771318 607007 p\p.r^ primorski u¥p I ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | NOVEMBER 2003 leto 10 številka 117 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ......... -- IZHAJA 15.'V MESECU = 1C Banka Koper PIRANSKA GARAŽNA HIŠA: KAKO KRITI NEPOKRITO GP®(§A Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Občinski svetniki Piran so potrdili podražitve gradnje prve garažne hiše pri pokopališču v znesku 68 milijonov SIT. Stroški gradnje so se povzpeli na 600 milijonov, v okviru tega pa je ostalo v zraku vprašanje kritja še 190 milijonov SIT, ki jih je založil izvajalec Pluton. Odločitve o morebitni gradnji stanovanj na vrhu garaže še ni.. Položili so temeljni kamen nove stanovanjske soseske V Četrtek, 30 oktobra zvečer sta na prostoru nekdanje uprave in skladišč M-Degro v Luciji županja Občine Piran in predsednik KS Lucija, ob prisotnosti številnih povabljenih, položila temeljni kamen za gradnjo novega elitnega stanovanjskega naselja Rezidence park Lucija z osmimi stolpiči in 109 stanovanji. Lastnik in investitor Gašpar Gašpar Mišič ________________________ napoveduje začetek gradnje decembra. Več v Lucija Čok naslednji številki. FOTO: FK-Pri/norski utrip. prva rektorica UP WA .<#! ^ '' «f SL 1A Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Volitve za prvega rektorja Univerze na Primorskem so bile 10. 11. 2003 v Pretorski palači v Kopru. Volilnih upravičencev je bilo 163. Volitev se je skupaj udeležilo 126 volilnih upravičencev (od tega 32 na predčasnih 7. 1 1. 2003). Neveljavni sta bili 2 glasovnici. Za kandidata prof. dr. Egona Žižmonda je glasovalo 35 volilnih upravičencev, za kandidatko dr. Lucijo Čok pa 89 volilnih upravičencev. Znanstvena svetnica, izredna prof. dr. Lucija Čok je tako že v prvem krogu dobila zadostno število glasov in postala prva rektorica Univerze na Primorskem. Čestitamo! Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-21.00 OB NEDELJAH OD 8.00 - 21.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. šifra Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/64011 11 obala v malem immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & Tretji praznik kakijev uspel Na tretjem prazniku kakijev v Strunjanu v petek in soboto, 7. in 8. novembra 2003, seje zbralo veliko domačinov in še nikoli toliko eminentnih gostov. Praznik so organizirali člani strunjanskega Turističnega društva Solinar in Kmetijska svetovalna služba iz Kopra. Pobudnik te lepe, že tretje prireditve po vrsti, je bil predsednik TD Strunjan Franco Giassi.. Goste so pozdravili Jerneja Segulin, predsednica KS Strunjan, Franco Giassi in županja Občine Piran Vojka Štular. Irena Vrhovnik je predavala o kakiju. Letošnja suša je kajpak prizadela tudi zlato jabolko ali rajski sadež, kot pravijo kakiju, ki ga lahko pripravite na različne načine. Za zabojček kakijev je bilo treba odštei 1200 SIT, za kozarček odlične kakijeve marmelade 500 SIT, za sladico N iz kakija 450 SIT. Jerneja Segulin pravi, da bodo naslednjič še bolj popestrili ponudbo. Gostje, med katerimi sta poleg obalnih in obalno-kraških županov piršla tudi priljubljeni bivši predsednik države Milan Kučan in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, so se lahko okrepčali tudi s posebnim kakijevim žganjem. Praznik kakijev postaja poleg solinarskega praznika druga naj večja prireditev v občini Piran, je poudarila Vojka Štular. Vinska kraljica na martinovanju v restavraciji Barka na Bernardinu Hoteli Bernardin so v sredo, 12. novembra zvečer priredili v ribji restavraciji Barka silvestrovanje, ki gaje odlično popestrila tudi vinska kraljica 2003 Simona Štraus. Semmellier iz Kopra pa je vedel veliko povedati tudi o skrivnostih izbrane vinske kapljice. Ste že jedli jurčke s kozicami na zlatem poru in baziliki? Ste že pili jagodni izbor iz kleti Zorin? Če ne, ste tokrat veliko zamudili. Hrvaška je postala večja, ne pa močnejša Razglasitev ekološko-ribolovnega pasu, z odložitvijo enega leta, nekako pomirilo hrvaške sredobežne sile. Le obžalovanje EU in prizadete Slovenije nemara ne bo veliko koristilo? Hrvaški sabor je v petek, 3. oktobra 2003 pozno zvečer po dolgi in na trenutke žolčni razpravi z večino glasov (70 proti 44) sprejel odločitev o razširitvi jurisdikcije Republike Hrvaške na Jadranskem morju - razglasil ekološko-ribolovni pas, ne pa gospodarskega kot so dolgo napovedovali. S tem so tudi nekoliko omilili stvar (čeprav v bistvu ne gre za veliko razliko) glede na proteste Slovenije (diplomatska pisma) in priporočila EU. Hrvaška vlada kot predlagatelj je sprejela amandma HSS, ki glasi: »Hrvaški sabor s tem razglaša vsebino izključnega gospodarskega pasu, ki zadeva suverene pravice raziskovanja in izkoriščanja, varovanja in gospodarjenja z živim naravnim bogastvom voda zunaj meje teritorialnega morja ter jurisdikcijo (pravna, sodna oblast oziroma pristojnost) glede znanstvenega raziskovanja morskega okoliša, na podlagi česar se z današnjim dnem (3. 10. 2003) vzpostavlja zaščiteni ekološko-ribolovni pas Republike Hrvaške, odloženo za eno leto. Sedaj je na Hrvaškem velika polemika, zakaj so svari sprejeli polovično in niso razglasili ekonomskega pasu, saj ga razumejo kot zaščito svojih pravic. Z ukrepom ni zadovoljna tudi Italija, ker njihovi ribiči tako izgubijo ogromen ribolovni pas. Predsednik sindikata ribičev Hrvaške Luciano Bose je dejal, da so njihovi ribiči za vstop v EU, vendar ne prek lastnih interesov. Slovenija bi sedaj res morala ukrepati (brez notranjega političnega prerivanja med LDS in SDS) za zagotovitev pravične meje na morju, ki še ni določena, da nam Hrvatje ne bodo na koncu še vzeli polovico Piranskega zaliva. Le obžalovanje primera s strani predsednika Evropske komisije Romana Prodija in »diplomatska zaprepadenost« slovenskega zunanjega ministra, menda ne bo omehčala naše sosede, ki venomer trdi, daje le izkoristila svojo pravico, Slovenija pa da zahteva nekaj, kar ji ne pripada. Hrvaška bo tako lahko suvereno gospodarila s »svojim« ribjim fondom in morda celo z naftnim bogastvom ali plinom pod morjem, viške pa zaračunavala Sloveniji ali Italiji in vsem drugim, ki bi v tej coni želeli ribariti. Hrvaška je res postala za spoznanje večja, nikakor pa ne politično močnejša. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je 7. novembra 2003, na Veleposlaništvo Republike Hrvaške v Ljubljani naslovilo noto v zvezi s povečanjem gojišča školjk v Piranskem zalivu. Na evropski preizkušnji Slovenija po 1. maju 2004 ne more pričakovati velikega vdora evropskega kapitala. Z vstopom v ERM2 - evropski mehanizem menjalnih tečajev bo manj finnačne samostojnosti. Uvedba evra pri nas šele leta 2007? Še pred dobrimi trinajstimi leti so le najbolj pogumni posamezniki začeli na glas govoriti o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je od vedno duhovno, kulturno in tudi gospodarsko gravitirala na zahod. Po desetdnevnih spopadih z JLA smo odšli smo iz SFRJ, čeprav z našimi nekdanjimi bratskimi republikami nismo do konca pretrgali gospodarskih vezi. kajti v Srbiji, Čmi Gori, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji je še danes mogoče prodati veliko tega česar Zahod, ki živi v krizi izobilja, ne potrebuje. Sprejemamo model družbene blaginje Slovenija postaja s 1. 5. 2004 polnopravna članica Evropske unije - majhen, a pomemben člen supemacionalne strukture pretežno evropskih držav z ekonomsko in denarno unijo, skupno zunanjo in varnostno politiko. Sprejemamo model družbene blaginje in pravni red v prostoru, kjer so zagotovljeni prost pretok kapitala, blaga in ljudi. To je velika pridobitev za našo državo, ki je, kot nam priznajo, najbolje pripravljena med desetimi kandidatkami. Lahko smo ponosni, hkrati pa ne smemo pozabiti, daje evropsko tržišče, poslej s skoraj 450 milijoni prebivalcev in potrošnikov, dvosmerna cesta, na kateri ni ljubezni in usmiljenja. Ali smo res pripravljeni? Večja podjetja morda že, saj ne nazadnje dve tretjini gospodarske menjave s tujino poteka z zahodnimi državami. Skoraj zagotovo pa lahko trdimo, da bodo posledice evropske konkurence najbolj občutili obrtniki - samostojni podjetniki posamezniki, ki še niso pripravljeni na nove čase. Na evropskem Zahodu kraljujejo tržne zakonitosti in gospodarski primati - konkurenca, kakovost in cena. Kdor tu ne zmore, propade. Največji uspeh pri »vdoru« tujih multinacionalk v državo je zadnja leta doživela Madžarska, najslabše je pripravljena Poljska. Množičen vdor tujega kapitala? Zmotno je prepričanje, da bo Slovenija po 1. maju 2004 doživela preporod in množičen vdor tujega kapitala. Predvsem zato ne, ker je naše tržišče majhno, razdrobljeno, delovna sila pa v primerjavi z ostalimi kandidatkami niti ni tako poceni. Izjemaje kajpak terciarna dejavnost (trgovina, storitve, banke...), kije tukaj že pred vstopom naše države v EU našla ugodna tla. Bodo prosta gibanja izkoristili tudi optanti? Zahodni kapitalizem ima svojo logiko obnašanja. Če bo zaškripalo bodo tujci na hitro prenesli kapital drugam, Sloveniji pa pustili socialna vprašanja in brezposelne. Črnogledost? Ne! Še najhitreje prenosljiv kapital najdemo prav v terciarni dejavnosti, zato bi bili v Sloveniji najbolj srečni, če bi tujci pri nas namesto trgovin in bank začeli graditi tovarne. Tudi ni res, da se bodo naši delavci lahko kar tako sprehajali iz kraja v kraj in znotraj prostora EU hitro našli zaposlitev. Skoraj 5 - milijonska brezposelnost v Nemčiji domnevo samo potrjuje. Slovenija vsekakor sodi med evropsko elito narodov, zato tudi nihče, razen redkih izjem, danes ne žaluje za Beogradom. Po naloge in zakone bomo hodili v Bruselj, kjer nam že nekaj časa postavljajo pravila obnašanja. V evropskem parlamentu se bo slišala naša, slovenska beseda, saj nas bo tam zastopalo sedem doma izbranih poslancev. Veliko je stvari, kijih bomo morali še sprejeti, potrditi, se prilagoditi, čeprav smo morda še pred kratkim govorili nekoliko drugače. Iz neto prejemnice v neto plačnico Slovenija se bo iz neto prejemnice prelevila v neto plačnico v bruseljsko blagajno. Hkrati, ko nam Bruselj odpira vrata v prostor EU, nam zapira možnosti nadaljevanja starih oblik gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, na primer, v okviru Cefte. Cariniki gredo, policisti ostanejo S 1. 5. 2004 bodo z mejnih prehodov med Slovenijo in Italijo ter Slovenijo in Avstrijo odšli le cariniki, ne pa tudi naši policisti, ki nas bodo tam pozdravljali še najmanj dve leti, oziroma do uveljavitve tako imenovane schengenske meje s Hrvaško. Obmejni živ žav se bo tako s Škofij preselil na Dragonjo. V zaščito pred vdorom z Balkana bo policija verjetno še povečala svoje aktivnosti in kontrolo ob meji s Hrvaško. Z Avstrijo in Italijo že potekajo pogovori o skupnem policijskem nadzorovanju določenih območij. Meja s Hrvaško bo tako močno nadzorovana in že kmalu bo izbilo na dan tudi vprašanje morske meje! Velikokrat smo slišali kako bi bilo dobro, če bi hkrati s Slovenijo tudi Hrvaška postala polnopravna članica EU, saj bi tako lahko schengensko mejo premaknili precej bolj na jug. Naša južna soseda pa bo žal morala počakati na nov priključitveni val skupaj z Romunijo in Bolgarijo, verjetno tam nekje do leta 2009. Konec znamenitega vračanja IVE Konec bo tudi znamenitega vračanja IVE (v Avstriji Mehnvertsteuer), kajti davek na promet proizvodov in storitev bo treba, v primeru ko gre za plačilo z gotovino, plačati na licu mesta pri prodajalcu. Iva je imela namreč svoj poseben čar. Evro šele leta 2007? Maastrichtska pogodba iz leta 1991, kije začela veljati 1. decembra 1992, je prinesla dve pomembni novosti; novo ime - Evropska unija (prej EGS) in uvedbo evra kot skupne evropske valute, hkrati pa tudi stroge kriterije za države, ki želijo svojo nacionalno valuto zamenjati z evrom. Ker Slovenija za zdaj ne zadostuje vsem maastrichtskim kriterijem glede uvedbe evra (skoraj tri krat višja inflacija od evropskega povprečja), bo pri nas vsaj še dve leti (od polnopravnega članstva naprej), kraljeval Slovenski tolar. Slovenija bo morda že naslednje leto 2004 vključena v mehanizem evropskih menjalnih tečajev ERM2, evro pa naj bi prevzela leta 2007. Seveda pa ne smemo mimo ugotovitve, da se bo z vključivijo v sistem ERM2 in s prevzemom evra precej zmanjšala samostojnost Slovenije glede tečajne politike, pa tudi siceršnje denarne politike. Zagotoviti bo pač treba hitrejšo gospodarsko rast. Evropska unija želi usposobiti tudi svoje obrambne in intervencijske sile, kar pa ne bo najbolj všeč Natu. Franc Krajnc Naših deset let Naš časopis Primorski utrip beleži deseto obletnico rednega izhajanja in ta dogodek bi radi proslavili skupaj z vami naročniki, bralci, ki časopis kupujete sproti, prijatelji in poslovnimi partnerji. Na okrogli mizi, ki jo pripravljamo v ta nemen sredi decembra, bomo spregovorili o položaju lokalnih medijev, vlogi lokalnih skupnosti pri obveščanju, radi pa bomo prisluhnili tudi vašemu mnenju. Podelili bomo priznanja, pogostili naše bralce in prepričani smo, da vam bomo s pomočjo naših občin in poslovnih partnerjev pričarali lep večer. Na srečanju bomo izžrebali tudi kupončke zvestobe. Pričakujte naše povabilo. Prva številka Primorskega utripa je izšla 15. januarja 1994 v nakladi 1500 izvodov, sprva le za območje občine Piran, nato pa se je Primorski utrip razširil na celotno območje Slovenske obale. Priznati moramo, da smo kot medij potrebovali kar nekaj let, da so nas ob siceršnji hudi konkurenci v medijskem prostoru na Obali, bralci sprejeli, poslovni partnerji pa uvideli, da se v Primorskem utripu tudi splača oglaševati. Danes lahko rečemo, daje Primorski utrip prepoznaven medij in pomemben dejavnik informiranja na Slovenski obali. V časopisu, ki izhaja 15. v mesecu, objavljamo tudi občinsko prilogo Občine Piran - Svetilnik v nakladi 7.500 izvodov. V desetih letih obstoja smo tako izdali že več kot 300.000 izvodov. Časopis je na pot popeljal njegov prvi odgovorni urednik, novinar Dela v pokoju, Gustav Guzej. Člani časopisnega odbora pa so takrat bili dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, dr. Miroslav Zei, Janez De Reggi in pisateljica Marina Kunc - Fritz. Izdajatelj Primorskega utripa je Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Firma s sedežem na Obali 125 v Luciji premore vrhunsko premo za samostojno postavljanje in pripravo tiskanih medijev, reklamnih izdaj, časopis pa tiskajo v Tiskarni Vek v Kopru. Odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc je za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2000 v Ljubljani prejel visoko priznanje Consortium Veritas DNS Slovenije. Dvakrat mu je bilo zaupano strokovno Srečanje lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu, kije bilo v prostorih Hotelov Morje. Nagradni kupon Kuponček zvestobe Priimek in ime......................................... Naslov................................................. Sem naročnik/naročnica od..... Časopis kupujem sproti od..... Kupon izrežite in ga pošljite najkasneje do 10. decembra 2003 na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija 6320 Portorož Kupone bomo izžrebali in nagrade podelili na srečanju z bralcu Certifikat ZLDS Atiliu Radojkoviču in Vandi Vlačič Zaveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) je v Trbovljah 5. novembra 2003 podelila 7 certifikatov za kakovostna likovna dela. Med prejemniki certifikata za izbrana umetniška dela sta bila kar dva avtorja iz piranske občine: Atilio Radojkovič in Vanda Vlačič. Atilio Radojkovič za likovno kiparsko delo JADRNICA II., Vanda Vlačič pa za sliko Šopek. Atilio Radojkovič in Vanda Vlačič sta tudi člana likovnega društva Solinar Piran, ki je 19. oktobra v Studio galeriji Gasspar v Piranu proslavilo deseto obletnico delovanja. Visoka društvena priznanja je nagrajencem izročil predsednik ZLDS Ljubomir Zidar, akademski kipar, restavrator, mag. umetnosti. Certifikata sta hkrati tudi veliko priznanje marljivemu likovnemu društvu. Čestitamo! Na fotografiji: Atilio Radojkovič s kipcem v obliki jadrnice in nagrajena slika - Šopek avtorice Vande Vlačič C* eodvisni nestrankarski časnik za , .F primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 V Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: i Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. primorski u¥p Odlični dosežki delavcev Hotelov Bernardin in Hotelov Palače Portorož na jubilejnem 50. Gostinsko turističnem zboru v času 13. do 15. oktobra 2003 na Bledu X___________________________________________s Tekmovalci iz Hotelov Kristjan Bradoš-bronasta medalja Palače Portorož: Ekipno tekmovanje v kuhanju Tekmovanje v pripravi jedi po naročilu Saša Jankovič - zlata medalja Tamara Hrvatin - srebrna medalja Mentor: Damir Kopjar Tekmovanje v pripravi planšarske obare v kotličku Sebastjan Miklavčič - zlata medalja Mentor: Iztok Legat Tekmovanje v pripravi jedi pred gostom Vlado Tomič - zlata medalja Boško Sredojevič - srebrna medalja menuja Igor Delak in Diego Hrvatin - zlata plaketa Mentor: Damir Kopjar Tekmovanje v postrežbi menuja Zlato plaketo so osvojili Boško Sredojevič - vodja ekipe kuhinje in strežbe (sommellier), Karlo Cafuta, Dragan Tomič. Mentor: Boško Sredojevič Razstava omizja in razkosavanje pečene race Marijana Jokič - srebrna medalja Mentor: Karlo Cafuta Tekmovanje v pripravi in postrežbi kave Milka De Lai - zlata medalja Radomir Dakič - zlata medalja Mentor: Aljoša Bajt Tekmovanje Barmanov Radomir Dakič - srebrna medalja Milka De Lai - srebrna medalja Denis Bašič - srebrna medalja Mentor: Aljoša Bajt Tekmovanje v točenju piva Sefovski Amir - priznanje Mentor: Karlo Cafuta Tekmovanje hotelskih receptorjev Sanja Ilič - zlata medalja Mentorica: Maja Medeši Maja Šumanski Petrovič - srebrna medalja Tekmovanje Sobaric Esadina Čikotič - zlata medalja Senada martineli - priznanje Mentor: Goran Lončarevič Ekipno tekmovanje v kulinarični artistiki Zlato medaljo so prejeli: Sašo Albreht (vodja ekipe), Sašo Jankovič, Alexej Filatov in Dominik Pugelj. Sodeloval je tudi Kristjan Markežič. Mentor: Iztok Legat. Vsem gostinskim delavcem čestitke za njihove uspehe na GTZ. PRIZNANJA HOTELOM BERNARDIN Z VRHUNSKIMI ODLIČJI DVEMA TRAKOMA KAKOVOSTI SO HOTELI BERNARDIN POTRDILI SVOJO IZJEMNO KVALITETO V okvirujubilejnega 50. Gostinsko -turističnega zbora Slovenije, ki je potekal od 13.-15. oktobra 2003 na Bledu, je Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo, podelila Hotelom Bernardin dve ugledni priznanji z zlatima plaketama. Odlično so se odrezali tudi na razstavi za prestižen trak kakovosti v dveh kategorijah, ter na področju tekmovanj v pripravi jedi pred gostom, v tekmovanju sobaric in receptorjev. Posebno priznanje z zlato plaketo je za kakovostno in uspešno delo prejela Darja Kovačevič, izvršilna pomočnica direktorja marketinga in prodaje za kongresno dejavnost, ki se je v svoji enaintridesetletni poklicni karieri naučila, daje dober prodajnik tisti, ki vztrajno išče zmeraj nove prodajne kanale in je vedno na voljo, predvsem gostom. Za raziskavo trga in pridobivanje novih strank je imela vedno nove ideje s katerimi je znala pritegniti še tako zahtevne goste. Otvoritev kongresnega centra v Grand hotelu Emona leta 1995 pa je pomenila zanjo poklicni izziv. Dragocene izkušnje in poznanstva, ki si jih je z leti pridobila so ji pomagale, da je pritegnila številne poslovneže in organizatorje kongresov. S pomočjo hotelskega osebja je vedno poskrbela za brezhibno organizacijo prireditev in dobro počutje gostov. Uveljavila se je v slovenskem in širšem prostoru z vrhunsko profesionalnostjo in učinkovitostjo. Med njenimi stalnimi večjimi domačimi prireditvami, ki dosegajo 1000 in več udeležencev so: NT Konferenca (organizator Microsoft), Dnevi strokovnega izpopolnjevanja tajnic (organizator Gospodarski Vestnik), Mednarodni simpozij o urgentni medicini (organizator Slovensko združenje za urgentno medicino), Simpozij o računovodstvu (organizator Zveza ekonomistov Slovenije in zveza računovodij, finančnikov in revizorjev), Zlati boben (organizator Slovenska oglaševalska zbornica),... Izjemni delovni uspehi so dali močen pečat kongresnemu centru in celotnemu hotelskemu kompleksu. Darja Kovačevič je skupaj s Kongresnim centrom Bernardin zaslužna, da je Portorož postal priznana in v svetu uveljavljena kongresna destinacija. Drugo pomembno priznanje za kakovost je prejela ekskluzivna a la’ carte restavracija Pečina, ki se nahaja v Grand hotela Emona in slovi po mediteranski kuhinji s francoskim pridihom ter širokim izborom vin iz lastne vinoteke. V restavraciji Hoteli Bernardin gostijo veliko število imenitnih gostov iz sveta politike, gospodarstva, show buissness-a, športa in drugih, ki so navdušeni nad gastronomskimi doživetji in se prav zaradi tega odločajo za ponoven obisk hotela. Restavracija Pečina je s svojo rafinirano kvaliteto kot zgled prispevala k izboljšanju kulinarike in gostinstva v Portorožu nasploh. V izven konkurenčni kategoriji za prestižno priznanje v stroki, ki se podeljuje z namenom, da bi zaposlene v gostinsko-turističnem gospodarstvu spodbujali k višji kakovosti storitev in se nanj lahko prijavijo le kandidati, ki so na predhodnih tekmovanjih osvojili pet ali več zlatih medalj, sta se iz Hotelov Bernardin potegovala Dušanka Poštič in Željko Narančič pod vodstvom mentorja, priznanega strokovnjaka Šimeta Liviča. Dušanka Poštič je osvojila trak kakovosti z zlato medaljo v razstavi kulinaričnih izdelkov s tematiko in naslovom »Bernardin v objemu morja«. Na področju razstavne mize s pogrinjki je trak kakovosti z zlato medaljo prav tako osvojil Željko Narančič s tematiko in naslovom »Z Europo v Evropo«. Tudi v ostalih tekmovalnih kategorijah so se predstavniki iz Hotelov Bernardin izvrstno odrezali. Na področju recepcije pod vodstvom mentorice Manuele Reljič je zlato odličje osvojila Katja Boškin, prav tako pa je zlato odličje prejela Suzana Tratnjak v kategoriji tekmovanja sobaric pod vodstvom mentorice Vesne Tončič. Srebrno medaljo je v kategoriji priprave jedi pred gostom osvojil Valter Ferenac. Pričujoči uspehi, priznanja in medalje so dokaz in potrditev za izjemno uspešnost in kakovost turističnih in gostinskih storitev Hotelov Bernardin, ki nedvomno doprinesejo k utrjevanju dviga ugleda našega podjetja doma in v tujini. UREDNIŠTVO IN OGLASI: INFORMA PORTOROŽ, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož Tel.&fax: 05 6770 185, tel.: 05 6777 140, E-pošta: informa.portoroz@siol.net Primorski utrip tudi v vaš dom Naročnina za leto 2004 (12 številk) 2.160,00 SIT Postanite tudi vi naročnica/naročnik vse bolj cenjenega in branega časopisa za Slovensko obalo in zamejstvo -Primorskega utripa, ki vas redno obvešča in novice tudi komentira. Časopis izhaja že deseto leto 15. v mesecu, ima veliko naročnikov in je tudi v redni prodaji na 64 mestih od Kopra do Sečovelj. V Primorskem utripu izhaja tudi občasna občinska priloga Svetilnik. Izrežite naročilnico iz časopisa in jo pošljite ali prinesite na naročniški oddelek Obala 125, Lucija (križišče pri Bine baru). Vaše cenjeno naročilo bomo radi sprejeli tudi po telefonu: 05/ 677 140, GSM: 031 851 240, ali 041 871 955. Telefaks: 05/ 6777 139. E-pošta: informa.portoroz@siol.net. To številko vam poklanjamo. Če se naročite do 15. decembra prejmete tudi decembrsko številko brezplačno.Za naročnike: trije mali oglasi brezplačno. ***Želimo ram veliko prijetnega branja in srečno 2004*** Tržno komuniciranje in informiranje ■ w primorski utp Piranski svetniki o garažni hiši GOSPODARSTVO IN POLITIKA______ Bodo občine ob Odprtih še najmanj 190 milijonov SIT Prva piranska občinska garažna hiša pri pokopališču bo po načrtih dokončana do decembra 2003, vendar brez dveh etaž na vrhu, ker za nakup trgovskih lokalov ni bilo zanimanja. To je celotno finančno konstrukcijo postavilo nekoliko na glavo. Da bi se rešili iz finančne zagate (tudi lastniške), ki bi znale iz tega slediti, nameravajo na vrhu garaže namesto trgovin zgraditi 30 stanovanj za trg, z izkupičkom od prodaje oziroma dobička pa bi krili » vse gradbene minuse«. O predlogu gradnje stanovanj bo šele odločal piranski občinski svet, kajti na seji 30. oktobra je poslušal le informacijo investitorja JP Okolje. S 13 glasovi za in 5 proti je OS odločil, da bo dosedanje podražitve v znesku 68 milijonov plačala Občina Piran (in ne izvajalec - podjetje Pluton). Investicija v garažno hišo brez dokončanja dveh gornjih etaž seje tako povzpela na 600 milijonov SIT. Morebitna gradnja stanovanj bo ločena zadeva, saj je treba pripraviti nove načrte in tudi nov izračun stroškov gradnje. Nekako nerazumljivo postaja, daje izvajalec podjetje Pluton tako lahkotno, na račun pričakovanega dobička od prodaje poslovnih prostorov, kar pa se žal ni zgodilo, založil 190 milijonov SIT (z DDV). Ta vložek gaje spravil v težak položaj in mu ga bo treba na nek način priznati, zlasti, če ne bodo na vrhu garaže uspeli prodati dobičkonosnih lokalov ali stanovanj. Računi se za zdaj pač niso izšli. Garažna hiša pri pokopališču je nedvomno potrebna, vendar bi se županja in svetniki veliko bolj proslavili, če bi raje malo počakali in prve milijone porabili za gradnjo prepotrebne garažne hiše pred Piranom, komentirajo zadevo Pirančani. Koristna predavanja o bolečinah v križu Mirana Male, dr.med. je predavala članom društva Faros Mirana Male, dr.med. iz Lucije je že tretjič zapored predavala članom društva Univerza za tretje življenjsko obdobje. V polno nabiti učilnici v novih prostorih v Luciji so udeleženci v ponedeljek, 10. novembra 2003 poslušali zanimivo predavanje o bolečinah v križu. Čez 14 dni jih bo poučila in povedala nekaj več o artrozi in revmatoidnem artritisu. V življenju se prej ali slej soočimo z bolečino v križu. Za bolečino smo pogosto krivi sami, saj je posledica slabih navad in nepravilnega odnosa do bolezni, ki sicer to ni v pravem pomenu besede in v glavnem ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi minejo bolečine v 2 do 3 tednih. Navadno jih lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Če se bolečini prepustimo, lahko postane bolezensko stanje, ki uničuje telo, duha, naše družabno življenje in našo eksistenco. Če pravilno ravnamo, lahko bolečino v križu hitreje ublažimo in jo lahko preprečimo. In prav zato je dr. Mirana Male članom društva Univerze za tretje življenjsko obdobje na zelo preprost, razumljiv in strokoven način povedala nekaj več o problematiki na temo - bolečina v križu. Podala je nekaj infonuacij o sami anatomiji hrbtenice, naštela nekaj primerov zakaj se pojavlja bolečina v križu, katera stanja lahko vplivajo na pojav, kaj lahko poslabša bolečino, kako ravnamo ko jo začutimo in kaj lahko sami naredimo pri tem. Da preprečimo bolečine v križu je več možnosti, prav gotovo pa veliko lahko naredimo, če pazimo na pravilno telesno držo, pravilen položaj pri delu, na pravilno dvigovanje bremen, sedenje in vzdrževanje telesne teže. Redno delajte vaje za sprostitev in krepitev hrbtnih mišic. Na koncu jih je še posvarila, naj popazijo nase, še posebno sedaj, ko je obdobje pobiranja oljk in naj ne lezejo na drevesa, saj je pri starejših, prav pri teh opravilih veliko poškodb. »To delo prepustite raje mlajšim«, je dodala. Breda Krajnc Ogrevanje Piran pripravilo anketo Na podlagi ankete bi radi izvedeli, ali so uporabniki z njihovimi storitvami zadovoljni Piransko občinsko javno podjetje za oskrbo z energijo Ogrevanje d.o.o. želi preveriti kakovost svojih storitev, zato se je pred kratkim z anketnimi vprašanji obrnilo na stanovalce, od katerih pričakujejo odgovore na tri polne strani zastavljenih vprašanj. Anketa je sestavljena iz štirih sklopov vprašanj, odgovori pa so možni z obkrožitvijo ocen od 1 do 5. Prvo vprašanje se glasi »Kakšno mnenje imate na splošno o podjetju Ogrevanje Piran d.o.o.? Stanovalci, ki koristijo njihove storitve, lahko obkrožijo odgovore: zelo slabo, slabo, niti slabo, niti dobro, dobro in zelo dobro. Podjetje sprašuje uporabnike storitev na primer o pomembnosti skrbnega reševanja pritožb posameznih strank, pravočasnega začetka in zaključka kurilne sezone, kakovostnega čiščenja skupnih prostorov, hitre menjave pregorelih žarnic ustrezne temperature ogrevanja, uvedbe toplotnih števcev za učinkovitejši obračun stroškov ogrevanja, ustrezne porazdelitve stroškov skupne vode med porabnike, o tem ali so obračuni stroškov upravljanja razumljivi, so zadovoljni z obveščanjem, kakšno je zaupanje do delavcev podjetja in tako naprej. Morda so z vprašanji tudi malce pretiravali, kajti so stvari, za katere ni potrebno spraševati uporabnike, temveč jih je treba kar izpolnjevati. Na primer vprašanje, ali morajo biti položnice za opravljanje storitev izdane pravočasno. Anketiranci lahko oddajo izpolnjene anketne lističe v skrinjico z oznako »Ogrevanje«, ki se nahaja na vhodu vsakega stanovanjskega stolpiča. Anketa zagotavlja anonimnost. Postojnska jama ima koncesijsko pogodbo V petek, 14. 11. 2003 sta Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - minister Janez Kopač in družba Postojnska jama, turizem d.d. - direktor Tomislav Čeh, v prostorih Jamske restavracije v Postojni podpisala koncesijsko pogodbo o rabi naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem. O pomembnosti te pogodbe so popoldne govorili na novinarski konferenci minister Janez Kopač, predsednik uprave Istrabenz d.d. Igor Bavčar in župan Občine Postojna Jernej Verbič. največji davčni vir? Župani lokalnih skupnosti iz vrst ZLSD so pred nedavnim na srečanju v Izoli opozorili na težave, ki bi lahko pomenile tudi ogromne finančne izpade v občinskih proračunih, če bi res leta 2005 uresničili zakon, po katerem bi Ministrstvo za finance občinam prenehalo nakazovati delež od proračunskih prihodkov iz dohodnine in bi ta pomemben vir nadomestili s prihodkom iz davka na premoženje, temelječem na povsem novem zakonu. Znano je, da so si država in občine razdelile dohodninsko pogačo v razmerju 65 % za državo in 35 % za občine, pri tem pa je seveda ostalo še nešteto ugank glede ključa te delitve. Koliko je na primer odmemih odločb v določeni lokalni skupnosti, kaj se zgodi, če dohodnine ne bodo plačevali najnižji razredi populacije in tako naprej. Kakorkoli že, občine vendarle redno prejemajo svoje dvanajstine in dohodnina pomeni zanje največji davčni vir oziroma najbolj stabilno zagotovilo za polnjenje občinskega proračuna. Občini Piran pripada nekako 1 % celotne slovenske dohodnine, ki se nateče v državno blagajno, kar je v lanskem letu znašalo 1,256 milijarde stabilnih tolarjev za proračun, letos pa naj bi bilo teh sredstev še nekoliko več, morda že kar 1,3 milijarde tolarjev. V bilanci prihodkov piranske občine (lani 3,2 milijarde), so to zares pomembna, skorajda nenadomestljiva za uresničevanje programa razvoja občine. Podobno je v Izoli, Kopru in drugod. Breda Klobas, predstojnica Urada za finance Občine Piran poudarja, da mora država občinam hkrati zagotoviti alternativni zanesljiv vir prihodkov, kajti sicer bodo naj večji izpad občutile prav (»bogate«) občine (28 v Sloveniji), ki ne prejemajo proračunskih sredstev za tako imenovano izravnavo in bodo tako nehote postale kandidatke za državno pomoč, kajti težko je predvideti, da bodo prihodki iz naslova davka od nepremičnin zares tako zanesljiv vir kot je (bila) dohodnina. Na te probleme sta v Izoli opozorili tudi piranska in izolska županja Vojka Štular in Breda Pečan. Do 1. 1.2005 je sicer še daleč in upati je, da si bodo na Ministrstvu za finance do takrat premislili, zato je govoriti o katastrofi še prezgodaj, opozorila pa kajpak res niso odveč. Evro v deseterici res šele po letu 2008? Deset držav, med njimi tudi Slovenija, ki bodo 1. maja 2004 postale polnopravne članice EU, čaka pomemben preskok v splošnem ravnanju na področju prilagajanja evropski zakonodaji (davki, carinska unija, skupni trg, socialna politika...), čaka pa jih tudi vključitev v evropsko denarno unijo. V Bruslju ugotavljajo, da so si nekatere bodoče članice postavile preveč ambiciozne cilje za vključitev v evropski denarni sistem. Upajo namreč, da bodo lahko uvedle evro že tri leta po včlanitvi v EU (kot je pravilo), torej leta 2008. Gospodarsko stanje, inflacija in plačilno bilančni primanjkljaji v deseterici pa so lahko glavna ovira zadostitvi strogim konvergenčnim kriterijem, ki jih postavlja EU. Morda bo pa Sloveniji res uspelo uvesti evro že leta 2007, kot so prepričani naši finančniki? Skromno povečanje letalskega prometa Teroristični napad na svetovni trgovski center v Manhattnu, epidemija S.A.R.S. in vojna v Iraku so radikalno vplivali na letalsko industrijo. Vendar se stanje nekoliko že izboljšuje, predvsem v Evropi. IATA je sporočila statistiko mednarodnega letalskega prometa za mesec september 2003. Podatki kažejo na prve pozitivne rezultate po mesecu februarju, ko sta epidemija Sarsa in vojna v Iraku radikalno vplivala na letalsko industrijo. Statistika namreč kaže na komaj enoodstotno povečanje letalskega prometa v primerjavi s septembrom lani. K temu sta prispevala predvsem 3,6 odstotno povečanje v Evropi in kar 19,4 odstotno povečanje letalskega prometa na Srednjem vzhodu. Letalski promet na azijsko-pacifiškem območju ter v Severni Ameriki pa je še vedno za 1,6 odstotka oziroma 3,6 odstotka manjši v primerjavi z lanskim letom, vendar kljub vsemu obe regiji že kažeta pozitivne premike na tem področju, sporočajo iz NTZ. Z nalepkami proti nenaslovljeni pošti Od 11. oktobra 2003 velja splošni akt o nalepki za prepoved »vročanja« nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih oglasnih sporočil v predalčnike. V koših se znajde (le) 17 % propagandnega gradiva. Nalepko za poštne nabiralnike je izdala Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto Republike Slovenije. Kupiti jo je mogoče za 100 tolarjev v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije. Po raziskavi, ki jo je opravila Mediana (rezultati so bili objavljeni v Delu) naj bi 17% vprašanih vedno oziroma večinoma vrglo tako pošto takoj v koš, 23 % vprašanih pregleda samo tista oglasna sporočila, ki jih zanimajo, 14% vprašanih oglasno gradivo večinoma pregleda, vsa oglasna in druga marketinška sporočila, ki jih raznašalci ali poštarji »vročajo« v njihov nabiralnik, pregleda 46 % vprašanih. Ker so za tiste, ki bodo kljub vidni nalepki na poštnem predalčniku vložili nenaslovljeni propagandni material in druga nenaslovljena sporočila predvidene visoke kazni se postavlja zanimivo vprašanje kako odkriti krivca? Iz prepovedi vlaganja v predalčnike so izvzeti informativni bilteni v obliki glasil in podobno. Pošte, ki so doslej lepo služile z raznašanjem nenaslovljenih oglaševalskih gradiv, veijetno ne bodo preveč vesele nad množičnim povpraševanjem po nalepkah, pa tudi večje trgovske hiše, ki so začele dobesedno zasipavati potrošnike s tem materialom, bodo morale iznajti drugačen način komuniciranja. Veijetno jih bo pot vodila nazaj k oglaševanju v medijih. Solidarnostne znamke V tednu solidarnosti od 1. do 7. novembra 2003 so morali občani in organizacije na vsako poštno pošiljko v notranjem in mednarodnem prometu nalepiti tudi znamko solidarnosti v vrednosti 19,00 SIT, razen za poslane knjige, časopise in revije. Podlago za to najdemo v Zakonu o Rdečem križu Slovenije (UL RS št. 7, 4. 2. 1993). Zbrana sredstva bo Rdeči križ Slovenije namenil za nujno pomoč prebivalstvu Slovenije. O višini zbranih sredstev in njihovi razdelitvi bo natančno obvestil javnost. Obvestilo o Tednu solidarnosti so natisnili kar v barvah, na bogatem brezlesnem papirju. Mi-m 1F GOSPODARSTVO IN FINANCE Evropski denar tudi za Krajinski park Sečoveljske soline Količinsko skromna oljčna letina Soline d.o.o. s partnerji so uspele na razpisu LIFE lil Soline, pridelava soli d.o.o. Seča 115 so skupaj s partnerji pripravile projekt v okviru EU LIFE III Nature za ohranitev ogroženih vrst in habitatov v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Pogodbo so podpisali 22. 9. 2003. Celotna vrednost projekta znaša 714.440,00 evrov. Projekt in sodelujoče partnerje so predstavili na novinarski konferenci 13. oktobra v prostorih prenovljene stavbe v Sečoveljskih solinah. LIFE je finančni instrument, ki podpira okoljsko politiko Evropske unije. Poseben del programa, imenovan LIFE Nature pa podpira projekte varstva narave, ki pripomorejo k izvajanju glavnih naravovarstvenih direktiv, tako imenovane Ptičje in Habitatne Direktive, na osnovi katerih EU razglaša območja posebnega varstva v okviru omrežja Natura 2000. V Krajinskem parku Sečoveljske soline je 6 habitatnih tipov in 2 vrsti rib z Dodatka I v okviru direktiv EU, kar uvršča območje Sečoveljskih solin med območja, predlagana v omrežje Natura 2000. Cilj projekta v okviru LIFE Nature - projekta za Sečoveljske soline - je omogočiti učinkovito vzdrževanje razmer za obstoj ogroženih habitatov in varstvo vrst v Sečoveljskih solinah. Spisek akcij, kijih bo treba uresničiti v okviru tega projekta je kar dolg; od izdelave načrta do ureditve predlaganega. Sem sodijo tudi ukrepi za nadzor in uravnavanje vodnega režima ter vzdrževanje nasipov, ukrepi za omejitev motenj s strani človeka in kopenskih plenilcev, ureditev nadomestnih habitatov (otočkov in nasipov za gnezdenje ptic), nabava specialnih strojev, osveščanje javnosti itd. Celotna vrednost projekta znaša 717.440,00 evrov. Sodelujoči partnerji so: Delta De /Po Emilia Romagna Regiona/ Park (Italija), Zavod RS za naravo - OE Piran, OD Ixobrychus, ob finančni pomoči Ministrstva RS za okolje, prostor in energijo v okviru EU LIFE III-Nature programa. Pričakovani rezultati: zavarovanih bo 2.000 m2 najdragocenejših habitatov. 5.000 m2 trenutno nezanimivih naravovarstvenih površin bo spremenjeno v gnezdišča. Izkopanih bo 6500 m obrobnih jarkov (okoli 100 ha bazenov) za onemogočanje dostopa kopenskim plenilcem. Redno bodo kosili 18.000 m nasipov, 9.000 m nasipov pa bo obnovljenih in vzdrževanih. Urejenih bo 50 ha novih potencialnih gnezdišč za solinske ptice in druge vrste. TRIGLAV, ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA ZAKLJUČUJE PREOBLIKOVANJE V SPECIALIZIRANO ZDRAVSTVENO ZAVAROVALNICO V ponedeljek, 20. oktobra 2003, je v Veliki Plečnikovi dvorani upravne zgradbe Zavarovalnice Triglav, d.d., na Miklošičevi ulici 19 v Ljubljani potekala 14. redna skupščina delničarjev TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d.d. Na skupščini so delničarji zavarovalnice sprejeli vse predlagane sklepe: sklep o prenehanju izvajanja zavarovalnih poslov življenjskih zavarovanj ter sklepa o spremembi dejavnosti in spremembi statuta. Delničarji TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., so na skupščini z veliko večino sprejeli sklep, da zavarovalnica zaradi preoblikovanja v premoženjsko zavarovalnico preneha z izvajanjem zavarovalnih poslov v zavarovalni skupini življenjskega zavarovanja. Zavarovalne posle v zavarovalni vrsti zdravstvenega zavarovanja in zavarovalne posle dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj bo zavarovalnica še naprej redno izvajala, in sicer skladno z odločbo Agencije za zavarovalni nadzor št. 30200-1421/03-22/DP z dne 24.7.2003. Zaradi preoblikovanja v premoženjsko zavarovalnico so bili delničarji enotni tudi glede sklepa o spremembi dejavnosti in sklepa o sprejemu sprememb statuta zavarovalnice. V statut zavarovalnice se bodo na osnovi sprejetega sklepa dodale dejavnosti opravljanja zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti zdravstvena zavarovanja in opravljanja zavarovalnih poslov dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Pri tem se iz statuta izločijo dejavnosti opravljanja zavarovalnih poslov v vseh zavarovalnih vrstah v zavarovalni skupini življenjskega zavarovanja in dejavnost upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade. Na skupščini je bilo prisotnega 96,68 % celotnega kapitala zavarovalnice, delničarji pa so vse predlagane sklepe sprejeli z večino glasov. Zadnje deževje je sicer nekoliko odebelilo oljčne plodove, vendar bo pridelek zaradi izjemne in dolge poletne suše na splošno skromen in bo znašal v povprečju 30 - 40 odstotkov normalne letine. Tako naj bi letos v Slovenski Istri in v Brdih pridelali morda le 80 ton oljčnega olja, lani pa so ga blizu 400 ton. V laboratorijski oljarni v Kopru so zmleli prve piranske oljke. FOTO: FK-Informa. V laboratorijski oljarni Centra za oljkarstvo s sedežem v prostorih KZ Agraria v Kopru so v torek, 28. oktobra simbolično zmleli prve oljke, ki jih je z dveh »okrasnih« oljčnih drevesc pred vhodom v občinsko palačo Občine Piran, nabrala županja Vojka Štular. Kar dobro pest belice ji je dodala Breda Pečan. Poskusne laboratorijske pridelave oljčnega olja seje udeležil tudi podžupan Kopra Darko Grad. Znamenito oljko Županov na Belvederju nad Izolo, ki jo je predsednik DOSI Danilo Markočič moral letos poleti zalivati, so obrali 7. novembra. Prvega (sicer laboratorijskega) izplena olja iz oljčnih plodov, sta se udeležila tudi mag. Darinka Blažiča, direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Nove Gorice, ki sodi pod Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in predstavnik Kmetijskega inštituta pri Biotehnični fakulteti Ljubljana. Goste je pozdravila Viljanka Vesel, vodja Centra za oljkarstvo v Kopru. Dejala je, da je Center bil ustanovljen (uradno leta 2000) z željo, da bi se povezali Kmetijsko svetovalna služba, raziskovanje in tehnologija pridelave. Tako so začeli sistematično spremljati stare sorte, tudi njihove prednosti in pomanjkljivosti. Na dnevu odprtih vrat, kot so poimenovali to srečanje, so predstavili 30 vrst oljk, ki rastejo v Slovenski Istri. Viljanka Veselje nato v kratkem pogovoru z novinarji ocenila letošnjo oljčno letino kot kakovostno, po količini pa v povprečju zelo skromno, saj bo znašala le 30 -40 % normalne letine. »Stanje v oljčnikih je zelo različno, od lokacije do lokacije. Ponekod so plodovi lepi Direktor Agrarie Paolo Mihevc razkazuje visokim gostom razširjeni cvetlični vrt. debeli, drugje spet zakrneli«, je dejala. V slovenski Istri in na Brdih je okoli 1300 hektarov oljčnih nasadov, na katerih uspeva okrog 330.000 oljčnih dreves in prav lepo je videti, če je (letos) kakšno drevo tudi bogato obloženo. Žal so to le redki primeri. Dosedanje analize kažejo, da je vsebnost olja v plodovih glede na sorti Leccino in Istrska belica nizka. Sorta Leccino bo dala od 7 do 14 % olja, v Slovenski Istri najbolj razširjena sorta Istrska belica pa od 12, 13, največ do 18%. Tako stanje se kaže glede na vzete vzorce konec oktobra. Glede na skromno letino je pričakovati, da bodo domači pridelovalci zahtevali za liter oljčnega olja od 2200 do 2400 SIT. Bo Istra spet sinonim za pridelavo zelenjave? V KZ Agraria si želijo, da bi naši kmetje in njihovi kooperanti pridelali še več zdrave zelenjave in sadja, sta menila direktor KZ Agraria Paolo Mihevc in Renata Bolha, vodja prodajnega trga na debelo. Tam so predstavili povečan vrtni center in vzorčno mizo kmetijskih pridelkov, začeli pa so tudi s prodajo rezanega cvetja, tudi prave slovenske gerbere. Rezano cvetje, lončnice in prvovrstno zelenjavo jim dobavlja podjetje Cvetje in Čateža, ki ima v neposredni bližini zdravilišča 4 hektare rastlinjakov, ogrevanih s termalno vodo. Slovenska Istra je bila nekoč vrt Trsta, sedaj pa ne pomagajo tudi najbolj super blagovne znamke kot na primer Okusi slovenske Istre, ker potrošniki najprej opazijo nizko ceno in šele potem gledajo na kakovost. Ker je uvožena zelenjava veliko cenejša, pri prodaji pa je možen tudi največji zaslužek na razliki v ceni, je v Sloveniji (zlasti pozimi) uvozimo kar 80 odstotkov. Letos poleti je bilo to najbolj dokazljivo s paradižnikom. Letošnja poletna suša je bila močno opozorilo obalnim kmetijskim strategom in pristojnim službam, da ne kaže več odlašati z izgradnjo namakalnih sistemov, kajti sicer bomo zelenjavo še bolj uvažali namesto izvažali. Razstavljeno bogato obloženo mizo Z zelenjavo, sadjem in rezanim cvetjem z željami, da hi v hladilnicah in skladiščih koprske Agrarie bilo spet veliko zdrave zelenjave in sadja iz naših krajev sta opisala direktor KZ Agraria Paolo Mihevc in Renata Botha, vodja prodajnega trga na debelo, Renata Bolha. 102'8 €> Radio Tartini Pihan [ 05 6730 081 (d 05 6730 085 B radio-tartini@siol.com O zdravstveni reformi Adriatic j e treba razumeti Adriatic zavarovalna družba d. d. ne sprejema predloga reforme slovenskega zdravstva v tistem delu, ko gre za ukinitev dopolnilnih zavarovanj. V letu 2002 so v tem sektorju imeli skoraj 650 milijonov čistega dobička. V prihodnjih šestih mesecih bo družba vsem svojim zavarovancem krila razliko v ceni, če jim zdravnik predpiše dražje zdravilo. Minister za zdravstvo dr. Dušan Keber javno na razpravah o Beli knjigi poudarja, da dve zavarovalnici izkazujeta visoke dobičke, ki niso posledica njihove učinkovitosti temveč oligopolnega položaja na trgu in kartelskega obnašanja, saj dvigujeta premijo kljub visokim dobičkom. Svoje poglede na to trditev in na predlagano reformo je vodstvo Adriatica predstavilo na novinarski konferenci 6. novembra v Kopru. Objavljamo njihovo sporočilo za javnost. Vsem svojim 267.000 zavarovancem, ki imajo pri Adriaticu sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje A01 - za doplačila zdravstvenih storitev, bo Adriatic šest mesecev, od 1.11.2003 do 30.4.2004, kril razliko med naj višjo priznano vrednostjo in ceno zdravila. Adriaticovi zavarovanci bodo torej dobili povrnjeno razliko, če jim bo zdravnik predpisal dražje zdravilo, ki bi ga sicer morali doplačati od 1. novembra letos. Ta ugodnost je najpomembnejša novost, ki jo je Adriatic predstavil na novinarski konferenci, predstavil pa je tudi poglede na poglavje zdravstvene reforme, ki predvideva ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in uvedbo višje prispevne stopnje za zdravstvo. »V Adriaticu dvomimo v rešitev problemov v zdravstvu z ukinitvijo dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in zato predlagamo ohranitev ter postopne in strokovno podprte spremembe zakonodaje, ki bodo pripomogle k razvoju sodobnega, evropsko usmerjenega zdravstva in zavarovanja v Sloveniji. Adriatic se zavzema za ohranitev razmerja med zasebnimi in javnimi sredstvi financiranja zdravstva ter za brezplačno zavarovanje za socialno najšibkejše. Dušan Novak, predsednik uprave, je pojasnil, da v Adriaticu ne sprejemamo predloga reforme za ukinitev dopolnilnih zavarovanj, ker ni dovolj podprt z dejstvi in je zastavljen na pomanjkljivih predpostavkah. Poudaril je, da bo reforma dejansko pomenila okrog 10 milijard tolarjev dražje zdravstvo. Vsak Slovenec s povprečno plačo bo zaradi višje prispevne stopnje odštel za zdravstvo več kot doslej, dobil pa manj. To kaže na neuresničljivost napovedi ministra za zdravje, da naj bi dobili »več za enako denarja«. Nasprotno, zajetega bo 20% več denarja, obseg pravic pa se bo zmanjšal najmanj za razliko med originalnimi zdravili in generiki. Opozoril je tudi, da ukinitev zdravstvenih zavarovanj, ki smo jih pred 10 leti uvedli zaradi nadomestitve participacije in bojazni pred primanjkljajem v zdravstveni blagajni po letu 1992, ni ustrezna rešitev in dolgoročno ne bo zagotovila dovolj sredstev za vse dražje storitve ter posledice staranja prebivalstva. Kot je dejal Novak, lahko v primeru ukinitve dopolnilnih zavarovanj napovemo, da bo že čez nekaj let spet potrebno uvesti doplačila in doplačilna zavarovanja. Janez Bojc, predsednik nadzornega sveta Adriatica pa je poudaril, da bo imela ukinitev zdravstvenih zavarovanj negativne posledice za gospodarstvo in da se bodo temelji cilji reforme lahko uresničili šele z racionalizacijo javnega zdravstvenega sistema. Opozoril je tudi, da bi reforma v predlagani obliki pred vstopom v EU pomenila slabitev zavarovalniške panoge, ki zdaj zagotavlja 14 odstotkov sredstev za financiranje zdravstvenega sistema. Dušan Čebohin, direktor področja zdravstvenih zavarovanj je dodal, da bela knjiga ne predvideva pogojev za razvoj novih nadstandardnih zavarovanj, zavrla pa bo konkurenčnost in omejila podjetniške pristope v zdravstvu. Dejal je, da bi moral razvoj zdravstvenih zavarovanj potekati tako, da bi najprej opredelili obseg pravic, ki jih krije obvezno zavarovanje, šele nato bi lahko ponudili nadstandardna zavarovanja. Tako bi tudi pospešili konkurenco med izvajalci in razvoj privatnih zdravstvenih ambulant in klinik. Reforma napoveduje kar 90% javnih sredstev za zdravstvo, kar ni primerljivo z državami EU ob dejstvu, da so prav zasebna sredstva skupaj z dopolnilnimi zavarovanji omogočala stabilnost prispevne stopnje v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Na novinarski konferenci so predstavili tudi stališča in mnenja Slovencev do zdravstvenih zavarovanj iz Telefonskega Omnibusa gospodinjstev, ki ga je oktobra letos izvedel Gral iteo na reprezentativnem vzorcu slovenske populacije, stare od 20 do 75 let. V nasprotju z dosedanjimi podatki ministrstva več kot pol anketirancev ne verjame v to, da bo reforma skrajšala čakalne dobe in omogočila boljše zdravstvene storitve in le 28,6 % meni, da bo reforma bolj obremenila bogatejše, manj pa revnejše. Raziskava kaže, da le 2,8% oziroma 42.000 Slovencev nima dopolnilnega zavarovanja zaradi finančnih težav in brezposelnosti, kar 8,3% oz. 121.000 državljanov nima zavarovanja iz drugih različnih razlogov. In še, kar 74,8% anketirancev se ne želi zavarovati za nadstandardna zavarovanja. Alenka Šik, direktorica razvoja zdravstvenih zavarovanj je povedala, da bo Adriatic prihodnjih 6 mesecev svojim 267.000 zavarovancem, ki imajo sklenjeno zavarovanje za doplačila zdravstvenih storitev A01, kril razliko med najvišjo priznano vrednostjo in ceno zdravila. To je Adriatic, kot edina prava zdravstvena zavarovalnica, omogočil na podlagi zmanjšanega obsega kritij v dopolnilnih zavarovanjih z uvedbo najvišje dogovorjene cene pri medsebojno zamenljivih zdravilih, ocene prihranka zaradi novega sistema zamenljivih zdravil in na podlagi ocene tveganj ter škodnega dogajanja na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanci bodo z originalnim računom lekarne dobili povrnjene stroške doplačil za 47 zdravil, ki bi jih morali doplačati, če bi jim zdravnik predpisal dražje zdravilo. V začetku 2004 pa bodo lahko poravnali razliko do polne vrednosti zdravila neposredno v lekarni z zdravstveno kartico, t.j. brez doplačila.« V Piranu bo sestanek UNESCO kluba UNESCO klub Piran je povabil vse stare in nove člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. 11. 2003 ob 17.00 uri v Tantadrujevi dvorani OŠ Cirila Kosmača, Oljčna pot 24 v Piranu. Na sestanku se bodo člani pogovorili o nalogah in projektih, kijih čakajo v letih 2003/4, je zapisala predsednica UNESCO kluba Piran, Anka M. Rušnjak. Nova vas na Dragonjo Vinogradnikom so podelili priznanja V nedeljo, 10. oktobra zvečer je bilo v gasilskem domu v Novi vasi nad Dragonjo zelo živahno. Vodstvi Prostovoljnega gasilskega društva in Krajevne skupnosti Nova vas sta v tamkajšnjem gasilskem domu priredili martinovanje, na katerem so tudi strokovno ocenili vinsko kapljico letošnjega letnika. Ob ubranem petju pevske skupine Pergola iz Sv. Petra in s pomočjo Nagrajenci Razstavljena odlična kapljica letošnjega letnika Sv. Martina je bilo mlado vino še slajše in je hitreje teklo po grlu. Strokovna komisija je imela precej dela, saj je morala oceniti vzorce vin kar 37 vinogradnikov. Prvo mesto za najboljšo vinsko kapljico si je prislužil Stanko Gorela, drugo in tretje mesto si delita Elvir-Valter Pucer in Šibil Špeh. Četrto mesto je pripadlo Adrijanu Klobasu, peti je bil Edi Gorela. Vsi tekmovalci so prejeli priznanje za udeležbo. Podelil jim j ih j e Valter Pucer, predsednik PGD Nova vas. Bodoči pomorščaki na veslaškem tekmovanju 4* >* V Piranskem zalivu je bilo v soboto, 8. novembra peto veslaško tekmovanje Portorož 2003, na katerem seje na dveh šolskih (mornarskih) kuterjih Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet pomerilo 10 ekip. Kuterja sta dolga 10 metrov, težka okoli 800 kilogramov in sta primerna za šolanje. Na krov sprejmeta po 10 veslačev in krmarja. Mladi bodoči pomorščaki se tako naučijo mornarskih spretnosti, privezov, odvezovanja, reševanja na morju, izogibanja, vodenja plovila... Sicer pa je vsakoletno srečanje tudi priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. Proti koncu tekmovanja okoli 14 ure je začelo močno deževati, a mladi so kljub slabemu vremenu vztrajali in zaključili tekmovanje. Kot nam je povedal Rok Sorta je bil dosežen naslednji vrstni red: 1. ) Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož (moški) 2. ) Pomorska fakulteta na Reki (Hrvaška) 3. ) ITN S. VENIER Benetke 4. ) Srednja pomorska šola Portorož 5. ) Pomorska šola Bakar (Hrvaška) 6. ) Veterani Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet Portorož 7. ) Kraška mornarica 8. ) IPAM Giorgio Cini, Chioggia (Italija) 9. ) VAE - VICTIS (gorje premaganim) 10. ) Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož (ženske) Tudi v jeseni življenja sije sonce Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje piranske občine utira poti do kakovostnega življenja starejše generacije Piranska občina je z velikim razumevanjem podprla društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje. Otvoritve prostorov, ki so osnova za razmah društ\’a, se je udeležila tudi županja Vojka Štular. Ob njej Risto Bangiev, Fanči Kuhar in Milica Maslo. V Antverpnu je bila maja svojevrstna mednarodna konferenca z značilnim naslovom »Za novo medgeneracijsko pogodbo«. Organiziralo jo je Mednarodno združenje za socialno varnost. Poseben poudarek pa je bil na tem, kako obvladati številne probleme, ki se porajajo ob dejstvu, daje na vsem svetu čedalje več starejših ljudi. V povprečju je dandanes okoli 15 odstotkov nad 60 let starega prebivalstva. Kot so ugotavljali na konferenci naj bi po analizah že do konca tega desetletja petina vseh zemljanov sodila med tretjo življenjsko generacijo. Na konferenci so načenjali številne p cvxrobleme, ki so očitni že danes, še bolj pa bodo pereči v prihodnje. Predvsem: kaj je treba brez odlašanja narediti za kvaliteto življenjske jeseni. Družba za mnoge izzive ni pripravljena. Piranska občina sodi po starostni strukturi prebivalstva na vrh v Sloveniji. Blizu 15 odstotkov občanov je starih nad 60 let. Mnogo vprašanj je v zvezi s tem odprtih tudi pri nas. V marsičem skušamo biti kos tem zahtevam. Gotovo pa bo jutri življenje samo terjalo neodložljivo razreševanje številnih socialnih, ekonomskih, medgeneracijskih in splošno človeških vprašanj. Dobro je, da se nekaterih lotevamo uspešno že sedaj. V naši piranski občini delujejo medgeneracijske skupine za kakovostno starost, socialne službe so programsko usmerjene v pomoč tretje starostne generacije, v Piranu koristno deluje dobro urejena dnevna oskrba za starejše. Žal na obzorju ni videti kdaj bomo v občini Piran dobili prepotreben dom upokojencev! Nemajhen delež boljši kvaliteti življenja starejših pa se odvija v društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki stopa letos v četrto leto vsebinsko bogatega delovanja. »Letos se je vpisalo nekaj čez 170 članov«, pravi predsednica društva Jelka Župan. »Povprečno je vsak dejaven v 3 interesnih dejavnostih, kar pomeni nad 500 udeležencev na različnih področjih. Brez prostorov, ki nam jih je dodelila občina, lepo pa sojih uredili naši člani s prostovoljnim delom, bi se delo društva ne moglo tako naglo in vsebinsko razvijati. Letos deluje 25 krožkov in privlačnih dejavnosti. V njih pridobivajo člani ne le znanje, nič manj pomembno pa ni druženje. Seveda pa to ne pomeni, da se za tretjo starostno generacijo ne odpirajo in so že tu številni problemi-Zanje bo morala poskrbeti še bolj tudi širša skupnost. Naše društvo je zarodek, iz katerega klijejo pogoji za razraščanje kakovosti tudi v tretjem življenjskem obdobju. Spodbuda nam je, da je v občini ne le razumevanje, temveč tudi čedalje bolj razvita zavest, da so vsi dolžni nekaj prispevati, da bo sonce sijalo tudi v življenjski jeseni«-Gustav Guzej November 2003 stran 7 , ir primorski utp V pripravi je nov zakon o lokalni samoupravi Bo Krajevnim skupnostim odvzeta pravna subjektiviteta? Lokalna samouprava v Sloveniji ima nekaj bolehnih točk, kijih bodo poskušali odpraviti z novim Zakonom o lokalni samoupravi in stanje prilagoditi evropskim razmeram. V delovnem gradivu, ki šele prihaja v proceduro sprejemanja, so predvidene tudi radikalne spremembe v »zadnji« verigi lokalne samouprave - Krajevnih skupnostih, ki jim bo, kot kaže, odvzeta pravna subjektiviteta. Pogovarjali smo se z Dušanom Verbičem, državnim podsekretarjem zadolženim za lokalno samoupravo in Perom Zovkom, direktorjem občinske uprave Občine Piran. Tako kot je v nekaterih občinah še vedno prisotna stara miselnost, da je občina podaljšana roka države, kot je v resnici do pred leti tudi bila, se tudi v nekaterih krajevnih skupnostih obnašajo kot občine. So pa tudi primeri, da bi v KS želeli kaj postoriti , spremeniti, prodati ali kupiti pa nimajo dovolj pristojnosti. Krajevna skupnost tako postaja vratar za pošiljanje krajanov na Občino ali Upravno enoto, nekakšno slepo črevo v lokalni samoupravi, v nekaterih primerih pa je tudi nejasna in nedodelana linija odločanja. Ni pravega krogotoka oziroma ustreznega prenosa informacij, predlogov, pobud in zahtev iz krajevne ali vaške sredine do najvišjih organov odločanja na ravni občine. Pero Zovko pravi, da se problematika vleče že iz časov reforme lokalne samouprave, ko so na krajevne skupnosti, kot ožje dele lokalnih skupnosti, nekako pozabili. Še zlasti seje to izkazalo, ko smo ukinili zbor združenega dela, družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti, ki so sestavljali (občinsko) skupščino. V Sloveniji je v dveh ali treh zamahih nastalo 192 občin in nekatere so sedaj celo manjše od (bivših) krajevnih skupnosti. Hkrati so sledile velike spremembe tudi na področju organiziranosti, odločanja in pristojnosti občin, ki naenkrat niso bile več podaljšana roka države. Leta 1993 seje iz občine izločila davčna uprava, z nastankom Upravnih enot leta 1995 pa so bile občinam odvzete tudi nekatere druge dotedanje pomembne pristojnosti, ki zadevajo življenje in delo občana. Z volitvami v občinske svete j e začelo prihajati do nadaljnjega trganja vezi med Krajevno skupnostjo in Občino, saj so nastali primeri tako imenovane teritorialne »nepokritosti«, odvisno od tega, ali je bil v določeni volilni enoti kdo izvoljen za svetnika ali ne. Prihaja tudi do paradoksov tako imenovane strankarske pripadnosti posameznega svetnika, ki se ravna po navodili svoje stranke, kar lahko določenemu delu občine prej škodi kot koristi. Krajevne skupnosti so tako ostale kot delček nedoločnega sistema, preprosto zato, ker snovalci nove lokalne samouprave že takrat niso vedeli kaj z njimi. Država skuša sedaj opraviti pravi carski rez. Skozi nov zakon in reformo želi popraviti napake iz let 1993 - 1995, preprosto ukiniti krajevne skupnosti , vsekakor pa jim odvzeti status pravne osebe. Ljudje, ki so zaposleni na Krajevni skupnosti so v bistvu delavci Občinske uprave na delu v Krajevni skupnosti. Ne ve se komu v resnici odgovarjajo za svoje delo. Zagotovljeno mora biti sodelovanje krajanov na lokalni ravni, kjer ljudje opredeljujejo svoje potrebe. Vprašanje: kdo naj bo prenašalec zahtev ali predlogov in pobud iz določene sredine na občinske organe, županu? Predsednik sveta krajevne skupnosti ali tam nekje blizu, v volilni enoti, izvoljeni občinski svetnik?. Krajevna skupnost postaja tako nekakšen neuslišani vmesnik, brez trdnih osnov delovanja in prave perspektive. Seje Svetov KS so redke, sklepi brez pravne teže in obveznosti do izpolnjevanja na višji (občinski) ravni. Na zbore krajanov prihaja malo ljudi. Stroški delovanja lokalne samouprave postajajo tako vse višji, hkrati pa se lokalnim skupnostim obetajo finančne omejitve, morda celo izpad prihodka od dohodnine! O statusu KS odločajo občine Občine v svojih statutih določijo ali bodo imele na njihovem območju krajevne skupnosti ali ne in kakšen bo njihov status. V Sloveniji so občine, ki imajo krajevne skupnosti in so slednje pravne osebe. So občine, ki imajo krajevne skupnosti in jim v statutih niso podelile pravne subjektivitete in občine, ki sploh nimajo krajevnih skupnosti, ker so že same premajhne, pravi Dušan Verbič. Krajevne skupnosti sprejmejo svoja Pravila, ki morajo biti usklajena s statutom Občine. Nič manj pomembni niso tudi lastninsko-finančni odnosi med Občino in Krajevno skupnostjo. Običajno so krajevne skupnosti lastnice »svojega« premoženja, stavb, zemljišč, vendar pa tega ne smejo odtujiti brez soglasja Občinskega sveta. Krajevne skupnosti nimajo svojega knjigovodstva in ga zanje vodijo občinski Uradi za finance, finančno premoženje in tekoči prihodki KS pa so seveda sestavni del ene od bilanc občinskega proračuna. Krajevne skupnosti v piranski občini (teh je osem) so osebe javnega prava in imajo vse pristojnosti iz poslovanja, pridobivanja in razpolaganja z lastnini prihodkom. Enako j e v Kopru in Izoli. Ta in podobna vprašanja naj bi v bodoče urejal nov Zakon o lokalni samoupravi. V EU načina delovanja lokalne samouprave prek KS preprosto ne poznajo, ker je tam občina temeljna celica delovanja lokalne samouprave. Različni materialni položaj KS in možnosti za pridobivanje prihodkov Dogaja se, da se določene Krajevne skupnosti, po logiki danih razmer, ker so jim bile prepuščene prevelike neizkoriščene prostorske zmogljivosti, bolj kot s krajevno samoupravo, ukvarjajo s poslovnimi in podjetniškimi dejavnostmi. Zato so se med njimi ponekod (v materialnem smislu) začele pojavljati velike razlike, s tem pa tudi moč in vpliv, ki pa ni nujno, da je lokalno samoupravni. Krajevna skupnost lahko tako kaj hitro postane občina v občini. Tudi v piranski občini bi zlahka navedli vsaj en primer, ki kaže na to, daje občina že izgubila »nadzor« nad svojim podaljšanim delom. Nihče ob tem ne ugotavlja, ali so v KS res stoodstotno zaposleni na področjih, za katera so bili sprejeti na delo, kje so bolj aktivni, imajo stike s krajani in ali smotrno porabljajo lastna in njim dana javna (proračunska) sredstva. Omejeno odločanje KS in vloga nadzornih odborov Krajevna skupnost ne more odločati zunaj svojih pooblastil, ki jih ima po statutu občine, torej ne more sprejemati pravnih aktov, odlokov, ampak je dolžna izvajati sprejete občinske odloke in naloge. Stanje pa j e večkrat obrnjeno na glavo. Najbolj nevarna za lokalno samoupravo j e tako imenovana odtujenost KS od Občine. Nadzorni odbori Občin imajo vse pristojnosti tudi do pregleda celotnega finančnega stanja in delovanja Krajevne skupnosti pa tega praviloma ne izvajajo. Pomembna načela in potreba po celoviti graditvi lokalne samouprave Temeljni cilj delovanja in poslanstva krajevne samoupraveje izboljšanje dela in življenja krajanov v določenem delu občine tako, da se jim omogoči uresničevanje lokalne samouprave. Ali KS ta načela dejansko tudi uresničujejo bo eno izmed pomembnih vprašanj pri odločanju o morebitni ukinitvi njihove pravne subjektivitete. Če bo v razpravi prišlo celo do predloga ukinitve krajevnih skupnosti bo vsekakor treba poiskati nadomestne oblike odločanja v posameznih delih občine. Ustanovili bi vaške ali četrtne odbore kot posvetovalna telesa. Ukinitev krajevnih skupnosti pa bi lahko pripeljala do premoženjskih ugank in zahtev po še večjem številu občin v Sloveniji. Nov zakon o lokalni samoupravi bi se moral dotakniti tudi bodočega delovanja na ravni druge stopnje lokalne samouprave - ustanovitve pokrajin in delitve pristojnosti. Nov zakon o lokalni samoupravi mora biti usklajen tudi z listino EU o lokalni samoupravi. Vsekakor pa bo moral predlagatelj zakona v večji meri upoštevati mnenja in pripombe lokalnih skupnosti in jim dati možnost aktivnejšega sodelovanja pri snovanju besedila novega Zakona o lokalni samoupravi. Franc Krajnc V Postojnski jami pričakujejo 30-milijontega obiskovalca Začetek obnove hotela Jama in zametek novega obdobja razvoja turizma Novi direktor Istrabenzove družbe Postojnska jama turizem d.d. Tomislav Čeh pred hotelom Jama Družba Postojnska jama, turizem d. d. letos doživlja velike spremembe. Spomladi je podjetje dobilo novega večinskega lastnika, holdinško družbo Istrabenz d. d., uspešno j e kandidiralo na razpis za pridobitev koncesije za upravljanje z jamskim sistemom in v začetku jeseni dobilo novo upravo. V dolgoročni razvojni viziji turizma namerava družba Postojnska jama turizem d. d. razširiti svoje poslovanje predvsem v smislu oblikovanja novih produktov, vezanih na komplementarne prednosti Postojnskega in Predjamskega jamskega sistema ter kulturne dediščine. To so različni dogodki, incentive programi, ponudbe za kulturne študijske ture, učno naravoslovne vsebine in programi za mlade. V naslednjem koraku bo družba tržila komplementarno ponudbo za stacionarne goste, ki bodo nastanjeni v hotelu Jama v Postojni. Hotel Jama je v lasti Holdinške družbe Istrabenz d. d. Dolgoročna vizija obnove hotela Jama je, da lahko ponudi integralni turistični produkt, ki ga nudi zaledje notranjsko-kraške regije in da postane pomembno središče za incentive in kongresni turizem, ki hotelu nudi celoletno poslovanje. Potencialni tržni segmenti, kijih želi upravljalec poleg poslovne javnosti pritegniti v Postojno so športniki v pripravljalnih obdobjih (glede na bogato športno infrastrukturo Postojne), aktivni rekreativci ob koncu tedna ali podaljšanih vikendih, speleobiologi, krasoslovci in raziskovalci, tuji vodniki jam na izobraževanjih, obiskovalci programa speleoterapije, obiskovalci igralnic in njihovi partnerji. Notranjsko-kraška regij a namerava kandidirati na razpisu za pridobivanje nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EU. Obnova hotela Jama bo potekala po fazah, ki obsegajo gradbeno adaptacijo objekta in ukrepi za zmanjšanje stroškov porabe energije in vode, nakup opreme v sobah, kopalnicah, kuhinjah, restavracijah in bazenskem kompleksu ter investiranje v razvoj in trženje programov. Prvotna ocena je, da bo celovita obnova hotela Jama zahtevala 1.060.000.000 slovenskih tolarjev. Na področju trženja namera družba Postojnska jama turizem z integralnimi turističnimi produkti bolj agresivno nastopiti na tujih trgih, doma pa animirati predvsem tranzitne goste v sodelovanju z vsemi, ki so ob poti popotnikom, ki drvijo skozi Slovenijo. 22. novembra slavnostna proglasitev 30 miljontega gosta Do 22. novembra, ko bo v jami slavnostna proglasitev gosta, ki bo jamo obiskal kot 30-milijonti, se bodo v jami ali v njeni neposredni bližini odvijale otroške delavnice, lutkovne predstave, v noči čarovnic pa se bodo obiskovalci lahko v maskah podali na nočni pohod v začarani kapniški gozd podzemlja Postojnske jame. Vsi obiskovalci, ki si bodo od 22. 10. do 19. 11. ogledali Postojnsko jamo, bodo lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. 30-milijonti gost bo bogato nagrajen: prva nagrada je polletni najem avtomobila SMART, ki ga prispeva AVANT CAR d. o. o. Še dve privlačni nagradi prispevata družbi Hoteli Palače d. d. iz Portoroža in Grand Hotel Adriatic iz Opatije, in sicer vikend paket za dve osebi v svojih hotelih. Proglasitev nagrad bo v soboto, 22.1 L v Postojnski jami, ko se bodo obiskovalci lahko udeležili posebnega glasbenega dogodka; med drugimi bosta nastopila mag. Drago Kunej na paleolitski piščali in Božidar Svetek z interaktivnim glasbenim koncertom, kar pomeni upravljalcu tudi eno od možnosti dodatne ponudbe v Postojnski jami. Lucija PRVA PROMETNA NESREČA PO OTVORITVI SEMAFORIZIRANEGA KRIŽIŠČA Usoda je hotela, da se je že takoj naslednje jutro, po svečani otvoritvi semaforiziranega v Luciji, kije bila 30. oktobra, zgodila prometna nesreča. Nezgodo je povzročila 25 letna A. P. iz Parecaga. 31. 10. zjutraj je vozila osebni avtomobil znamke VW Passat iz smeri Seče in v križišču zavijala levo proti Luciji, pri tem pa je izsilila prednost osebnega avtomobila znamke Kia Pride, kije pripeljalo naravnost po prednostni cesti iz smeri Valete proti Seči. V trčenju je bil telesno poškodovan voznik Kie in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v izolsko bolnišnico. FllTiSMli SA «01 $m M(N8S©V<§!¥ Piranski policisti obravnavajo drzno tatvino. V lucijskem stanovanjskem stolpiču seje 8. oktobra sprehajal neznanec, ki se je oglasil pri starejšem stanovalcu in mu povedal, da prodaja slušne aparate. Ker je imel možakar svoj slušni aparat v okvari, je »ponudnika« povabil v stanovanje in pričel iskati svoj aparat. Pri tem je odpiral predale v sobi in v enem od njih je neznanec zagledal večji šop bankovcev. Ko je starejši lastnik stanovanja odšel v sosednjo sobo j e neznanec izkoristil priložnost in iz predala ukradel gotovino v znesku 430.000 SIT in se poslovil z izgovorom, da se bo zvečer vrnil, vendar se ni. Dejanja je osumljen NN moški, star okoli 30 let, visok 165 cm, svetlejših last, govoril je s primorskim naglasom. Vse, ki bi karkoli vedeli o njem policija prsi, da pokličete na številko 113 ali 080-1200. Koristna sta najmanj dva predloga: Zaklepajte vhodna vrata, tudi če gre za večstanovanjski objekt in bodite previdni do neznanih obiskovalcev. Po AC do Kopra že jeseni 2004 Jagodje - Lucija šele leta 2011? Minister za promet Jakob Presečnik s sodelavci je na delovnem sestanku z obalnimi župani 10. novembra 2003 v Pretorski palači v Kopru, razkril nekatere podrobnosti nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji. Po AC do Kopra se bomo vozili že pred rokom, to je do jeseni 2004. Gradnja odseka Koper - Dragonja pride na vrsto leta 2006, odsek do meje z Italijo bo nared do leta 2006, odsek hitre ceste Koper - Izola s tunelom že 2005, piranska zgodba - odsek nove ceste vključno s traso Jagodje - Lucija pa je še visoko v zraku in morda pride na vrsto šele leta 2011? Tokrat zelo enotni obalni župani so pisno podali vrsto zahtev in stališč. Vztrajajo med drugim, da se sedanja obalna regionalna cesta Koper-Izola po izgradnji hitre ceste prekategorizira v občinsko in se zapre za motorni promet. Najslabšejoje potegnila železnica, saj je izpadla iz evropskega programa gradnja 2. tira Koper- Divača. Precej nedorečenosti je tudi v napovedani gradnji železniškega tira Luka Koper-Trst. Občina Piran bo prodala 5 parcel Javna dražba je objavljena v Uradnem listu. Predmet prodaje je 5 nezazidanih stavbnih zemljišč, namenjenih za gradnjo na vrhu hriba Bernardin, v neposredni bližini belokriške antene, po začetni ceni od okoli 25 do 28 milijonov SIT za parcelo. Javna dražba bo 5. 12. 2003 ob 10. uri v Avditoriju. Poostren prometni režim Ne parkirajte pred novim lucijskim križiščem! Občinski redarji Občine Piran so že kakšen dan po otvoritvi novega lucijskega semaforiziranega križišča pri Rosi baru začeli najprej opozarjati nato pa tudi zaračunavati kazni za nepravilno parkiranje. Približno 50 m od križišča je namreč znak o prepovedi parkiranja. Avto so priklenili celo visokemu občinskemu uslužbencu. Jeza gor ali dol, kazen znese 2500 SIT plus 5000 SIT za prijazne lisice. Univerza na Primorskem Slavnostna seja Sveta zaupnikov in akademska slovesnost Univerze na Primorskem. Sredi novembra že potrditev poročila o volitvah rektorja in razglasitev rezultatov. V petek, 10. oktobra ob 15.00 uri so se v sejni dvorani Pretorske palače v Kopru sešli predstavniki gospodarskih družb in lokalnih skupnosti, ki bodo poslej združeni v Svetu zaupnikov kot posvetovalno telo Upravnemu odboru Univerze na Primorskem (UP). Ustanovni člani so predstavniki podjetij Bruno Korelič (Luka), Vojko Čok (Banka Koper), Igor Bavčar (Istrabenz), Jože Krajnc (Intereuropa), Renato Kranjc (Tomos), Aldo Babič (Casino Portorož), Aleš Škraba (Emona Obala), Dušan Novak (Adriatic), Boris Popovič (MO Koper), Breda Pečan (Občina Izola), Vojka Štular (Občina Piran), Miroslav Klun (občina Sežana), Silvano Sau (Obalna interesna skupnost italijanske narodnosti), Jožko Čuk (GZŠ), dr. Lucija Čok (v.d. direktorice UP), Barbara Verdnik (Primorske novice) in Katja Pegan, direktorica (Gledališče Koper) in drugi. Ustanovne svečanosti, ki jih je bilo v Kopru kar nekaj, bo kmalu nadomestilo trdo delo univerze za njeno uveljavitev kot ustanove, na kateri bodo radi študirali domači in tuji študenti. Finančna podpora zasebnega in javnega sektorja oziroma lokalnih dejavnikov Univerzi na Primorskem v Kopru (doslej okoli 320 milijonov SIT) je izredno pomembna, je zbranim predstavnikom zaupnikov dejala dr. Lucija Čok, saj bodo mladi temu gospodarstvu vse to nekoč vračali s svojim bogatim znanjem. Izjemno pomembne so tudi materialne danosti univerzi, nepremičnine, zazidalni tereni, stavbe, ki so jih na Univerzo prepisale lokalne skupnosti Občina Piran, Občina Izola, Mestna Občina Koper in morda še katere, saj krog zaupnikov, lahko bi rekli donatorjev, še nikakor ni zaključen. Slavnostna govornica na svečani prvi seji zaupnikov je bila ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, ki je prav tako kot ostali poudarila pomen tretje državne univerze in njene možnosti za vključitev v evropsko mrežo univerz ter pozdravila začeto sodelovanje in podporo tukajšnjega gospodarstva. Seveda pa gospodarstvo in lokalne skupnosti, kot je zapisala Breda Pečan, v zameno za prispevke pričakuje strokovno in znanstveno pomoč. Univerza s sedežem v Kopru je primorska, ne koprska, kot 4j^^ofcrasiiI traiovt ftorflgm moja! gumbi W nogavice Jr- »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« • kemična čistilnica oblačila, odeje, zavese, pregrinjala... • šiviljska popravila krajšanje, ožanje, menjava zadrg... • vse za šivanje gumbi, sukanec, elastike, zadrge... • prodaja nogavic MURA, ižjjsggS, ciocca... Ne le čistilnica Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 08 6779-790 jo žal nekateri pojmujejo na Goriškem. Zaupniki so se po slavnostni prvi seji vpisali v spominsko knjigo Univerze na Primorskem. Prvo akademsko leto Univerze na Primorskem Začetek prvega akademskega leta Univerze na Primorskem so proslavili v sredo, 15. oktobra 2003 v Kopru. Slavnostne akademije so se udeležili dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport, dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, dr. Jože Mencinger, rektor ljubljanske univerze, koprski škof Metod Pirih, veleposlanik EU v Sloveniji Erwan Fouere in številni drugi visoki predstavniki iz politike, državnih institucij in primorskega gospodarstva. Kandidata sta bila Dr. Lucija Čok ali dr. Egon Žižmond V sredo, 15. 10. 2003 (tik pred slavnostno akademijo UP) seje na 2. redni seji sestal Senat Univerze na Primorskem in potrdil dva kandidata za prvega rektorja naše najmlajše univerze. To sta bila kot j e znano izredna profesorica dr. Lucija Čok, znanstvena svetnica in sedanja vršilka dolžnosti direktorice Univerze na Primorskem in prof. dr. Egon Žižmond, dekan Fakultete za management. Dr. Lucija Čok je vložila veliko moči in prepričevalnih spretnosti za nastanek univerze, ustanovljene 29. 1.2003 s sedežem v Kopru. Potrjena kandidatura dr. Egona Žižmonda je odraz prepričanja, da lahko s svojimi strokovnimi izkušnjami prispeva k razvoju avtonomne, dinamične in v svetu prepoznavne univerze. Kandidat za prvega rektorja dr. Egon Žižmond je pripravil tudi programska izhodišča. V skladu s 30. členom Statuta Univerze na Primorskem je za rektorja lahko izvoljen profesor ali znanstveni svetnik, ki izkazuje: * daje sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti; * daje na podlagi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo; * daje znanstveno-raziskovalno in izobraževalno aktiven in odmeven. Rektor je po izvolitvi za čas opravljanja funkcije zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom. Rektorje izvoljen za dobo 4 let, največ dvakrat zaporedoma. Aktivnosti v zvezi z volitvami potekajo od 7. novembra 2003, ko so bile možne že predčasne volitve, pa vse do sredine novembra 2003, ko bo seja senata, na kateri bodo potrdili poročilo o volitvah rektorja in razglasili rezultate. Možen je še pritožbeni rok. Na fotografijah: Svečani vpis zaupnikov v knjigo spominov UP Franc Krajnc Protokolarno piransko oljčno olje Piranski občinski oljčnik na Forma vivi je kljub letošnji suši obrodil relativno dobro in prvič se bo zgodilo, da bodo iz žlahtnih sadežev starih avtohtonih oljk stisnili kakovostno deviško oljčno olje, primerno za protokolarna darila. Obiranje oljk, ki rastejo med kamnitimi skulpturami, bo v soboto, 15. novembra ob 10.00 uri. Na fotografiji: Županja Vojka Štular in ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Biloslav obirata oljke. Predsednik oljkarskega društva Štorta Egidij Žiber bo prikazal obiranje oljk. Osno vnet šola Istrskega odreda Gračišče v novi preobleki Petek, 10. oktober 2003 je bil za učitelje in učence OŠ Gračišče veseli dan. Patricija Vidali, ravnateljica osnovne šole Istrskega odreda Gračišče in koprski župan Boris Popovič sta slovesno prerezala trak in odprla povsem prenovljeno šolo Istrskega odreda v Gračišču. Prenova šole, ki bo leta 2005 slavila 50 let delovanja, je trajala kar dobro leto. Sedaj je šola vredna zavidanja, lepa kot v pravljici, rumena in zelena ter polna otroške domišljije, ki pa ji žal primanjkuje samo še večje število otrok. Sotski okoliš Vas Gračišče leži 325 m visoko nad morjem ob cesti, ki pelje iz Kopra mimo Rižane v Buzet, pod kraško planoto Lačna. Njeno staro jedro je pozidano strnjeno. V vasi se nahaja osnovna šola Istrskega odreda, ki danes predstavlja srce Gračišča in okoliških vasi, saj se v njej odvijajo tudi drugi pomembni kulturni dogodki, koncerti, proslave in podobno. Šolska kronika pripravili za slovestnost kratko zgodbico o škratu Sebastjanu in palčici Berti, kije popeljala povabljene goste v svet domišljije in pravljice. Patricija Vidah', ravnateljica OS istrskega odreda Gračišče sije oddahnila “Zakaj imajo otroci radi pravljice? Zelo preprosto, ker je v pravljicah nemogoče mogoče in ker imajo srečen konec. Obiskovalci navdušepi nad prenovljeno šolo kV* 'MHtfeBS&sšSSSZ. OŠ Istrskega odreda Gračišče se je začela pisati leta 1955. Šolski okoliš je geografsko zelo obsežen. Zajema 30 večjih in manjših zaselkov krajevnih skupnosti Gradin in Gračišče. Razdalje med posameznimi naselji znašajo tudi do 20 kilometrov. Šola je organizirana kot samostojna osnovna šola. V letošnjem šolskem letu deluje v njenem sestavu sedem čistih in en kombinirani oddelek, znanje pa si nabira skupno 99 učencev. V sklopu šole deluje še kombinirani oddelek vrtca za otroke od prvega leta do vstopa v šolo, v katerem je letos 17 malčkov. Na tej šoli je vrsto let poučeval danes znani pisatelj, Marjan Tomšič. V okolici gračiške šole sta živela in ustvarjala tudi skladatelj Aldo Kumar in ljudska pripovednica Marija Franca. Šola potna dejavnosti Šola je bogata tudi z raznimi aktivnostmi. Na šoli deluje tudi parlament učencev, ki ga vodi pedagoginja Katja Barut Novak. Izvaja se tudi fakultativni pouk. Učenci lahko obiskujejo različne športne krožke ter računalniški in gledališki krožek. V okviru gledališkega krožka so učenci skupaj s profesorico italijanskega jezika, Danijelo Škergat Toškan, Tako kot naša šola, ki je leta in leta čakala na lepšo in boljšo podobo. Žal se je vsakič zataknilo pri denarju, dokler niso pogoji za izobraževanje na šoli postali tako resni, da je bila obnova šole neizbežna. Tako so nam leta 2001 občinske oblasti prisluhnile. Projekta - prenove gračiške šole ne bi bilo, če za njim ne bi stala Mestna občina Koper, za njo pa družba za investicije in urad za družbene dejavnosti Koper. Investicija je bila vredna 431 milijonov tolarjev, pri čemer je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport prispevalo 27 milijonov. Veliko ljudi je delalo od jutra do večera, neglede na vremenske razmere zato, da danes uživamo v udobju. Potrebna so bila velika prizadevanja, pa tudi odrekanja, preden smo se lahko vrnili v prenovljeno šolsko stavbo. Dolgo leto dni smo preživeli raztreljeni po šolskem okolišu. Morali smo poiskati nadomestne prostore. Brez oklevanja so nam vrata odprli Krajevna skupnost Gračišče, gostilničar Vladimir Ražman ter Lovsko društvo Istra Gračišče katerim bi se šc posebej zahvalila, saj smo v njihovih prostorih našli svoj drugi dom. Z veliko mero strpnosti, potrpljenja in samoiznajdljivosti, tako Osnovna šola sedaj lepša potrebuje le večje število otrok Prenovljena, lepa rumena in zelena šola, kije zrasla s skupnimi močmi je dosegla bistveno izboljšanje delovnih pogojev. V šoli so učiteljem uredili kabinete, velike učilnice so nekako zmanjšali in naredili več manjših, specializiranih za gospodinjstvo, naravoslovje, likovni pouk in tehniko. Prenovili so tudi telovadnico, kjer so zgradili prizidek s sanitarijami in garderobo za učence. To je ena redkih šol, ki ima v telovadnici tudi plezalno steno, po kateri se učenci z vso vnemo vzpenjajo. Pozabili niso niti na kuhinjo, šolsko in otroško igrišče ter knjižnico, ki sojo iz 13 m2 povečali na 75 m2 Ob prenovi pa je šola med prvimi v Istri dobila tudi na stopnišču vgrajeno dvigalo za invalide. Sedaj je treba urediti samo še večnamenski prostor ter ob zunanjem igrišču atletske steze in tribune in šola bo imela vse kar si lahko zaželi. Patricija Vidali in Boris Popovič sta slovesno odprla OŠ kot pri učiteljih in učencih, je delo potekalo po načrtih. Prestali smo veliko preizkušnjo. Pokazali smo, da smo pravi Istrani - delavni, zagnani in neomajni. Vse to se je zagotovo izplačalo, kajti pogoji za delo, kakršne imamo sedaj nam dajejo novih moči in nove izzive”, je v svečanem nagovoru ob obnovitvi šole dejala Patricija Vidali, ravnateljica OŠ Istrskega odreda Gračišče, ki na tej šoli ravnatljuje od 92 leta . Po dolgih letih, čakanje nove podobe OŠ, ob tem slovesnem dnevu, dogodku, ki bo s posebnimi črkami in na posebnem mestu zapisan v kroniki šol, je bilo izrečeno veliko lepih besed in podarjenih veliko lepih spominov. Ob koncu svečanih nagovorov in kulturnem programu j e Danijela Škergat Toškan presenetila ravnateljico Patricijo Vidali in ji v imenu vseh sodelavcev prebrala: “Daje danes šola taka kot je, imaš največ zaslug prav ti. Ne misli, da nismo bili s tabo in nismo videli kako in koliko si stala za projektom in ga pripeljala do konca. Mi smo samo upali, da bi zdržala. In si res!” Učitelj z najdaljšim delovnem stažem, Marjan Šavron ji je v imenu vseh podaril umetniško sliko in se ji zahvalil. “V preteklem letu ravnatelja skoraj da niste imeli. Imeli ste gradbenika. Bom poskušala nadoknaditi. Zahvaljujem se prav vsem, ki ste kakorkoli zaslužni za ta naš uspeh, na katerega smo lahko ponosni”, je dejala ravnateljica in se zahvalila za pozornost kolektiva. Res, vsem veliko ji pomeni uspešen razvoj otrok, šole in kraja. “Do sedaj je bilo v Sloveniji v projektu urejenih ali celo na novo zgrajenih preko 340 šol in pri tem je država vložila preko 22 milijard tolarjev. V realizaciji za prihodnost pa ostaja še 117 podobnih projektov”, je dejal Herman Tomažič, državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki je opravičil odsotnost ministra Gabra. Bralni kotiček Demografski promtemtudiv Gračišču Žal šoli sedaj primanjkuje samo še večje število šolarjev, kar pa ni le problem Gračišča. Upadanje števila rojstev v občini Koper, še posebej na tem že tako demografsko ogroženem področju, bistveno vpliva na število oddelkov, v katerih imajo že sedaj manjše število učencev, kot jih določajo normativi. V naslednjih letih torej predvidevajo težave pri oblikovanju razredov zaradi premajhnega števila otrok. Vendar so na šoli prepričani, da bo z leti tudi njihov šolski okoliš postal bolj privlačen za mlade družine z otroki in da bo marsikdo našel pot do njih, sedaj ko so pridobili nove, specializirane učilnice in ostale spremljevalne prostore. Skratka prizadevali si bodo, da se bodo njihovi učenci in posredno tudi njihovi starši v teh obnovljenih prostorih počutili čim bolje. Sicer pa, šole gradimo za bodočnost in znanje, s katerim se bomo lahko postavljali v bok z drugimi naprednimi narodi v Evropi in svetu. Breda Krajnc Na stopnišču vgrajeno dvigalo za invalide Marjan Tomšič, nekdanji profesor na OŠ Istrskega odreda Gračišče in profesor z najdaljšim delovnim stažem, Marjan Šavron na dvorišču, kjer stoji temeljni kraški kamen , kot simbol na katerem stoji OŠ. Kamen je postavilo Kulturno društvo »Šavrini in anka Šavrinke« Pohvala lucijskemu marketu Letošnje izjemno vroče poletje je v naša obmorska mesta privabilo veliko turistov, tujih kot domačih. Prav zaradi množičnega obiska je bila povsod gneča, posebno v trgovinah z živili, saj so mnogi turisti zaradi visokih cen v restavracijah kupovali kar gotovo hrano ali pa kuhali sami. Tako je bil naš Market M - Degro št. 7 v Luciji vse poletje močno oblegan. Trgovina je bila polna kupcev ob vsakem času, pred štirimi blagajnami pa ves čas vrste. Leta in leta že kupujem v Marketu, toda zaradi starosti, sedaj ne hodim sama, marveč mi kupujejo drugi, tudi otroci. Zato velikokrat naročam po telefonu, večje stvari pa mi pripeljejo domov. Kljub velikemu prometu in zaposlenosti, uslužbenci niso nikoli nejevoljni, vedno prijazni, ustrežljivi in mi pripravijo vse kar naročim. Kupec v tem marketu ni le številka, ki jim daje zaslužek, ampak resnično želijo ustreči in zadovoljiti kupca. To so kulturni, vestni, zanesljivi, pošteni in ljubeznivi delavci, ki so lahko za vzgled mnogim trgovinam. Trgovina je dobro založena, izbor artiklov je zadovoljiv za vsakega še tako zahtevnega kupca. Trgovke znajo svetovati, priporočiti in tudi naročiti, če česa nimajo. Uprava bi morala dati takšnim delavcem priznanja, saj so najboljša reklama za trgovino. Prijaznost pa ni všteta v plačo. Vsem uslužbencem posebno še gospe tajnici Denis, gospodu poslovodji, ki uspešno vodi to ekipo, gospe Lidiji, Marici, Tatjani, Kseniji, Normi, Silviji, Vlasti, Vesni in še bi lahko naštevala, se zahvaljujem za vse usluge, prijaznost in potrpežljivost ter jim želim še mnogo poslovnih uspehov. Breda Rustja Ukmarjeva 14 Lucija Forma viva naj ostane kulturi Na predstavitvi treh monumentalnih kamnitih skulptur, ki sojih v času piranskega občinskega praznika, 15. oktobra, ustvarili trije umetniki, udeleženci letošnjega enomesečnega simpozija Forma viva Portorož 2003: Juan Narciso Quintanilla Alvarez s Kube, Georg Ahrens iz Nemčije in Vladimir Makuc iz Slovenije ter trije kamnoseki Viljem in Roman Gažik in Viljem Gali iz Slovaške, je ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Biloslav med drugim opozoril tudi na potrebo skrbnega ravnanja in varovanja Forma vive, ki nikakor ne sme biti pozidana ali kakorkoli Na fotografiji Primorskega utripa: Ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Biloslav kaže na delno že pozidan prostor na polotoku Seča. drugače obremenjena. Nasprotno, bilo bi je treba še razširiti! Forma viva je bogastvo, ki ga ne smemo lahkotno zapraviti, saj predstavlja tudi temelj naše piranske naravne in kulturne dediščine. Kamnite skulpture - delo vrhunskih umetnikov, vzorčni oljčnik, možnosti sprehoda in lep pogled na Portorož, vse to je kajpak tudi pomemben del naše turistične ponudbe. Udeleženci letošnjega enomesečnega simpozija na Forma vivi Portorož Slovenci iz Sv. Križa pri Trstu so položili venec k spomeniku partizanskim pomorščakom v Portorožu Člana ZB Sv. Križ pri Trstu polagata venec k spomeniku partizanskim pomorščakom v Portorožu. FOTO: FK-Primorski utrip. V nedeljo, 19. oktobra dopoldne so Portorož obiskali invalidi, člani ZB iz Sv. Križa pri Trstu. Na portoroški ploščadi sta jih pozdravila Gustav Guzej, podpredsednik Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran in Dragica Mekiš, predsednica Sveta KS Portorož. Po krajšem pozdravnem nagovoru Gustava Guzeja sta člana ZB Sv. Križ položila venec k spomeniku padlim partizanskim pomorščakom. Odbornik Frančesko Štefančič je povedal, da je v njihovem kraju med drugo svetovno vojno umrlo 64 Slovencev, ki so se borili v partizanskih vrstah, 8 Slovencev pa je umrlo v italijanski vojski. Njim v spomin, čast in slavo so tamkajšnji krajani postavili spomenik. Gustav Guzej dal pobudo za pogostejša srečanja in morda bodo piranski borci že kmalu vrnili obisk. Zamejski Slovenci so nato nadaljevali vožnjo z avtobusom v hrvaško Istro. , # primorski u¥p Dve priznanji plesni skupini Metulj Ob visokem jubileju, 45-letnici delovanja, je plesna skupina Metulj Piran, ki se je leta 1997 preoblikovala in ustanovila kot samostojno društvo KD baletna skupina Metulj, prejela kar dve visoki priznanji: Plaketo Občine Piran in odlikovanje z Listino Mete Vidmar. Svečana prireditev z baletnim nastopom je bila v Gledališču Tartini v Piranu v soboto, 25. oktobra ob 19. uri. Plaketo Občine Piran je dolgoletni mentorici Lidiji Pogačar izročila županja Občine Piran Vojka Stular, visoko priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Listino Mete Vidmar pa je mentorici izročila Urška Bittner, pomočnica za program Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Prireditev je povezovala Elizabeta Fičur. Plesna skupina Metulj nadaljuje že skoraj pol stoletno tradicijo plesne in baletne dejavnosti v Piranu. Pod strokovnim vodstvom in mentorstvom neutrudnih in zavzetih, najprej Stanka Hitija in za njim leta 1964 Lidije Pogačar, je skupina dosegla številne vidne rezultate in prejela priznanja tako dama kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. V 45 letih delovanja seje baletna skupina pod vodstvom mentorice Lidije Pogačar predstavila s 56 samostojnimi predstavami. Plesna skupina, v kateri danes deluje 40 članov, je bila ustanovljena leta 1958. Piranski dnevi arhitekture 2003 Bodo letos pod visokim pokroviteljstvom predsednika države dr. Janeza Drnovška v Piranu od 21. do 23. novembra. Podelitev nagrade Piranesi bo v nedeljo, 23. novembra ob 14. uri v Gledališču Tartini Piran. Nagrado bo izročila nagrajencu dr. Lucija Čok, rektorica Univerze na Primorskem. Organizator 21. mednarodnega seminarja, ki nosi naslov Med racionalnim in iracionalnim v arhitekturi, so Obalne galerije Piran. Predsednica častnega odbora je Vojka Štular, predsednik organizacijskega odbora Vojteh Ravnikar. Otvoritvena slovesnost bo v Tartinijevem gledališču 21. novembra ob 15.00 uri. Nato bodo sledile številne razprave vrhunskih strokovnjakov s področja arhitekture. Nekaj naslovov: Koncept in izkušnja, Konstrukcija z identiteto, Projekti in realizacije, Racionalno, iracionalno - oboje nesmisel, Kraji in projekti. Razpravo Med racionalnim in iracionalnim v arhitekturi bo v nedeljo, 23. novembra ob 10. uri vodil Alfredo Paya Benedito (Alicante). Razstave bodo v Galeriji Sv. Donat, Galeriji Meduza 2, Mestni galeriji Piran, Galeriji Hermana Pečariča in Studio galeriji Gasspar, kjer bo 23. novembra ob 21. uri sprejem s pogostitvijo. FLIP vpisuje nove člane Športni klub Piran - Plesno akrobatska skupina FLIP, ki je v zadnjem času dosegla izjemne uspehe, vpisuje nove člane, dekleta in fante od 4. pa do 20. leta starosti, med drugim pa imajo tudi skupino starejših od 20 let. Vpisujejo v OŠ Piran v ponedeljek med 16. in 20. uro in na OŠ Antona Ukmarja v Kopru ob torkih in četrtkih med 16. in 20. uro. Članarina je dostopna prav vsem, sporočajo iz kluba. V Solinah razstava oljnih slik in pastelov V Galeriji Sečoveljske soline je od 15. novembra pa do 15. decembra vsak dan od 10. do 16. ure odprta razstava oljnih slik in pastelov slikarja Borisa Selana. Na otvoritvi razstave, ki bo ob 16. uri, bo zapel naš znani tenorist Jurij Reja. Razstavo omogoča družba Soline. Počastili spomin na padle Ob dnevu mrtvih so bile po vsej Sloveniji številne žalne slovesnosti. Padlih in nepravično obsojenih ter izginulih v prvi in drugi svetovni vojni so se spomnili tudi v Luciji pred spominsko ploščo na stavbi krajevne skupnosti, v Portorožu pred spomenikom padlim partizanskim pomorščakom , v Piranu pred spomenikom padlim v NOB, v Sečovljah pri osnovni šoli, v Strunjanu, Novi vasi, Padni, Sv. Petru ter pred spomenikom v Kaldaniji. Spominska slovesnost je bila tudi v Rižarni, na kateri je govoril dr. Dimitrij Rupel. Predstavniki borčevih organizacij in krajani so tako pred spomeniki in spominskimi ploščami položili cvetje, prižgali svečke ter se poklonili z enominutnim molkom njihovemu spominu. Pred spominsko ploščo v Luciji, na katerih so vpisana imena padlih, sta govorila predsednica lucijske borčovske organizacije Sonja Frančič - De Rosa in dr. Karmen Lakovič-Bossman. Nastopil je moški pevski zbor iz Portoroža. Sonja Frančič - De Rosa »Če bi še živeli, bi nam zagotovo sporočili svojo veliko željo: »Živeti v miru; srečno in graditi dobre medsebojne odnose« Vsi napredni in pošteni Slovenci; mlajše generacije in naš mladi rod sedanjega časa, ko hodite mimo teh spomenikov in obeležij, spomnite se junakov-borcev, med katerimi so morda tudi vaši dedje in pradedje. Zahvalite se jim, saj so darovali svoja življenja svobodi«, je poudarila Sonja Frančič. Tradicionalni portoroški rotorijskiples V soboto, 15. novembra ob 19.30 uri bo v Smaragdni dvorani Grand hotela Emona na Bemardinu tradicionalni ratarijski ples v organizaciji Rotary kluba Portorož. Povabljene goste bo pozdravil predsednik kluba, sledil bo nastop sopranistke Urške Žižek, ki jo bo spremljal na klavirju Patrik Greblo. Po svečani večerji (za katero je, skupaj s programom, treba prispevati 10 tisoč SIT) bo dražba umetniških del. Izkupiček je namenjen humanitarnim projektom Rotary kluba Portorož. Igral bo Classic Evergreen Orchestra pod vodstvom Huga Šekoranje s pevko Evo Hren in gostjama Eldo Viler in Jadranko Juras. Program bosta povezovala Bernarda Žam in Patrik Greblo. Prijave sprejemajo na telefon 041/685 422. V Novi vasi so lepo zapeti Prireditev, ki nosi ime Koncert zborov slovenskega obrobja je bila 25. oktobra 2003 v Kulturnem domu v Novi vasi nad Dragonjo. Pripravila sta jo Slovenska konferenca SSK in Portoroški zbor, ki slavi 10. obletnico obstoja in uspešnega delovanja. Novi zborovodja je Oskar Trebeč. Pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa načrtujejo tudi programe, ki so namenjeni povezavi kulturnih društev iz sosednjih držav s sorodnimi društvi v Sloveniji, predvsem iz obmejnih krajev. Tako tudi del obmejnih društev že dlje časa sodeluje in da je res tako, smo se lahko prepričali na lepi prireditvi, kjer je zadonela zborovska pesem. Nastopili so Portoroški zbor, Mešani pevski zbor Bazovica z Reke, Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (Italija) . Dobrodošlico so jim zapeli člani domače pevske skupine Pergola iz Sv. Petra. Slavje so zaključili z jubilejno torto pri Mahniču. V dvorani vedut Tartinijeve hiše v Piranu Koncert in razstava fotografij Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta, Unijo Italijanov z Reke, Gledališčem G. Verdi iz Trsta in s podporo dežele Furlanije Julijske krajine, je 3. novembra zvečer v dvorani vedut v Tartinijevi hiši v Piranu organizirala koncert Venezia in mušica - Benetke v glasbi. Nastopili so sopranistka Miriam Spano, mezzosopranistka Silvia Bonesso, tenorist Francesco Paccorini in pianistka Roberta Torzullo. Po koncertu so odprli zanimivo razstavo fotografij znanega fotografa iz Pirana Marjana Šabiča. Razstavo si bo mogoče ogledati vsak delavnik do petka, 28. novembra 2003 od 11. do 12. in od 17. do 18. ure. POPSTARS TOUR2003-SPEKTAKULARNI ZAKLJUČEK LETA Vseslovenska turneja koncertov Popstars Tour 2003 bo tudi tokrat zaokrožila dogajanje letošnjega leta. Trenutno najpopularnejši in najbolj vroči pop glasbeniki bepop, Unique, Game Over, B.B.T. in Claudia bodo pod skupnim okriljem založbe Menart in Kanala A uprizorili spektakularno serijo decembrskih koncertov, ki bodo gotovo navdušili občinstvo: 5. decembra v Mariboru 19. decembra v Novem mestu in 13. decembra v Ljubljani 26. decembra v Kranju Dve-umi plesno/glasbeni šov ob zvočnih, svetlobnih in pirotehničnih učinkih, enkratnem vzdušju, bogati kostumografiji, razgibanem scenariju in atraktivnih koreografijah bo upodobilo približno 40 glasbenih izvajalcev in plesnih spremljevalcev, zaodrje pa bo poganjalo še trikrat toliko sodelujočih. Vsem ljubiteljem pop glasbe sporočamo, da se odštevanje pričenja! Več o Popstars Tour 2003 in o prodajnih mestih vstopnic si lahko preberete na www.kanal-a.si,www.menart.si in na teletekstu Kanala A, na strani 280. . # primorski u¥p Krajevna skupnost Lucija odda veliko sejno dvorano v dopoldanskem času za mirno dejavnost. Informacije na telefon: 05/ 677-87-50 Oddamo nov opremljen kozmetični salon v športnem centru Marine Portorož, Obala 5. Resni interesenti naj pokličejo na Mobitel.: 040/ 74 95 30 Iščem manjše stanovanje v Kopru z okolico. Kličite: 6259 651 ali 041 283997 Sobo in gospodinjsko oskrbo v Kopru z okolico, v bližini morja, išče mlajši upokojenec. Pokličite: 041/697983 Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 V Luciji nudimo opremljeno pisarno, primerno za računovodstvo. Tel.: 05/6779060 GSM: 031/684 032 \___ V r BREZPLAČNO1 VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. e I primorski uMp ^Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka ELFRIDA |Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribor | [Vprašanje: I Rojstni datum: | Šifra: Trimi informator Primonk. U »ki im S TEM* BREZPLAČNI MALI OGLASI MALI OGLASI iz ITALIJE n HRVAŠKE ■ISSC §£3S' AVTOMOBILOV no ^ Primorskem. Vestalka s.p., ©lavni trg 1 7b. Maribor Nova zgoščenka Simone Hie/ss Računam nate Diva slovenske glasbene scene Simona Weiss se po dolgih treh letih spet vrača v naše domove z novim CD-jem, ki je na nek način prelomnica v njeni karieri.V vseh letih ustvarjanja sije ustvarila širok krog poslušalcev, ki so v njej odkrili tudi izredno pozitivno naravnanost do soljudi, življenja in glasbe. Je tudi dokaz, da je mogoče biti ljubeča mati, skrbna žena in poslovna ženska hkrati, ne da bi se ob tem spletlo kup tračev, kar je za slovenske razmere tako zelo značilno.Vedno razprodani koncerti so zgovorna priča, da oboževalci ne cenijo zgolj njene glasbe, ampak j o imajo radi kot osebnost, saj s svojo toplino in čisto nič zvezdniškim vedenjem ostaja dostopna za vse. Številne nominacije in nagrade pa sloves kvalitetne pevke le še potrjujejo- kot avtorica tekstov jih s svojim čistim tudi občuteno interpretira. Po treh letih se Simona VVeiss vrača z albumom RAČUNAM NATE, kije izšel 29.10.2003. Deset odličnih skladb z nosilno Računam nate je kot nalašč tako za preganjanje turobnega jesenskega, deževnega razpoloženja kot ohranjanje romantičnih občutkov, kijih prinaša sprehod po šelestečem listju. Besedila so odsev Simonine pozitivne naravnanosti do življenja in želje po harmoniji s seboj in soljudmi- vračajo upanje v dobro in se s prijetno glasbo zlijejo v skladbe, ki se kar vsidrajo v uho. Naj naštejemo le nekaj naslovov ; Ti me pomiriš, Ko ljubi moški kot ti, Kaj je sreča, Tebi pripadam....Posebno presenečenje je duet s Kemalom Montenom - skladba Eno življenje je zagotovo ena tistih skladb, ki le potrjujejo o Simoni Weiss že prej zapisano. Kljub vsem primerjavam z ostalimi izvajalkami na slovenski glasbeni sceni ostaja Simona Weiss nesporna kraljica src vseh, ki cenijo njeno kvaliteto in iskrenost. Po rojstvu dveh sinov se vrača še bolj ženstvena, spočita in se v sodelovanju s soprogom Goranom Šarcem podaja novim uspehom naproti. Borčevska organizacija ne pozabi voščiti slavljencem Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran vsesplošno skrbi za svoje članice in člane. Člani odbora ostarele in onemogle obiskujejo na domu in ne pozabi nanje tudi ob osebnih jubilejih. V prijaznem pismu čestitajo posamezniku k osebnemu prazniku, za rojstni dan s prisrčnimi željami za vse dobro na poti v prihodnost, predvsem pa mu zaželijo veliko osebnega zadovoljstva in zdravega počutja. Hkrati se jubilantu ali jubilantki zahvalijo njegov ali njen morebitni prispevek v narodnoosvobodilnem boju in delež v povojnih letih za pravično družbo z bolj človeškim obrazom. Žal je naših borcev, ki so se kalili v pravičnem narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju vse manj, zato bi morali tradicije NOB bolj prenašati na mlajše rodove. 20. novembra bo srečanje krajevne organizacije z jubilanti v prostorih KS Lucija. ILVESTROVO MALO DRUGAČE! S KAPUN JERO, SEVEDA.... KJE? 300 m2 Kulture Club v Hotelu Andor nasproti Bolnišnice Valdoltra KOLIKO? 10.000,00 SIT KDAJ IN KAJ? ■■ - šr 31.12.2003 ob 20.00 do zore 1.1.2004 -toplo hladni samopostrežni. bife / % -animacija ST \ -plesna glasba relo noč f 1 \ -pijača po valijelji f V Samo rezervacije, nti£|č 150 ljudi / -dostopne*! / J h & bi ma noč vaši |elji > . - mrY/A ČE VAS ZANIMA, NAM PIŠITE info@kapunjera.com Vabljeni vsi željni ZDRAVE ŽABA J. i NAROČILNICA NAROČAM ■ Ime in priimek _ i Točen naslov ___ | Poštna številka — Letna naročnina za naročnike (12 številk) i 1.800 sit i Datum______________ Podpis __________________ , Izpolnjeno naročilnico pošljite na: UnFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož primorski u'r'p .« primorski utp BINGO Ko vas sreča «| iGnandk (jksir\o por far ož d. i www.c3sino.si Casino'Portorož Obala 75a Portorož Tel.: 05 676 0 373 • Fax: OS 676 0 375 lJL Mercatc Poslovili sistem Mercator (Ld. MO IV Portorož Nadaljujemo s tradicijo dobre in hitre gostinske j postrežbe V Supermarketu Mercator v Luciji smo odprli okrepčevalnico, ki ste jo zagotovo mnogi že pogrešali, saj ste bili vajeni dobre in hitre postrežbe v našem starem gostišču pri Diskontu. Tradicijo nadaljujemo v novi okrepčevalnici in vas vabimo, da nas obiščete. iNdVA 01vRii;iYTyAl,miTT53 V VlKTkTT ,v ATpeiTiKrrkein Mercator Odprto vsak delavnik od 7.00 do 20.00 Ob nedeljah od 8.00 do 12.00 Tek: 05/ 671 67 66 V novembru med sedmo in osmo uro zjutraj ob kavici sveži rogljiček. ^ Nstra izbira toplih maliČSg j Menuji * Študentska kosila * Istrske specialitete i * Hladni in topli napitki I * Slaščice po izbiri TESIILEC TESNILEC Zatesni puščanje vode pri vseh vozilih Tesnilec je odlična posebna tekočina, ki zatesni razpoke na hladilniku, glavi, bloku in ostalih delih, ko ga cirkulacija vode prinese do poškodbe in pride v stik z zrakom. Uporabljamo ga tudi za centralno k u r j a v o stroje za plastiko in podobno. Preprečuje korozijo, rjavenje, nadaljnje razpoke, podmazuje in odpravi škripanje vodne črpalke. Tesnilec poveča moč hlajenja motorja, očisti in izolira celotni hladilni sistem. Tesnilec preizkušamo na vozilih Mercedes. Uporabite ga, ko voda pušča navzven ali v olje, ko pušča olje v vodo ali ko pušča kompresija (mehurčki zraka) v vodo. Ena doza tesnilca zadostuje za 8 litrov vode. Kupiti gaje mogoče na bencinskih servisih Istrabenza, Petrola in v drugih ustreznih prodajalnah. nsmučCMmmrolCMiJs TOME PKIVBBH VOZILIH TESNILEC Ing. Ivan Dekleva s.p. Parecag 154, 6333 Sečovlje Tel.: 05 672 20 00, 041/ 607 654 E-pošta: ingdekleva@volja.net http://users.volja.net/tesnilec V Zavarovalnici Triglav d. d. širimo mrežo naših zavarovalnih storitev Odpiramo dve novi predstavništvi Cenjene občanke in občane ter zavarovance obveščamo, da v mesecu decembru 2003 odpiramo dve novi predstavništvi, s čimer bomo še bolj približali naše storitve in ponudbo vašim zahtevam. Odprli bomo: * Predstavništvo Zavarovalnice Triglav v Mercator centru v Kopru, Dolinska cesta iA * Predstavništvo Zavarovalnice Triglav v trgovskem središču Supernova v Kopru, Ankaranska cesta 3A Naši strokovni delavci z izkušnjami v zavarovalniški stroki, vam bodo posredovali vse potrebne informacije o široki ponudbi vseh vrst zavarovanj Zavarovalnica Triglav d.d., kjer boste lahko tudi sklenili vrsto zavarovanj po najbolj ugodnih cenah. Prepričajte se o novostih v naši zavarovalniški ponudbi, saj v predstavništvih in območni enoti Zavaroval niče Triglav lahko zavarujete tako rekoč vse, od premoženjskega, življenjskega, avtomobilskega do nezgodnega zavarovanja. Sprememba urnika poslovanja na sedežu Območne enote Koper Cenjene zavarovance, uporabnike zavarovalniških storitev obveščamo, da smo v Območni enoti v Kopru, Pristaniška 8 spremenili urnik, ki odslej velja takole: Od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.30 ure Ob sredah od 8.00 do 17.00 ure ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.