ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) >>KONKURENČNQST,5JPX¥^1I^A09^-?W?^ 'irr M os i LEG JAVNEGA F O C B 1. A S T! L A JAVNA AGENCIJA 2A H-i2^SKQvALN0 DLJAVNO: I I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega 1. Naziv težišča v okviru CRP: -PIÖJ li-iÜGLiKE oLüvEi Prejeto: ^ U "U:;" OkJ^ Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega ra ifr;a zadeye;: a V;£dnc::t: 2. Šifra projekta: Mr Vt-0350 3. Naslov projekta: Ohranjanje kakovosti vodnih virov v gozdnem prostoru 3. Naslov projekta 3.1 ■ Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: vodni viri, kakovost, gozdni prostor 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: water aquifiers, quality, forest landscape Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 8 5. "^azvv nosilne raziskovalne organizacije: 0404 - Gozdarski inštitut Slovenije 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): 6. Sofinancer/sofmancerji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 22592 f dr. Urša Vilhar Datum: 25.9.2008 Podpis vodje projekta: dr. Urša Vilhar / Podpis in žig izvajalca: v.d. direktorja dr. Tomislav Levanič Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 8 IL Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? a) v celoti 3 b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. Glede na zmanjšanje odobrenih sredstev na 75 % predlagane vrednosti projekta ni bilo mogoče izvesti vseh predvidenih meritev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? Zl a) da .j^:' El b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 8 ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 8 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 3 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; ^ d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 3 e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: 3 a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; 3 e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; 3 h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civihie uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 8 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?___^—_— Poglobljeno poznavanje vpliva gozda in gozdnogospodarskih ukrepov na hidrološki režim vodozbimega območja, izhajajoče iz neposrednih meritev na raziskovalnih objektih. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?------ Priporočila za gozdarsko prakso pri gospodarjenju z gozdovi s poudarjeno hidrološko funkcijo. 3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; 3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; ^ d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Zavod za gozdove Slovenije; Fakuheta za gradbeništvo, Katedra za splošno hidrotehniko; Inštitutu za vode RS; Biotehniška fakulteta. Oddelek za biologijo; GG Maribor; Bom d.o.o.; PUH d.o.o.; COST akcija FP0601 z naslovom "Forest management and the water cycle - FORMAN"; Projektni partnerji BIOMURA LIFE06NAT/SLO/00006 z naslovom "VARSTVO BIODIVERZITETE REKE MURE V SLOVENIJI"; Projektni partnerji CRP "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013) "Raziskave populacijsko genetskih in rastiščnih značilnosti avtohtonega črnega topola (Populus nigra L.) na obrežnih in poplavnih območjih in smernice za njihovo ohranitev"; ..._ 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključih študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 8 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami._ 13 BOKU, Dunaj, Avstrija (prof. dr. K. Katzensteiner, prof. dr. G. Glatzel); Dresden Technische Universität, Nemčija (Prof. Dr. F. Makeschin), Institute for Soil Science and Site Ecology; Alterra, Nizozemska (dr. W. de Vries); Working Group on Effects (WGE, CLTRAP, dr. J. P. Hettelingh (on behalf of CE) Bundesamt und Forschungszentrum für Wald (BFW) - Institut für Waldökologie und Boden, Dunaj, Avstrija (dr. M. English, dr. E. Leitgeb, dr. F. Mutsch) Šumarski Institut Jastrebarsko, mag. N. Potočić, dr. B. Vrbek, mag. I. Seletković, dr. I. Pilas; Forest Soil Expert Panel (ICP Forest); Foliar Expert Panel (ICP Forest); Expert Panel on meteorology and phenology (ICP Forest); Dept. Forest Ecology, University of Helsinki, Finska (dr. M. Starr); INRA, Recherches Forestieres Mediterraneennes, Avignon, Francija (dr. Hendrik Davi); CREAF (Centre de Recerca Ecologica i Aplicacions Forestals), Universität Autönoma de Barcelona, Catalonia, Španija (prof. dr. Carlos Gracia); Skogsstyrelsen (Swedish National Board of Forestry), Švedska (dr. Karin von Arnold);... 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? Skupne prijave projektov, bodisi raziskovalnih, bodisi drugih vrst projektov, skupne objave v znanstvenih in strokovnih revijah, skupna organizacija znanstvenih in strokovnih srečanj,... 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani :http:/www. izum. si/ Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 8 6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:______—^—_ V okviru projekta je potekalo povezovanje z mednarodnimi aktivnostmi in projektnimi nalogami: Bilateralni avstrijsko-slovenski projekt »Forest & Water«, Interreg IIIA, EU Neighbourhood programe) z izdanim zbornikom v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku (v bibliografiji); COST akcija FP0601 z naslovom "Forest management and the water cycle - FORMAN"; Sodelovanje v prijavi projekta za 7 Okvirni program EU: "Sustainable Forest Management in Response to Regonal Climate Change Impacts - ClimaFor" (FP7 - ENV - 2008 - 1), prijava oddana 25.2.2008; Sodelovanje pri projektu BIOMURA LIFE06NAT/SLO/00006 z naslovom "VARSTVO BIODIVERZITETE REKE MURE V SLOVENIJI"; Sodelovanje pri projektu CRP "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013) "Raziskave populacijsko genetskih in rastiščnih značilnosti avtohtonega črnega topola (Populus nigra L.) na obrežnih in poplavnih območjih in smernice za njihovo ohranitev". Organizacija ekskurzije z namenom ogleda predlaganih vodotokov Lukanjski potok m Javorski potok ter izbora mest za postavitev merilnih naprav za merjenje hitrosti in koHčine pretoka vode. Udeleženci so bili sodelavci na Zavodu za gozdove, na Fakulteti za gradbeništvo, Katedri za splošno hidrotehniko ter na Gozdarskem inštitutu._ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 8 od 8 Priloga 1 VSEBINSKO POROČILO O REALIZACIJI PREDLOŽENEGA PROGRAMSKEGA DELA Ohranjanje kakovosti vodnih virov v gozdnem prostoru Pripravila: Urša Vilhar S sodelavci: Primož Simončič, Mihej Urbančič, Lado Kutnar, Milan Kobal, Daniei Žlindra, Tinea Brišnik, Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Iztok Sinjur Ljubljana, september 2008 Kazalo vsebine UVOD...........................................................................................................^ GOZDNA HIDROLOGIJA............................................................................................................3 GOZD JE NARAVNI FILTER......................................................................................................4 VPLIV GOZDNOGOSPODARSKIH UKREPOV NA KAKOVOST PITNE VODE..................6 PRIPOROČENE ZGRADBE SESTOJEV ZA GOZDOVE S POUDARJENO HIDROLOŠKO FUNKCIJO..........................................................................................................^ USMERITVE ZA KREPITEV HIDROLOŠKE FUNKCIJE.......................................................10 PREGLED IN ANALIZA ZAKONODAJE, KI UREJA GOSPODARJENJE Z VODAMI IN GOZDOVI..........................................................................................................12 PROUČEVANJE VPLIVA GOSPODARJENJA Z GOZDOM NA KOLIČINE IN KAKOVOST VODNIH VIROV: IN-SITU MERITVE V VODOZBIRNEM OBMOČJU OPLOTNICE NA POHORJU...........................................................................19 METODE...................................................................................................................................... TALNE RAZMERE.......................................................................................^^ VEGETACIJSKE INFLORISTIČNE ZNAČILNOSTI......................................................23 MERITVE KOLIČINE VODOTOKOV.............................................................................24 VZORČENJA IN MERITVE KAKOVOSTI VODOTOKOV..............................................24 MIKROKLIMATSKE RAZMERE.................................................................25 REZULTATI.................................................................................................................................26 TALNE RAZMERE............................................................................................................26 VEGETACIJSKE IN FLORISTIČNE ZNAČILNOSTI......................................................29 MERITVE KOLIČINE VODOTOKOV.............................................................................31 VZORČENJA IN MERITVE KAKOVOSTI VODOTOKOV..............................................31 MIKROKLIMATSKE RAZMERE......................................................................................33 VIRI ........................................................................................................................................^^ Uvod Z vidika trajnostnega razvoja gozdarstva ter varovanja virov pitne vode v spremenljivem podnebju postaja pomen hidrološke funkcije mnogonamenskih gozdov vse večji. Voda v gozdu je del gozdnega ekosistema in celovito gospodarjenje z vodo je celovitega in trajnostnega gospodarjenja z gozdom (ANKO 1994). Slabšanje kakovosti površinskih voda in podtalnice so znaki, ki kažejo na pomanjkljivosti pri upravljanju z vodnimi viri ter našem odnosu do tega naravnega vira. V Nacionalnem programu varstva okolja (Nacionalni program varstva okolja 1999) najdemo podatek, daje kar 29 % površinskih vodotokov prekomerno onesnaženih (v 3. in 4. razredu), pri čemer se onesnaževanje širi v povirja rek. V zadnjem času se kljub velikim zalogam podtalnice zaradi številnih škodljivih vplivov v območjih napajanja vodonosnikov kakovost vode hitro slabša. Zato zajetja in viri manjše izdatnosti predstavljajo v primeru velikih naravnih nesreč, ko so možne poškodbe večjih vodovodnih sistemov ali pa v primeru onesnaženja podzemne vode, ki priteka v zajetja za dalj časa, dodatno možnost za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (MENCEJ 1994). Po strokovni oceni znaša v Sloveniji celotna letna poraba, preračunana na prebivalca (osebna, komunalna, kmetijska in druga gospodarska) okoli 600 m^ to je 600.000 1. Od celotne porabe pitne vode je v Sloveniji 54 % črpamo iz podtalnice, 3 % iz površinskih vodnih virov z ustreznim čiščenjem in kar 43 % zajemamo iz izvirov aii studencev (LAH 1998). Slednji predstavljajo zajetja in vire manjše izdatnosti, ki jih najdemo skoraj povsod po Sloveniji in oskrbujejo večino lokalnih vodovodov. Ta zajetja in vodni viri so pomembni za oskrbo ljudi in živine z zdravo pitno vodo, saj je oskrba iz večjih vodovodnih sistemov nemogoča ali pa bi bila zelo draga. Njihovo vodozbirno območje praviloma pokriva gozd in so večinoma manj izpostavljeni onesnaževanju s površine kot vodni viri, ki oskrbujejo s pitno vodo večje vodovodne sisteme (vodnjaki in drenaže v prodnih vodonosnikih blizu površine, zajeti kraški izviri, itd). Gozdna hidrologija Strah pred napredujočimi erozijskimi pojavi ter hudimi poplavami zaradi uničenja naravnih gozdov v Švici je že v 14. stoletju prispeval k prepovedi sečnje v gozdovih na izpostavljenih mestih (MCCULLOCH / ROBINSON 1993). V letu 1882 so bile na območju Alp v šestih tednih kar dvakrat katastrofalne vode, ki so za seboj pustile opustošenje. Da bi ugotovili vzroke in preprečili ponovitve, je bil leta 1884 za območje Tirolske, Koroške in Kranjske ustanovljen Gozdarsko-tehniški oddelek za urejanje hudournikov na Ministrstvu za poljedelstvo Avstro-Ogrske (JESENOVEC 1995). V Švici, kjer so bili takrat priča številnim poplavam in zemeljskim plazovom, ki so bili posledica prevelikih krčitev gozdov, so v letu 1900 pričeli s prvo »moderno« raziskavo na področju gozdne hidrologije (VON BURGER 1954b, 1954a; VON CASPARIUS 1959; MCCULLOCH / ROBINSON 1993). V dolini reke Emme so primerjali odtok iz dveh vodozbimih območij: Sperbelgrabna, kjer je 99 % površine pokrival gozd, ter Rappengrabna, kjer je bilo 31 % gozda in 69 % travnikov. Raziskave so tekle vse do leta 1957, ugotovitve pa so bile naslednje: gozdnato vodozbirno območje je imelo približno 11 % manjši letni odtok kot vodozbirno območje s prevladujočimi travniki. Tudi visoke vode ob taljenju snega in ob nevihtah so bile nižje, če so prišle iz gozda. Gozdnato vodozbirno območje je med letom prispevalo k ugodnejši porazdelitvi odtekajočih voda. Ob visokih vodah so bili odtoki manjši, v sušnem obdobju pa je gozd prispeval k počasnejšemu in enakomernejšemu odtekanju vode. Gozd je naravni filter Gozd s svojimi gostimi krošnjami prestreže velik delež padavin. Del jih izhlapi, del odkaplja z listov in vej, del pa jih steče po deblu do tal. Posamezen delež je odvisen od vrste in intenzivnosti padavin kot tudi od zgradbe gozda, drevesnih vrst, oblike dreves in njihove prostorske razporeditve (KIMMINS 1997). Povprečen delež iz krošenj izhlapelih padavin je večji pri iglavcih (20-35 % prispelih padavin) kot pri listavcih (15-30 % prispelih padavin) (LARCHER 1995). Odtok po deblu je večji pri drevesnih vrstah, ki imajo gladko lubje ter navzgor raščene veje, ki usmerjajo padavinsko vodo k deblu, zato je pri listavcih večji kot pri iglavcih. V listnatih gozdovih zmernega pasu predstavlja odtok po deblu od 5-10 % (CROCKFORD / RICHARDSON 2000; PRICE / CARLYLE-MOSES 2003), v sestojih iglavcev pa največ 2 % letne količine padavin (BRECHTEL / PAVLOV 1977). Tudi pritaina vegetacija in opad (sveže in delno razkrojeno listje, vejice, plodovi in drugi deli rastlin, ki ležijo na gozdnih tleh (TARMAN 1992)) zadržijo pomemben delež padavin (5-20 %), ki bi sicer izhlapele ali odtekle v tla (LARCHER 1995). V opadu ter v mrtvem lesu padlih debel in panjev shranjena vlaga predstavlja začasen rezervoar vode za spodnje plasti gozdnih tal, ki imajo tako na voljo več časa za infiltracijo vode (OGEE / BRUNET 2002). Opad ščiti mineralni del tal pred direktnim vplivom padajočih dežnih kapelj in s tem povezano površinsko erozijo, hkrati pa zmanjšuje izhlapevanje iz gozdnih tal. fznlnpoviin.-o snogn / Slika 1: Kroženje vode v gozdnatem vodozbimem območju*(VILHAR 2008 In press) *delež gozda predstavlja vsaj 60 % površine celotnega vodozbimega območja Voda, ki pronica v tla, napolni prostor med talnimi delci (pore). To vodo imenujemo talna raztopina in ima vlogo transportnega posrednika. Je pomemben element kroženja hranil v gozdnem ekosistemu in hkrati dober pokazatelj stanja gozdov ter posledic gospodarjenja z njimi (SIMONČIČ 2001). Globoko ukoreninjeno drevje in pritalna vegetacija sprejemajo iz območja, ki je v dosegu korenin, vodo in hranilne snovi, pri čemer se večina vode vrne v ozračje v procesu transpiracije. Listopadni gozdovi zmernega pasu transpirirajo od 500-800 mm letno, gozdovi iglavcev pa od 300-600 mm letno, kar je več kot travniki in pašniki, ki transpirirajo od 300^00 mm letno (LARCHER 1995). Izhlapevanje s površine rastlin ter iz tal in transpiracija potekajo sočasno in jih je težko ločiti (ALLEN et al 1998), zato bo za ponazoritev potrebe vegetacije po vodi uporabljena vsota transpiracije in izhlapevanja oziroma evapotranspiracija. Preglednica 1: Padavine, evapotranspiracija in odtok izbranih gozdnih sestojev (različni viri, povzeto po Larcher 1996) Tip gozda Letna količina padavin (mm) Evapotranspiracija (% padavin) Odtok v podtalje (% padavin) gozd iglavcev (Srednja Evropa) 730 60 40 gozd iglavcev (NE Evropa) 800 65 35 gozd listavcev (Srednja Europa) 600 67 33 sestoj hrasta (Belgija) 966 53 47 gorski gozd (Alpe) 1640 52 48 gorski gozd (Srednja Evropa) 1000 43 57 Stabilni, dobro ohranjeni gozdovi na primernih rastiščih predstavljajo najprimernejšo obliko rabe tal za zadrževanje vode pri veliki količini padavin (FREHNER et al. 2005). Vpliv gozda na količino odtoka se odraža v srednje- in dolgoročnem izboljšanju talnih razmer, predvsem sposobnosti tal za infiltracijo in zadrževanje vode. Gozd bo pozitivno vplival na sposobnost tal za shranjevanje vode na globokih, a slabo prepustnih tleh, in kjer se voda dolgo zadržuje. Na dobro prepustnih tleh bo vpliv gozda na sposobnost tal za shranjevanje vode manjši (FREHNER et al. 2005). Na zadrževalno sposobnost tal za vodo pomembno vpliva tudi zbitost tal zaradi mehanizacije. Pri zbitih tleh je infiltracija vode manjša, kar lahko povzroči površinsko erozijo tal (CROKE et al 2001). Opozoriti pa je treba, daje učinek gozda na zadrževanje vode omejen na obdobja, ko tla niso nasičena z vodo. Gozdovi lahko zmanjšajo možnost pojava visokih voda ob krajših in manj intenzivnih padavinah, a ne morejo preprečiti pojava poplav ob večjih padavinah na velikem območju (CHANG 2003). Z naraščanjem vsebnosti vode v tleh se vpliv gozda na visoke odtoke ali poplave zmanjšuje in v primeru kritične količine padavin izniči (FREHNER et al 2005). To povzročijo kratke, močne padavine na majhnem območju, dolgotrajno močno deževje na velikem območju ali izdatne padavine na širšem območju, ko so tla že predhodno nasičena z vodo (predvsem spomladi in jeseni). Na Sliki 2 je prikazan vpliv stanja gozda na zadrževalno sposobnost tal za vodo, če je količina padavin velika. Zadrževalna sposobnost tal za vodo je odvisna tako od lastnosti tal kot tudi od stanja oz. ohranjenosti gozda. Na globokih, normalno prepustnih tleh, je sposobnost tal za zadrževanje vode največja, ne glede na stanje gozda (razred A). Vpliv gozda na zadrževalno sposobnost tal za vodo je največji na globokih, slabše prepustnih tleh (razred C). Površine, ki sodijo v razred C, imajo zato prioriteto pri gozdnogojitvenih ukrepih. Na tleh z majhno sposobnostjo tal za zadrževanje vode ne glede na stanje gozda (razred D), kjer so tla izredno plitva, izredno prepustna ali izjemno namočena, pa je pomembnejše zagotavljanje stalne pokrovnosti z vegetacijo. Z gozdnogojitvenimi ukrepi na površinah razreda D ne bomo bistveno vplivali na sposobnost tal za zadrževanje vode, lahko pa prispevamo k zmanjšanju površinskega odtoka in s tem erozije tal. VELIKA SREDNJA MAJHNA C A - velika zadrževalna sposobnost tal za vodo, neodvisna od ohranjenosti gozda. Rastišča na globokih, normalno prepustnih tleh. B - srednja zadrževalna sposobnost tal za vodo, neodvisna od ohranjenosti gozda. Rastišča na srednje globokih, normalno prepustnih tleh. C - velika zadrževalna sposobnost tal za vodo pri dobri ohranjenosti gozda ter majhna zadrževalna sposobnost tal za vodo pri močno spremenjenem gozdu. Rastišča na globokih, slabše prepustnih tleh. D - majhna zadrževalna sposobnost tal za vodo, neodvisna od ohranjenosti gozda. Rastišča na zelo namočenih, plitvih ali izjemno prepustnih tleh. Slika 2: Vpliv stanja gozda na zadrževalno sposobnost tal za vodo v primeru velike količine padavin; povzeto po (FREHNER et al. 2005) Vpliv gozdnogospodarskih ukrepov na kakovost pitne vode Vpliv gozdov na skupen odtok iz vodozbirnega območja in kakovost vodotokov je tem večji, čim večji je delež površine gozdov v območju. Krčenje gozdnih površin v vodozbimem območju lahko povzroči povečano sproščanje sedimentov zaradi delovanja erozije (BINKLEY / MACDONALD 1994; PRYBOLOTNA 2006), povečanje visokih voda ob nevihtah in ob taljenju snega (VON BURGER 1954b, 1954a) ali celo povečanje poplavnih voda in njihove povratne dobe (VENY 1986). Krčenje gozda poveča izpostavljenost vodotokov sončnemu obsevanju ter posledično vpliva na zvišanje temperature vodotoka ob jasnih dneh (BINKLEY / MACDONALD 1994). To vpliva na topnost kisika ter posredno na sestavo in produktivnost vodnih ekosistemov s pospešeno rastjo alg in evtrofikacijo (LEE 1980). Vsebnost dušika in fosforja je nižja v vodotokih z gozdnatimi vodozbimimi območji v primerjavi z vodotoki iz območij, kjer prevladujejo kmetijske površine (BINKLEY / MACDONALD 1994; CHANG 2003). Glavni vh-i dušika in onesnažil v vodi so pesticidi m gnojila, naselja, gozdne prometnice, gozdna mehanizacija in zračne odložine lokalnih onesnaževalcev. Najpogostejši način prenosa pesticidov v vodotoke je z odplavljanjem z bližnjih kmetijskih površin. Ohranjanje pasu obrežne vegetacije lahko vnos pesticidov omili ah celo prepreči (BINKLEY / MACDONALD 1994). Naštete učinke gozdne vegetacije na hidrološko funkcijo gozda smo na podlagi tuje literature in domačih raziskav strnili v pet najpomembnejših indikatorjev/kazalnikov za količino in kakovost pitne vode: koncentracija onesnažil v vodi, sproščanje sedimentov zaradi erozijskega delovanja, vsebnost dušika v vodi, skupna količina odtoka iz povodja in temperatura vode. V Preglednici 2 so ti indikatorji/kazalniki prikazani v odvisnosti od gozdnogojitvenih ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na količino in kakovost pitne vode. Preglednica je bila oblikovana na podlagi raziskav, opravljenih v različnih vodozbimih območjih. Ta se med seboj razlikujejo glede na regijo, intenziteto sečnje, drevesne vrste, količino padavin in topografijo, zato izsledkov takih raziskav ne moremo posploševati. Številne raziskave so bile opravljene v povsem drugačnih podnebnih razmerah (tropski, borealni gozdovi) ter z drugačnimi načini gospodarjenja z gozdovi (veiikopovršinski goloseki, nasadi monokultur), malo pa je takih, ki bi bile primerljive z razmerami v Sloveniji. Preglednica 2: Vpliv gozdnogospodarskih ukrepov na indikatorje/kazalnike za kakovost pitne vode (• majhen vpliv, ** srednje velik vpliv, *** velik vpliv) Kazalnik/Indikator Koncentracija onesnažil v vodi Vsebnost dušika v vodi Sproščanje sedimentov (erozija) Količina odtoka Temperatura vode Površina goloseka * ieie* *** ie** *** Pogostnost sečnje, intenzivnost, tehnika *** * ** ** * Mešanost drevesnih vrst ** *** ** *** * Sklep krošenj, zastiranje * *** *** *** ** Razvojne faze in njihova razporeditev * ** ** ** *** Vertikalna in horizontalna struktura gozda ie ** ** ** * Obnova in pomlajevanje, pritalna veqetaciia * ** ieie ** * Odmrli les * ** ie * * Golosečni način gospodarjenja pri nas ni dovoljen, vendar smo vplive takega načina gospodarjenja z gozdovi na hidrološki režim primerjalno vključili v našo raziskavo. Sečnja na golo vpliva na spremembe morfoloških in kemičnih lastnosti tal (SIMONCIC 1996) ter pospeši dekompozicijo in nitrifikacijo (BORMANN / LIKENS 1986). V Nemčiji je prvo leto po goloseku iglavcev koncentracija dušika v pitni vodi celo presegla dovoljeno mejo evropskih standardov za pitno vodo (WEIS et al. 2001). Golosek povzroči tudi izpiranje organskih snovi, kar je bolj posledica povečane erodibilnosti tal kot povečanih odtokov po nevihtah (BORMANN / LIKENS 1986). Posledica sečnje na golo so povečani odtoki, povečane količine sedimentov in povečana količina plavin v gozdnatih vodozbimih območjih (BEASLEY / GRANILLO 1988). Sproščanje sedimentov zaradi delovanja erozije je kar v 80 % povzročitelj poslabšanja kakovosti pitne vode (NISBET 2001). Nevarnost proženja zemeljskih plazov je na golosekih prisotna še nekaj let po posegu, saj popusti stabilizirajoč učinek odmrlih koreninskih sistemov, mladje pa še ni dovolj razvito (FREHNER et al. 2005). Povečajo se nihanja podtalnice ter visoke vode ob taljenju snega (VENY 1986). Z izjemo goloseka so drugi gozdno gojitveni ukrepi, kot je na primer redčenje, v hidroloških raziskavah redko obravnavani. Večina virov navaja redčenje z 20% zmanjšanjem lesne zaloge kot mejno vrednost, pri kateri se spremeni količina odtoka in sproščanja plavin. Vendar je raziskava Serengila in sodelavcev (2007) pokazala, da lahko že redčenje z 11% zmanjšanjem lesne zaloge v mešanem gozdu hrasta in bukve povzroči povečanje odtoka in povečano sproščanje plavin. Intenzivnost redčenja vpliva na hidrološki režim v gozdnatem vodozbimem območju, kakšen bo dejanski vpliv, pa je odvisno od lokalnih rastiščnih razmer: podnebja, tal, vegetacije. V alpskih in subalpinskih gozdovih je vpliv gozdnogospodarskih ukrepov na skupen odtok opazen še 80 let po posegu, medtem koje v mešanih listnatih gozdovih vpliv gozdnogospodarskih ukrepov viden le štiri leta po posegu (CHANG 2003). Tudi prisotnost pritalne vegetacije je za hidrološki režim zelo pomembna. Osnovanje vrzeli v sestoju smreke, kjer je prisotna bujna pritalna vegetacija, ne bo bistveno vplivalo na povečanje koncentracije dušika v podtalnici. Kjer je pokrovnost pritalne vegetacije majhna, se lahko ob odstranitvi dreves koncentracija dušika v podtalnici znatno poveča (WEIS et al 2001). V dinarskem jelovo-bukovem gozdu je tvorba vrzeli brez pritalne vegetacije povzročila višji odtok v primerjavi z odraslim sestojem. Z razvojem pritalne vegetacije in mladja so se razlike v odtoku med sestojem in vrzelmi zmanjševale. V takih gozdnih ekosistemih se priporočajo malopovršinski ukrepi, da se izognemo degradaciji tal in eroziji. Najprimernejša je obnova pod zastorom, ki ji sledi tvorba manjših vrzeli (VILHAR 2006). Mešanost drevesnih vrst je za hidrološki režim pomembna predvsem z vidika prekoreninjenosti tal, posredno pa tudi z vidika stabilnosti sestoja. Naravno prisotne drevesne vrste in primerna mešanost pomagajo krepiti samoohranjevalno sposobnost rastišč. Poleg globine koreninskega sistema je zelo pomembna sposobnost dreves, da razvijejo korenine v občasno namočenih talnih horizontih (FREHNER et al. 2005). Od drevesnih vrst predalpskega m alpskega pasu imajo največjo sposobnost globokega prekoren inj enj a tal jelka ter različne vrste borovcev (rdeči bor, črni bor, ruševje). S krošnjami prestrezajo padavine celo leto, ne le v vegetacijskem obdobju kot listavci, hkrati pa dobro prekoreninijo tla in povečujejo stabilnost pobočja. Tudi bukev, jesen in javor dobro prekoreninijo tla, medtem ko za smreko to ne velja. Na infiltracijsko sposobnost tal pozitivno vpliva hitro razgradljiv opad listavcev, predvsem jesena in javorja. Premena iglastih gozdov v mešan ali listnat gozd pospeši tvorbo humusa iz opada, kar poveča sposobnost tal za zadrževanje vode (WAHL et al. 2005). Gozdna tehnika in pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov lahko povzročita kronično onesnaževanje vodnih virov: uporaba načelno prepovedanih kemikalij v gozdu, neustrezna gradnja gozdnih prometnic, uporaba mineralnih olj za mazanje verig motornih žag ter v hidravUčnih sistemih strojev (KOŠIR 2006). Ena kaplja mineralnega olja onesnaži 25 1 vode do te mere, da je nezdrava za pitje (BARLOW / CLARI^ 2002), en liter olja, izlitega v kanalizacijo, pa naredi madež na 1 ha vodne površine (ARNSEK 2001). Priporočene zgradbe sestojev za gozdove s poudarjeno hidrološko funkcijo V Preglednici 3 so predstavljene štiri priporočene oziroma modelne zgradbe sestojev za gozdove s poudarjeno hidrološko funkcijo. Modele smo oblikovali z upoštevanjem znanja slovenskih strokovnjakov s področja pedologije, fitocenologije in gozdnogospodarskega načrtovanja. Vključili smo tudi nekatere navedbe švicarske študije »Nachhaltigkeit und Erfolgskontrolle im Schutzwald" (FREHNER et al. 2005), kije zaradi naravnih danosti in načina gospodarjenja z gozdovi za naše razmere najbolj uporabna. Priporočene zgradbe sestojev se razlikujejo glede na vpliv gozda na zadrževalno sposobnost tal za vodo. Ta vpliv je lahko srednji, velik ali majhen, odvisno od lastnosti tal (Siika 2). Ločena kategorija so brežine hudournikov in obrežna vegetacija, ki zahtevajo posebno pozornost in način obravnave. Sečnja in spravilo drevja ob vodotokih pogosto povzroči spremembe v strugi vodotoka, vidne tudi nekaj desetletij. Povečana je nestabilnost bregov vodotoka, manj je usedlm na dnu struge. Zmanjša se količina in velikost odmrlega lesa, manj je tolmunov in mlak, zmanjšata se populaciji rib in žuželk (CHANG 2003). Za vse priporočene zgradbe sestojev so prikazane »Minimalne sestojne zahteve za hidrološko funkcijo«, ki se nanašajo na horizontalno zgradbo sestoja, pomlajevanje in mešanosti drevesnih vrst. Te minimalne zahteve so splošna smernica za oblikovanje in ohranjanje primernih sestojev za vzdrževanje in krepitev hidrološke funkcije gozda. Preglednica 3: Priporočena sestojna zgradba za gozdove s poudarjeno hidrološko funkcijo Območje Možen vpliv gozda na zadrževalno sposobnost tal za vodo Minimalne sestojne zahteve za hidrološko funkcijo Vodozbirno iošfn'ič]!^^^ VELIK HORIZONTALNA ZGRADBA malopovrsinsko raznodobno ah prebiralno gospodarjenje, cim &olj enakomerna porazdelitev razvojnih faz zastornost ž 60 % površine, trajno prisotna POMLAJEVANJE naravno pomlajevanje trajno prisotno" MEŠANOST mesanost drevesnih vrst prevladujejo naj listavci OPOMBE odstranjujemo stara m nestabilna drevesa, zagotovljena stalna pokrovnost vegetacije osnovanje pionirske vegetacije na ogolelih tleh .•pbMößje':-?":'^ SREDNJI HORIZONTALNA ZGRADBA . malopovrsinsko.raznodobno do prebiralno gospodarjenje, cim bolj enakomerna porazdelitev razvojnih faz. zastornost 2 50 % površine trajno prisotna POMLAJEVANJE naravno pomlajevanje trajno prisotno MEŠANOST mesanost drevesnih vrst prevladujejo naj listavci OPOMBE odstranjujemo stara in nestabilna drevesa, zagotovljena stalna pokrovnost vegetacije osnovanje pionirske vegetacije na ogolelih tleh Vodozbirno območje MAJHEN HORIZONTALNA ZGRADBA zastornost ž 50 % površine trajno prisotna POMLAJEVANJE naravno pomlajevanje trajno prisptnOr ; MEŠANOST . mesanost drevesnih vi-st, prevladujejo naj listavci OPOMBE odstranjujemo stara in; nestabilna drevesa B reži ne hudournikov in obrežna SREDNJI odvisno od kategorije vodotoka in lokalnih HORIZONTALNA ZGRADBA zastornost s 50 % površine, trajno prisotna POMLAJEVANJE vegetacija posebnosti naravno pomlajevanje trajno prisotno OPOMBE odstranjujemo stara in nestabilna drevesa, zagotovljena stalna pokrovnost vegetacije, osnovanje pionirske vegetacije na ogolelih tleh. Usmeritve za krepitev hidrološke funkcije Z gozdnogospodarskimi in drugimi ukrepi lahko pozitivno vpHvamo na hidrološko funkcijo gozda v gozdnatem vodozbimem območju. Priporočene ukrepe smo razvrstili glede na nekaj najpomembnejših indikatorjev/kazalnikov za količino in kakovost pitne vode (glej Preglednica 2): koncentracija onesnažil in dušika v vodi, sproščanje sedimentov zaradi erozijskega delovanja, skupna količina odtoka iz povodja in temperatura vode. Prvi del je povzet iz obstoječih zakonodajnih aktov in je obvezujoč, drugi pa predstavlja nabor ukrepov, ki so v gospodarjenju priporočljivi. Koncentracija onesnažil in dušika v vodi Obveze (povzete iz obstoječe zakonodaje): • Obvezna uporaba biološko razgradljivih olj za mazanje motornih žag ter v hidravličnih sistemih strojev povsod pri delu v gozdu. S tem bi preprečili nepotrebno onesnaževanje voda in gozdov (KOŠIR 2006). • Pranje, vzdrževanje oziroma popravljanje gozdne mehanizacije se v gozdu ne sme izvajati. Parkirna mesta za gozdno mehanizacijo in pretakalne ploščadi morajo biti tlakovani tako, da so neprepustna za vodo in naftne derivate. Tlakovane površine morajo biti obdane z robniki, meteorne vode z njih pa speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. Če parkirišče ni tako urejeno, je potrebno pod kritična mesta na vseh vozilih podstaviti lovilne posode ali pivnike, ki preprečujejo iztekanje nevarnih tekočin v tla (TRONTELJ 2006). • V primeru, da pride do izliva nafte in naftnih derivatov na pretakalni ploščadi ali v gozdu, je potrebno onesnaženje omejiti, razlite nevarne snovi pa se s pomočjo ekološke opreme (pivniki, granulat) poberejo v ustrezne posode (TRONTELJ 2006). • Gradnja prometnic naj poteka na pobočjih z manjšimi nakloni, upoštevajoč čim manjše razgaljanje tal, vkope in dolžino prometnic. Uporaba težke mehanizacije je na erodibilnih tleh omejena ali prepovedana, v strugah vodotokov prepovedana (MULKEY 1980). • Gozdne ceste in vlake se gradijo pod strogimi pogoji in standardi gradnje in vzdrževanja, ki so navedeni v Pravilniku o gozdnih prometnicah. Priporočila • Selektivna sečnja v ožjih obrežnih pasovih naj se izvaja predvsem z namenom odstranitve starih in nestabilnih dreves. • Vzpostavlja in ohranja naj se pas obvodne vegetacije (drevja in grmičevja), ki lahko omili ali prepreči vnos pesticidov in drugih onesnažil v vodotok (BINKLEY / MACDONALD 1994). • Mesta za skladiščenje goriva in olja naj bodo stran od vodotokov in drugih vodnih teles, pripravljen naj bo podroben načrt v primeru razlitja (MULKEY 1980). • Izogibajmo se visokim koncentracijam pepela in prahu v območjih, kjer bi jih veter ali voda lahko zanesla v vodotoke. Sežiganje sečnih ostankov naj se izvaja pazljivo (MULKEY 1980). • Vzpostavi naj se režim prometa na gozdnih cestah v dogovoru z občinami, lastniki zemljišč in Zavodom za gozdove Slovenije (najprimernejša je zapora cest, kadar se ne izvajajo gozdna dela). Tako se lahko cestišče stabilizira in vzpostavi vegetacija ob prometnicah (MULKEY 1980). sproščanje sedimentov (erozija') Obveze: • Izogibamo se poškodbam zgornjega ustroja gozdnih cest (npr. vožnja z goseničarji, vlačenje lesa). Priporočila • Na celotnem vodozbimem območju naj se zagotavlja stalna pokrovnost vegetacije. (FREHNER et al. 2005). • V območju neposredno ob hudourniški strugi naj se odstranjuje stara, nestabilna drevesa (FREHNER et al. 2005). • Ob nastanku erozijskega žarišča opravimo nujna preventivna dela in prepustimo rastišče naravni obnovi. Izogibamo se sečnji, požiganju in motnjam v organski plasti oziroma opadu vsaj 100 let po motnji, da se organska plast tal in opada obnovi (TWERY / HORNBECK 2001). • Neprimerno je puščanje podrtega drevja in izruvanih korenin v strugi vodotokov ali v neposredni bližini, saj jih lahko pri visokih vodah odnese in povzročijo zajezitve (FREHNER et al 2005). • Zapora vodovoda v soglasju z lokalnimi skupnostmi v obdobju intenzivnih del v gozdu lahko prepreči onesnaženje pitne vode. • Zapora cest v obdobju večjih in dolgotrajnih padavin prepreči nastajanje kolesnic ter nastajanja potokov v kolesnicah. Hkrati se prepreči zbijanje cestne površine ter sproščanje sedimentov (MULKEY 1980). • Preventivni ukrep na že zgrajenih gozdnih cestah z velikimi nakloni naj bo betoniranje ali asfaltiranje odsekov cest. • Na erodibilnih terenih naj se pogosto uporabljene poti in vstopne točke na delovišča utrjujejo s kamenjem, debli in vejami. • Rušilna moč vode s ceste naj se umiri v zadrževalnih jarkih, podloženih s skalometom. Snežni plazovi (FREHNER et al 2005) • Višina dreves naj bo vsaj dvakratnik povprečne višine snežne odeje. Ce je višina snežnega plazu od 1 do 2 m, ga gozd s svojimi debli lahko upočasni. Pri večjih in hitrejših snežnih plazovih bo gozd uničen. • Listavci pri manjših količinah snega pozitivno vplivajo na preprečevanje proženja snežnih plazov, saj pride več sončnega obsevanja do tal in se sneg hitreje preobrazi. Pri večjih količinah snega se pozitivni učinek listavcev izniči. Bukov opad omogoča lažje drsenje snega, kar lahko poveča nevarnost proženja snežnih plazov. • Pri naklonih od 30 do 40° je zaželena prisotnost velikega števila dreves na hektar ter puščanje ležečih dreves in mrtvega lesa v vrzelih ter na robovih plazov, saj se s tem zmanjša verjetnost proženja plazov. Mrtvi les tvori gosto in visoko ogrado, ki veže snežno odejo k tlom. V bolj strmih predelih pa postane mrtev les dodatna nevarnost v primeru proženja snežnih plazov. • Za preprečevanje proženja snežnih plazov ne dopuščamo prisotnosti velikih in nestabilnih dreves, ki bi se lahko podrla. • Zagotavljamo trajno prisotnost naravnega pomlajevanja. V potencialnem območju proženja snežnih plazov je naravno pomlajevanje dolgotrajno in traja vsaj 10 let. Za prispevek k preprečevanju nevarnosti proženja snežnih plazov se za zapiranje vrzeli priporoča sadnja. Zemeljski plazovi (FREHNER et al. 2005) • Proženje zemeljskih plazov preprečujejo drevesne vrste z globokim koreninskim sistemom, ki dobro prekoreninijo tla in jih tako stabilizirajo, hkrati pa vsrkajo velik del do tal prispele vode. • Za preprečevanje proženja zemeljskih plazov na težkih, slabo prepustnih tleh so priporočljive naslednje drevesne vrste: jesen, brest, hrast, javor, črna jelša; jelka, ruševje, črni bor. • Velika in nestabilna drevesa povečajo nevarnost proženja zemeljskih plazov, saj morebiten vetrolom povzroči razgaljenje tal ali celo nastanek erozijskega žarišča. Poveča se količina do tal prispelih padavin in pospeši preperevanje tal, kar lahko vodi v erozijo in plazenje tal. • Proženje zemeljskih plazov preprečuje dobra prekoreninjenost tal. Zagotoviti je potrebno trajno prisotnost naravnega pomlajevanja, pomlajevanje naj poteka pod zastorom. Vrzeli naj bodo čim manjše, kolikor dopušča uspešnost pomlajevanja. • Cestni prepusti naj bodo na vsakih 100-200 m z zajetji za pesek in z 10 m obcestnim pasom drevja (NISBET 2001). • Delo v suhem vremenu (spomladi in poleti) učinkovito zmanjša nevarnost erozije ob vodotokih in zajetjih (NISBET 2001). Skupna količina odtoka iz povodia • Za zmanjšanje visokih pretokov naj bo delež negozdnih površin, vrzeli ali mladja do starosti 10 let pod 25 % površine vodozbirnega območja. • Gostota zgornje plasti krošenj naj bo nad 70 % (tesen ali normalen sklep) v celotnem območju kot tudi v obrežnem pasu (TWERY / HORNBECK 2001). • Najprimernejša zgradba gozda za zmanjšanje visokih pretokov je malopovršinska raznodobna zgradba z visoko stopnjo zastiranja ter čim bolj enakomerno porazdelitvijo razvojnih faz (FREHNER et al 2005). Temperatura vode (TWERY / HORNBECK 200 n • Za ohranjanje temperature vodotoka naj bo delež vrzeli pod 10 % celotnega vodozbirnega območja, gostota zgornjega sloja krošenj v obrežnem pasu naj bo nad 70 %. • Obnova naj poteka v vrzelih, manjših od 0,1 ha. Pregled in analiza zakonodaje, ki ureja gospodarjenje z vodami in gozdovi Direktiva 2000/60/EC Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvirja za ukrepanje Skupnosti na področju politike do voda (COMMUNITIES 2000) v Okoljskih ciljih med drugim določa, da mora biti na vseh vodnih telesih v državah članicah v roku 15 let (2015) od začetka veljavnosti omenjene direktive doseženo dobro ekološko stanje. Po določilih Priloge V omenjene direktive je ekološko stanje opredeljeno z biološkimi elementi ter hidromorfološkimi in kemijsko-fizikalnimi elementi, ki podpirajo biološke elemente. Vzporedno z aktivnostmi, ki jih predvideva evropska direktiva, na evropski ravni poteka tudi proces standardizacije vodnogospodarskega načrtovanja (COMMUNITIES 2000). Na Ministrstvu za okolje in prostor, Upravi RS za varstvo narave - Sektorju za gospodarjenje z vodami, so se v skladu z novimi doktrinami in zahtevami Evropske unije (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvirja za ukrepanje skupnosti na področju politike do voda (STEINMAN 1999) in nenazadnje zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnih podlag za vodenje upravnih postopkov, pričeli postopki vodnogospodarskega načrtovanja, saj je to obveznost, izhajajoča iz procesov približevanja Evropske unije. Zakon o vodah (2002) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (2008) urejata upravljanje z vodami (morjem, celinskimi in podzemnimi vodami) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, katerega cilj je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Upravljanje z vodami ter z vodnimi in priobalnimi zemljišči temelji po: 1. načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja, 2. načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov, 3. načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov, 4. načelu ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in urejanja voda, 5. načelu sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami, 6. načelu upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti. 5. člen določa, daje rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. 55. člen odreja sprejem načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave in Jadranskega morja. Načrt upravljanja voda sprejme vlada z uredbo vsakih šest let. Načrt vsebuje: 1. opis naravnih lastnosti in stanja voda, 2. opredelitev ciljev upravljanja z vodami, 3. določitev možnih vrst rabe vodnega ali morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro, 3. povzetek programa ukrepov (to so zlasti ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda, urejanje voda in rabo voda (57. člen tega zakona)), 4. opredelitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov. Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebuje načrt med drugim tudi: seznam podrobnejših programov in načrtov, ki vplivajo na upravljanje z vodami na območju, na katerega se nanaša načrt, s povzetkom njihovih vsebin; poročilo, ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta; navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt, povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja. Poleg načrtov iz 55. člena tega zakona se za posamezno povodje, porečje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda lahko sprejemajo tudi podrobnejši načrti upravljanja voda (člen 60). 61. člen določa, da: 1. se v prostorskih aktih in v sektorskih načrtih, ki bi lahko vplivali na vars^o voda, njihovo urejanje in rabo, prikažejo varstvena in ogrožena območja po določbah tega zakona. 2. mora pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov pri njihovi pripravi upoštevati pravni režim, ki se nanaša na posege v prostor na območjih iz prejšnjega odstavka. 3. mora pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov v postopku njihove priprave izbrati rabe, ki so v skladu z možnimi rabami, in upoštevati omejitve ali pogoje iz 3. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona. 4. mora pripravljavec prostorskih aktov v postopku njihove priprave določiti posep v prostor, ki se nanašajo na graditev vodne infrastrukture in so predvideni v načrtih upravljanja voda. K osnutku prostorskega akta mora njegov pripravljavec pridobiti soglasje ministra. Zaradi zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda se določi območja, ogrožena zaradi (člen 83): poplav, erozije celinskih voda in morja, zemeljskih in hribinskih plazov, snežnih plazov. Ogrožena območja določi vlada ob upoštevanju naravnih možnosti, da pride do škodljivega delovanja voda, števila potencialno ogroženih prebivalcev in velikosti možne škode na objektih, zemljiščih in premoženju. 87. člen določa erozijsko območje - zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske ali bočne erozije vode in sicer zemljišča, ki so: izvori plavin (erozijska žarišča), . pod vplivom hudournih voda (povirja), . sestavljena iz kamnin, podvrženih preperevanju, pod vplivom valovanja morja (klifi). 1. Na erozijskem območju je prepovedano: . poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, . krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, . nenadzorovano zbiranje ah odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, . omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, . odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, . odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa. 2. Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem hudourniških voda se določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka. 88. člen govori o plazljivem območju: 1. Za plazljivo območje se določijo zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. 2. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. 3. Na območju iz prejšnjega odstavka je prepovedano: . zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, . izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, . krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. 4. Zaradi varstva pred zemeljskimi in hribinskimi plazovi se določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka. Za plazovito območje se določijo zemljišča (89. člen), kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstoja velika verjetnost, da se pojavijo. Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča. Zaradi varstva pred snežnimi plazovi se določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo predvsem na pospeševanje gojenja gozdnih sestojev, ki omejujejo plazenje snega in izvedbo varovalnih ukrepov za trajno varovanje objektov ali naprav pred snežnimi plazovi. 150. člen določa vrste posegov, za katere je potrebno pridobiti Vodno soglasje, ki ga izda ministrstvo: 1. Poseg v prostor, ki bi lahko trajno aii začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Poseg iz prejšnjega odstavka je: poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, poseg, kije potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu, poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, poseg na varstvenih in ogroženih območjih, poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik, . hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. Vodo v gozdnem prostoru obravnavajo poleg Zakona o vodah (Zakon o vodah 2002), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah 2008), Zakona o gozdovih (Zakon o gozdovih 1994) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih 2002) še naslednji zakoni: Zakon o divjadi in lovstvu (Zakon o divjadi in lovstvu 2004), Zakon o ohranjanju narave (Zakon o ohranjanju narave 2004), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave 2004), Zakon o varstvu okolja (Zakon o varstvu okolja 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja 2006) in Zakon o varstvu podzemnih jam (Zakon o varstvu podzemnih jam 2004). Iz njih so izpeljani številni pravilniki in uredbe. Sicer obširna zakonodaja je ustrezna, problem predstavlja neusklajenosti nekaterih predpisov ter poznavanje in spoštovanje predpisov (KOSIR 2006). Poleg splošnega okoijevarstvenega ravnanja, ki ga narekujejo vsi omenjeni dokumenti (preprečevanje izlivov onesnažil, ki bi lahko ogrozili kakovost voda, prepoved golosekov, prepoved oz. izogibanje posegom, ki bi lahko povzročih erozijo), gre pri vzpostavljanju vezi med gozdom in vodo še najdlje Zakon o gozdovih (KOVAČ 2007) ter z njim določen Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih načrtih (Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih 1998). Ta v uvodnih členih uvaja in definira funkcije gozda, v kasnejših pa narekuje, naj se te funkcije v gozdnogospodarskem načrtu določijo, ovrednotijo in prostorsko omejijo. Za vodni režim so pomembne predvsem nekatere ekološke in socialne funkcije: a) Ekološke funkcije Varovalna funkcija - varovanje gozdnih zemljišč in sestojev opravljajo zlasti gozdovi, ki: zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave, ki jih povzročata voda in veter; preprečujejo zemeljske in snežne plazove, usade in valjenje kamenja; so v predelu nad mejo strnjenega gozda in v drugih zeio ranljivih ekoloških razmerah. Hidrološko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki ohranjajo čistost podtalnice oziroma vode, ki pronica v podzemni svet na krasu, stoječih in tekočih voda ter s sposobnostjo zadrževanja vode v tleh in v rastlinah uravnavajo vodni odtok v območjih, ki so pomembna za oskrbo z vodo. Biotopsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki v krajini zagotavljajo pestrost življenja oziroma so pomembni kot življenjski prostor redkih ali ogroženih prosto rastočih rastlin oziroma redkih, ogroženih ali ekosistemsko pomembnih vrst prosto živečih živali. Klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo kmetijske površine pred vetrom ali pozebo oziroma lokalno izboljšujejo podnebne razmere v območjih naselij. b) Socialne funkcije Zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo gospodarske, predvsem infrastrukturne objekte ter naselja pred naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje. Funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo gozdni rezervati ter gozdovi, drevesa in redki ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so zaradi izjemnih naravnih vrednot določeni kot naravna dediščina, gozdovi, ki so v vplivni okolici objektov kulturne dediščine, jih preraščajo ali so njihov del ter gozdovi, ki vsebujejo druge vrednote okolja. Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofiinkcijskih enotah, ki zajemajo gozd in tista negozdna zemljišča, ki so z njim ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Izvirno se funkcijske enote prikažejo na originalu topografskih kart v merilu 1:25000 (Priloga 2, v merilu 1 : 50000). V vsako funkcijsko enoto se vpiše trimestna šifra, pri kateri je na prvem mestu navedena stopnja poudarjenosti ekoloških, na drugem mestu socialnih in na tretjem mestu proizvodnih funkcij. Poudarjenost posamezne skupine funkcij se določi tako, da se upošteva najvišja stopnja poudarjenosti katere koli funkcije iz posamezne skupine flinkcij. Skladno s splošnim ciljem gospodarjenja z gozdovi oziroma s funkcijami gozdov se določijo splošne usmeritve gospodarjenja z gozdovi v gozdnogospodarskem območju (oziroma enoto), ki zajemajo zlasti: 1. razvoj gozdnih površin v krajinsko različnih predelih z navedbo predelov, v katerih imajo ali bi imeli gozdovi, skupine gozdnega drevja ali posamično gozdno drevje še posebej veliko ekološko oziroma estetsko vrednost; 2. razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge; 3. intenzivnost gojenja gozdov in potrebe po sofinanciranju vlaganj v gozdove; 4. ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem; 5. odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami; 6. tehnologijo pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic. Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu območja, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena. 43. člen Zakona o gozdovih (ULRS 1994) določa, se gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, razglasijo za varovalne gozdove. 44. člen določa, da se gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter funkcijo varovanja kulturne dediščine, zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, obrambna ali estetska funkcija, razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Preglednica 4: Pomembnejše določbe Zakona o gozdovih in Zakona o vodah (KOVAČ 2007). člen ZOG (4) V gozdnogospodarskem načrtu se upoštevajo tudi usmeritve za gospodarjenje z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij gozdov, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije.___ (3) Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi (...), se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena._ (1) V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. 10, 11 18 37 (3) Gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne: - ogrozijo vodni viri; - povzročijo erozijski procesi; - prepreči odtok visokih vod iz hudournikov; - poveča nevarnost plazov; - poruši ravnotežje na labilnih tleh; - poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj; - prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali; - prizadene naravna ali kulturna dediščina; - ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.____ člen ZAKON O VODAH_____ Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. _______ (1) Za erozijsko območje se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske ali bočne erozije vode in sicer zemljišča, ki so: - izvori plavin (erozijska žarišča), - pod vplivom hudournih voda (povirja), - sestavljena iz kamnin, podvrženih preperevanju, - pod vplivom valovanja morja (klifi). (2) Na erozijskem območju je prepovedano: - poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, - ogoljevanje površin, - krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, - zasipavanje izvirov, - nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, - omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, - odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, - zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, - odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, - vlačenje lesa,__________ 1) Za plazljivo območje se določijo zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. (2) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. (3) Na območju iz prejšnjega odstavka je prepovedano: - krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč._ (1) Za plazovito območje se določijo zemljišča, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstoja velika verjetnost, da se pojavijo. (2) Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča. (3) Zaradi varstva pred snežnimi plazovi se v predpisu iz drugega odstavka 85. člena tega zakona določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo predvsem na pospeševanje gojenja gozdnih sestojev, ki omejujejo plazenje snega in izvedbo varovalnih ukrepov za trajno varovanje objektov ali naprav pred snežnimi plazovi.__ 87 89 Proučevanje vpliva gospodarjenja z gozdom na količine in kakovost vodnih virov: in- situ meritve v vodozbirnem območju oplotnice na pohorju Metode Izbor eksperimentalnega povodja ter raziskovalnih ploskev Izbrani sta bili dve modelni območji - eksperimentalni povodji v vodozbirnem območju Oplotnice na Pohorju (Slika 3). Glavni dejavnik pri izbiri je bila silkatna matična podlaga, ki omogoča študije hidroloških procesov na neprepustnih kameninah. Skupaj s sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije (Igor Ahej, mag. Andrej Breznikar) smo za osnovanje eksperimentalnih povodij s pomočjo sestojnih kart, gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenih načrtov izbrali vodotoka Lukanjski potok in Javorski potok (Slika 4). Pri izbiri vodotokov smo upoštevali naslednje lastnosti vodotokov in njunih vodozbirnih območij: primerljiva velikost, kar se da podobne rastiščne razmere, podobne talne značilnosti, podobne floristične in vegetacijske značilnosti, podobna drevesna sestava, gospodarski razred, primerljivi pretoki,... Slika 3: Povodje Oplotnice (od izvira do vasi Lukanja) s sodelavci z Fakultete za gradbeništvo, Katedra za splošno hidrotehniko (dr. Mojca Šraj, mag. Andrej Vidmar) smo v okviru ekskurzije obiskali predlagana vodotoka Lukanjski potok in Javorski potok ter izbrali mesta za postavitev merilnih naprav za merjenje hitrosti in količine pretoka vode (Slika 5). Na obeh vodotokih smo izbrali po eno merilno mesto blizu izvira ter eno merilno mesto ob prelivu za: • meritve in vzorčenja količine in kakovosti vodotoka • analize kakovosti vode Slika 4: Izbrani eksperimentalni povodji Javorski potok in Lukanjski potok a)" Lukanjski potok b) Javorski potok Slika 5: Postavitev prelivov ter merilnih naprav za merjenje hitrosti in količine pretoka vode na a) Lukanjskem potoku in b) Javorskem potoku S pedologom Mihejem Urbančičem in fitocenologom dr. Ladom Kutnarjem smo na vsakem od eksperimentalnih povodij izbrali po 4. ploskve 20 x 20 m, ki so na obeh vodotokih po rastiščnih razmerah in sestavi drevesnih vrst kar se da podobne (Preglednica 5). Na vsaki od teh 8. ploskev smo vzpostavili monitoring količine in kakovosti voda in sicer: meritve in vzorčenja količine in kakovosti vod v sestoju: depoziti, odtok po deblu na bukvah meritve vremenskih spremenljivk (prepuščene padavine, temperatura zraka) vsebnosti vlage v tleh na globini 0-10 cm ter O - 40 cm s TDR napravo temperatura tal na globini 0-10 cm. Preglednica 5: Opis štirih raziskovalnih ploskev velikosti 20 x 20 m na Javorskem potoku ter štirih raziskovalnih ploskev velikosti 20 x 20 m na Lukanjskem potoku Javo rs ki potok Drevesne vrste šssififtiS n/rnptetež Globina V tal s;;. Naklon";: "EkSgözi.clja.. J4 smrekov sestoj na smrekovem rastišču smreka normalen Sphagno gergensonii-Piceetum /Bazzanio Piceetum šotna tla plitva- srednje globoka J7 bukov sestoj na bukovem rastišču bukev + smreka posamič normalen Cardamine Savensi Fagetum disfrična rjava tla srednje globoka 10-15° NNV/ J6 smrekov sestoj na bukovem rastišču smreka vrzelast Cardamine Savensi Fagetum rythidiadelphoioreiei distrična rjava tla srednje globoka 10° NW J1 smrekov in bukov sestoj na bukovem rastišču smreka + bukev mešan sestoj normalen Luzuio Fagetum / Cardamine Savensi Fagetum var. Abies aiba distrična rjava tla srednje globoka 15° E Lukanjski potok : Opis: Drev/ešne-vrste- 100 osebkov/ploskev) 2a 5,0-12,5 8,8 2b 12,5-25,0 18,8 3 25,0-50,0 37,5 4 50,0-75,0 62,5 5 75,0-100,0 87,5 Meritve količine vodotokov Količino vodotokov smo merili in-situ v prelivih (Parshall Flume) na obeh vodotokih ročno na 14. dni ter v urnem intervalu z avtomatsko tlačno sondo (HOBO Water Level Logger O - 13 ft). Vzorčenja in meritve kakovosti vodotokov Za kakovost vodotoka smo na vsakem od vodotokov določili po 2 merilni mesti. Prvo merilno mesto se nahaja tik nad prelivom (Ll, JI), drugo pa gorvodno bliže izviru, neposredno ob ploskvah s smrekovim sestojem na smrekovem rastišču (Sphagno - Piceetum) (L2, J2). Na vsakem od merilnih mest smo in-situ mesečno oz. 14-dnevno spremljah trenutne vrednosti pH, elektroprevodnosti in koncentracije O2 s prenosnim inštrumentom HQ40 (HQ40d Multi meter). Hkrati smo mesečno na vsakem od merilnih mest vzorcih vodotok za naslednje kemične analize v LGE (Preglednica 6): Preglednica 6; Seznam parametrov, analiziranih v vzorcih vod iz eksperimentalnih vodotokov Lukanjski potok in Javorski potok Parameter Metoda Tehnika Fe WAAS ISO 15586 AAS - elektrotermično Al WAAS ISO 12020 AAS - elektrotermično Pb WAAS ISO 15586 AAS - elektrotermično Cd W AAS ISO 5961 AAS - elektrotermično Cr WAAS ISO 15586 AAS - elektrotermično Cu WAAS ISO 15586 AAS - elektrotermično Ni WAAS ISO 15586 AAS - elektrotermično CI-, N03",N02", PO4"", S04^- WIC-AISO 10304 IC - anioni NH4^ K*, Na^ Ca2^ Mn^^ WIC-C ISO 14911 IC - kationi TOTN W TOT NISP 11905-1 oksidacija + N03 SPF pH in elektroprevodnost W PH ISO 10523 EC ISO 7888 PH in elektroprevodnost alkaliteta p in n WALK ISO 9963 Titrimetrično motnost Prenosni merilnik motnosti 2100P ISO Vis-spektrometriia DOC W TOC/DOC ISO 8245 TOC/DOC analizator Mikroklimatske razmere Za opis mikroklimatskih razmer smo na izbranih raziskovalnih ploskvah spremljali naslednje vremenske spremenljivke: temperaturo zraka na 2 m višine, padavine na prostem in prepuščene padavine, odtok po deblu, vsebnost vlage v tleh na globini 0-10 cm in 0-40 cm ter temperaturo tal na globini 0-10 cm. Temperatura zraka Temperaturo zraka smo merili na 2 m višine na izbranih mestih s avtomatskimi registratorji temperature, vgrajenimi v avtomatske dežemere Hobo Onset (RG3-M Data Logging Rain Gauge), ki so beležili 30 minutne vrednosti za temperaturo zraka. Registratorji temperature so bili na raziskovalnih ploskvah nameščeni v skladu z navodili ICP Forest (ANONYMOUS 2002), vendar z omejitvami glede na razmere v obravnavanih sestojih. Temperaturo zraka na prostem smo spremljali z avtomatsko vremensko postajo Hobo Onset (HOBO Weather Station Starter System) z 30 minutnim intervalom. Prepuščene padavine in padavine na prostem Na vseh podobjektih smo postavili po 9 dežemerov za redne mesečne meritve depozitov. Dežemeri so bili postavljeni na višini 1,3 m v skladu z navodili ICP Forest (ANONYMOUS 2002), vendar z omejitvami glede na razmere v obravnavanih sestojih. Po trije dežemeri na vsaki od ploskev so bili namenjeni tudi vzorčenju depozitov za kemijske analize kakovosti vode v LGE. Na vsako od ploskev smo postavili po en avtomatski dežemer Hobo Onset (RG3-M Data Logging Rain Gauge), ki beleži količino padavin po dogodkih. Količino padavin na prostem, za katero predpostavljamo, daje enaka količini padavin, ki doseže vrhove krošenj na ploskvah, smo spremljali na raziskovalni ploskvi Mrzli studenec. Padavine na prostem smo spremljali mesečno s 3. dežemeri ter z avtomatsko vremensko postajo Hobo Onset (HOBO Weather Station Starter System)z 30 minutnim intervalom. Z ARSO arhiva smo pridobili podatke o povprečnih mesečnih padavinah za referenčno obdobje 1971-2000 s padavinskih postaj na Pohorju in bližnje okolice (Mislinja, Lukanja, Oplotnica, Fram, Riibnica na Pohorju ter Lovrenc na Pohorju). Te podatke smo uporabili za primerjavo z meritvami padavin na prostem na ploskvi Mrzli Studenec. Volumska vsebnost vlage v tleh Volumsko vsebnost vlage v tleh smo merili z napravo TDRIOO (Textronix model 1502 B/C, PRENART EQUIPMENT ApS, Copenhagen, Danska), ki z uporabo programa AUTOTDR preko prenosnega računalnika omogoča avtomatsko pridobivanje in analizo TDR meritev (THOMSEN 1994). Na vsaki ploskvi smo v tla vstavili po tri pare 0,10 m dolgih jeklenih konic (elektrod) in po tri pare 0,40 m dolgih jeklenih konic. Meritve smo izvajali 14-dnevno. Temperatura tal Temperaturo tal smo merili na globini 0-10 cm s prenosnim merilnikom za temperaturo tal. Meritve smo izvajali na vsaki ploskvi na treh mestih, v bližini jeklenih konic za meritve vsebnosti vlage v tleh. Rezultati V tem poglavju so zbrani rezultati meritev in analize v dveh modelnih območjih -eksperimentalnih povodjih Javorskega potoka in Lukanjskega potoka v vodozbimem območju Oplotnice na Pohorju, ki smo jih trenutno lahko zbrali ter prikazali v primerni obliki. Talne razmere Na osnovi analize talnih razmer smo za eksperimentalno povodje Lukanjskega potoka oblikovali sedem kartografskih talnih enot, za eksperimentalno povodje Javorskega potoka pa šest kartografskih talnih enot (Preglednica 7). Preglednica 7: Kartografske talne enote, ugotovljene za eksperimentalni po vodji Lukanjskega potoka in Javorskega potoka Lukaniski DOtok St;^ dzriakä r^ Sedava talhö/kärte^räfek0i6W^ : Delež: (%)■; 1 L+C Distrični ranker - 50 % in distrična rjava tia - 50 % 1,5 2 C+L Distrična rjava tla - 80 % in distrični ranker - 20 % 9,0 3 C Distrična rjava tla 67,1 4 F Obrečna tla 3,0 5 G Ogiejena tla 4,5 6 G+H Oglejena tla - 50 % in šotna tla - 50 % 13,4 7 H Šotna tla 1,5 Javorski potok Št Oznaka Sestava taln&kartografske enote Delež{%.) 1 C+L Distrična rjava tla - 80 % in distrični ranker - 20 % 12,3 2 C Distrična rjava tla 65,4 3 F Obrečna tla 2,4 4 G Oglejena tla 1,4 5 H+G Šotna tia - 60 % in oglejena tla - 40 % 15,2 6 H Šotna tla 3,3 Opis kartografskih talnih enot za eksperimentalno povodje Lukanjskega potoka L+C = Distrični ranker (distrični leptosol) - 60 % in distrična rjava tla {distrični kambisol)-AOVo Ta kartografska talna enota je izločena le na vrhu tonalitnega, južnega pobočja nad Mrzlim studencem in zavzema okoli 1,5 % površine vodozbirnega območja Lukanjskega potoka. Prevladujejo regolitični do rjavi, plitvi, distrični rankerji s prhninasto obliko humusa, okoli 40 % površinski delež zavzemajo plitva do srednje globoka, plitvo humozna, tipična, distrična rjava tla s prhnino. Povprečna debelina organskega horizonta (O) sondiranih tal znaša 3,9 cm, mineralnega dela pa 26,8 cm. Tla so slabše rodovitnosti in vododržnosti. C+ L = Distrična rjava tla - 80 % in distrični ranker - 20 % Ta kartografska talna enota je izločena na zahodnem pobočnem grebenu tonalitnega, južnega pobočja nad Mrzlim studencem in zavzema okoli 12,3 % površine vodozbirnega območja Lukanjskega potoka. Prevladujejo plitva do srednje globoka, plitvo humozna, tipična, distrična rjava tla s prhnino. Okoli 20 % površinski delež zavzemajo regolitični do rjavi, plitvi do srednje globoki, distrični rankerji s prhninasto obliko humusa. Povprečna debelina organskega horizonta (O) sondiranih tal znaša 8,7 cm, mineralnega dela pa 40,7 cm. Tla so srednje rodovitnosti in vododržnosti. C = Distrična rjava tla Ta kartografska talna enota zavzema največji, okoli 65,4 % delež vodozbirnega območja Lukanjskega potoka. Prevladujejo srednje globoka do globoka, plitvo humozna, tipična, distrična rjava tla s prhnino, le izjemoma s sprstenino. V sledovih se pojavljajo regolitični do rjavi, plitvi do srednje globoki, distrični rankerji pretežno s prhninasto obliko humusa. Povprečna debelina organskega horizonta (O) sondiranih tal znaša 9,5 cm, mineralnega dela pa 49,9 cm. Tla so zelo dobre rodovitnosti in vododržnosti. F = Obrečna tla {fluvisol) Ta kartografska talna enota se pojavlja ob vodotokih. Zavzema okoli 3 % površine vodozbirnega območja. Prevladujejo razvita, pojavljajo se tudi nerazvita obrečna tla. Nerazvita obrečna tla imajo na nasutini, pod morebitnim O horizontom, le nerazviti (A) oziroma Ai horizont, v katerem se obarvanost zaradi humusa često niti ne opazi in ki se lahko tudi samo mestoma pojavlja. Razvita obrečna tla pa imajo na aluvialni matični podlagi že dobro razvit humusno akumulativni A horizont. So pod vplivi občasnih poplav ali visoke podtalnice in ima zato izražene znake prekomernega navlaževanja. Večinoma so močno skeletne, slabše rodovitnosti in vododržnosti, močno jih ogroža vodna erozija. G = Oglejena tla Ta kartografska talna enota je izločena le pod položnejšim vrhom tonalitnega, južnega pobočja nad Mrzlim studencem in zavzema okoli 4,5 % površine vodozbirnega območja Lukanjskega potoka. Tu prevladujejo plitvo do srednje humozni, zmerno do srednje močni, distrični hipogleji G + H = Oglejena tla - 50 % in šotna tla - 50 % Ta kartografska talna enota se pojavlja ob potoku in njegovih pritokih na položnem terenu in zavzema ok. 13,4 % površine. Praviloma šotna tla {histosot) prevladujejo v bližini vodotokov, oglejena tla {glejsol) pa na prehodu v trdinska tla. Se pa zaradi nehomogenega mikroreliefa oba tipa tal marsikje mozaično prepletata. H = Šotna tla {šotni histosol) Ta kartografska talna enota je izločena na zavnici nad cesto proti Mrzlemu Studencu in zavzema ok. 1,5 % površine vodozbirnega območja. Prevladujejo oligotrofna, slabo humificirana, plitvo do srednje globoka šotna tla, ki leže na zdrobljeni matični podlagi ali na glejevem horizontu. So slabe rodovitnosti, a imajo zelo visoko kapaciteto za vodo. Preglednica 8: Povprečni, najmanjše in največji nagibi, ekspozicije, površinska kamnitost s skalnatostjo ter debeline plasti sondiranih tal po kartografskih talnih enotah. Oznake plasti: plast opada Oi,f (zajema 01, 01,f); fermentacijska plast Of; humusna organska plast Oh, malo skeletna humusnoakumulacijska plast A (zajema Ah, AhBv, AaGo); močneje skeletna humusnoakumulacijska plast AC (=A/C, AC, C/A, CA); malo skeletna kambična plast B (= Bv, BvE, BvBt); srednje skeletna kambična plast BC; močno skeletna kambična plast CB; oksidirana glejeva plast Go (= Go, GoT, Go,r); reducirana glejeva plast Gr (=Gr, Gr,o, GrC); šotna plast T (=T, TGo, TGr, TC) L+C... Nagib" M^ga;- Kamn. " ; Tjp- ;, v-pl-H;: ■■m-r'' -vvA ■; AC;-;. .Ci+M-.; Št. . sondaž;12 :skal:(%).'' •:''"'"""''"taiV'"^-; v(cm) • ;.(cmy. ;(cni)Vv "(cm)/' "•(Gm);;"; .-(čm):;; . "(cm). povp 4,25 S 7,5 d. ranker 1,4 2,5 5 5,8 2,3 13,8 3,9 26,8 30,6 min 2 SSE 5 d. kambisol 0,5 1.5 8 11 0 0 3,0 11 14 max 5 S 10 d. ranker 2,5 3 12 12 9 55 5,5 67 71 e+L. v^Nagib/, '"Lega.... •^-^Karhn;'-"'.''''''' ■}Qh: ■'.A. ••• :,BC -GB:.- 0: V M- .. • ; O+M ■Št,:.:.-; sondaž;4 r^skal/,(%)> -- "(cm). :;(cm)" ; :>(cm)v:-; . (cm)'. (cm);;.: (crti) (čm) povp 9,8 S 5,3 d.kambisoi 3,0 0,3 5,3 10,0 0,4 28,6 1,7 8,7 40,7 30,6 min 3 SW 0 d. ranker 1 2 1 2,5 5,0 6,0 8,0 2,5 22,0 14 max 17 SSE 20 d.kambisoi 4 2 10 16,0 5.0 57,0 12.0 16.0 66.0 71 C Nagib Lega Kamn. 01,f Oh A AO B BC CB 0 M Št. sondaž:5.1 tal (cm) (cm) (cm)- (cm) (cm) (cm) (cm) (cm) (cm) (cm) povp 12,0 S 4,8 d.kambisoi 2,9 0,5 5,3 12,5 0,2 12,5 24,0 0,6 9,5 49,9 min 2 SE 0 d. ranker 0,5 1 0,5 2 11 6 10 15 0,5 0 max 30 W 20 d.kambisoi 6 4 17 42 11 72 61 18 46 80 •F -.Nagib Lega . .v Kamn. Trp 01,f Of Oh A AO CB Go 0 .M O.+M Št sondaž:6 - ("} škai. (%)■ tal (cm) (cm) (cm) . (cm). (cm)- (cm) (cm). (cm)-- (cm)- (cm) povp 16,5 S 13,3 fluvisol 2,3 0,3 3,6 1,5 23,7 0,8 6,5 6,3 32,5 38,8 min 7 w 3 fluvisol 1 0 0,5 0 0 0 0 1,5 8 14 max 25 SE 40 fluviso! 5 2 9 g 45 5 39 13 48 57 G . Nagib; Lega; Kamn. , . .Oi,f y "QB.;":- ..:"'-'A • .. Go;. . ■ 0 ,: M: : O+M; .- Št.'. .. sondaž:#"->'. • .;Skai.,(%);.:, -••.•.tal;..:-:-: i (cm) ; . : (cm).-; ^-•(.PT") ; ■ povp 3,8 S 2,8 glej 2,3 3,8 17,0 31,0 6,0 48,0 54,0 min 0,0 ravno 0,0 glej 1,0 0,0 4,0 17,0 3,0 37,0 48,0 max 5.0 SSE 5,0 fllei 4,0 8,0 28,0 51,0 12,0 55,0 60,0 •G+H. ::: Nagib; /.•Lega--:. . Kanrin; •Gr.:.-;. O+M "št::./; .sondaž:11' • ::skal; ■r-mM'-:, i -- : .(^rn):'; • -:.(čm>: (cm)' .r{cm).; . :(cm); ' ;"(cm)-: -.(cm); (cm) povp 11,9 sw 5,8 glej,histosol 2,5 3,2 9,2 5,0 9,8 7,1 11,8 21,0 31,1 48,6 min 2,0 SSE 0,0 glej,hlstosol 1,0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 max 25 W 30 qlei,hlstosol 5 12,0 45,0 55 28 38 40 46,5 60 74 ' Nagib,!; ; LegävU ..V;Karlin>.'..: ."'.•.Gp::' O,,.:'. :•soi^däž:3':•-••^ C'-mM ,:-sl ^ V '' ^Lukanjski potok ®Javorskipotok Slika 7: Višine vodotokov Javorski potok in Lukanjski potok za obodbje od 13.11.07 do 18.1.08, merjene v prelivih (cm) Vzorčenja in meritve kakovosti vodotokov Zaradi preobremenjenosti LGE smo do priprave poročila lahko pridobili le rezultate analiz voda iz eksperimentalnih vodotokov z dne 6.2.2008. Preglednica 9: Rezultati analiz za vzorce vod iz eksperimentalnih vodotokov Luanjski potok in Javorski potok dne 6.2.2008 .mikroS/cm ... .mq/L .^mg/L ^mg/L: mg/L mg/L nig/L Vodotok . Merilno: mesto pK ; EP (25®C) Na '■k/..- Ca m Mn N-NH4 Lukanjski potok L1 6.52 37.75 2.31 0.37 3.49 0.57 0.02 0.01 L2 6.56 40.46 2.31 0.35 3.77 0.72 0.00 0.01 Javorski potok J1 6.10 27.41 1.56 0.38 2.43 0.38 0.00 0.01 J2 5.88 27.27 1.65 0.39 2.26 0.38 0.00 0.02 mqll -mq/L - mq/L mglx-iy-. : mg/L. -rhikroekv/L v.: .mg/L Vödötök •Möriino mesto:;" NOs NO2 SO4 ■bqm y-dög :älkäliteta ^ totN: Lukanjski potok L1 2.39 0.02 5.21 0.65 0.00 0.047 3.37 136.7 0.71 L2 2.62 0.01 5.32 0.65 0.02 0.046 3.37 154.7 0.71 Javorski potok J1 1.40 0.01 5.38 0.52 0.00 0.148 5.22 43.3 0.58 J2 1.54 0.01 5.37 0.51 0.00 0.175 7.51 28.7 0.62 NTU Vrng/t.: - inicj/L;: mg/L mg/L . mg/L Vodotok Merilno mesto motnost : Fe: . m Gr-/V Cu Ni ; Lukanjski potok L1 1.81 0.019 < 0,005 <0,0001 < 0,002 < 0,005 < 0,005 L2 1.27 0.020 < 0,005 <0,0001 <0,002 < 0,005 < 0,005 Javorski potok J1 0.96 0.054 < 0,005 <0,0001 < 0,002 < 0,005 < 0,005 J2 1.57 0.048 < 0,005 < 0,0001 < 0,002 < 0,005 < 0,005 Trenutne vrednosti pH, elektroprevodnosti (CD) in koncentracije O2 (LDO), izmerjene s prenosnim inštrumentom HQ40 (HQ40d Multi meter) na dveh merilnih mestih na Javorskem in Lukanjskem potoku, so prikazane na Sliki 8. 8.0 PH 6.2.08 6.3.08 6.4.08 6.5.08 6.6.08 6.7.08 47.0 17.0 CD (laS/cm) ^CO L2 6.2.08 6.3.08 6.4.08 6.5.08 6.6.08 6.7.08 LDO (mg/L) LDOJl -•-LDO J2 "Ä—LD0_L1 -ifc-LDO L2 6.2.08 6.3.08 6.4.08 6.5.08 6.6.08 6.7.08 Slika 8: Trenutne vrednosti pH, elektroprevodnosti (CD) in koncentracije O2 (LDO), izmerjene s prenosnim inštrumentom HQ40 (HQ40d Muiti meter), na Javorskem potoku (JI ob prelivu, J2 blizu izvira) in Lukanjskem potoku (Ll ob prelivu, L2 blizu izvira) Mikroklimatske razmere Prepuščene padavine in padavine na prostem Z ARSO arhiva smo pridobili podatke o povprečnih mesečnih padavinah za referenčno obdobje 1971-2000 s padavinskih postaj na Pohorju in bližnje okolice (Mislinja, Lukanja, Oplotnica, Fram, Ribnica na Pohorju ter Lovrenc na Pohorju). Slika 9 prikazuje njihove lokacije ter povprečno letno količino padavin za referenčno obdobje 1971-2000, Slika 10 pa povprečne mesečne padavine za referenčno obdobje 1971-2000 na padavinskih postajah. -Narapi)! Slika 9: Lokacije ter povprečna letna količina padavin za referenčno obdobje 1971-2000 na padavinskih postajah na Pohorju in bližnji okolici (Mislinja, Lukanja, Oplotnica, Fram, Ribnica na Pohorju ter Lovrenc na Pohorju) (vir: arhiv ARSO) Povprečne mesečne količine padavin 1971-2000 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 O litllil Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec - Lovrenc na Pohoiju ® Ribnica na Pohorju s Fram = Oplotnica " Lukanja ■Mislinja Slika 10: Povprečne mesečne padavine za referenčno obdobje 1971-2000 s padavinskih postaj na Pohorju in bližnji okolici (Mislinja, Lukanja, Oplotnica, Fram, Ribnica na Pohorju ter Lovrenc na Pohorju) (vir: arhiv ARSO) Podatke o padavinah s padavinske postaje Lukanja, ki se nahaja najbliže našemu raziskovalnemu objektu, smo uporabili za primerjavo z meritvami padavin na prostem na ploskvi Mrzli Studenec (Slika 11, Slika 12). Povprečne mesečne količine padavin Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec « MS 2007_2008 ® Lukanja 1971_2000 Slika 11: Primerjava mesečne količine padavin (mm) s padavinske postaje Lukanja za referenčno obdobje 1971-2000 (vir: arhiv ARSO) z meritvami padavin na prostem na ploskvi Mrzli Studenec (MS) v letih 2007 in 2008 Povprečne mesečne količine padavin (mm) MS2007_2008 -Linear (MS 2007_2008) O 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 Lukanja 1971-2000 (mm) Slika 12: Primerjava mesečne količine padavin (mm) na ploskvi na prostem Mrzli Studenec (MS) v letih 2007 in 2008 z meritvami padavin s padavinske postaje Lukanja za referenčno obdobje 1971-2000 (vir: arhiv ARSO) Volumska vsebnost vlage v tleh Poleg padavin je v obravnavanih elcsperimentalnih povodjih vir vlage v tleh tudi podtalnica, katere višine nismo merili. Slika 13 prikazuje povprečne volumske vsebnosti vlage v tleh (vol %), izmerjene s TDR na globini od O do 10 cm ter od O do 40 cm na štirih raziskovalnih ploskvah v eksperimentalnem povodju Javorskega potoka. Slika 14 pa prikazuje povprečne volumske vsebnosti vlage v tleh (vol %), izmerjene s TDR na globini od O do 10 cm ter od O do 40 cm na štirih raziskovalnih ploskvah v eksperimentalnem povodju Lukanjskega potoka. Vsebnostviagev tleh O -10 cm (vol %) ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ N^- 'T v NV TK TK J7 50 ^ 45 S? ■s 40 25 Vsebnost Vlage v tleh O - 40 cm (vol %) .0=" fe- - fe- fe- A- -V- 'V- 'F V kO- <\- TK -J1 -9-J4 -J6 • • J7 a) b) Slika 13: Volumska vsebnost vlage v tleh (vol %), izmerjena s TDR na globini od O do 10 cm (a) in od O do 40 cm (b) v obdobju od 8.5.2008 do 5.8.2008 na štirih raziskovanih ploskvah (JI, J4, J6, J7) v eksperimentalnem povodju Javorskega potoka Vsebnostviagevüeh O -10 cm (vol %) J> J= J= ■L1 -®-L3 -^15 Vsebnostviagev tleh O - 40 cm (vol %) C,- cß" J' cß" J' J' ^^ A ^^ rit-- ST'- N^- r^' •L1 -S-L3 -L5 -S--L6 a) b) Slika 14: Volumska vsebnost vlage v tleh (vol %), izmerjena s TDR na globini od O do 10 cm (a) in od O do 40 cm (b) v obdobju od 8.5.2008 do 5.8.2008 na štirih raziskovalnih ploskvah (Ll. L3, L5, L6) v eksperimentalnem povodju Lukanjskega potoka Temperatura tal 14-dnevni potek temperatur tal je za posamezne raziskovalne ploskve eksperimentalnih povodjih prikazan na Sliki 15. Nizke vrednosti v pomladanskih mesecih zlagoma naraščajo do maksimalnih temperatur tal v avgustu. Temperatura tal O -10 cm ( C) rJV- -J4 J6 J7 a) Temperatura tal o -10 cm { C) ^^ ^^ V rtv- 'ß'- NT-' n^- T?' -LI -®-L3 b) Slika 15: Temperatura tal (°C) na globini od O do 10 cm obdobju od 8.5.2008 do 5.8.2008 a) na štirih raziskovalnih ploskvah (JI, J4, J6, J7) v eksperimentalnem povodju Javorskega potoka ter b) na štirih raziskovalnih ploskvah (Ll. L3, L5, L6) v eksperimentalnem povodju Lukanjskega potoka Viri ALLEN, R.G., PEREIRA, L.S., RAES, D., SMITH, M. 1998. Crop evapotranspiration. Guidelines for computing crop water requirements. FAO s. 300. ANKO, B. 1994. Gozd in voda: zbornik republiškega seminarja, Poljče, 11.-13. oktober 1994, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo. 257 s. ANONYMOUS 2002. Meteorological Monitoring on Intensive Montoring Plots. Manual on methods and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests. United Nations Economic Commission for Europe Convention on Long-range Transboundary Air Pollution. Part VII: 23 s. ARNŠEK, A. 2001. Aktualni trendi razvoja traktorskih olj. Trendi v razvoju kmetijske tehnike: zbornik simpozija, Radenci, Društvo kmetijske tehnike. 167-174 s. BARLOW, M., CLARKE, T. 2002. Blue gold: the fight to stop the corporate theft of the World's water. New York, New York Press, s. 278. BEASLEY, R.S., GRANILLO, A.B. 1988. Sediment and Water Yields From Managed Forests on Flat Coastal Plain Sites. Water Resources Bulletin 24. 2: s. 361-366. BINKLEY, D., MACDONALD, L.H. 1994. Forests as non-point sources of pollution, and effectiveness of Best Management Practices. New York, National Council for Air and Stream Improvement, s. 57. BORMANN, F.H., LIKENS, G.E. 1986. Patterns and Process in a Forested Ecosystem. New York, Springer-Verlag, s. 253. BRECHTEL, H.M., PAVLOV, M.B. 1977. Niederschlagbilanz von Waldbestaenden verschiedener Baumarten und Altersklassen in der Rhein-Main-Ebene. Hessicshe Forstliche Versuchsanstalt, Institut fuer Forsthydrologie s. 80. CHANG, M. 2003. Forest hydrology: an introduction to water and forests, CRC Press LLC. s. 392. 2000. Direktiva 2000 / 60 / EC Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvirja za ukrepanje Skupnosti na področju politike do voda. CROCKFORD, R.H., RICHARDSON, D.P. 2000. Partitioning of rainfall into throughfall, stemflow and interception: effect of forest type, ground cover and climate. Hydrological processes 14. s. 2903-2920. CROKE, J., HAIRSINE, P., FOGARTY, P. 2001. Soil recovery from track construction and harvesting changes in surface infiltration, erosion and delivery rates with time. Forest Ecology and Management 143. s. 3-12. FREHNER, M., WASSER, B., SCHWITTER, R. 2005. Nachhaltigkeit und Erfolgskontrolle im Schutzwald. Wegleitung für Pflegemassnahmen in Wäldern mit Schutzfunktion. Bern, Bundesamt fur Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL). s. JESENOVEC, S. 1995. Pogubna razigranost: 110 let organiziranega hudoumičarstva na Slovenskem: 1884-1994. Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov, s. 275. KIMMINS, J.P. 1997. Forest Ecology: A Foundation for Sustainable Management. Upper Saddle River, New Jersey, Prentice Hali. s. 596. KOŠIR, P. 2006. Gozdnogospodarski vidiki ohranjanja voda visokega krasa na primeru GE Draga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo. Ljubljana, Univrza v Ljubljani: 173 s. KOVAČ, M. 2007. Primerjalna analiza zakonodaje, ki ureja gospodarjenje z vodami in gozdovi. Gozd in voda: rezultati projekta [Interreg III A]. M. Kovač. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 9-11 s. LAH, A. 1998. Voda - Vodovje. Ljubljana, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, s. 64. LARCHER, W. 1995. Physiological Plant Ecology, Springer, s. LEE, R. 1980. Forest hydrology. New York, Columbia university press, s. 349. MCCULLOCH, J.S.G., ROBINSON, M. 1993. History of forest hydrology. Water issues in forests today. International Symposium of Forest hydrology, Canberra, Journal of Hydrology. 189-216 s. MENCEJ, Z. 1994. Zajetja in vodni viri manjše izdatnosti - pomemben vir pitne vode. Gozd in voda: zbornik republiškega seminarja, Poljče, 11.-13. oktober 1994, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo. 257 s. MULKEY, L.A., ED. 1980. An Approach to Water Resources Evaluation on Non-Point Silviculture Sources (A Procedural Handbook). Washington D.C., Forest Service. United States Department of Agriculture. 1999. Nacionalni program varstva okolja. NISBET, T.R. 2001. The role of forest management in controlling diffuse pollution in UK forestry. Forest Ecology and Management 143. 1-3: s. 215-226. OGEE, J., BRUNEI, Y. 2002. A forest floor model for heat and moisture including a litter layer. Journal of Hydrology 255. 1-4: s. 212-233. 1998. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. PRICE, A.G., CARLYLE-MOSES, D.E. 2003. Measurement and modelling of growing-season canopy water fluxes in a mature mixed deciduous forest stand, southern Ontario, Canada. Agricultural and Forest Meteorology 119. 1-2: s. 69-85. PRYBOLOTNA, N. 2006. Content of the sediment in runoff in the small Beskid's watershed. Assesing of soil and water conditions in forests. A. Boczon. Warsaw, Forest Research Institute, Center for Exellence PROFOREST for Protection of Forest Resources in Central Europe: 141-145 s. SERENGIL, Y., GÖKBULAK, F., ÖZHAN, S., HiZAL, A., §ENGÖNÜL, K. 2007. Alteration of stream nutrient discharge with increased sedimentation due to thinning of a deciduous forest in Istanbul. Forest Ecology and Management 246. 2-3: s. 264-272. SIMONČIČ, P. 1996. Odziv gozdnega ekosistema na vplive kislih odložin s poudarkom na preučevanju prehranskih razmer za smreko {Picea ahies (L.) Karst.) in bukev {Fagus sylvatica L.) v vplivnem območju TE Šoštanj. Oddelek za gozdarstvo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 153 s. SIMONČIČ, P. 2001. Soil solution quality and soil characteristics with regard to clear cutting. Glas. Šum. Pokuse 38. s. 159-166. STEINMAN, F. 1999. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvirja za ukrepanje skupnosti na področju politike do voda. Ljubljana, UL, FGG, katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem, s. TARMAN, K. 1992. Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana, Državna založba Slovenije, s. 547. THOMSEN, A. 1994. Program AUTOTDR for making automated TDR measurments of soil water content. Danish Institute of Plant and Soil Science s. 11. TRONTELJ, M. 2006. Vzdrževanje in obratovanje lovilcev olj in maščob. V. Xlll.R., Slovenska vojska. SOP št. 1407: 6 s. TWERY, M.J., HORNBECK, J.W. 2001. Incorporating water goals into forest management decisions at a local level. Forest Ecology and Management 143. 1-3: s. 87-93. ULRS 1994. Zakon o gozdovih, št. 323-01/89-1/24. VENY, E.S. 1986. Forest Harvesting and Water: The Lake States Experience. Water Resources Bulletin 22. 6: s. 1039-1047. VILHAR, U. 2006. Vodna bilanca dinarskega jelovo-bukovega gozda na Kočevskem rogu. WATER BALANCE OF A DINARIC SILVER FIR - BEECH FOREST IN KOČEVSKI ROG. Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 246 s. VILHAR, U., ED. 2008 In press. Vpliv gospodarjenja na vodno bilanco jelovo-bukovih gozdov Dinarskega krasa / Influence of management on water balance of the silver fir-beech forests in the dinaric karst. Studia forestalia Slovenica. Ljubljana Gozdarski inštitut Slovenije. VON BURGER, H. 1954a. Einfluss des Waldes auf den Stand der Gewaesser. II. Mitteilung. Der Wasserhaushah im Sperbel- und Rappengraben von 1915/16 bis 1926/27. Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fuer forstliche Versuchswesen XVIII. 2: s. 311-416. VON BURGER, H. 1954b. Einfluss des Waldes auf den Stand der Gewaesser. V. Mitteilung. Der Wasserhaushalt im Sperbel- und Rappengraben von 1942/1943 bis 1951/52. Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fuer forstliche Versuchswesen XXXI. 1: s. 9-58. VON CASPARIUS, E. 1959. 30 Jahre wassermessStationen im Emmental. Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fuer forstliche Versuchswesen 35. 1: s. 179-224. WAHL, N.A., WÖLLECKE, B., BENS, O., HÜTTL, R.F. 2005. Can forest transformation help reducing floods in forested watersheds? Certain aspects on soil hydraulics and organic matter properties. Physics and Chemistry of the Earth, Parts A/B/C 30. 8-10: s. 611-621. WEIS, W., HUBER, C., GOETLEIN, A. 2001. Regeneration of Mature Norway Spruce Stands: Early Effects of Selective Cutting and Clear Cutting on Seepage Water Quality and Soil Fertility. Optimizing Nitrogen Management in Food and Energy Production and Environmental Protection: Proceedings of the 2nd International Nitrogen Conference on Science and Policy, The Scientific World. 493-499 s. 2004. Zakon o divjadi in lovstvu. URLS 16/04 1994. Zakon o gozdovih. URLS 323-01/89-1/24 2004. Zakon o ohranjanju narave. URLS 96/04 2002. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. URLS 67/2002 2 2004. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave. URLS 41/04 2006. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. URLS 20/06 2008. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. ULRS 57/08 str. 6199 2006. Zakon o varstvu okolja. URLS 39/06 2004. Zakon o varstvu podzemnih jam. URLS 2/04 2002. Zakon o vodah. URLS 802-01/91-3/16 COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBiSS URŠA VILHAR [22592] Osebna bibliografija za obdobje 2005-2008 ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. VILHAR, Urša, STARR, Michael, URBANČIČ, Mihej, SMOLEJ, Igor, SIMONČIČ, Primož. Gap evapotranspiration and drainage fluxes in a managed and a virgin dinaric silver fir-beech forest in Slovenia : a modelling study. European journal of forest research, 2005, vol. 124, no. 3, str. 165-175, ilustr. http://dx.doi.orq/10.1007/s10342-005-0067-5. [COBISS.SI-ID 15420541 JCR IF: 0.562, SE (25/36), forestry, x: 0.982 2. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEINER, Klaus, DIACl, Jurij. Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda = Microclimate conditions in gaps and mature stands of Dinaric silver fir-beech forests. Zb. gozd. lesar., 2006, št. 81, Str. 21-36, ilustr. [COBISS.SI-ID 18067581 1.05 Poljudni članek 3. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož. Gozd in voda : brez gozda ni kakovostne vode. Gea (Ljubij.), 2005, letn, 15, št. 4, str. 68-69, ilustr. [COBiSS.SI-ID 14713981 4. SIMONČIČ, Primož, VILHAR, Urša. Brez gozda ni kakovostne vode. Delo (Ljubi), 2006, letn. 48, št. 223, str. 15, ilustr. [GOBISS.SI-ID 17609341 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEINER, Klaus, DIACl, Jurij. Influence of forest management practice on water balance of forest in the dinaric karst. V: All about karst & water; decision making In a sensitive environment: proceedings, international conference Vienna, 09.-11.10.2006. [Wiena: s. n.], 2006, str. 290-295, ilustr. [COBISS.Sl-ID 17476221 6. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož. Podnebne spremembe in suša v dinarsko je I ovo-bukovem gozdu v Kočevskem Rogu = Climate change and drought in dinaric silver fir-beech forest in Kočevski Rog. V: JURC, Maja (ur.). Podnebne spremembe : vpliv na gozd in gozdarstvo : impact on forest and forestry, (Studia forestalia Slovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources Slovenia, 2007, str. 381-397, ilustr. [COBISS.SI-ID 18653821 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 7. KRAJNO, Nike, MAVSAR, Robert, VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KRAJNC, Nike. Intenzivni monitoring gozdnih ekoslstemov in program Forest Focus v Sloveniji = Intensive monitoring of forest ecosystems and Forest Focus program in Slovenia. V: HLADNIK, David (ur.). Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino, {Studia forestalia Slovenica, št. 127). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006, str. 111-124, ilustr. [COBISS.SI-ID 16805501 I.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8. KUTNAR, Lado, URBANČIČ, Mihej, ČATER, Matjaž, VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož. Influence of ecological conditions and forest structure on species diversity of (fir)-beech forests in a dinaric region, Slovenia. V: 48th lAVS Symposium: Lisbon, Juiz 24th-29th 2005: abstracts. Lisboa: ISA Press, Departamento de Prote^^äo de Plantas e de Fotoecologia, 2005, str. 105. [COBISS.SI-ID 1525414] 9. GREBENC, Tine, VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KRAIGHER, Hojka. Abudance of types of ectomycorrhlzae on beech reflect changes of selected ecologycal parametrs In small canopy gaps. V: Ecosystem tree: 10th International meeting of the working group of experimental ecology within the German society of ecology, AKOE 2005, 14. - 18. März 2005: final program and abstracts. Essen: Universität Duisburg, 2005, str. 45. [COBISS.SI-ID 1463462] 10. SIMONČIČ, Primož, KRAIGHER, Hojka, LEVANIČ, Tom, URBANČIČ, Mihej, VILHAR, Urša. Spremljanje odziva gozdnih ekosistemov na okoljske razmere = Monitoring of forest ecosystem response regarding environmental conditions. V: Ekološka sanacija termoenergetskih objektov in uporaba bioindikacijskih metod: zbornik povzetkov mednarodne konference : book of abstracts. Velenje: ERICO, 2005, str. 14. FCOBISS.SI-ID 1537190] II. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož. Evaluation of level II data from intensive monitoring of forest ecosystems for water balance modeling (and nutrient fluxes). V: EICHHORN, Johannes (ur.). Forests in a changing environment; resoults of 20 years ICP forest monitoring : proceedings. [S. I.: s. n., 2006], str. 64-66. [COBISS.SI-ID 17693821 12. OGRINC, Nives, SIMONČIČ, Primož, KANDUČ, Tjaša, VILHAR, Urša. The study of the carbon soil dynamics in the forest ecosystem using stable Isotope approach. V: DOLENC KOCE, Jasna (ur.), VODNIK, Dominik (ur.), DERMASTIA, Marina (ur.). 4. slovenski simpozij o rastlinski biologiji z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 12.-15. september 2006 = 4th Slovenian Symposium on Plant Biology with International Participation, Ljubljana, September 12-15, 2006. Knjiga povzetkov. Ljubljana: Društvo za rastlinsko fiziologijo Slovenije: = The Slovenian Society of Plant Physiology, 2006, str. 173-174. FCOBISS.SI-ID 201311111 13. OGRINC, Nives, SIMONČIČ, Primož, VILHAR, Urša. A pilot stable Isotope study of soil solution in Plnus sylvestris L. stand at intensive monitoring plot in Slovenia. V: EPHRATH, Jhonathan (ur.). Woody root processes : revealing the hidden half: Sade Boqer, Israel, 4-6 February 2006. Sade Boqer: [s. n.], 2006, str. P31. FCOBISS.SI-ID 16539261 14. VILHAR, Urša, NADHEZDINA, Nadja, CERMAK, Jan, GASPAREK, Jan, URBANČIČ, Mihej, ČATER, Matjaž, SIMONČIČ, Primož. Root biomass and transpiration in underplanted beech in spruce stand on Pohorje. V: EPHRATH, Jhonathan (ur.). Woody root processes: revealing the hidden half: Sade Boqer, Israel, 4-6 February 2006. Sade Boqer: [s. n.], 2006, str. P7. [COBISS.SI-ID 1654182] 15. VILHAR, Urša, GARCIA, C., SIMONČIČ, Primož. C dynamic of a beech stand in SE Slovenia -first results of the GOTILWA+ model. V: FERLAN, Mitja (ur.). Carbon dynamics in natural beech forests: 17. October 2007, Ljubljana. Ljubljana: Slovenian Forestry Institute: = [Gozdarski Inštitut Slovenije, 2007], 17 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 20786301 16. OGRINC, Nives, KANDUČ, Tjaša, SIMONČIČ, Primož, VILHAR, Urša. The study of the carbon soil dynamics in the forest ecosystem using stable isotope approach. V: FERLAN, Mitja (ur.). Carbon dynamics in natural beech forests: 17. October 2007, Ljubljana. Ljubljana: Slovenian Forestry Institute: = [Gozdarski inštitut Slovenije, 2007], 19 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 20773501 17. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEINER, Klaus, DIACI, Jurij. Effects of the drought 2003 on water balance of forests in the Dinaric karst. V: Climate change in South-Eastern European countries: causes, impacts, solutions : presentation files & posters [presented in] Orangerie, Burggarten, Graz, Austria, 26th - 27th March 2007. [S. I.: s. n., 2007]. [COBISS.SI-ID 21316221 18. KOBAL, Milan, VILHAR, Urša, URBANČIČ, MIhej, ZUPAN, Marko, RUPREHT, Janez, KRALJ, Tomaž, SIMONČIČ, Primož. Gozdna tia in suša = Forest soii and drought. V: JURC, Maja (ur.). Podnebne spremembe : vpliv na gozd in gozdarstvo ; impact on forest and forestry, (Studia forestaiia Slovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehnišlook of abstracts. Vienna: University of Natural Resources and Applied Life Sciences, 2008, str. 66. [COBISS.SI-ID 22491261 20. GREBENC, Tine, VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KRAIGHER, Hojka. Ectomycorrlnizal roots and litter decomposition as part of the forest soil carbon pool. V: BLUM, Winfried E. H. (ur.), GERZABEK, Martin H. (ur), VODRAZKA, Manfred (ur.). Eurosoil 2008: University of of Natural Resources and Applied Life Sciences (BOKU), Vienna. Austria, August 2008-08-04 : book of abstracts. Vienna: University of Natural Resources and Applied Life Sciences, 2008, str. 237. [COBISS.SI-ID 22463101 21. URBANČIČ, Mihej, VILHAR, Urša, BOŽIČ, Gregor. Soil conditions on sites of autochthonous European black poplar in Slovenia. V: BLUM, Winfried E. H. (ur.), GERZABEK, Martin H. (ur.), VODRAZKA, Manfred (ur.). Eurosoil 2008 : University of of Natural Resources and Applied Life Sciences (BOKU), Vienna, Austria, August 2008-08-04 : book of abstracts. Vienna: University of Natural Resources and Applied Life Sciences, 2008, str. 362. [COBISS.SI-ID 22470781 22. GLOBEVNIK, Lidija, BOŽIČ, Gregor, VILHAR, Urša. Linkage between river hydromorphologlcal characteristics and ecological status of Populus nigra - development of a modeling framework for riverain ecoystem. Geophys. res. abstr., 2008, vol. 10, [2 str.]. [COBISS.SI-ID 21945981 23. VILHAR, Urša. Carbon dynamic in a managed silver-fir beech forest In the Dinaric Alps. V: FJIountain forest in a changing world: advances In research on sustainable management and the rolew of academic education : international conference, April 2-4 2008, Vienna : book of abstracts. Vienna: Institute of Forest Ecology, Department of Forest- and Soil Sciences: BOKU - University of Natural Resources and Applied Life Sciences, 2008, str. 85. [COBISS.SI-ID 21817981 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 24. VILHAR, Urša. Fenološka in meteorološka opazovanja v okviru intenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov (IM-GE). V: FERLAN, Mitja (ur.). Delavnica programa "Spremljanje stanja gozdnih ekosistemov": predstavitev rezultatov 2004/06, obravnava tekočega dela in predstavitev delovnih načrtov za nadaljne spremljanje stanja gozdnih ekosistemov. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenija: Zavod za gozdove Slovenije, 2007,10 str. Sistemske zahteve: Acrobar reader. [COBISS.SI-ID 20998781 25. SIMONČIČ, Primož, VILHAR, Urša. Dinamika ogljika v naravnem bukovem gozdu. V: GRECS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveni problemi vjelovo-bukovih gozdovih na visokem krasu: zbornik razširjenih izvlečkov: posvetovanje, Kočevje, 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007, Str. 3-4. [COBISS.SI-ID 20834941 26. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEINER, Klaus, DIACI, Jurij. Mikroklimatske razmere in uspešnost naravnega pomlajevanja v vrzelih dinarskega jelovo-bukovega gozda. V: GRECS, Zoran (ur.), DIACI, Jurij (ur.), PERUŠEK, Mirko (ur.). Gozdnogojitveni problemi vjelovo-bukovih gozdovih na visokem krasu : zbornik razširjenih izvlečkov; posvetovanje, Kočevje, 8. november 2007. Ljubljana: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta: = Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Biotechnical Faculty, 2007, str. 33-34. [COBISS.SI-ID 20868221 27. KRAIGHER, Hojka, GREBENC, Tine, ŽELEZNIK, Peter, MALI, Boštjan, VILHAR, Urša, S1M0NČIČ, Primož. Interakcije v gozdnih tleh in mikorizlsferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdov. V: BONČINA, Andrej (ur.). Bukovi gozdovi: ekologija in gospodarjenje: zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2008, str. 24-26. [COBISS.SI-ID 21723261 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 28. VILHAR, Urša, NADHEZDINA, Nadja, CERMAK, Jan, GASPAREK, Jan, URBANČIČ, Mihej, SIMONČIČ, Primož. Measuring and modeling of the transpiration of underplanted beech in spruce stand on Pohorje = iVIeritve in modeliranje transpiracije podsajene bukve v smrekovem sestoju na Pohorju. V: SIMONČIČ, Primož (ur.), ČATER, Matjaž (ur.). Splošne ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve (Fagus sylvatica L) v antropogenih smrekovih sestojih, (Studia forestalia Slovenica, št. 129). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica, 2006, str. 86-103, ilustr. [COBlSS.SI-ID 1799334] 29. SIMONČIČ, Primož, OGRINC, Nives, VILHAR, Urša, GREBENC, Tine, KRAIGHER, Hojka. C02 sequestration : state of the art. V: PERESSOTTI, Alessandro (ur.). Local strategies for land use management according to Kyoto protocol: exploring new management tools for C02 sequestration in agricultural lands and forests. Udine: Forum Editrice Universitaria, 2007, str. 17-23, ilustr. [COBiSS.SI-ID 21705341 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 30. VILHAR, Urša, FAJON, Špela. Uvod v gozdno hidrologijo. V: KOVAČ, Marko, FAJON, Špela. Gozd in voda : rezultati projekta [Interreg III Aj. 1. natis. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: Zavod za gozdove Slovenije, 2007, str. 14-16, 20-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 2138022] 31. VILHAR, Urša, FAJON, Špela. Vpliv gozda na gozdnogospodarskih ukrepov na hidrološki režim vodozbirnega območja. V: KOVAČ, Marko, FAJON, Špela. Gozd in voda : rezultati projekta [Interreg lllAj. 1. natis. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: Zavod za gozdove Slovenije, 2007, str. 16-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 21382781 32. FAJON, Špela, VILHAR, Urša, GARTNER, Andrej. Priporočila za gozdarsko politiko. V: KOVAČ, Marko, FAJON, Špela. Gozd in voda : rezultati projekta [Interreg III A]. 1. natis. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: Zavod za gozdove Slovenije, 2007, str. 32-39, ilustr. [COBISS.SI-ID 21446781 33. SIMONČIČ, Primož, VILHAR, Urša. Intensive observation by research plots : the virgin forest remnant Rajhenav (SI), an unmanaged silver fir-beech forest. V: PERESSOTTI, Alessandro (ur.). Local strategies for land use management according to Kyoto protocol: exploring new management tools for C02 sequestration in agricultural lands and forests. Udine: Forum Editrice Universitaria, 2007, str. 33-38, ilustr. [COBISS.SI-ID 21707901 34. VILHAR, Urša, FAJON, Špela. Einleitung in die Waldhydrologie. V: KOVAČ, Marko, FAJON, Špela. Wald und Wasser: Projektergebnisse. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: = Institut für Fortwissenschaft: Zavod za gozdove Slovenije: = Fortservice Slowenien, 2007, str. 14-16, 20-21, ilustr. [COBISS.SMD 21459581 35. VILHAR, Urša, FAJON, Špela. Einfluss des Waldes und der Waldbaumaßnahmen auf das hydrologische Regime des Wassereinzugsgebiets. V: KOVAČ, Marko, FAJON, Špela. Wald und Wasser: Projektergebnisse. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: = Institut für Fortwissenschaft: Zavod za gozdove Slovenije: = Fortservice Slowenien, 2007, str. 16-21, ilustr. [COBISS.SI-ID 21462141 36. FAJON, Špela, VILHAR, Urša, GARTNER, Andrej. Empfehlungen für die Forstpraxis. V: KOVAČ, Marko, FAJON, Špela. Wald und Wasser: Projektergebnisse. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: = Institut für Fortwissenschaft: Zavod za gozdove Slovenije: = Fortservice Slowenien, 2007, str. 32-39, ilustr. [COBISS.SI-ID 21472381 MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid 37. VILHAR, Urša. Priročnik za fenološka opazovanja v okviru Intenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov (raven II). [Ljubljana]: Gozdarski Inštitut Slovenije, 2008.17 str., Ilustr. [COBISS.SI-ID 21935741 2.08 Doktorska disertacija 38. VILHAR, Urša. Vodna bilanca dinarskega jelovo-bukovega gozda v Kočevskem Rogu: doktorska disertacija = Water balance of d ina ho silver fir-beech forest in Kočevski Rog: doctoral dissertation. Ljubljana: [Gozdarski inštitut Slovenije], 2006. XLV, 196 str., ilustr. httD://www.diqitalna-l 1,01 1.04 Strokovni članek 9. SliVIONČIČ, Primož, ČATER, Matjaž, BREZNIKAR, Andrej, ZUPANIČ, Matjaž, Ekološke in gozdnogojitvene osnove za podsadnjo bukve v antropogenih smrekovih sestojih : zgoščena informacija o rezultatih raziskovalne naloge "Vnašanje listavcev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi - SUSTMAN". Gozd. vestn., 2005, letn. 63, št. 9, str. 365-372, ilustr. [COBiSS.SI-lD 15709821 10. KOVAČ, Marko, KUŠAR, Gal, SIMONČIČ, Primož. Spremljanje propadanja gozda. Gozdarstvo, 2007, str. 10-11, ilustr. [COBISS.SND 20921981 1.05 Poljudni čianek 11. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož. Gozd in voda : brez gozda ni kakovostne vode. Gea (Ljublj.), 2005, letn. 15, št. 4, str. 68-69, ilustr. [COBISS.SI-ID 14713981 12. SIMONČIČ, Primož, VILHAR, Urša. Brez gozda ni kakovostne vode. Delo (Ljubi.), 2006, letn. 48, št, 223, str. 15, ilustr, [COBISS.SI-ID 17609341 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 13. SIMONČIČ, Primož. Kjota protokol in gozd kot pondor C02 v Sloveniji. V: Posvetovanje Varstvo zraka '05: zbornik predavanj Ljubljana, 18. - 20. maj 2005. [Ljubljana]: Zavod za tehnično izobraževanje, [2005], str. 27-40, ilustr. [COBISS.SI-ID 15494781 14. URBANČIČ, Mihej, KOBAL, Milan, ZUPAN, Marko, ŠPORAR, Marjan, ELER, Klemen, SIMONČIČ, Primož. Organska snov v gozdnih tleh = Organic matter in forest soils. V: KNAPIČ, Matej (ur.). Strategija varovanja tal v Sloveniji: zbornik referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5. decembra 2007. Ljubljana: Pedološko društvo Slovenije, 2007, str. 217-230. [COBISS.SI-ID 52808891 15. KRSNIK, Petra, ZUPAN, Marko, SIMONČIČ, Primož, LOBNIK, Franc. Ugotavljanje onesnaženosti tal Slovenije = Soil pollution assessment in Slovenia. V: KNAPIČ, Matej (ur.). Strategija varovanja tal Sloveniji: zbornik referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5. decembra 2007. Ljubljana: Pedološko društvo Slovenije, 2007, str. 321-334. [COBISS.Sl-ID 21111421 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 16. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka, KATZENSTEINER, Klaus, DIACI, Jurij. Influence of forest management practice on water balance of forest in the dinaric karst. V: All about karst & water: decision making in a sensitive environment: proceedings, international conference Vienna, 09.-11.10.2006. [Wiena: s. n.], 2006, str. 290-295, ilustr. [COBISS.SI-ID 17476221 17. KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja, SiMONČIČ, Primož. Ocena ponora C02 za spremembo rabe tal gozdarstvo v Sloveniji = C02 sink assessment for land use change and forestry for Slovenia. V: HLADNIK, David (ur.). Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino, (Studia forestalia Siovenica, št. 127). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006, str. 53-64, ilustr. [COBISS.SI-ID 16792701 18. SIMONČIČ, Primož, GAŠPERIČ, Matej, KRANJC, Andrej. Kjotski protokol in ponori - danes in po letu 2012 = The Kyoto protocol and sinks - today and after the year 2012. V: JURC, Maja (ur.). Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo: impact on forest and forestry, (Studia forestalia Siovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources Slovenia, 2007, str. 359-369. [COBISS.SI-ID 18648701 19. URBANČIČ, Mihej, KOBAL, Milan, SIMONČIČ, Primož. Vplivi podnebnih sprememeb na talne lastnosti v naših gozdovih = Impacts of climate changes on soil properties in our forests. V: JURC, Maja (ur.). Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo: impact on forest and forestry, (Studia forestalia Siovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources Slovenia, 2007, str. 371-380, ilustr. [COBISS.SI-ID 18651261 20. VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož. Podnebne spremembe in suša v dinarsko jelovo-bukovem gozdu v Kočevskem Rogu = Climate change and drought In dinaric silver fir-beech forest in Kočevski Rog. V: JURC, Maja (ur.). Podnebne spremembe; vpliv na gozd in gozdarstvo : impact on forest and forestry, (Studia forestalia Siovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources Slovenia, 2007, str. 381-397, ilustr. [COBISS.SI-ID 18653821 21. ZUPANČIČ JUSTIN, Maja, ZUPANČIČ, Marija, SIMONČIČ, Primož. Spremljanje dinamike dušika v tleh in rastlinah po intenzivnem namakanju prekrivke odlagališča z izcedno vodo iz odlagališča komunalnih odpadkov = Tracking of nitrogen dynamic in soil and plants after intensive irrigation of landfill cover with leachate from communal landfill. V: KNAPIČ, Matej (ur.). Strategija varovanja tal v Sloveniji: zbornil< referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5. decembra 2007. Ljubljana: Pedološko društvo Slovenije, 2007, str. 335-346, ilustr. [COBISS.SI-ID 21113981 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 22. KRAJNC, Nike, MAVSAR, Robert, VILHAR, Urša, SIMONČIČ, Primož, KRAJNC, Nike. Intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov in program Forest Focus v Sloveniji = Intensive monitoring of forest ecosystems and Forest Focus program in Slovenia. V: HLADNIK, David (ur.). l\/lonitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato l