i GEOGRAFSKI OBZORNIK tni v primerjavi z Ljubljano in ugotavlja, da je za ljudi julijska klima na Rakitni ugodnejša kot v Ljubljani, v januarju pa je zaradi močnejšega vetra in nižjih tempera- tur podnebje Rakitne precej bolj dražilno za človeški organizem kot v Ljubljani. A. Čeme predstavlja nekaj izhodišč za zasnovo promctnogeografskega modela, ki temelji na prvinah kot so: dostopnost, konvergenca, kon- centracija in centralizacija, specializacija, interakcija in decentralizacija. J. Velikonja iz Seattla v Z D A podaja nekatere poglede na tridesetletni razvoj in stanje ameriš- ke socialne geografije, ki temelji na študiju prebivalstva, družbe in družbenih procesov v prostorski stvarnos- ti - pokrajini. M. Cencen predstavlja projekt avstralske nevladne organizacije A R E A za ohranitev naravnega okolja v pokrajini Gorepanija v osredjem Nepalu. V razdelku Izrazoslovje in imenoslovje I. Gams predstavlja in utemeljuje termine za premikanje zemelj- skih gmot: plazovi, tokovi, zdrsnine, soliflukcije pa usad, posip, posed, ugrez, podor itd. Sledita še redni rubriki Književnost in Kronika. V prvi je predstavljena bera novih del iz slovenske, jugoslo- vanske in svetovne geografske literature. Kronika prina- ša jubilejna zapisa ob osemdeseti letnici prof. dr. F. Ha- beta in sedemdeseti letnici prof. dr. V. Bračiča ter se- znam odlikovancev in prejemnikov drugih strokovnih priznanj. Sledijo še zapisi o treh mednarodnih strokovnih srečanjih, ki so bila v Jugoslaviji, in o geografiji na Karlo- vi univerzi v Pragi. (Ponatis iz: Delo - Književni listi, Ljubljana, 14. 3. 1991.) MARKO KREVS: IZBRANE VAJE IZ STATISTIKE ZA GEOGRAFE Darko Ogrin Prenekateri študent geografije na ljubljanski Filo- zofski fakulteti je izgubil študijsko leto, ker ni pravočas- no opravil obveznosti pri predmetu "Statistika za geo- grafe". Marsikdaj niso pomagali niti na silo normalizirani podatki, še manj izvirno prirejene formule, da ne ome- njamo, da se velikokrat ni dalo dovolj nategniti tistih in- tervalov zanesljivosti. Od sedaj bo šlo s statistiko lažje! Marko Krevs, mladi raziskovalec na Oddelku za geografijo, je v samo- založbi izdal zbirko vaj, v kateri je zbrana snov, ki jo mora nadebudni geograf obvladati na pisnem delu izpita iz statistike. V knjižici so zbrane predvsem osnovne meto- de za obravnavo posameznih spremenljivk in obravnavo povezanosti med pari spremenljivk. Po mnenju avtorja vaj je to osnova za kasnejše razumevanje in obvladova- nje kompleksnejših in bolj zapletenih metod, npr. tistih, ki so združene v t.i. "geografskih informacijskih sistemih" in s katerimi se bo mladi geograf, morda že med študi- jem, spopadel. Priročnik obsega 44 strani A5 formata. Na nekaj začetnih straneh skuša avtor prepričati študentsko popula- cijo o smiselnosti in potrebnosti predmeta, z željo, da bi se njegova dosedanja zgodovina na Oddelku (izginjanje iz spomina) spremenila v vsakodne- vno uporabo statistič- nih metod pri študiju in kasneje pri reševanju geograf- skih problemov v praksi. Sledijo kratka navodila za upo- rabo in zbirka 14. vaj z rešitvami. Ob nalogah so pone- kod navedene celotne poti reševanja, drugod pa so le nakazane. Pri vseh pa so prikazani končni rezultati. Po- sebno vrednost dajejo priročniku komentarji izračunanih rezultatov. Knjižico zaokrožuje zbirka izbranih statistič- nih tabel. DARKO OGRIN: OD MLINOV DO SOCERBA Marko Krcvs Čeprav velja Primorska za turistično deželo, od nje večina pozna le nekaj naselij ob morju. Notranjost Istr- ske Slovenije je za pretežni del obiskovalcev le pokraji- na, skozi katero se peljejo proti tem obmorskim krajem. Domačini in primorski geografi seveda vedo, da je izred- no pestra in zanimiva. Zastavili so si nalogo, da jo pribli- žajo javnosti. V nekaj letih so člani Planinskega društva Tomos iz Kopra pripravili in označili tukaj opisano pot, knjižico pa je ob predavanju o njej napisal mag. Darko Ogrin z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Besedilo je napisano v preprostem jeziku. S svojo izčrpnostjo, ki izvira iz avtorjevega očitno dobrega pozna- vanja te pokrajine, preglednostjo in drobnimi zanimi- vostmi očara tako geografa, geomorfologa, etnologa, (umetnostnega) zgodovinarja, kot radovednega popotnika ali sprehajalca. Orisani so tipični kraški pojavi ter značilen prehod med flišno in kraško pokrajino. Vino, bori, arheološka najdišča, obrambni stolp, muše, izvor imen, . . . - vse to popotniku pričara sliko, tudi strokovno, in vzdušje, ki ga čakata na poti. Zal knjižica ni opremljena z barvnimi slikami, saj nizka naklada tega ne dopušča. Ob tem se lahko ponovno zamislimo nad dejstvom, da tovrstnih vodičev po Slove- niji praktično ni, kljub povpraševanju po njih. Zato bi bilo smiselno razmisliti o bolj načrtnem pisanju takšnih 38 i GEOGRAFSKI OBZORNIK knjižic, tudi v tujih jezikih, da prodajalke v knjigarnah, pa tudi geografi, ne bi zardevali ob tovrstnih željah naših kolegov, gostov iz Slovenije in iz tujine . . . UJMA 5 Milan Orožen Adamič To je revija namenjena vprašanjem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izdaja jo Republiški štab za civilno zaščito in Republiški sekretariat za ljud- sko obrambo. Izhaja enkrat letno in pred nami je peti letnik, ki je doslej najdebelejši, saj obsega kar 288 strani formata A4. Predsednik uredniškega sveta je akademik prof. dr. Ivan Gams, v urednikovanju in pisanju je s pri- spevki sodelovalo kar 18 geografov. Osrednji del je po- svečen raziskavam vodne ujme, ki je 1. novembra 1990 prizadela velik del Slovenije in nam je pobrala skoraj 20 % v enem letu ustvarjenega družbenega proizvoda. Prispevki, ki obravnavaja praktično vsa prizadeta območ- ja Slovenije, so opremljeni s številnimi fotografijami, kar- tami in drugim dokumentarnim gradivom. Tu je objav- ljen doslej najbolj celovit prikaz te naravne nesreče. Ena od največjih odlik revije je, da v njo pišejo sodelavci iz najrazličnejših področij, torej je zanjo značilen inter- disciplinaren pristop in s tem je zagotovljen izjemo celo- vit prikaz stanja, problemov in rešitev. Prav zato jo kot posebno gradivo toplo priporočamo šolam in šolnikom. Kupite jo lahko v Zemljepisnem muzeju, ali pa se nanjo naročite neposredno pri založniku. ZNANSTVENA REVIJA PEDAGOŠKE FAKULTETE MARIBOR Damijana Počkaj Horvat Pedagoška fakulteta Maribor in njen Raziskovalni inštitut sta pričela leta 1989 izdajati "Znanstveno revijo", ki je tematska in izhaja dvakrat letno. Četrto številko (letnik 2, številka 2) je pripravil Oddelek za geografijo kot zbornik referatov mednarod- nega geografskega simpozija "Vpliv inovacijskih pro- cesov na preobrazbo pokrajine", ki je bil v Mariboru 18. in 19. oktobra 1990. Poleg organizatorjev so sodelovali geografi z Univerze v Bayreuthu (ZRN) in Univerze v Ljubljani. Simpozij je bil namenjen teoretičnim in meto- dološkim problemom proučevanja pokrajine pod vplivom demografskih, socioekonomskih in tehnoloških spre- memb in vplivov inovacij na gospodarsko strukturo, kmetijstvo, turizem, naselja in ekološke razmere. Predstavljenih je 10 referatov: • dr. Igor Vrišer s pomočjo ekonomsko-funkcijskega in ekonomsko-homogenega koncepta regionalizacije ugotav- lja 3 mezoregije, 14 mikroregij in 21 temeljnih ekonom- sko-geografskih regij v SV Sloveniji, • dr. Jörg Maier in Christiane Hermann na primeru dveh kmečkih tržnic v pokrajini Oberfranken (ZRN) ugotavljata prilagajanje agrarne proizvodnje tržnim nače- lom in neposredni prodaji kmetijskih pridelkov, • dr. Jörg Maier in Jürgen König ugotavljata, da so neizkoriščena (prazna) poslopja lahko eden od kazalni- kov za negativen razvoj podeželskih območij v pokrajini Oberfranken (ZRN), • dr. Mirko Pak je posvetil pozornost novejšim tren- dom urbanizacije in regionalnega razvoja Dravskega po- lja, ki kažejo vedno močnejšo odvisnost od bližine Mari- bora in glavnih komunikacij, • dr. Vladimir Bračič prikazuje razvoj kmetijstva v Prekmurju po letu 1945, • dr. Borut Belec z dopolnjeno metodo Januszewskega ugotavlja velikostno in prostorsko razdrobljenost zem- ljišč v k.o. Bunčani na Murskem polju, • dr. Božidar Kert in Ludvik Olas prikazujeta elemente družbeno-ekonomskega razvoja osrednjih Slovenskih go- ric in Prekmurja po letu 1970 pod vplivom dislociranih industrijskih obratov, • Igor Ziberna obravnava pomen biokmetijstva in s kvantitativnimi kazalci ugotavlja razlike med konvencio- nalnim kmetijstvom in biokmetijstvom v Pomurju, • mag. Vlado Drozg obravnava spremembe v morfolo- giji podeželskih naselij v Slovenskih goricah, ki nastajajo zaradi urbanizacije, • mag. Uroš Horvat predstavlja razvoj, obseg in značil- nosti turističnega prometa v Atomskih Toplicah, Morav- skih Toplicah in Banovcih. Publikacija predstavlja pomemben prispevek k spo- znavanju Severovzhodne Slovenije, obenem pa pomeni nov dokaz uspešnega dela geografov na Univerzi v Mari- boru, ki letos praznujejo trideset-letnico ustanovitve Oddelka za geografijo. 39