iz nikla. Primerjanje daljic, na telesih (tudi na kocki.) — Napisavanje številne vrste, vrstilni števniki uporabljeni z ozirom na to vrsto (povej prvo, peto število itd. te vrste; povej drugo število po številu 6 itd.) Ponavljanje po računici.
VIII. teden.
Konkretne in abstraktne števne vaje A a, Ab, Ac, A d; štejejo se tudi ploskve, robi in ogli geom. teles „kocke, paralelepipeda, tristrane prizme in šesterostrane piramide. — Primerjanje stoječih, ležečih, visečih robov a) na telesih v sobi, b) na geom. telesih; risanje stoječih, ležečih in visečih jednako in razno dolgih daljic. — Meter in primerjanje metra z dolgostjo (visokostjo itd.) a) teles v sobi, b) robov na geom. telesih. Napisavanje številne vrste do 10, določitev mesta številom v tej vrsti (prim. op. 3.)
IX.	teden.
Ponavljanje vsega prejšnjega po računici. Primerjanje črt po dolgosti. — Določitev mesta števil v številni vrsti, tudi z uporabo vrstilnih števnikov. — Konkretne in abstraktne števne vaje A c in A d osobito za prištevanje števil 1, 2, 3. — Vzbujanje čuta za prištevanje z oblečenimi nalogami po 1. osnovnem primeru, kratek odgovor zadostuje (prim. op. 2).
X.	teden.
Konkretne in abstraktne števne vaje A c in A d za pripravljanje na prištevanje števil 1, 2, 3; konkretno in abstraktno prištevanje števil 1, 2, 3; oblečene naloge po 1. osnovnem primeru iu navajanje na sklep „in". — Primerjanje metra (decimetra) z dolgostjo (širokostjo itd.) a) predmetov v sobi, b) robov na geom. telesih.
XI.	teden.
Ponavljanje prištevanja števil 1, 2, 3 po računici; oblečene naloge po 1. osnovn. prim. — 1 + 1 na pamet po 1. tab. a. (op. 4). Konkretne in abstraktne števne vaje Ac in A d za pripravljanje na prištevanje števil 4 in 5; prištevanje števil 4 in 5; naredi si 2. tablo za 1 + 1 —, na kateri začneš s 1. tablo b); oblečene naloge po 1. osnovn. prim. — Določanje mesta števil v številni vrsti, tudi z uporabo vrstnih števnikov. — Merjenje z metrom (decimetrom) a) na predmetih v sobi (od začetka vzemi pripravljene vrvice), b) na geom. telesih. — Konkretne in abstraktne števne vaje za pripravljanje na prištevanje števil 6, 7, 8, 9.
XII.	teden.
1 + 1 (1. tab. 2. tab. a) prim. op. 4.) — Par, denarji iz brona in nikla; merjenje z metrom (decimetrom in ocenjevanje podanih dolgostij; risanje črt za dano dolgost,
Oblečene naloge po 1. osnovn. prim. — Konkretne in abstraktne števne vaje za pripravljanje na prištevanje števil 6, 7, 8, 9; prištevanje teh števil.
XIII.	teden.
1 + 1 (2. tab. — b). — prim. op. 4.) Naredi si 3. tablo za 1 +1, na kateri začneš z drugo tablo. Prištevanje števil 6, 7, 8, 9.; oblečene naloge po 1. in 2. osnovn. prim. — Par; denarji iz brona in nikla; meter razdeljen na decimeter, centimeter, decimeter razdeljen na centimetre. — Namešane vaje o prištevanji števil. — Napisavanje številne vrste; — Določitev mesta števil v številni vrsti, tudi z uporabo vrstilnih števnikov. —
XIV.	teden.
1 + 1 (2. tab. — b) 1 + 1 (3. tab. — a) (op. 4). — Ponavljanje vsega na podlagi računice, oblečene naloge po 1., 2. in 3. osnovnem prim. — Računanje z imenastimi števili (na pamet, ne pismeno) a) 4cm + 3cm = , b) 8cm + 2cm — (prim. op. 5). — Abstraktne števne vaje A a, Ah, Ac, A d in poskusi, da vidiš, koliko dalječ znajo otroci šteti že sami.
XV.	teden.
1+1 (3. tab. b) — (op. 4.) Konkretne in abstraktne števne vaje B a, Bb, B c pri konkretnih vajah poslužuj se vrstilnih števnikov; osobito pa vrši te vaje za pripravljanje na odštevanje števil 1, 2, 3. — Pomen besedice „manju na podlagi oblečenih nalog. — Odštevanje števil 1, 2, 3 podprto z oblečenimi nalogami po 1. osnovn. prim. — Znamenje — (manj) in vaje v računici. — 1 — 1 (1. tab. — a). — Mere v redu, na novo deciliter; krajšanje črt (vrvic) za 1, 2, Bdm (:m). — Oblečene naloge a) za odštevanje po 1. osnovn. pr., b) za prištevanje po 1, 2, 3. osnovn. prim. —
XVI.	teden.
1 + 1 (3. tab. — b) 1—1 (1 tab. b) (op. 4.) Konkretne in abstraktne števne vaje za pripravljanje na odštevanje števil 4, 5; odštevanje števil 4 in 5. — 1 = 1 (2. tab. — a). — Mere v redu, na novo liter, centiliter. — Konkretne in abstraktne števne vaje B c za pripravljanje na odštevanje števil 6, 7, 8, 9; odštevanje teh števil. — Oblečene naloge a) za odštev. 1. in 2. osnovn. prim., b) za prištev. 1., 2., 3. osn. prim.
(Dalje sledi.) L. Lav t ar.
--
Skrb za ljudsko šolo v goriškem deželnem zboru.
V preteklem zasedanji našega deželnega zbora sta prišla v razpravo dva predloga o ljudskošolskih zadevah. Prvega je podal naš deželni odbor, in njegova namera je bila za zdaj vsaj nekoliko zboljšati stanje ljudskim učiteljem s tem, da bi se večjemu številu njih odprla pot v višje plačne razrede, potem da bi učitelji, kateri so za učiteljstvo postavno usposobljeni, imeli pravico v prvem letu po izpita sposobnosti vsaj začasno povzdigujem biti v tretji razred in slednjič, da bi bili vsi učitelji oproščeni plačevanja tistih doklad k dohodarini od svojih dejan škili plač, od poslovnih priklad in od sta-novnine, katere se pobirajo za deželni in zem-ljiščno-odvezni zalog, za občine, za okrajni šolski in cestni zalog.
Drugi, važnejši predlog, ki ga je podal poslanec dr. Gregorčič v 8. seji, meril je na
to, da bi omogočil in olajšal zboljšanje učiteljskih dohodkov. Njegovo jedro tiči v premembi § 38. zakona z dne 6. maja 1870. dež. zak. štv. 30, po katerem naj bi bilo ustanavljanje in vzdržavanje potrebnih ljudskih šol skupna zadeva šolskega okraja in dežele. Šolski okraj naj bi skrbel za stvarne potrebe svojih šol, dežela pa za dohodke (plače petletnice, opravilne in osebne doklade, podpore, nagrade, doplače) službujočemu učiteljskemu osebju.
Ta svoj predlog je gospod poslanec utemeljeval tako-le:
»Visoka zbornica!
Državna postava z dne 14. maja 1869., državnega zakona štev. 62., katera ustanava načela za poučevanje v ljudskih šolah, odreja v § 62., da „ža potrebne ljudske šole
skrbi v prvi vrsti občina dotičnega kraja", in da „ koliko se imajo tega udeleževati okraji, določuje deželno postavodavstvo". V §. 66. pa ukazuje, da „kolikor sredstva posamiiib občin (oziroma okrajev) za potrebščine ljudskega šolstva ne zadoščajo, jih zaklada dežela".
Z ozirom na ta načela sklenili so vsi deželni zbori v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel — izvzemši mesto tržaško, za katero velja še vedno „ politična šolska ustava" z dne 11. avgusta 1805, v kolikor je niso premenile poznejše postave — deželne šolske zakone, ki delijo po različnih merilih troške za javne ljudske šole med občine (oziroma tudi šolske okraje) in deželo. Jedini deželni zbor poknežene grofije Goriške in Gradiške zadovolil se je s tem, daje vse stroške za ljudske šole odmeril šolskim'okrajem, ter da je sprejel z dne 6. maja 1870, dež. zak. št. 30., § 57., ki obeta,* da „po-sebna postava določi, ali in koliko ima tudi deželni zalog skladati za stroške šolskih okrajev". Ta paragraf se v teku 23 let ni še z vršil, dasi je taka postava neizogibno potrebna; kajti kjer so duševne koristi skupne, zahteva se tudi skupnost gmotnih žrtev.
V smislu § 55. navedene postave z dne 6. maja 1870. vzdržuje se ljudska šola na Goriškem, v kolikor nima ustanovljenih dohodkov, v vseh okrajih, ki ne obstoje le iz jedne občine, samo z dokladi na izravne davke, tako da vsa teža ljudskega šolstva sloni na ramah zemljiškega in hišnega posestnika, obrtnika in trgovca, med tem ko občinarji, ki ne plačujejo izravnega davka, so prosti vsakterega doneska za šolo, če tudi imajo sičer boljše dohodke in več otrok od hišnega ali zemljiškega posestnika. Pravica zahteva, naj plačuje tudi posredni davek svoje doklade za šolske namene, da bo šolska butara razdeljena na vse davkoplačevalce in da ne bodo nosili šolskih bremen le nekateri.
Sedanja jednostranska razdelitev šolskih butar je pripravila posamne okraje v neznosno stanje in žuga ugonobiti plačevalca izrednih davkov, ako bo še dalje trpela. Gradiški okraj plačuje 33, tolminski 50, goriški 53, sežanski celo 63 odstotkov od vseh izravnih davkov z državno priklado vred samo za ljudske šole. Pa tudi gradiški okraj si je ohranil nižje odstotke od drugih okrajev le s tem, da ne zida šolskih poslopij, ter da je nastavil učiteljice, podučitel-jice v neprimerno obilnem številu. Leta 1892. je štel ta okraj po poročilu dež. odbora zraven 47 učiteljev 34 učiteljic, 5 podučitel-jev in 29 podučiteljic.
Tem nezdravim odnošajem se more v okom priti jedino le s tem, da se pritegne tudi posredni davek k stroškom za ljudske šole, oziroma da prevzame dežela dobršen del šolskih stroškov, ker njej se dovoljujejo doklade ne le na izravne, ampak tudi na posredne davke, kar se šolskim okrajem vsled postave zanika. Dosedanje deželne naklade na posredne davke niso v nikaki razmeri z dokladami iste vrste v goriškem mestu, ki ima v teh dokladah krepko za-slombo svojemu gospodarstvu.
Potreba, da bi dežela skladala k stroškom ljudske šole, poudarjala se je v tej visoki zbornici že o drugih prilikah, priznana je od rajnih šolskih okrajev in od visoke vlade, ki je predlagala zbornici postavne načrte v tem smislu. Pred nekaterim časom omenila se je ta potreba tudi v občinskem starešinstvu glavnega mesta goriškega v utoku, ki se je sklenil 28. marca na visoko naučno ministerstvo v neki šolski zadevi.
V tem utoku omen ja mestno starešinstvo izrecno, da § 66. državne šolske postave veži občino lc v toliko, kolikor ima ta potrebnih novcev, ter da naklada deželi dostojno, da je tudi okraj po svojih zastopnikih voljen, vršiti dolžnosti skupine, ki bi mu omogočila tako velikansko pomnoženje njegovega imetja.
Z ozirom na vse to priporočam, naj visoka zbornica izroči predloženi načrt postave šolskemu odseku sedmero udov, ki naj ga pretrese in poroča o njem visokemu zboru
še v teku sedanjega zasedanja.
*
* *
Tako temeljito je poslanec dr. A. Gregorčič zagovarjal svoj predlog o ustanovitvi deželnega šolskega zaloga, kakoršnega imajo v drugih deželah in kakoršen bi bil našemu šolstvu v veliko srečo, ne da bi se utegnile v nekaterih okrajih celo znižati, ker bi velik del skrbij za vzdrževanje ljudskih šol prevzeli tisti, ki doslej morebiti ne plačujejo nikakih davkov, dasi imajo otroke za šolo prav tako, kakor sedanji davkoplačevalci. To bi se zgodilo potem posrednih davkov, katerih pa okraji doslej ne smejo nalagati, dočim ima dežela do tega pravico.
Ako bi se sprejel Gregorčičev načrt, plačeval bi deželni šolski zalog vse učiteljsko osobje, dočim bi za šolska poslopja in njih vzdrževanje plačevali okraji. To je povsem pravično, ker nekateri okraji so že silno veliko izdali za šolska poslopja, dočim
n. pr. v gradiščanskem okraji nimajo skoro nikjer poštenih šolskili hiš.
Na tak način bilo bi tudi najlože mogoče zboljšati učiteljstvu res slabo gmotno stanje, ki nima primere po celi Avstriji, kar naši deželi ne dela časti. To stanje bi se po Gregorčičevem načrtu prav izdatno zbolj-šalo, mnogo bolj nego s predlogom deželnega odbora, ne da bi sedanji davkoplačevalci kaj več plačevali za šolstvo; nasprotno: plačevali bi dosti manj.
Prav potrebno je torej v prospeh naše šole in v korist našega delavnega učiteljstva, ki res zasluži boljših časov, da bi prodrl Gregorčičev načrt. Slovenski poslanci so menda jedini v tem oziru. Sicer pa dvomimo, ali bi bilo sploh mogoče najti pametnega Slovenca, ki bi nasprotoval Gregorčičevemu načrtu, pa naj bi še tako vihrali v njegovem srcu strankarski, osebni vzroki.
Vse drugače je na italijanski strani, na kateri so bili letos vsi poslanci odločno nasproti Gregorčičevemu načrtu ter sploh proti vsakoršnemu zboljšanju gmotnega stanja našemu učiteljstvu. Zato je bila cela zadeva odložena za prihodnje zasedanje.
Na slovenski strani storilo se je torej vse, kar je bilo mogoče, da bi se konečno vendar-le rešilo to pereče šolsko in učiteljsko vprašanje.
Upanje je, da v jeseni prodre Gregorčičev predlog, ako bodo Italijani hoteli zmagati s svojim velikanskim načrtom o namakanji tržiške ravni (Agro Monfalco-nese.) Ako pa italijanski poslanci ne bodo hoteli nič slišati o tem, da se ustanovi deželni šolski zalog po vzgledu drugih dežel, onda poj de tudi njihov načrt po Soči naprej v morje.
Upajmo torej in čakajmo jeseni!
Po „Soči."

Pedagogiški razgled.
Štajersko ljudsko
O stanji ljudskih šol v šolskem letu 1891/92 poroča se štajerskemu deželnemu zboru na podlagi letnega glavnega poročila deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole sledeče:
a)	Javnih ljudskih šol bilo je v tem šolskem letu......797
b)	vadnice....... 3
c)	javnih meščanskih šol ... 10
d)	zaseb. šol brez in s pravico javnosti 14
Torej skupaj 854 proti 849 šolam koncem šolskega leta 1891/92.
Mej zgoraj navedenimi 10 meščanskimi šolami, v katere 7 deželnih meščanskih šol ni vštetih, so bile:
3razredne meščanske šole za dečke . 3 9	9
a n	n	»«»••"
2 „	„	„ » deklice . 1
q	4
Od 797 ljudskih šol je bilo šestrazred-nih 11, petrazrednih 66, štirirazrednih 96, trirazrednih 146, dvorazrednih 219, jedno-razrednili 259. Od vadnic so bile 2 tri- in jedna štirirazredua.
Po učnem jeziku je bilo 503 nemških, 197 slovenskih, 50 nemško-slovenskih javnih ljudskih šol.
Poučevalo se je na 651 šolah celodnevno, na 101 šoli poludnevno, na 58 šolah deloma celo-, deloma poludnevno.
šolstvo leta 1891/92.
Nove šole ustanovile so se: štirirazredna dekliška šola pri Sv. Juriju ob južn. žel., štirirazredna dekliška šola v nemškem Landsbergu, jednorazrednic-a v Vratah (Thorl), štirirazredna dekliška šola v Mariboru, jednorazrednica v Trethalu, dvoraz-rednica v Laškem trgu, dvorazredna deška meščanska šola v Gradci, dvorazredna dekliška meščanska šola y Gradci, dvorazredna deška meščanska šola v Mariboru, skupaj šest ljudskih šol s 16 razredi in tri meščansko šole s šestimi razredi. Novo ustanovilo se je dalje 37 razredov, mej njimi 14 vsporednic. Ako se prištevajo zgornje novo ustanovljene šole z 22 razredi, kaže se, da se je šolskega leta 1891/92. novo ustanovilo 59 razredov. Vseh skupaj je bilo 1970 ljudskošolskih, 29 meščansko-šolskih in 10 vadničnih, skupaj 2009 razredov.
Po šolskih poslopjih in opravi v zdravstvenem oziru je bilo javnih ljudskih šol: 266 oziroma 154 prav dobrih, 273 oziroma 301 dobrih, 208 oziroma 273 zadostnih, 62 oziroma 79 nezadostnih, skupaj 809 oziroma 807, ne števši vadnic. Razloček mej vsotama prihaja od tega, ker ste dve šoli (v Angeru in Liezenu) nastanjeni vsaka v dveh hišah.
Od 30 zasebnih šol s pravico javnosti bilo je 28 nemških in po jedna slovenska in dvojezična. Od 14 zasebnih šol brez
pravice javnosti je bilo 13 nemških in jedna dvojezična.
V starosti, v kateri so dolžni hoditi v šolo, je bilo 18; >.496 otrok. Od teh je pohajalo
a)	javne ljudske in meščanske šole, vštevši vadnice 165.954 otrok
b)	zasebne šole .... 8.038 „
c)	višje organizirane, dalje obrtniške ali kmetijske strokovne šole ali se je poučevalo zasebno . . 2.426 „
d)	radi telesnih ali duševnih
napak je ostalo nepoučenih 5.484 „
e)	normalno nadarjenih je ostalo nepoučenih in sicer a) radi prevelike oddaljenosti od šole . 2321
P) radi nemarnosti, ubožnosti ali upornosti starišev . 1273 3.694 „
Od 185.496 učencev vživalo je torej pouk 176.418, t. j. čez 95%. Število otrok, dolžnih hoditi v šolo, pomnožilo se je v primeri z lanskim letom za 2564, število normalno razvitih, brez pouka ostalih otrok znižalo se je za 364.
Največje število normalno nadarjenih otrok, kateri so bili brez pouka, imeli so sledeči šolski okraji: Sevnica z 19.2%, Gornjigrad s 17.5%, Slovenska Bistrica z 8-9%, Celjska okolica z 8'6% Laški trg v 5'6%.
Največja števila otrok, kateri so ostali radi težke duševne ali telesne napake brez pouka, imeli so sledeči šolski okraji: Rogatec z 11'1%, Konjice z 11%, Brežice z 8%, Kozje z 7'9//„, Celjska okolica s 6'8%, Ptujska okolica z 5-1%, Judenburg s 3.9%, Mariborska okolica z 3'8%, Voits-bergv z 2-9%.
Število kazenskih razsodb zvršenih radi šolskih zamud znašalo je 5301 in sicer v 3152 slučajih denarne kazni v skupni vsoti 3111 gld., v 2149 slučajih zaporne kazni 501 dneva in 1648 ur.
Prav dobro so se šole pohajale v šolskih okrajih mesto Celje, Fehring, Feldbach, Furstenfeld, mesto Gradec, Judenburg, Kirchbach in Weiz, dobro v 50, zadostno v 8, manj zadostno v 2 šolskih okrajih.
Iz poročila c. kr. deželnega šolskega nadzornika o analfabetih pri naborih za vojaška krdela c. in kr. tretjega vojnega kora leta 1891 povzeti je, da so se njih odstotki znižali na 4'57.
Izid naborov pro 1891 za posamezna domača vojna krdela je bil:
27. pehotni polk 502 novinca, 5 anal-fabetov, t. j. 0.99%.
47. pehotni polk 463 novincev, 6 anal-fabetov, t. j. 1'29%.
87. pehotni polk 526 novincev, 52 anal-fabetov, t. j. 9-88%.
9. lovski bataljon 134 novincev, 7 analfabetov, t. j. 5"22%.
27. lovski bataljon 134 novincev, 11 analfabetov, t. j. 7.43%.
Posebno neugodne odstotke kaže 87. pehotni polk in 27 lovski bataljon, to so naborni okraji Celje, Ptuj, Brežice in Slovenj-gradec.
Skupuega števila novincev-analfabetov deležni so okraji:
1891 1890 Celje	z 28-29% 15-6%
Slovenjgradcc	„ 20"98% 12-5%
Ptuj	„ 16-00% 13.1%
Brežice	„ 11.00% 13.7%
Iz teh številk je, izvzemši okraj Brežice posneti precejšno pojemanje v primeri z letom 1890. Da so skupni odstotki leta 1891 nabranih analfabetov vendar manjši ko leta 1890, povzročijo boljše razmere v drugih krajih. Tako n. pr. imajo:
1891 1890 Bruck	1-23% 6-2%
Judenburg	3-70% 6.2 %
Marribor	2'47% 7.5%
Murau	3-70% 6-8%
Graška okolica	1'23% 4.4°/,,
Dalje sploh nobednega analfabeta ni imelo šest okrajev: Nemški Landsberg, Feldbach, Hartberg, Ljnbno, Ljutomer, Radgona. Šest okrajev imajo po 1, štiri okraji po 2 do 5, štiri po 9 do 23 analfabetov.
Vzrok zanemarjanega šolskega pohajanja kažejo tabele let 1875 do 1883, v katerih bi bili novinci 1. 1891. dolžni, hoditi v šolo, delo 17-28%, primanjkanje šole 2-47%, upornost starišev 34'57%, službene razmere 22.23%-
01 a j š a v e pri šolskem o b i s k o v a n j i po § 21 državnega zakona z 2. maja 1883 dovolile so se:
I. Od 531 šol s 15.584 otroki, katere imajo pravico do splošnih (generelnih) šolskih olajšav, so jo uporabile 302 šoli z 9329 otroci in sicer tako: a) redno šolsko obiskovanje po zimi, popolno oproščenje po leti 280 šol, 8244 otrok; b) redno šolsko pohajanje 13 semestrov, ločen triuren pouk v 14. in 15. semestru 20 šol, 995 otrok; c) redno nepretrgano pohajanje v šolo 7 let, ločen triuren pouk v zimskem tečaji osmega šolskega leta 2 šoli, 90 otrok.
Mej 15.584 otroki, ki imajo pravico do splošnih olajšav pri šolskem obiskavanji, zanemarjalo je nezakonito pouk 879 otrok.
II. Število šol in otrok, katerim so se smele dovoliti osebne (individnelne) olajšave: v 455 šolali 10329 otrokom.
Dovolile so se 410 šolam 6458 otrokom.
Kar se tiči učnih oseb, delovalo je preteklega šolskega leta 20,38 učnih močij, in sicer:
a)	učiteljev
a) s spričev. učne usposobljenosti 1364 učit. p) z zrelostnim spričevalom . . 114 „ 7) brez učiteljskega spričevala 63 „ Skupaj 1541 učit.
b)	učiteljic
a) s spričev. učne usposobljenosti 404 učit. [3) z zrelostnim spričevalom . 75 „ 7) brez učiteljskega spričevala . 18 „
Skupaj 4<)7učit.
V	tem letu pomnožilo se je učiteljstvo za 116 oseb. Veroučiteljev poučevalo je 897 oseb, določenih od dotičnih cerkvenih oblastij.
Učiteljic ženskih ročnih del poučevalo je s spričevalom usposobljenosti. . . 170
brez spričevala......117
Skupaj 287
Neobvezen pouk v francoskem jeziku opravljalo je sedem učiteljic s spričevalom učne usposobljenosti. Skupno štev. vseh učnih oseb, delujočih na javnih ljudskih in meščanskih šolah je torej leta' 1892 : 3229.
Veronauk opravljali so na 10 šolah deloma ali popolnoma ljudski učitelji.
V	telovadbi poučevalo se je na 744, v ročnih delih na 488 šolah.
Šolskih vrtov bilo je preteklega leta, in sicer, šolskih vrtov z drevesnicami 200, šolskih vrtov z zelenjadnim oddelkom in drevesnico ob jednem 274, samo drevesnic 125, skupaj 599 šol kakor leta 1891.
Pri 782 šolali bile so šolske knjižnice s skupaj 73.434 knjigami, torej za 5196 knjig več ko leta 1891.
Z 11 č 11 i 111 i p o m o č k i je izmed javnih ljudskih in meščanskih šol oskrbljenih: 204 prav dobro, 325 dobro, 242 zadostno, 36 šol nezadostno.
Glede na opazovanja o obdelovanji učnih predmetov pravi letno glavno poročilo in sicer kar se tiče učnega jezika, da — ako se polaga posebna važnost na pravilno, izrazito čitauje, na pravilno ustmeno in pismeno ponavljanje prečitanega, na pravilno spoznavanje in pojmovanje stavkovib članov in besednih plemen, na temeljito vež banje
v slovniških oblikah in duševno zapopa-danje najvažnejših slovniških pravil — mnogo šol ni doseglo tega učnega smotra, Jezikovni pouk opravlja se baje preveč formelno in mehanično; radi tega pa so učenci celo na najvišjih učnih stopinjah nerodni v govoru.
Mnogokrat prevladujejo realije na škodo jezikovnega pouka.
Tudi učne tvarine sc večkrat premalo intensivno predelujejo in pri njih izbiranji so nekateri učitelji prav nesrečni. Mnogo je temu kriva pač tudi napačna osnova rabljenih čitank in slovnic, s katerimi more le spreten in pazen učitelj doseči bolje vspelie. Sicer pa se je zadnja deželna učiteljska konfereucija že bavila s tem vprašanjem. Manj zadostne do nezadostne učne vspelie je doseglo 16 šol, i. s. šest šol na spodnjem, osem na srednjem in dve na zgornjem Štajerskem.
Glede na nemški jezik na slovenskih šolah omenja letno glavno poročilo, da je v 20 slovenskih šolskih okrajih spodnje-štajerskih 352 šol. Tem se pridružijo še po 2 slovenski šoli v okrajih Arvež in Cmurek. Na 50 šolah je pouk dvojezičen, na 107 je nemški jezik učni predmet in 9 šol je nemških. Na vsem slovenskem Štajerskem torej ni niti jedne šole, na kateri bi se ne poučevalo v nemščini, sicer res večkrat z manj ali nepovoljnim vspehom.
Na večini šol se poučuje v tem predmetu mnogo preveč mehanično, kajti navadno se le teoretično prevaja iz jednega jezika v drugega in se pri tem mnogo premalo praktično uporablja pridobljeno znanje besedno in jezikovno.
Računski pouk se opravlja v obče dobro in kaže po volj ne vspelie; istotako je učni vspeh v realijah, v risanji in geometričnem o b 1 i k o s 1 o v j i povoljen, v pisanji in petji prav povoljen.
Telovadba je v mestnih, tržnih in večjih vaških šolah prav povoljna, sicer zadostna, na malo šolali nezadostna.
Vspeh v ženskih ročnih delih bil je povoljen. Zavodov za otroke v starosti, v kateri še niso dolžni hoditi v šolo, je bilo: 14 otroških oskrbovalnic z 485 dečki in 620 deklicami, skupaj s 1105 gojenci, in 31 otroških vrtov z 651 dečki in 703 deklicami, skupaj s 1354 otroci.
Nadaljevalnih šol bilo je 22 obrtnih s 1644 učenci in 17 kmetijskih s 432 učenci in 23 učenkami.
Podpor za obrtne nadaljevalne šole dovolil je deželni odbor za 1882: mestni de-
kliški nadaljevalni šoli v Celji 50 gld., gospodinjski šoli v Gradci 300 gld.; gospodinjski šoli v Mariboru 500 gld.
Obrtnim nadaljevalnim šolani: Miirz-zuschlag 100 gld., Slovenska Bistrica 200 gld., Voitsberg 100 gld., Knittelfeld 200 gld., Celje (deški) 650 gld., Hartberg 100 gld., Radgona 150 gld., Nemški Lands-berg 50 gld., Ljubno 200 gld., Ptuj 150 gld., Judenburg 150 gld., Bruck (dekliški) 250 gld., Konjice 50 gld., Maribor 750 gld., Žalec 50 gld., skupaj 4000 gld.
Država podelila je podpore: obrtni nadaljevalni šoli za deklice v Brucku 350 gld., obrtnim nadaljevalnim šolam: Celje 600 gld., Nemški Landsberg 200 gld., Hartberg 250 gld., Judenburg 260 gld., Ljubno 350 gld. Maribor 1800 gld., Ptuj 300 gld., Radgona 350 gld., Voitsberg 300 gld., Slovenska Bistrica 300 gld.
Zavodi za nepolnočutne in zanemarjene otroke, dolžne o b i s k o-vati šolo, so bili: a) deželni zavod za gluhomutce; b) zasebni Odilin zavod za slepce v Gradci s 57 gojenci; c) deški vzgojevalni zavod društva „Grazer Scliutz-verein" v Waltendorfu s 67 gojenci; d) zavod sv. Jožefa v Rein-u z 11 deklicami.
Stroški za šolstvo:
1.	Plače, opravilne doklade in remu-neracije za pouk
v ročnih delili . 1,180.823 gld'. 29'/a kr.
2.	Službenostarostne
doklade . . . 120.530 „ 90 „
3.	Remuneracije za
preopravila . . 3.402 „ 36 „
4.	Remuneracije za pouk v veronauku . . . 32.983 „ 341/2 „
5.	Podpore . . 1.730 „ — „
6.	Dotacije za okr.
učit. knjižnice .	778 »90 „
7.	Stroški okrajnih
učit. zborovanj 4.112 „ 78 „
8.	Razni izdatki .	573 „ 57
Skupaj 1,344.835 gld. 15 kr.
v primeri s prejšnim letom za 51.368 gld. 50'/2 kr. več. Dodatek deželnega sklada deželnemu šolskemu skladu znašal je leta 1891.795.834 gld. 53 kr. Pokojnin, vdovskih penzij, vzgojnih priklad, sirotnin, odpravnin in mrtvaških kvartalov izplačalo se je 148.021 gld. 75 kr. (za 4799 gld. 13V2 kr. več, ko leta 1890/91).

V	V
Šolstvo na Kolumbije vi razstavi v Cikagu.
V ponosnem Čikagu v Ameriki otvorila se je letos 1. maja svetovna razstava. Ker je, kakor to pri svetovnih izložbah ne more biti drugače, tudi šolstvo dostojno zastopano, štejemo si v dolžnost, obvestiti naše bralce, koiikor mogoče, z natančnostmi dotičnega oddelka Kolnmbijeve razstave kakor tudi o izidu pedagogičnega kongresa, ki se, kakor smo že poročali, vrši zadnje dni tega meseca. Predno pa pričnemo poročati, nam je nekoliko spregovoriti o mestu samem, kjer se z razstavo slavi štiristoletnica odkritja Amerike.
Pred desetimi leti bi še ne bilo nobedne dvombe, da bi se bila razstava priredila v Novem Yorku. Nobedno drugo mesto v Ameriki bi se ne moglo meriti ž njim. Še sedaj, ko se je bil začel v zbornici razgovor, kje naj bode razstava, so Novoyorčani kar debelo gledali, da se o tem razpravlja. Niti misliti si niso mogli, da se bode kako drugo mesto poganjalo za razstavo. Ali oglasilo se je mesto Čikago na severno ameriškem zapadli, in reči moramo, da so jo postavo-dajalci Zjedinjenih držav prav dobro pogodili, ko so se odločili za to mesto. Ne le
da je Čikago največ obljubilo za razstavo, temveč ima tudi uprav ameriški značaj v toliki meri kakor nobedno drugo. To mesto tako rekoč še le nastaja kakor vse v Ameriki in se odlikuje z prav ameriško marljivostjo in hitrostjo.
Pred dvajsetimi leti je Čikago bilo mesto druge vrste. Ta čas je pa že prehitelo Boston, Baltimore, Cincinati, St. Louis in Filadelfijo, in če tako dalje pojde. prehiti, predno mine deset let, ponosni Novi York. V mnogih ozirih ga že sedaj prekaša.
Tako naglo še ni postalo nobedno mesto kakor Čikago. Pred šestdesetimi leti so tukaj, kjer je sedaj mesto, bile obširne, travnate, precej močvirne planjave. Se sedaj žive ljudje, ki so videli zidati prve hiše in se spominjajo, kako so lovili bivole po krajih, kjer je sedaj mesto, ki ima nad tisoč "ulic in skoro devetdeset tisoč hiš. Čikažani "se norčujejo, da je nekdo izmed njih prednikov zaspal na prazni planjavi, in ko se je prebudil, je pa že bil nad njim sezidan velik hotei. Ta prispodoba je pa vsekako umestna, ako pomislimo, kako naglo so se zidale hiše posebno po drugem velikem požaru.
Baš sedaj je v Čikagu važna doba. Mesto zgublja svoj prvotni bolj kmetski značaj in postaja veliko industrijsko in trgovsko središče. V nekaterih delili mesta vidiš še vedno lesene bajte, v drugih pa velikanske palače, kakoršnih bi tudi v največjih evropskih mestih zastonj iskal. Mesto ima najlepše parke in vile. V vsem se vidi, da mesto še ni dovršeno, temveč da še le nastaja in se razvija. Tudi prebivalstvo se v Čikagu še ni tako zlilo v nekako ameri-kansko-angleško pleme kakor drugod. V drugih delili mesta je pa prebivalstvo še precej ločeno po narodnostih. Tako imajo irske, nemške, češke, poljske itd. dele mesta. Vsaka narodnost ima svojo šolo. Izmej poldrugega milijona ljudij, jih je le 300.000, ki so se porodili v Ameriki. Štiri petine je pa priseljenih Evropcev, ki se pa tukaj čutijo popolnoma domačine in so se hitro navzeli tudi vseli ameriških navad. V Čikagu je več Amerikancev, ko ima prebivalcev Cinei-nati, toliko Nemcev kakor v Hamburgu, več Ircev ko v Dublinu. Mesto je zares prav Babilon. Po neki statistiki je v Čikagu 472.000 Nemcev, 302.000 ' Američanov, 222.000 Ircev, 59.000 Čehov, 57.000 Poljakov, 49.000 Švedov, 47.000 Norvežanov, 43.000 Angležev, 17.000 Francozov, 16.000 Škotov, 15.000 Kanadcev, 14.000 Italijanov, 14.000 Zamorcev, 13.000 Rusov, i 1.000 Dancev, 8000 Rumuncev, 7000 Holandcev, 5000 Madjarov, 4000 Švicarjev, 2000 Kitajcev in še nekaj drugih narodnostij.
Pridobivanje denarja je v Čikagu kakor sploh po Ameriki prva stvar. Prebivalstvo mesta se povekša vsako leto za kakih 100.000 prebivalcev, in vsi najdejo dela.
V Čikagu so poleg angleških tudi nemške, češke, poljske in druge šole. Ravno tako se v vsakem teh jezikov propoveduje po cerkvah. Vsaka narodnost ima svoje klube, društva, gledališča, časopise, da celo svoje bolnice in dobrodelne zavode. Časopisov izhaja kakih 600, mej temi 24 dnevnikov in 260 tednikov. Jedna polovica dnevnikov izhaja v angleščini, druga polovica pa v nemščini, češčini, poljščini, švedščini in norve-ščini. Tedniki pa izhajajo tudi v holandščini, danščini, italijanščini, francoščini, ruščini; da celo v hebrejščini izhaja jeden list.
Narodnih prepirov, kakor so v Avstriji, ne poznajo v Čikagu, vsaj sedaj ne; ali v prihodnje pa utegne postati drugače. Angleži so se začeli bati, da mesto zgubi svoj angleško-ameriški značaj, ker se vedno pri seljuje toliko tujcev. Dosedaj se je tukaj potujčevanje hitro vršilo. Otroci došlih Nem-
cev ali Cehov so se navadno že čutili Anglo-araeričane in niti materinščine dobro več uineli niso, vnuki so pa gotovo bili že popolno angleški govoreči Američani. Odkar so se osnovale ucangleške šole, izhajajo časopisi v raznih jezikih, se pa to raznarodovanje ne vrši več tako hitro. Posebno nekateri deli mesta dobivajo nemški značaj. S posebnim zakonom se je vpeljala občna šolska dolžnost in hkratu določilo, da se mora v vseh šolah poučevati angleščina. Proti temu zakonu se pa začenja upor pri neangleških prebivalcih. Nemce so nekoliko potolažili s tem, da so v mestne šole vpeljali nemščino kot neobvezni predmet, katere se uče tudi mnogi Ncncmci. Sedaj pa nekaj besed iz mladih dnij čikaškega mesta.
Zemlja, kjer sedaj stoji Čikago, je bila znana že v sedemnajstem stoletji. Tedaj so tjakaj prišli prvi francoski misijonarji spre-obračat Iudijane. Tedaj so prišla v Evropo prva poročila o silno rodovitnih pokrajinah ono stran kanadskih jezer, o velikih rekah, ki ondi teko in rudečekožcih ondi bivajočib. Omenjali so majhno reko Čikago, po kateri vozijo proti Mississipiju. V vsem osemnajstem stoletji so le nekateri evropski lovci zahajali v te kraje, ali še niso ustanovili nobednega sela v teh obširnih pokrajinah.
Leta 1804. je prišel v te kraje kanadski trgovec s kožuhovino John Kindie. Zgradil si je ob izlivu reke Čikago v Miehigansko jezero leseno hišo iti je dolgo trgoval z Indijanci, ki so mu ostali celo prijatelji o krvavih bojnah. John Kindie slavi se še sedaj kot utemeljitelj čikaškega mesta.
Tedaj so ti kraji bili še v oblasti Italijanov. Zjedinjene države še tukaj niso imele nobedne moči. Kupiti so morale od Indijanov nekoliko zemlje, da so napravili vojaško postajico v varstvo trgovcev s kožuhovino in vanjo postavili 70 mož. Ta postaja je bila le malo časa. Leta 1812. so jo napali Indijani in vse vojake pobili.
Po vojni, štiri leta pozneje, so zopet kupili od Indijancev precej zemlje ob Michi-ganskeai jezeru blizu reke čikago, obnovili prejšnjo vojaško trdnjavo. Obnovili so zopet vojaško postajo. Če tudi se je mnogo storilo za varstvo naseljencev, vendar nikdo ni maral iti tje. Leta 1825. je bilo le 24 belih ljudij razen vojakov tu naseljenih. Ker naselba ni vspevala, odpravili so tudi vojaško posadko.
Tedaj tukaj ni bilo po ogromnih pra-gozdih nobednih cest in potov. Leta 1830. so Zjedinjene države sklenile zgraditi kanal od Kanadskih jezer skozi reko Čikago in
Illinois k Mississipiju, (la bi mogli preskrbovati razstresene vojaške posadke v teli krajih. Pa še tedaj ni nikdo veroval v bodočnost čikaške naselbine, ki je tedaj štela kakih 300 ljudij, mej temi pa le polovico belih, drugi so bili Indijanci, Zamorci in mešanci. Vendar je tedaj državni komisar naselbino uredil, omejil, nezasedeni deli so se ponujali na prodaj po poldragem dolarji oralo. Pa še za to nizko ceno ni bilo kupcev.
Največ kriv temu, da se ljudje v tem kraji niso marali naseljevati, je bil strah pred Indijani, pred katerimi je bilo težko braniti naselbine. Leta 1883. so Zjedinjene države popolnoma zmagale Iudijane in jih razpršile. Nekatere so podvrgle. Sedaj je bila zagotovljena varnost v teh krajih. S tem letom se pa tudi prav za prav Cikago začenja, staro je torej 60 let.
(Dalje sledi.)

Slovstvo.
£To-vosti.
„SIovenska slovstvena čitanka za učiteljišča. Sestavil dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Cena 1 gld. 50 kr. Na Dunaji. V e. kr. zalogi šolskih knjig 1893".
O tej knjigi, ki nam je pred kratkim došla, objavimo v kratkem obširnejšo oceno.
„Barvaste crepinje. Zbirka po vesti j in pesmij. V prozi češki spisal J. Vrchlicky. Preložil J. Skalar. V Ljubljani, 1893. Založil in prodaja Janez Giontini".
To je naslov drobni knjižici mične vsebine slavnega češkega pisatelja, ki bode, v lepem Skalar-jevem prevodu slovenskemu občinstvu dobro došla. Mi jo priporočamo kar najtopleje. Cena 86 stranij 8° obsegajoči knjižici je 30 kr. po pošti 33 kr.

Društveni vestnik.
Iz Št. Jnrja v Slov. goricah. Po trikratnem razpisu zborovanja za Št. lenarsko učiteljsko društvo bilo nam je konečno 2. julija t. 1. nebo tako milo, da nas ni deževje zadrževalo, pa tudi nam nobedna nevihta nagajala. Zato pa je bila skupščina tudi tako mnogobrojna, da je presegala naše nade. — Divni grič Sv. Antona v Slov. goricah dovabil nas je skoraj polnoštevilno, izvzemši 3 ude, katere so gg. tovariši od sosednih šol: Sv. Andraža in Sv. Jurija na Sčavnici kot gostje popolnoma nadomestili. Z veseljem zabeležim pristop novega uda gospoda Streleca, naduč. od Sv. Andraža v Slov. goricah in predsednika učit. društva ptujske okolice. Radostni živio-klici naših društenikov doneli so mu v dobrodošel pozdrav.
Po odobrenem zapisniku zadnje seje objavi gosp. predsednik razne dopise, izmed katerih omenim samo vabilo „Štaj. učit. zaveze" k letošnjemu glavnemu zborovanju v Ptuj 13. dan septembra, in dopis učit. društva voitsberskega; to društvo je sestavilo spomenico podprto z dovolj tehtnimi vzroki vsled katerih se ukaz vis. dež. šolskega sveta, zadevajoč poučevanje slaboumnih in zaostalih učencev v posebnih oddelkih, ne da po vsem zvršiti.
Po dostavljenji dveh točk omenjeni spomenici se vsi navzoči strinjajo z okrožnico.
O 3. točki dnevnega reda: »Začetek šol v Ne-govi, pri Sv. Benediktu in Sv. Antonu v Slov. gor." razpravljal je znani šolski zgodovinar gosp. Strelec zanimivo snov na podlagi listin od tedanjih časov,
katerih je precejšno butaro seboj prinesel na ogled. Za temeljito razpravo žel je pa tudi od poslušalcev vrlo zahvalo.
O zadnji točki: »Poprava pismenih šolskih nalog" govoril je g. Pečovnik ter h koncu nasve-toval naj se rabijo od skupščine določena pri popravi nalog jednaka znamenja ne samo po vseh razredih jedne in iste šole, ampak veljavna naj bodo zavolj jednakega postopanja za celi naš šolski okraj. V dosego te svrlie naj bi se priredile za vsak posamezen razred ondotnih šol stenske tablice s temi znamenji. Ta predlog se sprejme, a poročevalcu se izreče zahvala za njegovo instinktivno pred-našanje.
Zborovanju sledil je zabavni del, mej katerim nas je vedrilo lepo petje pod vodstvom g. Strelec-a. Ko se je bližalo vroče poletno soince že zatonu, podajali smo si še le roke k slovesu, ter se po-zgubljali raz visokega hriba, kjer smo se ta dan za nekaj uric v istini znebili »zemeljskih nadlog".
Celjski okraj. »Učit. društvo za celjski in laški okraj". — Ker G. t. m. zavoljo slabega vremena ni bilo zborovanja, zborovalo bo društvo dne 13. j u 1 i j a t. 1. ob isti uri po istem dnevnem redu.
__Odbor.
Sv. Pavel, 4. julija 1893. (Vabilo.) »Savinjsko učiteljsko društvo" bode imelo 12. julija t. 1.
popoludne ob 4. uri svoje zborovanje pri Sadniku ob Savinjskem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Razgovor o konferenčnih vprašanjih posebno o Močnikovi in Lavterjevi raču-nici. 4. Nasveti. K obilni udeležbi vljudno vabi vse ude	odbor.
Iz Krškega. (Vabilo.) Letošnji občni z b or „Pedagogiškega društva" bode 19. julija t. 1. ob 3. uri popoludne na vrtu gosp. Gregoriča v Krškem. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanji. 2. Pregled letnega računa in volitev pregledovalcev računov. 3. Volitev odbora. 4. Določitev letnine. 5. Nasveti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
-©se
Dopisi in druge vesti.
Iz brežiškega okraja. „Kedor ima šolo, t i s t e g a j e bodočnost!" Resničnost teh besed, ki sicer niso nove, upoznavajo vedno bolje in bolje vse stranke raznih taborov. A malokdo uvideva, da se za boljšo bodočnost človeštva bori in žrtvuje — učiteljstvo. Izobražencem in našim šolskim oblast-vam ne odrekamo tega, kajti tu pa tam pokazale so že šolska oMastva, odlikujoč kakega učitelja s priznalnim ali pohvalnim pismom, ali celo s svetinjo ali križcem, da cenijo težek učiteljski stan, ter zasluge učiteljev. Ali poglejmo, kako je zadovoljno prosto ljudstvo s šolo in z učiteljstvom! Nad dvajset let bori se že sedanja šola za svoj obstanek in boljši ugled, in koliko ima privržencev mej narodom? Bore malo je takih šolskih krajev, kjer bi imeli prijatelji šole in učiteljstva večino. Vendar tako srečen kraj so Kapele v našem okraji, in s popolnim zadovoljstvom in zadoščenjem objavimo torej redek dogodek, ki se je vršil v tej občini, oziroma šolskem kraji, dne 4. junija t. 1. Velika občina Kapele, ki združuje sedem vasij, imenovala je namreč svojega učitelja, g. Franceta Kramerja svojim častnim občanom ter mu ta dan slovesno izročila „diplomo častnega občanstva".
Meseca maja t. 1. dovršil je g. Kramer trideseto leto svojega učiteljevanja v Kapelah. Občinski za-stop uporabil je to redko priložnost ter sklenol, imenovati g. lvramerja v znak hvaležnosti ter visokega spoštovanja zaradi njegovih neprecenljivih zaslug, katere si je stekel v teku tridesetih let, poučujoč vedno sam na leto čez tristo otrok, — častnim občanom. Hoteli pa so mu izročiti častno diplomo slovesno. Zato so okrasili šolsko poslopje z zelenjem in venci, pogrnili v šolskej sobi mizo za 70 oseb ter povabili k tej slovesnosti gg. učitelje iz celega okraja in gospodo iz Brežic,
Ko so gostje mize obsedli, oglasil se je župan g. Miha Šmalčič. V lepem govoru pojasnil je pomen sestanka, naznanil sklep občinskega odbora ter izročil gospodu slavljencu diplomo častnega občanstva, katero smo obesili na steno nad slavljenčevo glavo. Na to povzel je besedo občinski svetovalec g. Jože Zmave. V gladkem govoru opisal nam je, kakoršno je bilo življenje pri Kapelah nekedaj in kakoršno je sedaj; v kakšnih razmerah deloval je g. Kramer ves ta čas, t. j. skozi 30 let za blagor
lvapelčanov. To je bil slavnostni govor, v katerem se je razodevalo veliko navdušenje in spoštovanje za g. Iframerja in učiteljski stan sploh. Sedel sem tako, da sem bil od govornika obrnen. Ko pa je že nekoliko stavkov izgovoril, moral sem se obrniti, da sem mu bil z oči v oči, kajti čudil sem se, kako more domačin Kapelčan, ki je pohajal le kapelsko šolo, tako izbrano govoriti. Vso čast torej mladima govornikoma, gg. Smalčiču in Zmaveu; vso čast pa tudi tistemu, ki ju je učil slovenske besede sestavljati. Takoj za gosp. Zmaveem pa je nastopil nek učenec ter je v vezanej besedi v imenu šolske mladine častital gosp. slavljencu. Ko je končal svojo častitko z besedami: „B,g živi Vas! Bog živi, živi, živi Vas!" bili smo vsi navzoči solznih očij. Pevci brežiške čitalnice zapeli so na to pod vodstvom učitelja g. Zupana, pesem : ,,Slava mu!"
Po tej pesmi vstal je gosp. Kramer ter izpre-govoril blizu te-le besede: »Slavni občinski odbor lcapelski! Visokočastita družba! Čast, katero mi je ravnokar skazal slavni občinski zastop Kapelski v navzočnosti tako izbrane gospode, iznenadilo me je neizrečeno; kajti nisem je v svojej skromnosti pričakoval, pa izvedel o njej sem tudi že prepozno, da bi mi bilo mogoče, za njo dostojno pripraviti se. Ne pričakujte torej od mene kakih vznesenih besedij v zalivalo za skazano mi čast, saj me vidite, da sem ginen do solz. Gospoda govornika, Šmalčič in Žmavc, omenjala sta mojih zaslug, katere sem si stekel; rekla sta, v šoli ter z dobrimi sveti, katere sem dajal v raznih zadevah odraslim ljudem. Vsak delavec svojo delo hvali, istotako vsak umetnik svoje umotvore, a jaz, Bog mi je priča, še na kaj takega nisem mislil; kajti iz veselja izvolil sem si učiteljski stan ter tudi z veseljem izpolnjujem svoje dolžnosti. Ako pa sem storil morebiti tu in tam kaj več, nego mi veleva moj stan, tedaj pa sem storil to, verujte mi, iz ljubezni do Vas, ljubi moji Kapelčani; kajti mej Varni čutim se domačina. Za izkazano mi čast, katera ne časti samo mene, ampak tudi moj stan, izrekam Vam prisrčno zahvalo, ter Vam obljubujem, da hočem delovati še naprej za blagor mladine in sploh svojih sovaščanov, kolikor mi bodo moje moči dopuščale, dokler mi bo mozeg zdrav. Hvala Vam! Bog živi Vas, moji ljubi, vrli Kapelčani!! Živio, — pesem.
Po kratkem presledku vstal je g. Jože Agrež, solieitator v Brežicah, ter nam kot najstarejši učenec slavljenčev podal črtice iz življenja slavljenče-vega. Iz teh povzamemo, da je gosp. Kramer rojen v Vitanji celjskega okraja. Studoval je v Celji. To prebitih skušnjah služboval je dve leti v Rogatci, 1'/» leta na Planini, leta 1863. meseca maja pa se je preselil h Kapelam. Iz njegove šole šlo je mnogo učencev v višje in visoke šole, tako da imenuje danes, več učiteljev, uradnikov i. dr. g. Kramerja svojega nekedanjega učitelja. Vsi ti poslali so slav-Ijencu častitke, katerih je bila takšna kopica, da jih ni bilo možno vseh pregledati. Gg. učitelja, Jože (Lembah) in Miha (Maribor) in Cizl, poslala pa sta mu veliko doprsno sliko, posneto po fotografiji slav-ljenčevi. Gosp. Agrež izrekel je h koncu svojega govora zahvalo g. Kramerju v imenu nekedanjili in sedanjih njegovih učencev za vse dobrote. Zivio! — pesem: Lovska (g. Kramer je spreten lovec).
Nadaljni govornik, moramo reči „elite-govornik" bil je g. Stanič, biležniški koncipient v Brežicah. Čestitujoč g. slavljencu, govoril je na podlagi knjige „Srce". Govoril je s takšno milobo in s takšnim sočutjem, da bi človek mislil, da je ravno on tisti oče, ki je obiskal se svojim sinčkom nekedanjega svojega učitelja. Navzočemu učiteljstvu prijale so njegove besede, kakor hladna senca prija vročemu licu in g. slavljenca ganile so do ihtenja. V gospodu koncipijentu pa smo spoznali velikega zagovornika in spoštovalca učiteljstva. Na tem mestu Vas zagotovim, g. Stanič, da, če bi nam tudi vse, kar se je godilo pri tej slavnosti, prišlo iz spomina, Vaših pri tej priložnosti izgovorjenih besed ne bodemo pozabili. Vi imate bistro oko in za stvar, ki sočutje zasluži, sočutno srce. Zivio! — pesem.
Ker so besede g. Staniča veljale ne le g. slavljencu, temveč učiteljstvu sploh, zato se je gosp. govorniku za krasne njegove besede zahvalil v imenu slavljenca in učiteljstva pisatelj teh vrst — povdar-jajoč, da „za blaginjo ljudstva delovati, je naša bandera, pod katero smo prisegli, in pod katero hočemo stati trdno kakor skala; kajti smo domačini, domače krvi, za narod živimo, za narod smo mi!" Zivio! — pesem.
Po kratkem odmoru vstane g. nadučitelj Kokot iz Pišec ter častita g. Kramarju k zasluženemu odlikovanju v imenu učiteljstva. Gosp. govornik, star prijatelj slavljenčev, spominjal se je preteklosti svoje in slavljenčeve. Kazal nam je v duhu trnjeva pota, katera sta hodila z gosp. slavljencem in katera še hodita, oziroma še hodi učiteljstvo sploh, ter tako dokazal, da je slavni obč, zastop kapelski podal gosp. Kramerju to, kar. je v istim zaslužil. Čestital mu je tudi k vspehom, za katere se marsikateri sodrag zastonj trudi ter zagotovil ga, da se njegovega odlikovanja prav iz srca veseli vse učiteljstvo, v imenu katerega mu kliče: „Še na mnoga leta!" Zivio! — pesem.
Razven navedenih govornikov napivali so še slavljencu: gosp. učitelj Zupan iz Brežic v imenu čitalnice brežiške, ozir. pevskega zbora; g. Šetinc, odvetniški koncipient, pozdravlja g. slavljenca, kot vzglednega gospodarja ; g. Sorčič, trgovec v Kapelah čestita svojemu dobremu sosedu. 'Napivali so še'■ g. nadučitelj Skubic iz liizeljskega č. g. župniku Repiču, kot dobremu pospeševatelju šolskih interesov; g. nadučitelj Rakuša' iz Dobove gosp. županu Šmalčiču, kateri je bil provzročitelj slavnosti in njen najskrbnejši reditelj; g. obč. svetovalec Zmavc gg. župniku Repiču, učitelju Kramerju in obč. županu Šmalčiču, kot voditeljem in glavnim oskrbnikom vseli zadev v Kapelah. Bilo je pa še več drugih napitnic, ki so veljale navzočnikom in nenav-zočnikom.
Da se je ta slavnost priredila, moramo zahvaliti, kakor sem že rekel, g. župana in sploh slavni obč. odbor; da se je pa tako sijajno zvršila, pa gre še posebna zahvala, razven imenovanim, gg. Josipu Agrež, Mihaelu Janežiču iz Zupelevec in še drugim, katerih imena pa mi niso znana, ki so podjetje gmotno podpirali.
Ako sem pri tem poročilu koga prezrl, naj mi blagovoli prizanesti; kajti nisem si delal beležk, ampak zapisal sem to, kar mi je ostalo v spominu.
Tebi, dragi France, pa želimo, da bi še mnoga mnoga leta v sredi Svojih ljubih Kapelčanov prav zadovoljno živel kakor si do sedaj. Trideset let je let lepo število; dal Bog, da bi jih vsaj petdeset bilo!!*)	__F. R.
(Štajerska učiteljska zveza) bode imela svoje letošnje zborovanje 13. in 14. septembra v Ptuji. Pri glavnem zborovanji 1-1. septembra ob devetih dopoludan razpravljalo se bode a) o uve-denji konkretualstatusa. — Poročevalec KI. Proll, nadučitelj v Gleisdorfu, b) o zgodovini ptujskega mesta. — Poročevalec II. Tschanet, gimn. ravnatelj v Ptuji. cj O zastopstvu ljudskošolskega učiteljstva v e. kr. dež. šolsk. svetu. — 13. septembra popoldan odločen je sejam odbora in delegacij, večer pa skupni zabavi
(O k r aj n a učiteljska k o n f e r e n c ij a) za. Krški šol. okraj bode 19. julija 1893 dopoludne v šoli v Krškem. Dnevni red obsega razen običajnih točk še: 1. Podrobni učni načrti za slovnico, pravopis iu spisje. 2. Zaznamek knjig, ki so primerne za šolarsko knjižnico. 3. Tiskovne in stvarne napake v učnih knjigah in berilih. 4. Ženska ročna dela po ljudski šoli; poroč. gdč. Frančiška Šmitik. 5. Pokončna pisava v ljudski šoli; poroča gosji. Fl. Rozman.
*) Temu se iz vsega srca pridružimo tudi mi, ki g. slavljenca poznamo po izbornem njegovem de,-lovanji iu po lepem njegovem značaji ter ga visoko-spoštujemo. Ad multos annos!	Uredn.
(U rn r 1) je 7. t, m. predpoludne v Orrnoži ta-mošnji učitelj gospod Ivan Jurša po kratkej bolezni. Slovesen pogreb je bil včeraj popoldan. Pokojnik zapustil je vdovo in jednega otroka, N. v m. p.!
Raznoternosti.
[Slovaška gimnazija.] Leta 1870je mad-jarsko nasilstvo zaprlo srednje" šole. „Narodnie No-viny" so priobčile pred kratkim vseobčni oklic, s katerim pozivajo slovaško domorodce na pobiranje doneskov v skupnem z nesku 35.000 gld. — 65.000gld. je že nabranih, treba le še manjkajočih 35.000 gld., da se dopolni za otvoritev gimnazije potrebna vsota 10J.000 gl. Dragim bratom našim želimo, da bi se to plemenito podjetje oblagodarilo z najboljšim vspeliom.	R. K.
[Deželni šolski svet kraljestva Češke g a] je sklenil predložiti prošnje šolskih vodstev za uvedenje uradnega dopošiljanja mesečne plače učiteljstva po pošti v odobrenje naučnemu miui-sterstvu.	R, K.
[Češka „M a t i c a š k o 1 s k a"] je v času svojega obstanka t. j. od 5. prosinca 1880. do konca 1. 1892, torej v svojem 121etnem delovanji ustanovila: dve višji gimnaziji, katerih je jedno država vsprejela v svojo upravo, 49 ljudskih šol, 43 otroških vrtcev in oskrbovališč, torej skupaj 94 šol v 63 občinah s češko manjšino. V letošnjem letu vzdržuje Matica školske: jedno višjo gimnazijo z 10 razredi, 36 občnih ljudskih šol z 80 razr., 35 otroških vrtcev z 44 oddelki, dava podporo za stavbo novih šol ter podpira denarno še 23 drugih šol. V času svojega obstanka je imela 2,040.705 gld. 93 kr. dohodkov, a 1,775.166 gld. 13 kr. troškov, koncem minolega leta torej prebitka 265.539 gl. Matica češka je postala mogočni in nepremagljivi jez proti navalom nemškega nasilstva. S pomočjo Matice češke se češki živelj v občinah z nemško večino ne samo ne varuje germani-zacije, temveč se jači in širi ž njim tudi narodna zavest, kar se je povodom ljudskega štetja v letu 1890. tako sijajno pokazalo.	R. K.
[Učitelji in učiteljice.] Po najnovejših podatkih učitelj nje: v Avstriji: 14.809 učiteljic in 41.120 učiteljev.; v Italiji: 46.887 učiteljic in 32.908 j
Razpis n
KTTT Razpis učitelj škili služeb.
V krškem šolskem okraji je popolniti sledeči učni mesti:
1.	Stalno ali začasno drugo učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Veliki dolini z letno plačo 450 gld.
2.	Začasno učno mesto za novo ustanovljeni začasni paralelni razred na trirazredni ljudski šoli v Št. Rupertu.
Prošnje za te službe naj se predpisanim potom semkaj vlagajo do I. avgusta 1893. C. k r. okr. šol. svet v Krškem, 4. julija 1893.
Predsednik,
učiteljev; na Francoskem: 67.0i5 učiteljic in 85.586 učiteljev; na Augležkem: 123.995 učiteljic in 47,836 učiteljev; v Sev. Ameriki 154.365 učiteljic in 73.335 učiteljev.
[Dunajski učitelji potujejo v Ameriko.] Dunajsko učiteljsko pevsko društvo „Schubert-bund" sklenilo je podati se k svetovni razstavi v čigago ter so dotični dogovori z Američani že končani.
[Nezaslišano!] V Prusiji nista hotela dva učitelja povodom svojega umirovljenja sprejeti državnega odlikovanja z redi. Povišanje plače oziroma upokojnine bi bila najbrže sprejela.
Listnica.
J. F. vLj.: Radi sprejmemo. Prosimo, le vpo-šljite. — J. K. v R.: Prejeli, toda ne še prečitali. Hvala lepa. Le večkrat kaj. — J. F. v G.: Zmanjkalo prostora. Sploh pa menimo, da ostane bolje nenatisneno. Pošljite raje kaj druzega. Saj sučete dovolj spretno svoje pero in Vas torej z veseljem pozdravljamo med svojimi sotrudniki.
Resna ponudba.
Nadučitelj mešane dvorazrednice, III. plačilnega razreda, oddaljene jedno uro od železniške postaje želi menjati s tovarišem istega plačilnega razreda. Šolsko poslopje je novo, stanovanje je lepo z dvema sobama (tlil obeh merijo 61»t2), kuhinjo, shrambo, perilno kuhinjo s kotlom in z dvema velikima obokanima kletima. Pri šoli je dano nadučitelju v užitek brezplačno jeden oral 365 □sežnjev. zemljišča. Pol orala odpade na šolski vrt a ostalo na sadu-nosnik. Krajni šolski svet oskrbuje za ves vrt potreben gnoj in vse orodje od samokolnice do noža. Nadučitelj je tajnik kraj. šol. sveta z letno nagrado 48 gld. in lahko prevzame tudi šolsko snaženje in kurjavo z letno nagrado 56 gld. Tekom jednega leta mu bode orgljarska služba in tajništvo pri občini na ponudbo. Šolske razmere so ugodne, a vendar se želi menjati iz posebnih ozirov. Resne ponudbe naj se blagovolijo poslati na: „Kollarova in Gunduličeva slav nos t" poste restante Celje do 31. julija t. 1. Ta naslov je vinkulovan t. j. pisma dobi pri poštnem uradu le pisatelj te ponudbe. V ponudbah se naj stanovanje, vrt, šola, razmere in mogoči postranski dohodki do dobra [ opišejo.	x
atečajev.
št. 349. Podučiteljsko mesto.
Na mešani trirazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda na Vel k i (pri Marija Snežni) umestiti je takoj podučiteljsko mesto definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci ali prosilke za to mesto, z katerim je združen brezplačni užitek stanovanja (jedna soba), naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom najpozneje do 15. avgusta t. I. pri krajnem šolsk. svetu na Velki, pošta Cmurek.
Okr. šolski svet v Cm u reku, 28. junija 1893.
Predsednik.
st-380-	Natečaj.
V politiškem okraji Slovenjograškem l>oile s pričetkom zimskega tečaja umestiti ta-le učna mesta defiuitivno eventuelno provizorično:
1.	Na novoustanovljeni jeduorazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda v 1' a m e č a h pri Slo-venjemgradci učiteljsko mesto s prostim stanovanjem v novem šolskem poslopji;
2.	Na _ štirirazredni ljudski šoli III. plačilnega razreda v Šoštanj i jedno podučiteljsko mesto s prostim stanovanjem;
8. Na dvorazredni ljudski šoli IV. plač. razreda v Skalah podučiteljsko mesto s prostim stanovanjem v novem šolsk. poslopji.
Prosilci naj vložijo svoje redno podprte, z zrelostnim spričevalom, s prifcevalom učne vsposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva, z ozirom na učiteljsko mesto v Pamečah tudi z dokazom vsposobljenosti za subsidiarično poučevanje v katol. veronauku opremljene prošnje predpisanim potom do 28. julija t. I. pri dotičnem krajnem šolsk. svetu.
Pri oddaji učit. službe v Pamečah bode se na orglanja vešče prositelje posebno oziralo. Provizorično nameščen podučitelj v Skalah lahko dobi 30 gld. osobne doklade, dokler bode svojo službo dovoljno opravljal. Znanje slovenskega jezika je pri vseh mestih potrebno.
Okr. šol. svet Slovenjigradeo, 28. junija 1803.
Predsednik: Finetti s. r.
št. si«. Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Polji umestiti je novo ustanovljeno podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu in užitkom prostega stanovanja (jedna soba v šolskem poslopji) deiiinitivno eventuelno provizorično.
Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom, eventuelno tudi s spričevalom učne vsposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnieo) itd,, potom predstojnega okr. sveta do 15. avgusta pri krajnem šolskem svetu v Polji, pošta Podčetrtek.
Okr. šolski svet v Kozjem, 8. julija 1893.
Predsednik Arailza s. r.
št. 397. Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Je der t i nad Laški m umestiti je podučiteljsko mesto z dohodki po III. plačilnem razredu in užitkom prostega stanovanja (jedna soba v novem šolskem poslopji) defiuitivno eventuelno provizorično.
Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom, eventuelno tudi s spričevalom učne vsposobljenosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnieo) itd., potom predstojnega okrajn. šolsk. sveta do 20. avgusta pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Jederti pošta Laški trg.
Okr. šolski svet Laški, 0. julija 1893.
Predsednik: Wagner s. r.
k. š. s".	Natječaj.
U svom kotaru imaju se popuniti sliedeca učiteljska rnjegta.
1.	Mjesto učiteljice odnosno učitelja III. pla-čilnog reda na mješovitoj dvorazrednici u II r u š i c i sa slovenskim učevnim jezikom.
2.	Mjesta učiteljicah III. plačilnog reda mješo-vitih dvorazrednicah u Klani s hrvatskim učevnim jezikom.
3.	Mjesto podučiteljice na dvorazrednoj ženskoj učiotii u Kastvu i mjesto podučiteljice na troraz-rednoj mješovitoj učioni u Sv. Mateju s hrvatskim učevnim jezikom.
4.	Mjesto podučitelja na trorazrednici u Ii tika v c u s hrvatskim učevnim jezikom.
Plače i užitci skopčani s tirni službami razvidni su u pokrajinskih zakonih 3. novembra 1874 Z. Z. L. br. 30 odnosno 14. decembra 1888 Z. Z. L. br. 1 ex 1889.
Molitelji neka svoje pravilno obložene molbe-nice službenim putem u četirih tjeduah ovaino ulože. C. k r. k o t a r s k o š k o 1 s k o V i e č c V o 1 o s k o, 29. junija 1893.
Predsednik: Fabiani m. p.
*	Razpis.
Sledeče p o d u č i t e 1 j s k e si u ž b e je umestiti takoj detinitivno in sicer:
A.	v ormoškem šolskem o k r a j i:
a)	v Ormoži, III. plačilni razred, 60 gld. doklade za stanovanje;
b)	na Humu (Kulmberg) IV. plač. razr., prosta izba in drva;
c)	pri Sv. Lenartu, IV. plač. razr., prosta izba;
d)	pri Sv. Miklavži, IV. plač. raz., prosta izba;
e)	pri Sv. Tomaži, IV. plač. razred ;
f)	pri Sv. Bolfanku na Kogu, IV. plačilni razred, prosta izba.
B.	v ptujskem šolskem okraji:
a)	pri Sv. Andraži v Leskovci, IV. plač. razred;
b)	pri Sv. Barbari v Halozah, IV. plač. razred, prosta izba;
e)	pri Sv. Duhu v Halozah, III. plač. razr., prosta izba;
d) pri Sv. Janži na Dravskem polji, IV. plač. razr., prosta izba;
ej pri Sv. Lovrenci na Dravskem polji; IV. plač. razred, prosta izba;
f)	pri Sv. Marku, IV. plač. razr.. prosta izba;
g)	v Stopercah, IV. plač. razr., prosta izba;
hj v Cirkovcah, IV. plač. razr,, prosta izba.
Prosilci in prosilke naj vložijo svoje redno podprte, zlasti z zrelostnim, oziroma s spričevalom učne vsposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje, in sicer ako še niso v službi, naravnost, sicer pa potom predstojnega okrajnega šolskega sveta najpozneje do 20. julija 1893 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okr. šolski svet Ormož — P tuj, 12. jun. 1893. 2-2	Predsednik: Sclierer s. r.
Vsebina. I. Poziv! — II. Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli. (I.) (L. Lavtar.) — III. Skrb za ljudsko šolo v goriškem deželnem zboru. (Po „Soči".) — IV. 1'edagogiški razgled. (Štajersko ljudsko šolstvo leta 1891/92.) — V. Šolstvo na Kolumbijevi razstavi v Čikagu. — VI. Slovstvo. (Novosti.) — VII. Društveni vestnik. — VIII. Dopisi in druge vesti. Raznoternosti. — Listnica, — Resna ponudba. — IX. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza'i	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepcc.)