CENA 240 din - Leto XL - Št. 93 Kranj, petek, 27. novembra 1987 BSEGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO s'avko Zalokar Marija Volčjak Vedno znova zis sodi, da ima najbolj prav, podeli karte, če ni vse P° njegovem okusu, jih jemlje nazaj J°že Košnjek ^stavna kriza: v Jugoslaviji doslej mznana, vendar možna Mato Gostiša: So res vsi ugovori zoper vsesplošno ukinjanje tozdov samo še politična ropotija? Edo Torkar Izpoved jeseniškega kulturtregerja Helena Jelovčan Velja na dan 24. novembra, ob 9. uri Ivo Antič Bes besed in pes pesmi Avnojski temelji kljubujejo ^an republike je tudi za malčke poseben dan, zlasti za P^vošolčke, ki jih te dni slovesno sprejemajo med pio-^rje. Na sliki: zaprisega pionirčkov na kranjski šoli staneta Žagarja. — Foto: G. Šinik likovna vez Prijateljstva bf!^*nJ ~~ V prvih dneh decenija bodo v prodajni galeriji v hiši na Titovem trgu slo-twS .xn seveda kranjski ter za-So slikarji začeli z akcijo, ki j. Jo imenovali vez prijateljstva. stopoma bo okoli 40 slikarjev, i^v1^ sodi tudi v sodelovanje Ur£ Alpe-Adria, v dveh tednih parilo likovna dela, ki jih bo-ifj na Poseben način nato zlepili . izstavili. Posnetke te likali .Vezi prijateljstva bo mogoče pj^ti tudi kot razglednice, izku-Ije 0c* Pr°daje pa je name-jvjl V humanitarne namene. ljQ 1 Hkovna stvaritev sama, ki s^na ogled pred kranjsko Me-pp;0 hišo in še v kakem drugem ^ ^ernem razstavnem prosto-iev .OD sodelovanju sponzor-^ Prinesla nekaj dohodka in t- 1 ta bo namenjen za humanije namene. L. M. Praznik republike nas vsakič spominja, da smo se novembra leta 1943 odločili, da bomo gospodarji svojega doma na svoji zemlji, da bomo živeli skupno, nacionalno strpni, svobodni in neodvisni, gospodarsko in kulturno napredni, v bratstvu, enotnosti in enakopravnosti, federalizmu. To je srž načel Avnoja, ki so doslej kljub napadom doma in od zunaj vzdržali. Ko smo v krizi, jih prikličemo iz spomina, in nanje se sklicujemo, ko nam ni ravno z rožicami postlano. Danes imamo več razlogov kot v dosedanjih štiriinštiri--desetih letih, da se vprašamo, če bodo avnojska načela tudi tokrat vzdržala, smo jih zgradili dovolj trdne. Kriza na Kosovu po letu 1981, ko so izbruhnili neredi, še nikdar ni bila tako ostra kot sedaj, ko korakajo vštric in se medsebojno spodbujajo nacionalni, gospodarski in prenapeti, nespravljivi politični elementi. V Srbiji je prišlo do obračuna med demokratičnim in s pozicij sile ter oblasti naklonjenim načinom reševanja družbenih zadev v korist prvih. V vseh delih Jugoslavije, predvsem pa v manj razvitih delih, so težnje po centralnem urejanju zadev, po vztrajanju na povprečjih, kar sicer pomeni napredovanje manj razvitih, vendar tudi stagnacijo razvitih, zoper upoštevanja odprtosti v svet in zakon zdravega gospodarstva. Nevarno je pretirano politizirati razprave o spremembah ustave in protiinflacijskem programu, se igrati zmagovalce in užaljence. Popolnoma nasprotna avnojskemu dogovoru je vedno bolj pogosta težnja po preglasovanju, tudi o stvareh, kjer bi bilo nujno soglasje, in kjer bi morala prevladati argument in razum, ne pa številčna in politična premoč. Menim, da je prav težnja po preglasovanju, ki je bilo uporabljeno tudi pri sprejemu tako pomembnih dokumentov kot devizni zakon in protiinflacijski program, pa tudi pripombe k spremembi ustave, trenutno največja nevarnost strpnemu in ustvarjalnemu sožitju na avnojskih načelih. Ne samo zaradi preglasovanja kot nasilnega dejanja, ampak tudi zaradi sejanja medsebojnega nezaupanja. Zato ob letošnjem prazniku, ki ga praznujmo tudi z zaupanjem vase, ne kaže biti pretirano brezbrižen, če nam je kaj do ohranitve avnojske države in do ponovnega ugleda, zdra-' ve in trdne Jugoslavije. Kakršnokoli igranje v tej situaciji je nevarno kurjenje v suhem listju. J. Košnjek Žirovska cesta odprta? Škof ja Loka, 26. novembra — Delavci kranjskega Cestnega podjetja in loškega Tehnika še odstranjujejo zemljo s plazovitega pobočja pri Zelenakovi grapi na odseku žirovske ceste od Trebi-je do Sela. Najbolj sveža informacija, s katero je danes dopoldne postregel Lado Bernard iz Loka in ves ta, je, da naj bi po operativnemu planu v soboto delavci končali odvoz vse zemlje, nakar bi cesto takoj odprli za promet. Komisija si bo razmere ogledala jutri, v petek, ob 11. uri. Menda ni tehtnega vzroka, da promet za praznike po novi Zirovski cesti ne bi stekel. — H. J. ^ašim naročnikom in bralcem, prijateljem in sodelavcem, vsem Gorenjcem, Voščimo za 29. november, Dan republike, in želimo prijetno praznovanje. Gorenjski glas Sv.etovno prvenstvo kegljačev na ledu Se bodo Jeseničani vrnili s kolajno Jesenice, 25. novembra — V nedeljo se bo v Brixnu v Italiji končalo 2. svetovno prvenstvo v kegljanju na ledu. S prvega, ki je bilo leta 1983 v Frankfurtu, so se jeseniški kegljači vrnili z dvema kolajnama: bronasto v ekipnem tekmovanju (Šapek, Peric, Bazo in brata Železnikar), Šapek pa je bil tretji tudi v zbijanju in bližanju med posamezniki. Z upanji na kolajno odhajajo naši kegljači, med katerimi je največ Jeseničanov, tudi na to prvenstvo. Moštveno reprezentanco sestavljajo Jeseničani Rudi Šapek, Milan Radonič, Franc Kralj, Lado Sodja in Borut Ber-čič ter Sašo Obreza z Bleda. Med posamezniki bodo tekmovali Šapek, Sodja, Obreza, Ber-Čič in Kralj, med posamezniki v metu na daljavo pa Stane Ko-privnikar (Mislinja), Jože Špo-lad in Jože Jelovčan (Kranjska gora) in Lovro Pudgar (Jeseni-ce>- J. Rabič Jesenice, 24. novembra — Občinski komite ZKS Jesenice je pred praznikom republike pripravil srečanje s komunisti, ki so v ZK že štirideset let. Od 60 vabljenih se jih je udeležilo 33. Predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij so jih seznanili z gospodarskimi in političnimi razmerami v občini. Ob tej priložnosti so sprejeli v ZK tudi devet novih članov. — C. Z. Novo obdobje jeseniške železarne Ugasnil je zadnji plavž J^enice, 26. novembra — Konec proizvodnje surovega železa v plavžih pomeni za tovarno in Golico veliko spremembo, za delavce jeseniške železarne pa zaključek pomembnega obdobja f*Zvoja. Pripravljajo se na poskusno proizvodnjo v novi jeklarni, ugotavljajo pa tudi, da se bodo 28Ube v tovarni do konca leta še precej povečale. jjosriirjM sejnem Kranj. tel. 21-890 NOV JEDILNI LIST PESTRA PONUDBA - STARE CENE Prvi uspeh Mateje Svet Sestrieres, 26. november — Španka Blanka Fernandez, Jugoslovanska Mateja Svet, Vreni Schneider iz Švice. Tak je vrstni red prve trojice v uvodni slalom-ski tekmi za svetovni ženski pokal v slalomu. Katja Lesjak pa je bila deveta, Veronika Šareč je enaindvajseta, na dvaindvajseto mesto pa se je uvrstila Mojca Dežman. Danes bo na sporedu moški slalom, jutri ženski super veleslalom in v nedeljo še moški veleslalom. D. H. . Danajšnji dan, 26. november, za razvoj jesenske železarne Domeni zakliuček pomembne- letih pSke železarne pomeni zaključek pomembne ~a obdobja, saj so po točno petdesetih letih S stavili proizvodnjo grodlja še v zadnjem plav-*u. kajti v naslednjem mesecu se pripravljajo £a začetek poskusnega obratovanja nove je L. 1 --^- ** t>v.w.»v«^..^&». ~~-------. parne. S tem bodo tehnološko, energetsko in kjansportno izredno zahtevno in ekološko pro-Ptematično proizvodnjo zamenjali z moderno 'zdelavo jekla. Nova tehnologija bo vplivala tu-?'|»a druga področja, predvsem pa na večjo kocino in kvaliteto končnih izdelkov. To bo omogočilo tudi ustavitev še zadnje Siemens Martinove peči v stari jeklarni, kar predvidevajo za Sredino januarja prihodnjega leta. , Zelezarjem na Jesenicah so plavži v preteklih pedtesetih letih pomenili simbol dela, za-radi ekonomskih razlogov pa so bili v zadnjem času vedno večje breme in ovira pri izdelavi kvalitetnih vrst jekla. V petdesetih letih so predelali pet milijonov 700 tisoč ton surovega železa, za to pa so po železnici na Jesenice morali pripeljati 6 milijonov ton koksa in 8 milijonov ton rude. Na današnji seji delavskega sveta Železarne so tudi povedali, da je pri tesni proizvodnji v novi jeklarni še nekaj težav, vendar upajo, da jih bodo do sredine decembra rešili in nato začeli s poskusno proizvodnjo. Povedali pa so tudi, da se bo nekaj več kot devet milijard izgube v prvih devetih mesecih do konca leta povečalo še za tri do štiri milijarde, kajti v oktobru in novembru so imeli tako veliko izgubo, da jo tudi nove cene njihovih izdelkov do konca leta ne bodo prida omilile. V. Stanovnik hala PODEN škof ja loka smučarski sejem 27.11.od15h-20h 28,29.30.11. od 9h-20h vsak dan žrebanje vstopnic in kuponov 3011 finalno žrebanje S ponedeljka na torek nam je nasulo prvega snega, ki ga je do danes deževje že večinoma spralo s pločnikov in cest. Pa vendar je bil spet svojevrstno presenečenje za cestarje in voznike. Srečni tisti, ki jim je že uspelo obuti jeklene konjičke za zimo! — Foto: G. Sinik N0N STOP VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP SSaMEHGLAS 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI PETEK, 27. NOVEMBRA 19*7 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Spoštovana dama se mora pomladiti * Mislim na socialistično zvezo delovnega ljudstva, o kateri smo pretekli in ta teden še posebno veliko govorili: po krajevnih in občinskih konferencah, na republiški konferenci in tudi na zvezni ravni. Ne samo zaradi priprav na programske in volilne seje po občinah in v republiki, ampak tudi zaradi spoznanja, da se mora, še posebej v Sloveniji spoštovana dama (pravijo ji tudi marsikaj drugega, od dežnika, pod katerim se zbirajo različni interesi, do deklice za vse, kar vedno ni dobro, saj to pomeni tudi početi tisto, kar bi moral drugi), pomladiti v metodah dela. V Sloveniji smo prav zaradi tega spremenili statut in poslovnik o delu socialistične zveze. Veliko dejavnikov vpliva na oblikovanje sodobnih, prodornih in tudi učinkovitih metod dela. Tako kot nobena organizacija tudi SZDL ne sme zabresti v kalne vode manipulacije z ljudmi, ampak mora organizirati in mobilizirati njihovo pamet in ideje, ki jih ni malo in jih večina vodi k poštenemu, skupnemu cilju: boljšemu, pravičnejšemu in bogatejšemu socializmu, ne pa k socializmu revščine. Idej ne smemo že vnaprej zavračati z administrativnimi posegi ali s tem, da o njih ne govorimo, da jih preslišimo. S tem nevede (ali tudi vede) ljudem mašimo usta in jemljemo voljo, da bi skupno reševali svoje življenjske probleme sedanjosti in prihodnosti. S prizadevanji, da bo SZDL resnično vlada v senci in ne le ena od organizacij v senci, da ne bo fronta organizacij in forumov ampak ljudi, je treba korajžneje nadaljevati tudi zaradi tega, da bo skladno z ugledom organizacije pojenjavala tudi nezainteresiranost za aktivno delo v organizaciji. Na to so še posebej opozarjali po krajevnih konferencah SZDL in tudi na občinskih konferencah. SZDL mora misliti s svojo glavo, otresti se mora komande partije, kot je dejal na seji predsedstva republiške konference dr. Boštjan Markič, in se oddaljevati od enopartijskega sistema, kar pa ni negacija vloge partije v SZDL. Po organizacijski plati, brez okostene-losti, in trmastih usedlin preteklosti, so tudi za SZDL sodobna gibanja zgled: združevanje in delovanje ob problemih. V vseh teh pogledih se mora naša prva dama političnega sistema pomladiti, saj razmere, v katerih živimo, to terjajo. To je tudi priložnost, da se zaupanje vrne in da zaaktivista SZDL ne bomo predlagali tistih, ki so jih drugje pred tem že odklonili. Gospodarjenje v tržiški občini Konec septembra še slabše kot junija Tržič, 25. novembra — Člani tržiškega izvršnega sveta so se na današnji seji med drugim seznanili s poročilom o gospodarskih gibanjih v občini v tretjem četrtletju letos. Obravnavo poslovanja Bombažne predilnice in tkalnice Tržič so zaradi nepopolnega gradiva odložili. Gospodarski rezultati v tržiški občini se še naprej slabšajo, kar je po eni strani odraz vse težjih razmer za gospodarjenje, po drugi strani pa neuspešnega odpravljanja slabosti, ki so jih v več organizacijah ugotovili v svojih programih za izboljšanje gospodarjenja. Predvsem gre za prevelike zaloge reprodukcijskega materiala, nedokončano proizvodnjo in zalogo končnih izdelkov, kar vse bremeni dohodek, so v uvodu poročila ocenili sestavljalci v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo. V, tretjem četrtletju je tržiško gospodarstvo doseglo 134.463 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 104,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast celotnega prihodka je bila na splošno nekaj višja kot ob polletju, v štirih organizacijah pa so jo znižali. Glede na leto poprej se je za 5 odstotkov znižal tudi fizični obseg proizvodnje. Z izgubo, ki je znašala 107 milijonov dinarjev, so poslovali v delovni organizaciji Oblačila Novost. Najbolj zaskrbljuje, kot je na seji izvršnega svveta naglasil predsednik komiteja za gospodarstvo, da se je močno zmanjšala akumulativna sposobnost gospodarstva. Kar 11 delovnih organizacij je konec septembra ugotovilo nižjo rast sredstev za akumulacijo kot ob polletju. Razen tega je položaj zelo slab tudi v negospodarstvu, posebno v zdravstvu, kjer do konca leta ne bo moč nadomestiti dosedanjega primanjkljaja. Zaradi resnosti gospodarskega položaja je izvršni svet priporočil vsem delovnih organizacijam, naj ponovno preverijo programe ukrepov za izboljšanje poslovanja in jih dopolnijo. Podrobno poročilo o uresničevanju teh ukrepov in analizo o izpolnjevanju naložb pa je zahteval od Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Na osnovi pripravljenega poročila namreč ni mogel obravnavati njenega letošnjega poslovanja. V predilnici se ne bi smeli sedaj ukvarjati samo z analiziranjem gospodarjenja v preteklosti, kot je dobro opozoril član izvršnega sveta iz sosednje tovarne, ampak bi morali takoj razmisliti zlasti o bodoči proizvodnji. V organiziranju proizvodnje bi morali ravnati elastično, da bi bil proizvodni proces čimbolj nepretrgan in čim krajši, zalog med posameznimi fazami pa bi morali imeti čim manj. S. Saje >EHGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, malLoglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Jeseniški komunisti s štiridesetletnim partijskim stažem o zdajšnjih razmerah v družbi in o zvezi komunistov Slabo je, če ljudje po slabih komunistih sodijo tudi dobre Jesenice, 24. novembra — Zveza komunistov naj bi bila vodilna in gonilna sila v družbi in vzvod napredka, uživala naj bi ugled med ljudmi, njeni člani bi bili delovni in pošteni državljani. Naj bi bili... Resnica je, žal, včasih tudi drugačna. V nečedne posle in celo v kriminalna dejanja so vpleteni tudi člani zveze komunistov. Vseh štirideset ljudi, kolikor so jih priprli ob izbruhu afere Agrokomerc, je imelo v žepu partijske izkaznice; za primer pa nam ne bi bilo treba seči prek republiške meje, lahko bi ga našli tudi na Gorenjskem. Na vseh vodilnih mestih so komunisti, pa vendarle nam gre slabo, kriza je vse hujša, inflacija vse večja... Ugled zveze komunistov je omajan, članstvo upada. Iz vrst zveze komunistov izstopajo tudi ljudje, ki so bili v njej štiri desetletja ali še več. Mladi načelno ne nasprotujejo zvezi komunistov, moti pa jih marsikaj v tej organizaciji in v družbi nasploh. naj bo druge, tiste, ki so delili nepošteno, ki so krivi za sedanjo družbeno in gospodarsko krizo. Ne, jaz se ne čutim krive. Ugled komunistov je omajan, še zlasti po aferi Agrokomerc, vendar pa zdaj ni čas za vzdihovanje in jamranje. Delo nas bo rešilo iz težav, pošten«) delo na vseh ravneh. Izredni kongres ni potreben, dovolj Slabo je, če ljudje po slabih komunistih sodijo tudi dobre. To je le nekaj misli iz programa z jeseniškimi komunisti, ki so v komunistični partiji oziroma v zvezi komunistov že štirideset let, z ljudmi, ki so v svojem življenju doživeli vse kaj hujšega, kot je sedanja kriza. • Mirko Dresa z Jesenic: »Po drugi svetovni vojni nas je »nosil« polet. Velika delovna zagnanost, udarništvo, pripravljenost za medsebojno pomoč. Partija je torej uživala velik ugled med ljudmi in je bila dejansko velika sila družbe. Ker smo se komunisti dogovorili, je tudi držalo... Ko danes premišljujem o povojnem času, o letih zanosa pri obnavljanju porušene domovine, sem razočaran. Ljudje so se prepustili malodušju, partijski sklepi se ne uresničujejo, zdi se mi celo, da so komunisti spustili vodilno vlogo iz svojih rok. Ugled zveze je upadel. Na položajih so sami komunisti, pa se dogajajo čudne stvari, tudi kriminal. Afera Agrokomerc je na Jesenicah izzvala pobudo za izredni kongres zveze komunistov. Četudi bi ga sklicali, ne bi bilo učipka, pa tudi sicer menim, da ne bi bil potreben, ker smo se že na prejšnjih kongresih, konferencah in sejah dogovorili, kaj je treba storiti, da bi se razmere izboljšale. Nekaj pa me v zadnjem času le opogumlja: predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je človek, ki postavlja stvari na pravo mesto. Če bi imeli več Kučanov, bi partija kmalu pridobila na ugledu. • Anton Brezovec z Jesenic: »Mnogi so vstopili v zvezo komunistov le zato, da so lažje prišli do dobre službe, da so hitreje napredovali, da so se celo okoristili... To je narobe, to ljudi najbolj moti in to nas zdaj tudi tepe. Mislim, da zveza komunistov ni izgubila ugleda in ga tudi ne more izgubiti, izgubili pa so ga številni člani, komunisti. Agrokomerc? Poštenemu komunistu gredo ob tem lasje pokonci. V goljufijo z vpletenimi komunisti, komunisti so bili tisti, ki so afero več mesecev prikrivali, jo skrivali pred javnostjo. Ni dovolj, da v takšnih primerih ugotavljamo le družbenopolitično odgovornost, treba je ugotoviti tudi kazensko.« • Dante Jasnič z Jesenic: »Dopustili smo, da so se v zvezo komunistov včlanili tudi ljudje, ki nimajo veli- ko skupnega z moralnim likom komunista — s skromnostjo, poštenostjo, delavnostjo... Ne le komuniste, temveč tudi druge ljudi moti, da so na vodilnih položajih tudi komunisti, ki ravnajo nezakonito, v nasprotju z ustavo in iščejo koristi zase, za skupine ljudi ali za določena okolja. Afera Agrokomerc je bila zame veliko razočaranje, ne zaradi milijard, ki so jih »prerazporedili« v okviru Jugoslavije, temveč zato, ker so prav člani zveze komunistov onemogočili delovanje sistema oziroma služb, ki bi morale skrbeti za zakonitost in ustavnost... Oportunizem in malodušje sta zajela tudi osnovne organizacije, .vse^ prevečkrat razmišljamo tako,~k~ot da ne moremo ničesar spremeniti, kažemo le na probleme zunaj nas, namesto da bi najprej pometli pred svojim pragom, v krajevni skupnosti, v delovni organizacij... Jeseniška pobuda za izreden sklic kongresa je bila namenjena temu, da bi še vedno »vroče« sklepe desetega kongresa končno že začeli uresničevati, da ne bi čakali rednega mandata, in da bi se s popelom posuli že prej... Zakaj mladi nočejo v zvezo komunistov? Vprašajmo se, ali mladim dovolj zaupamo. Koliko jih je med kandidati za vodilne funkcionarje v Socialistični zvezi, koliko v občinskem komiteju zveze komunistov, koliko v centralnem komiteju? Mislim, da je partija mladim nekdaj celo bolj zaupala kot jim danes. Le kako naj si drugače razlagam, da so me pri 25 letih postavili pred predsednika delavskega sveta v Železarni? Danes se to skoraj ne more zgoditi, to bi bil greh. Če si priznamo ali ne, zveza komunistov je toga organizacija — mlad človek pa ne prenese togosti, kalupov. Mladi tudi nočejo v takšno organizacijo, v kateri so tudi ljudje, ki delajo nepošteno, nezakonito.» Ivanka Kozar z Jesenic: »Še ni tako dolgo, ko mi je nekdo rekel, da ga je v zdajšnjih razmerah, polnih afer, v katere so vpleteni tudi komunisti, sram, da je komunist in da bi najraje izstopil iz zveze komunisitov. Mene ni sram, vsa leta sem delala pošteno, vse, kar imam, sem si ustvarila z delom. Sram imamo že sklepov in obljub pa tudi sicer je govorjenja in se-stankovanja že preveč. Samo zapisano je treba uresničiti Mladi neradi vstopajo v zvezo komunistov in bilo bi tudi narobe, če bi jih silili. Mogoče ji" tudi ne znamo pridobiti. Zveza komunistov bo morala zgraditi most z mladimi in tudi bolj Pri' sluhniti njihovim zahtevam, interesom... • Stanislav Torkar z Javornj- ka.»Komunisti izstopajo & Zveze komunistov iz protesta proti ljudem, ki so nas prip6" ljali v družbeno in gospodarsko krizo. Skrbi me, kako se bomo izvlekli iz težav, še posebej zato, ker v Jugoslaviji vsak vleče na svoje. Na vodilnih položajih so že predolgo eni in isti ljudje. Nekateri so, žal. bolj (po)skrbeli zase kot za družbo. Starejši smo zadovolj-ladi ni, da imamo vsaj mir, m hočejo več, predvsem pa jasn^ perspektivo za prihodnost. Ce jim te ne moremo zagotovoti se tudi ne smemo čuditi, da ne radi vstopajo v zvezo komuni' stov. Včasih me je dobesedno sram, da sem komunist, ke» ljudje po slabih in nepošteni11 članih sodijo tudi dobre in P°j stene. Komuniste, ki bi zas"j na kriva nezakonita pota, D morali kaznovati ostreje k° druge. Če bi se odločili za lZ' redni kongres — takšno poblT do smo dali jeseniški komuni' sti — potem bi to moral kongres delavcev, ljudi iz baz in ne kongres političnih fun^ cionarjev. Moti me, ker naj] prej sprejemajo nove protii0*' lacijske programe, ljudje Pa ostajajo isti. Če »pade«?1*0/ gram, bi morali zamenjati tud vlado.« C. Zaplotnik Centrala na trati kot jama brez dna Škofja Loka, 25. novembra — Če se Ločani pred tremi, štirimi leti ne bi malce naivno podali v gradnjo nove vozliščne avtomatske telefonske centrale na Trati, bi jim korak najbrž zastal že na začetku poti. Tako pa centrala, ki je pogoj za širitev naročniškega omrežja tako v Škof ji Loki in okoliških vaseh kot v Poljanski in Selški dolini, vendarle bo, le da bo požrla znatno več živcev in predvsem denarja. Če bo denar zbran do maja prihodnje leto, se bo predvidoma že konec leta centrala in z njo vred nekatera nova krajevna omrežja vključila v telefonski promet Za financiranje gradnje nove centrale So v Škofji Loki sklenili samoupravni sporazum. Polovico denarja morajo zbrati sami, polovico PTT. A sporazum je, žal, določal konkretne zneske; z 291,7 milijona dinarjev po takratnem predračunu so zgradili komaj stavbo. Ostal je omembe nevreden drobiž. Nekaj je opravila inflacija, še več pa nepredvideno visoke podražitve in dela, ki jih v sporazum sploh niso zajeli. Centrala je vse bolj podobna jami brez dna. Dvojna obremenitev za mestno gospodarstvo Za dokončanje centrale in prevezave iz sedanje morajo Ločani kot enakovredni partnerji PTT do naslednjega maja zbrati 693,6 milijona dinarjev. Glede na to, da je po ugaslosti samoupravnega sporazuma edini zanesljivi vir denarja iz posebne prispevne stopnje za splošni ljudski odpor, ki pa seveda doteka po »kapljah«, bo treba prek drugih virov do maja dobiti 409 milijonov dinarjev. Ker gre vzporedno z gradnjo centrale tudi za preusmeritev naročniškega kabelskega omrežja, predelavo sedanje centrale in še nekatera druga dela, ki se tičejo samo mestne telefonije, bi bilo res prav, če bi 45-odstotni delež ali najmanj 200 milijonov dinarjev prispevale samo mestne delovne organizacije, 55-odstotni delež pa združeno delo iz vse loške občine. Nekaj bodo k manjkajoči vsoti vsekakor pridali tudi bodoči telefonski naročniki z mestnega območja; teh je okrog 700, priključek pa stane približno milijon dinarjev. Krajevna mreža se zaokroža Delovne akcije pri izgradnji telefonskega omrežja so sklenjene v vseh krajevnih skupnostih Selške in Poljanske doline, razen v Sorici , ■ i Davči in Logu. Od začetka 1986. leta je bilo vključenih v telefonski Pr0.^0v 1500 novih naročnikov, tako da je v loški občini trenutno 6376 naročm* ali sedemnajst telefonov na sto prebivalcev. V krajevnih skupnostih Sv. Duh, Godešič, Reteče, mesto Škofja f-J** in Trata bodo prihodnje leto zgradili telefonsko omrežje in se, ko bo K . čana centrala na Trati, vključili v promet. V mestni krajevni skup"0,^ Zmincu in Logu se pripravljajo na gradnjo, ki se bo začela predvido. ^ spomladi s polaganjem medkrajevnega kabla v Poljansko dolino. Tu Davči in Sorici se pripravljajo. V Davči že imajo nekdanjo gorenjema centralo. Telefoni bodo predvidoma zazvonili čez dve leti, ko bo pol° medkrajevni kabel proti Primorski. Štiri centrale že pretesne Čeprav so po letih še precej mlade, so centrale v Žireh, Gorenj« s*fr Poljanah in Železnikih že pretesne in jih bodo morali zamenjati, PoVfflv0 ti, kupiti nove, medtem ko bodo v Škcfji Loki problem rešili s prede" ^ sedanje vozliščne centrale. V Žireh, kjer čaka na telefone okrog 300 lj1^, pripravljajo prostor za novo centralo, večja bo potrebna tudi v Gorenj1 si; če pa tod še ne, pa zanesljivo v Poljanah, kjer bi gorenjevaško sp1"0 za približno 140 številk in ji tako za nekaj let podaljšali življenjsko V Železnikih jim bo nova vozliščna centrala na Trati omogočila 200 do dodatnih številk. Glavno finančno breme bo, podobno kot pri gradnji.^ ročniškega omrežja, seveda padlo na krajevne skupnosti, na ljudi. N»J ?3 pa se bo dalo marsikje prihraniti denar z zamenjavami central, ki s° en kraj premajhne, za drugega pa ne. -\e Tudi delovne organizacije iz Poljanske doline, ki so spomladi zy sg denar za glavni telefonski kabel od Škofje Loke do Gorenje vasi, čaK en podoben zalogaj, nakup kabla od Gorenje vasi do Zirov. . jjh Velike finančne žrtve, ki jih je loška telefonija že terjala zase 'jV^o leto, dve še bo, so tega gotovo vredne. Če bodo Ločani breme zdržali. ob koncu te petletke med telefonsko najbolj razvitimi občinami v Sl°v ve ji, saj bo praktično vsaka hiša imela telefon, nove centrale in pove Zjj proti Ljubljani, Kranju, Primorski pa bodo vso množico telefonov sposobne obvladati. *aji H. Jelovi *TEK. 27. NOVEMBRA 1087 GOSPODARSTVO .3. stran mmmmm^ Kako v Planiki danes ocenjujejo marčevski štrajk in njegove posledice Učna ura, dolga tri dni j^ji. 25. novembra — Pred osmimi meseci, 23., 24. in 25. marca so v kranjski Planiki, na strojih za avtomatsko brizganje podpla-štrajkali. Dejanje samo po sebi ni bilo za tisti čas nič posebnega, saj so takrat udarjali ukrepi pri omejevanju plač, če se ne bi Sodilo v Planiki: ugledni tovarni z vzorno organizacijo in tudi ne najnižjimi plačami. Ko danes sprašujemo vodstvo tozda Obutev delavce, ki so stavkali, je odgovor skorajda soglasen: to je bila dobra učna ura, koristna za vse, predvsem pa je posledica večja in 2fkovostnejsa proizvodnja ter ustvarjalnejši odnosi. Soglašamo s pripombo pred- j*avmkov Planika: štrajki so darma'en pojav in normalno je, a se o njih piše. O našem štraj- Vo j pisanje objektivno. T^aar ne bi bilo napak da pa ***aJ napišete, kako smo rešili de?re' a^ smo odstranili vzroke k ,?Vskega nezadovoljstva, so morebitnih novih štrajkov ^straniene. Za osvežitev spomina: v Pla-Jjw so štrajkali, ker so bili sredi ..ca predlagani višji normativa delo na DESMA strojih, ve-J*J*i pa bi začeli 1. aprila, vendar bili po sodbi delavcev novi j ^ativi narejeni nestrokovno Jih zato realno ni mogoče do-: 8&ti; osebnih dohodkov zaradi J^ventnih zakonov ni bilo mo-**** Povečati kljub zahtevam in Poslovnemu uspehu; slaba naj bi 'a organizacija dela in skrhani "^osi med delavci in vodstvom. v-^°dstvo tozda Obutev in to-DFc» ^a ^e razmišljajo drugače. s WbMA stroj je avtomatski Štn°^' ^ katerem normirec s .^Parico nima kaj početi. Udar-avtomatsko, premika se avto-5 atsko, služiti mu ie treba in .*nbolje izkoristiti. Čevelj mora narejen v svetovnih časih in j ,*ma dela počasneje le, če jo eiavej. Sfim zaustavlja v Plani- so želeli iz strojev potegniti .J*j.več in izdelavne čase prila-Čer casom v najsodobnejših _^>]arskih industrijah, seveda r** Pogojem, da se jim stroko-streže. Tri vrste obutve brigajo v Planiki: enostavnejšo utev z enobarvnim podpla-jj^> obutev z enostavnejšim Isplatom, vendar s predhod- 01 kosmatenjem zgornjega |jja, in obutev, pri kateri se j*°°-plat sestoji iz gume in vmes- ®8a poliuretanskega dela. Če-p av so postopki po zahtevnosti a2lični, je v Planiki veljal za ® enak izdelavni čas: ena mi- uta za par. Planika pa je želela J?rniative prilagoditi zahtevno-VQ: Pri najenostavnejši obutvi bi Osmih urah izdelali 756 parov ali potrošili 0,80 minute za par, pri zahtevnejši obutvi 672 parov (0,89 minute za par), pri najzahtevnejši obutvi pa bi izdelali 600 parov v osmih urah ali en par v minuti. Začetek pri organizaciji in disciplini "Ko je bil štrajk končan, smo imenovali po priporočilu republiškega sindikata paritetni (stavkovni)odbor, v katerem je bilo sedem delavcev in zastopniki vodstva tozda ter strokovnih služb," razlaga razplet štrajka vodja tozda Obutev Stane Pir-nat. "Garali smo, se pogovarjali in dogovarjali in prepričevali, da so vsi problemi rešljivi, tudi glede norm in organizacije. Prvega maja smo nove norme uveljavili, zboljšali organizacijo dela in zaostrili disciplino. Plače smo določali skladno z akti in dogovori, pred pritiski nismo popuščali in sejali rožice s praznimi obljubami. Po moje bi morali računo-vodjo, ki ob štrajku takoj najde denar za višje plače, poklicati na odgovornost, zakaj se je denar našel, prej pa se je prikrival! Prvega avgusta smo eno od šestih DESEM izločili in sedaj jih obratuje le pet, prvega novembra pa smo ukinili nočno izmeno. Število delavcev se je zmanjšalo s 75 na 51. štiriindvajset jih je manj. Ne trdim, da so bili vsi slabi, nekaj pa jih je bilo. Na žalost je v človeški naravi, da se raje zgleduje po slabšem. Nekaj teh delavcev je odšlo iz tovarne, nekaj jih opravlja druga dela. Ne pomnim, da bi bila pri De-smah kdaj tako stalna zasedba kot sedaj. Ko smo ukinjali tretjo izmeno, smo veliko sestankova-li, se pogovarjali. Vendar smo se dogovorili, tudi na ravni tovarne, da norm ne bomo spreminjali, razen če se spremenijo pogoji dela ali tehnologija. V tem primeru bomo držali besedo in ne bomo popuščali. Če bomo, bo medsebojnega zaupanja brž konec." Štrajk ali nesporazum "Trdim, da to ni bil pravi štrajk, temveč predvsem nesporazum," pravi Drago Smolovič iz Kranja, ki je že 12 let na tem delu v Planiki, izvoljen pa je bil za predsednika paritetnega odbora. "Dva dni smo zabili, ko smo se dogovarjali in prepričevali. Takoj bi morali ustanoviti odbor, ki bi bil pooblaščen za dogovor, proizvodnja pa bi lahko nemoteno tekla. Prepričan sem, da tako mi kot vodstvo lahko hitro zaznamo, da v tovarni vre. Takoj bi ga bilo treba sklicati in ne čakati, da do štrajka sploh pride. Bolje je ukrepati danes, ker je jutri že prepozno. Prav tako se manjše skupine lahko lažje dogovarjajo kot pa na množičnem sestanku. Sedaj smo se našli: tako delavci kot vodstvo. Norme dosegamo, ker so pogoji za delo boljši in ker vsak opravlja delo tako kot ga mora. Organizacija dela je boljša, odnosi tudi. Verjemite mi, da lažje delam, če lahko brez zastojev naredim 600 parov dnevno, kot pa samo 300 zaradi tega, ker proces ne klapa. Štrajk je škodoval, vendar pa čas že zaradi izkušenj le ni bil vržen proč." Vlado Fejzič iz Kranja: "Če veš, da te hočejo oškodovati, greš v štrajk brez pomišljanja, ne pomišljaš na posledice. Sedaj so razmere boljše. Delo je bolje organizirano. Če je vse v redu, norme dosegamo, jih tudi presegamo. Vsaj upam, da nam ne bo treba več štrajkati." "Ni enostavno štrajkati," pravi delavec, ki želi biti neimenovan. "Vendar, naenkrat, brez posebnih pojasnil dvigniti normo za 20 odstotkov, le ni enostavno. Že pred tem smo bili mi za marsikaj obdolženi. Sedaj je boljše, več je treba delati, vendar je tudi organizacija boljša." Aleksander Šumi iz Kranja pravi: "Zaradi boljše organizacije dela ni zastojev. Dela je dovolj, kakovost je boljša. Več je treba delati. Zadnja moja plača je bila 370 tisoč dinarjev. Bomo še štrajkali? Upam, da ne. Če pa bo treba, je najbolje takoj organizirati odbor, ki naj se dogovarja v imenu stavkajočih." _ Prvič presežen plan O pravilnosti potez govorijo podatki o proizvodnji in osebnih dohodkih. V prvem polletju, ko je delalo šest strojev in je bilo v treh izmenah zaposlenih 75 delavcev, je bilo v osmih urah povprečno izdelanih 382 parov na enem stroju, avgusta, septembra in oktobra so ob petih strojih in 62 delavcih v treh izmenah naredili 424 parov, novembra pa do vključno preteklega petka v dveh izmenah in ob 51 delavcih 666 parov. Oktobra je prvič letos v tej enoti plan presežen, prav tako bo novembra. Osebni dohodki so višji (oktobra so bili povprečni v tej enoti 325.000 dinarjev), čeprav ni več dodatka na nočno delo, vendar so že primeri 30 do 50 odstotnega preseganja norm, ki so pred osmimi meseci botrovale štrajku. Štrajk je bil torej za Planiko težka preizkušnja, pa tudi dobrodošla šola... JKošnjek ^edno pogostejše vprašanje vseh, predvsem pa mladih družin_ Stanovanje, kdo bo tebe (še lahko) kupil? J^nj, 25. novembra — Veliko mladih, ki hočejo ustvariti družino, rj^iveti po svoje, se spet vedno pogosteje sprašuje, kako do svojega ^'ftn.ovanja. Če se odločijo, da bodo čakali in upoštevali stari rek '"Najprej štaka, potem kravca« imajo malo upanja, da bi bili ob po-2*1 še mlada in ne že kar malo ostarela družina. Kajti pot do svoje-stanovanja je lahko zelo težka, zasilna sobica pri starših, ki iz Taline postane večletni stalni dom mlade družine pa pogosto načne j^rpljenje in prijateljstvo med starši in novo družino. Da o ustvar-J**»iu in delovni vnemi mladih strokovnjakov, ki z otrokom ali dve-^ živijo v takšnem domu, ne govorimo. Na občinski konferenci ZSMS v Kranju že nekaj let spremljajo probleme mladih, ki iščejo svojo streho nad glavo, svoje stanovanje. Nič kaj spodbudnega ne vedo povedati o tem, po analizi, ki so jo naredili letos lahko le ugotavljajo, da se mladi pri tem srečujejo s hudimi težavami. Najsibo, da iščejo podnajemniško stanovanje, kupujejo svojega, iščejo možnost gradnje, čakajo na solidarnostna stanovanja ali na stanovanja v svojih delovnih organizacijah. O tem smo se pogovarjali z Bošt-Je>. ~ ' janom Šeficem, predsednikom občinske kon- ^n<* ZSMS v Kranju. Sama mladinska organizacija najbrž nima velikih možnosti, da orkoli poišče stanovanja mladim? Pred v .Dravnavanja stanovanjske problematike mladih smo se lotili cj^r štirimi leti in sicer na pobudo mladincev Save, ki so opozarjali, Mik Samoudeležba za nakup stanovanj v delovni organizaciji pre-de *a- Jz pravilnikov o dodelitvah stanovanj je bil črtan termin mla-jjfjr^žine, kar pomeni, da mlada družina nima več nikakršnih sij- n°sti pri dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. Mi-sama mladinska organizacija nima možnosti, da kakorkoli *a r re^eyati stanovanjske težave mladih, lahko pa daje pobude je Da.Začne akcije na svetu za družbenoekonomske odnose, lahko da-gtj *P°mbe na zazidalne načrte, pobude različnim organom in z aretiranimi analizami opozarja na težave." Uji Predlagali ste tudi, da bi ugotovili možnosti izgradnje podstreš-sJ*novanj v starem delu mesta. . Gradnja podstrešnih stanovanj v mestu je gotovo ena izmed lta.2nosti za mlade družine, ki so pripravljene in zmorejo tudi same ^Prispevati k novemu stanovanju. Zato smo na seji DPZ sprožili (}a,ClJo naj ugotovijo pod kakšnimi pogoji, s kakšnimi krediti, bi se * J?, graditi takšna stanovanja. Hkrati smo pri komisiji za revitali-jJ^o mestnega jedra zaprosili za podatke o tem kolikšna je sploh je 2n°st gradnje takšnih stanovanj. Janko Knific, dip.gradbeni inž. sta Podlagi analize ocenil, da bi na ta način lahko prišlo do svojega w^0vanja več kot petsto družin, stanovanj pa je najmanj za 2 tisoč e°ivalcev. lt0 ^Jovi krediti so za mlade družine veliko breme. Dobiti jih ni ta-^Jko, kot odplačevati. W ećino mladih, ki iščejo možnost priti do stanovanja nima ni-obrFŠnega kapitala, le svojo plačo. Če to za približno eno tretjino H0 emeni s kreditom ostane le še malo za preživljanje, za opremo Hj^ega stanovanja in za morebitno plačevanje najemnine v stanova-* kjer živi kot podnajemnik." Mladi se pogosto kot podnajemniki znajdejo za prvo silo. Nekateri potem živijo v takšnih stanovanjih več let. "Tisti, ki oddajajo stanovanja in sobe so hitro ugotovili, da je zaradi stanovanjske stiske veliko povpraševanja po najemniških stanovanjih. Zato znajo plačila za takšna stanovanja dvigovati do nemogočih vsot. Vse to pa mladim, ki nimajo druge možnosti, kot da najamejo stanovanje, zmanjša možnost, da privarčujejo za lastno stanovanje, za soudeležbo pri nakupu, za odplačevanje kreditov. Upoštevati je seveda treba, da mladi, ki so pravkar začeli delati nimajo velikih dohodkov, morda je eden še študent ali čaka na službo." , V mladinski organizaciji ste imeli predlog, naj bi gradili manjša in cenejša stanovanja, ki bi jih mladi lahko kupili na začetku, nato bi prihranili za večja in takrat bi manjša lahko spet kupile mlade družine. "Govorili smo o tem, vendar je iz naših osnovnih organizacij prišlo do odklonitve takšnih možnosti, saj mladinci menijo, da bi to le poglabljalo socialne razlike. Zato o tem ne govorimo več." Kakšne so vaše pripombe na zazidalne načrte v Kranju? "Kljub temu, da je za stolpnično gradnjo rečeno, da ni humana se zavzemamo za to, da bi v Kranju namesto nizkih stolpičev, ki gredo v širino, zgradili več visokih stolpnic. Tako bi pridobili več stanovanj, lahko bi lepše uredili okolico. Kajti vseeno je bolje, da je mladim omogočeno družinsko življenje, kot pa da morajo živeti ločeno vsak pri svojih starših, otroci pa so, tam kjer je več prostora. Kranjske tovarne, na primer Telematika. ki jim primanjkuje strokovnja- PRVI PRIMER: Sodelavca, ki delata v isti tovarni iščeta pot do stanovanja. Prvi je zaposlen pet let, drugi pol leta. Prvi je poročen, vendar ima majhno sobo, čaka na stanovanje in odlaša z otrokom, ker ve, da bo v eni sobi težko za vse tri. Drugi ima ženo—študentko, majhnega otroka. Prednost pri dodelitvi stanovanja ima drugi. DRUGI PRIMER: Hotela sta graditi svojo hišo. Oba mlada, na začetku, pripravnika. Z otrokom naj bi počakala dve, tri leta, da bo hiša zgrajena. Prosila sta za kredit vsak v svoji tovarni. Ker sta ugotovila, da bi bilo več možnosti za večji kredit, če bi imela otroka sta premišljevala. Kako do potrdila o nosečnosti, ki je ni? kov, jih lahko privabijo v Kranj le s tem, da dobijo stanovanje. Teh pa nimajo, oziroma so stanovanja namenjena delavcem z nizkimi osebnimi dohodki, z več otroki, ki so prvi na listah za stanovanja. Mislim tudi, da bi tovarne, ki še vedno "uvažajo delovno silo iz drugih republik", morale dati več sredstev v stanovanjske sklade, saj imajo te največ težav s stanovanji. Prav tako bi morale dati več za otroško varstvo, socialo...Pri tem je še preveč neupravičenih političnih predsodkov. Ravno to pa bi prisililo delovne organizacije, da bi dobro premislile, če res rabijo te delavce in če jih ne bi mogle dobiti v Kranju. Kajti tudi Kranjčani bomo ob pomanjkanju zaposlitve morali poprijeti za vsakršno delo." V. Stanovnik Sukno — od zgubarja do uspešnega gospodarja Delavka lahko vsak dan izračuna, koliko je zaslužila Delovna organizacija Sukno iz Zapuž je leto 1985 sklenila s 126 milijoni dinarjev izgube. Če bi to številko pomnožili s stopnjo inflacije, bi dobili zdajšnjo vrednost — okrog 400 milijonov. Sukno bi bilo s takšno izgubo ob letošnjem tričetrtletju daleč največji izgubar v občini. Pogled v analizo, ki jo je pripravil komite za družbeno planiranje in gospodarstvo SO Radovljica, kaže povsem drugačno sliko: delovna organizacija, ki je bila še predlani problem številka ena, je zdaj med najuspešnejšimi v občini. V letošnjem tričetrtletju je med vsemi večjimi gospodarskimi organizacijami v občini najbolj povečala proizvodnjo (za šest odstotkov), po akumulaciji je z 950 milijoni dinarjev takoj za največjima delovnima organizacijama v občini, za Elanom in Verigo, po akumulaciji na zaposlenega je (z 2,3 milijone dinarjev) četrta in druga med "velikimi", takoj za Elanom. Predlani je imela le petino svojega denarja, potrebnega za nemoteno proizvodnjo, zdaj ga ima že polovico. Število zaposlenih je v zadnjih dveh letih zmanjšala za dvajset, proizvodnjo pa je kljub temu precej povečala — letos, kot smo že rekli, za šest odstotkov. Z osebnimi dohodki je v prvih devetih mesecih še vedno zaostajala za občinskim povprečjem, vendar ni več povsem na repu občinske lestvice. Še najslabše ji gre za zdaj od rok izvoz, toda tudi na tem področju pričakuje boljše čase. Ob letošnjem tričetrtletju je bila po uspešnosti na enajstem mestu med vsemi slovenskimi tekstilci, lani je bila okrog 40. mesta, predlani 83. Uspeh ni nastal sam, dober gospodarski rezultat (ki pa se bo do konca leta nekoliko poslabšal) je bilo treba izbojevati z boljšim delom, večjo poslovnostjo in prodornostjo v močni konkurenci, z boljšo organizacijo dela, z delitvijo proizvodnih programov... Sukno je primer, kako lepo zveneče besede "prestrukturiranje gospodarstva", izgledajo v praksi. V tozdu Jurjevica, kjer so še do nedavnega delali enake izdelke iz volne kot v Zapužah, so prešli na tržno in dohodkovno bolj zanimive tehnične tkanine (ponjave), dopolnili pa so še izdelavo mikane preje. V Zapužah so dali poudarek kakovosti, modnosti, pestrosti, majhnim serijam. To jim je omogočilo prodajo po višjih cenah in tudi boljše finančne rezultate. Klasične statve so nadomestili z avtomatskimi, dopolnili so opremo in izrabljene stroje zamenjali s sodobnimi, visokoprodu-ktivnimi. V Zapužah so v posodobitev proizvodnje vložili po današnjih cenah milijardo dinarjev, v tozdu Jurjevica še precej več. V kriznem obdobju so si delavci kar podajali kljuko tovarniških vrat, fluktuacija je bila visoka, 20-odstotna, zdaj je povsem normalna, 8-odstotna. Uvedli so takšno nagrajevanje, ki delavkam omogoča, da si lahko po končanem delavniku izračunajo, koliko so tisti dan zaslužile. To je dalo dobre rezultate, delovalo je spodbujevalno. Zaostrili so delovno disciplino in iz (površnega) četrtletnega spremljanja proizvodnje, likvidnosti, nabave, prodaje in še zlasti zalog prešli na športno, mesečno ugotavljanje. Občutno so zmanjšali zaloge, poostrili so nadzor kakovosti — in še bi lahko naštevali. C. Zaplotnik Tričetrtletni rezultati radovljiškega gospodarstva Le za sedem milijonov dinarjev izgub Radovljica, 24. novembra — Radovljiško gospodarstvo je v tričetrtletju doseglo rezultate, ki so precej boljši od povprečja za Gorenjsko in Slovenijo, vendar pa primerjave z minulim letom in s preš-njimi obdobji kažejo, da se rezultati zaradi nespodbudne ekonomske politike počasi in vztrajno poslabšujejo. To je najpomembnejša ugotovitev iz analize, ki jo je pripravil radovljiški komite za družbeno planiranje in gospodarstvo in jo je v torek obravnaval tudi izvršni svet. Radovljiško gospodarstvo je imelo ob tričetrtletju le za sedem milijonov dinarjev izgub, kar je v primerjavi s skupnimi gorenjskimi izgubami (24 milijard) malo ali skoraj nič. Izgubo je v devetme-sečju "prigospodaril" le Jelplast iz Kamne gorice, ki že nekaj časa posluje na robu rentabilnosti; letošnji izgubi pa je botrovala predvsem slaba oskrba z reprodukcijskim materialom v juliju in avgustu. Industrijske delovne organizacije so v letošnjih prvih devetih mesecih v povprečju povečale proizvodnjo, manj so naredile le nekatere LIP-ove in Verigine temeljne organizacije, Iskra Otoče, Plamen in Jelplast. V občini ocenjujejo, da industrija ne bo dosegla resolucijskih ciljev, isto pa velja tudi za turizem, kmetijstvo in gozdarstvo. Število gostov in nočitev je bilo vtievetmesečju manjše kot v enakem času lani, mleka je bilo že do tričetrtletja odkupljeno čez sedem milijonov litrov oziroma 82 odstotkov načrtovane letne količine mesa pa le 257 ton ali vsega 57 odstotkov. Čeprav ekonomska politika ni spodbujala izvoza, so izvozni rezultati za radovljiško gospodarstvo razmeroma ugodni. Izvoz je porasel za dvajsetino, konvertibilni celo za desetino. Prodajo na Zahod so najbolj povečali Kemična tovarna Podnart (za 84 odstotkov), Plamen Kropa (za 51 odstotkov), Iskra Lipnica (za 50 odstotkov), Veriga Lesce (za 30 odstotkov), Elan, ki ustvari domala polovico občinskega konvertibilnega izvoza, za 13 odstotkov, LIP Bled pa je ostal na približno enaki ravni kot lani. Delež akumulacije v dohodku je v primerjavi z lanskim triče-trtletjem nekoliko upadel, vendar bo akumulacija, vsaj tako ocenjujejo v komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, ob koncu leta realno enaka lanski. Elan, ki zaposluje vsega 12 odstotkov delavcev v občini, je ustvaril 42 odstotkov akumulacije radovljiškega gospodarstva oziroma 4,8 milijarde dinarjev, Veriga 1,3 milijarde, Sukno 950 milijonov, Žito 614 milijonov, LIP 544 milijon, najmanjši pa je bil ostanek dohodka v kmetijstvu. Naložbe potekajo po načrtu. Še najbolj odstopa od resolucijskih načrtov Veriga, zaskrbljuje pa tudi uresničevanje programa o ureditvi Bleda do svetovnega veslaškega prvenstva, ki bo čez dve leti. Osebni dohodki so bili ob tričetrtletju realno manjši kot lani v enakem času. Povprečje za gospodarstvo občine je bilo 218 tisoč dinarjev. Plače so bile najnižje v Čevljarskem podjetju Triglav v Bohinjski Bistrici (152 tisočakov), V Almirinem todzu v Bohinju (154 tisočakov) in v Vezeninah - tozd Konfekcija (160 tisočakov), najvišje pa v skupnih službah Planuma (437 tisoč dinarjev). C. Zaplotnik n naših žena.« . Za asfaltiranje krajevnih cest v krajevni skupnosti so letos na* brali kar 26 milijonov dinarjev in še dodatnih pet milijonov z8, pogorele na Gorjušah. Posebej so zbirali denar tudi za gradnjo gasilskega doma na Koprivniku-Zbrali so milijon in pol v denarju ter 53 kubičnih metrov lesa-Še zdaj pa so pri izgradnji dom8 naredili 3500 prostovoljnih delovnih ur. Pri obnovi pogorelega gospodarskega poslopja in domačije pa je bilo do zdaj narejenih že prek 600 prostovoljnih delovnih ur. Ena največjih letošnjih pridobitev pa je tudi izgradnja zajetij in ureditev vodovodov za Koprivnik. Vode je zdaj toliko, da je po ceveet nekaj teče tudi na Gorjuše. Gorjušci pa so na vrsti prihodnje leto. »Težko je še koga primerjati 2 vami,« je na srečanju nagovoril Koprivnikarje in Gorjušce predsednik občinske skupščine H8' dovljica Bernard Tonejc. »*a vso to voljo, hotenja, delo, p11" spevke in odrekanja letos vas, organizatorji, vodstvo k*8! jevne skupnosti in vsi skupaj zaslužite priznanje. Zadovolje11 sem, da so vašim pobudam 111 prizadevanjem prisluhnili tudiv delovnih organizacijah in int*" resnih skupnostih. Težko usklaj jeno delo s hotenji bi moralo bn* v prihodnje osnova za uresničevanje programov v občini predvsem pa za izenačevanje hribovitih predelo z dolino. Toliko stvari so pripravile žene s Koprivnika in Gorjuš ji dan, da so se debele tri ure n8 mizah menjavale dobrote. Padi8 je celo hudomušna pripomb8* kdaj so pravzaprav letos v krajevni skupnosti toliko naredili, če so za kosila porabili toliko časa-Pa vendar, šalo na stran. In vse priznanj e-^krati tudi za srečanje ob koncu letošnjih akcij- Tako zares, kot se jih je loteva med letom, so jih v petek priJ8' zno in zadovoljno tudi skleni*1-Najpomembnejše pri uresničevanju letošnjega programa °a Koprivniku in gorjušah pa je, d8 z voljo in delom postopoma v tej krajevni skupnosti, kjer mlad1 še vedno prepočasi nadomeščaj0 odhajanje starih, dosegajo tisto-kar marsikje v dolini že zdavnal imajo. a. Zala? DOPISNIKI SPOROČAJO_ Srečanje borcev bo 4. decembra • Jošt Rolc iz Radovljice sporoča, da bo vsakoletno srečanje borcev, pripadnikov 5. bataljona II. brigade Vojske državne varnosti, ki so se bojevali na območju Gorenjske in Primorske, v petek, 4. decembra dopoldne v prostorih občinske skupščine v Kranju. Na srečanju bodo podelili udeležencem in nekdanjim borcem Monografijo enote, kranjska občina pa bo podelila prapor. Proslava na Pokljuki • Pripravljalni odbor za proslavo Zmaga mrtvega bataljona pri občinski konferenci SZDL Radovljica je sklenil, da bo tradicionalna proslava na grobišču padlih na Pokljuki v soboto, 12. decembra, ob 12. uri. Na svečanost bo peljal avtobus. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc, kulturni program pa pripravlja zveza kulturnih organizacij Radovljica. Oprema šole v Lipnici • Ciril Rozman s Češnjice se najprej huduje, ker mu je v eni od zadnjih številk Gorenjskega glasa tiskarski škrat zapisal, da bodo v AMD Podnart pomladili članstvo: Ciril je seveda napisal pravilno, da nameravajo v AMD pomladiti vodstvo. Sporoča pa tudi, da so na nedavnem sestanku sveta šole Staneta Žagarja v Lipnici precej obširno razpravljali o opremljenosti šole in prostorski stiski. Zato so sklenili, da bodo že na naslednjem sestanku predstavnikov Lipniške doline, ki b. | tokrat na Srednji Dobravi, rekonstrukciji šole in opremi v njej namenili posebno točko dnevnega reda. Proslava na Srednji Dobravi • Jutri, 28. novembra, bodo v krajevni skupnosti Srednja Dobrava poleg praznika republike svečano proslavili tudi krajevni praznik. OD tej priložnosti bodo krajanom podelili tudi priznanja za delo in uspehe. Red v gasilskih vrstah • Ivan Petrič pa piše, da je gasilska zveza v Ljubljani 1927. leta organizirala poseben tečaj, na katerem so govorili o ravnanju z gasilskim orodjem in se dogovorili tudi za enotno poveljevanje in za enotne znake. Med predavatelji so bili takrattudi nekateri Gorenjci:Fran Barle iz Cerkelj, Janko Sajevec iz Kranja, Julij Spašek iz Radovljice, Jurij De-pali iz Kranja in Ivan Rus z Bleda. Slednji je bil takrat tudi urednik Gasilskega vestnika. PETEK, 27. NOVEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN ©©^S^IEHGLAS Planinska kulturna dediščina ZA STOLETNICO PLANINSKI MUZEJ Ali bo slovensko planinstvo ob svoji stoletnici dobilo tudi svoj planinski muzej? Kupi gradiva, pričevalni predmeti od najstarejših do ^^najsodobnejše odpravarske opreme potrebujejo strokovno varstvo. Da se načrti in želje planincev ustavljajo od strokovnih, »•"»Morskih in finančnih zaprekah, je pokazala tudi nedavna okrogla miza ob razstavi Kako in kam s planisnko kulturno dediščino v ljubljanskih Križankah. Prav gotovo je planinstvo nekaj, kar je zelo trdno povezano z načinom življenja pri Slovencih, prav tako pa je Povezano z našo zgodovino. Planinstvo sega tja v 18. sto-tetje, razmahnilo se je med °oema vojnama, postala kar Pomembna dejavnost tudi v osvobodilni vojni, v zadnjih đesetletjih pa postalo še pomembnejši odraz slovenske kulture. Ob vsej izredni množičnosti, ki je značilna za zgod — na primer požari, močno načelo planinske arhive. Škoda morda še ni načela arhivov, ki jih veliko planincev hrani kar doma. Tudi po planinskih društvih razen pisanja kronike, še obstajajo svežnji dokumentacije. Predvsem zato, ker je nekatera društva še niso oddala Zgodovinskemu arhivu, ki je pred časom prevzel arhivsko planinsko gradivo. Kaj vse se s tem arhivskim gra- Dr. Tone Strojin: »Čim starejši je rod, tembolj išče svojo identiteto; eden od sestavnih delov te identitete je tudi planinstvo.« Marjan Oblak: »V kratkih petnajstih letih se je naš alpinizem izredno razvil, je sijajno nadaljevanje bogate planinske tradicije.« Tone Škarja: »Alpinisti bi radi oddali v varstvo muzeju opremo značilno za odprave v visoka gorstva, imajo bogato etnografsko gradivo in podobno.« Dr. Miha Potočnik: »Oddajanje, zbiranje planinske kulturne dediščine muzeju mora teči neprestano: To, kar je zdaj videti na občasnih razstavah, ni dovolj privlačno, da bi ljudje oddali to, kar še imajo doma. Imajo pa veliko in bojim se, da dediči starih planincev za planinsko zapuščino nimajo ravno velikega posluha.« knjiga s Češke koče — dokument planinstva. Planinstvo, se je tako iz premosti kot tudi sedanjosti ^abirala kar obsežna kultur- a dediščina: dokumenti, j*juzejski predmeti, knjige, rPinistična oprema. Ta vsekakor pomemben del naše zgodovine je treba zaščititi. A°da kako? Odgovor je znan pravzaprav že dolgo časa: treba bo ^stanoviti planinski muzej. /•* tem govore planinci oziroma njihova organizacija že ^la desetletja. Toda vse, kar ^je spremenilo od besed k panjem, sta le dva lokalna Planinska muzeja — eden v *renti, v Logu in Triglavski £ Mojstrani in nekaj razstav, ^ato se tudi okrogla miza, ki g* jo ob nedavnai razstavi ^estnega muzeja Ljublja-!\a na temo kako in kam s ^aninsko kulturno dedišči-j0 pripravila Mestni muzej ^ Planinska zveza Slovenije ?l preveč sukala okoli po-*ebnosti muzejske predstave planinstva. . »To so dognane stvari«, je , razgovoru povedal dr. Milj? Potočnik, častni predsed-^ * Planinske zveze Sloveni- sr> *^laninci s0 0 muzeju re-0 govorili že med obema °inama. Kasneje je več ne- dr. Ivan Sede j; »Tej kulturni dediščini bije dvanajsta ura, zadnji čas je, da gradivo shranimo v arhive, kjer je tudi dostopno, in organiziramo muzej, ki bo proučeval, spremljal in prikazoval z razstavami našo planinsko preteklost in sedanjost.« Ivan Jenko: »Planinska društva dokaj vestno zbirajo in hranijo dokumente o svoji dejavnosti, pišejo kroniko. Del tega, a še premalo, je že shranjenega v arhivu.« Ralf Čeplak: »Doslej zbrano gradivo v Mestnem muzeju je pestro: albumi, bilteni, biografije, ceniki, časopisi, diapozitivi, diplome, dnevniki, filmi, fotografije. Večina gradiva je kar dobro ohranjenega, le nekaj predmetov, kot na primer fotografije, je slabih — celo ožganih ali vsaj obledelih...« Slaba oprema in velika srčnost sta spremljali začetke slovenskega planinstva pred več kot sto leti. divom, med katerim bi najbrž še našli kakšne dragocene in stare pisane dokumente o planinski dejavnosti pri nas, lahko zgodi v zasebnem varstvu, arhivarji zgodovinskega arhiva niti pomi-stiti nočejo; še posebno, ker je v njihovih pred zobom časa in vsem drugim zavarova- nih deponijah še dovolj prostora. Morda se preveč enostavno sliši — muzej bi radi. Muzealci menijo — treba se je dogovoriti, kakšen naj bo. Ali naj bo to muzej, v katerem bo obiskovalec našel vse od a do ž o planinstvu vključno s planinsko floro in fa- ?tolet ny razlike — Preprosta oprema prvih planincev ob seda-11 moderni in zahtevni opremi odprav v visoka gorstva. vno. Ali naj bo to muzej, ki se začenja s planinsko zgodovino od prvega pohoda na Triglav pa do danes, in končno, ali naj bo to muzej o obstoju slovenske planinske organizacije. Ali samostojen muzej ali specialne muzejske zbirke pri Mestnem ali katerem drugem muzeju? Skratka potrebujemo celovit program, če naj bi planinsko kulturno dediščino vendarle že enkrat spravili pod tako ali drugačno muzejsko streho. Planincem pa se zdaj že mudi. Ne le zaradi tega, ker marsikomu na podstrešju propadajo stari zapisniki, pa zraven stara planinska oprema, ki prav tako sodi v muzej. Mudi se končno tudi zaradi tega, ker bi vsaj z začet^ ki muzeja radi čez pet let proslavili med drugim tudi stoto obletnico ustanovitve slovenske planinske organizacije. Problem je le — kje? Kaže, da je Ljubljana vendarle najprimernejši kraj za planinski muzej. To pa še ne pomeni, da tako slovenski planinci kot muzealci zdajle vedo, v kateri stavbi bo takšen muzej. Veliko je bilo že idej, od ljubljanskega gradu naprej. Zanimiva ideja je prav gotovo Zoisova hiša v starem delu Ljubljane. Pravzaprav preostane planincem in muezalcem le eno — treba je zbirati muzejsko gradivo, pa čeprav trenutno le za muzejske depoje. Tam je že štiri leta shranjen kar precejšen del gradiva, dejanski zametek bodočega muzeja. Seveda pa se planinska hotenja, da gradivo o začetkih in razvoju ter uspehih slovenskega planinstva ohranimo in predstavimo vsem na ogled, takoj ustavijo ob finančnih zadregah. Časi prav gotovo niso naklonjeni širjenju kulturnih institucij. To se jasno kaže in zato ostajajo planinske želje po lastnem muzeju že nekaj časa le pri tem. Stota obletnica ustanovitve planinske organizacije pa je prav gotovo prava priložnost, da tudi ta kulturna dediščina končno dobi svoje varstvo v muzeju. besedilo: L. M. slike: G. Šinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava ob 200-letnici rojstva Vuka Stetanovića Karadžića. Razstavo so pripravili NUK, Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica Kranj. V galeriji Mestne hiše se s fotografskim opusom Umetnik v ateljeju predstavlja mojstre EFIAP Tihomir Pinter. V Mali galeriji ]e odprta prodajna razstava Likovnega društva Kranj V kava baru Kavka so na ogled slike (olje na papirju) Jožeta Tisnikarja. V Prešernovem gledališču gostuje v sredo, 2. decembra, ob 19.30 Mestno gledališče Ljubljana z A. Goljevščkove Otrok, družina, družba — za red sreda I. V četrtek, 3. decembra, ob 10.30 bodo predstavo uprizorili za red četrtek I. V petek, 4. decembra, ob 19.30 bo predstava za red petek I. Ob 15.30 pa Prešernovo gledališče gostuje s Strindbergovo Gospodično Julijo v Mestnem gledališču ljubljansko. f \ m -m* Carnium, Mladinski kulturni center, Delav-£ski dom' vhod 6, vrti danes, v petek, ob 19. 1^11 in 21. uri video film Do n by law. Jutri, v so-I 1 Jj I boto, ob 19. in 21. uri pa video film Razbiti V V M IUI kabaret. V torek, 1. decembra, ob 19.30 je na ^^m*^ ■ • ■ sporedu glasbeno-tematski večer. Jean Mic-hel-Jarre. V sredo, 2. decembra, ob 14. uri — posvetovalnica za mlade. Ob 18. in 20. uri pa bodo vrteli (kino nekaj več) ameriški film Priča (igra Harrison Ford). V četrtek, 3. decembra, ob 19. uri: film (video) dia — Jadralno padalstvo. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta fotografska razstava Francija Sluge. RADOVLJICA — V osnovni šoli A. T. Linharta danes ob 17. uri odpirajo 13. republiško razstavo diapozitivov. V galeriji Kamen razstavlja akrile in gvaše akad. slikar Franc Novine. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik /veta šubica. Ob otvoritvi bo pel Študentski kvartet likovne akademije. ŽIRI — V galeriji DPD Svoboda jutri, v soboto, ob 18. uri odpirajo razstavo risb Vinka Podobnika. JESENICE — Danes, ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Do-lik skupinsko razstavo likovnih del članov likovnega kluba Dolik. Ob otvoritvi nastopa tudi vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica. KAMNIK — V renesančnem pritljičju gradu Zaprice je odprta razstava Umetnine iz depojev Kamniškega muzeja. LITERARNI VEČER V PREŠERNOVI HIŠI Vrba — V četrtek, 3. decembra, ob 18. uri bo v Prešernovi rojstni hiši literarni večer. Igralec Aleš Valič in glasbenik Lado Jakša sta pripravila večer Prešernovih pesmi ob spremljavi žive glasbe. Kranj — V renesančni dvorani Mestne hiše je bil v torek zvečer koncert baročne komorne glasbe. Pred nabito polno dvoranico so Klemen Ramovš, kljunasta flavta, Paolo Faldi, baročna oboa in kljunasta flavta, Irena Pahor, viola da gamba in Miklos Spanvi, čembalo, zaigrali so skladbe Telemanna, Bacha, Vivaldija in Na-udota. Dela istih skladateljev bodo v izvedbi glasbenikov na avtentičnih starih glasbilih izšla v začetku decembra tudi na kaseti. Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica se je namreč odločilo za kasetno produkcijo, ki so jo naslovili Con buen ayre. V novi kasetni zbirki, producent je Klemen Ramovš, bosta prihodnje leto izšli še kaseti ameriške čembalistke Lucy Hallman Russell in slovenskega ansambla kljunastih flavt Capella Carniolae. — L. M. — Foto: G. Šinik _KONCERT MPZ PEKO_ Tržič — Danes zvečer, ob 19. uri bo imel mešani pevski zbor Peko celovečerni samostojni koncert na osnovni šoli heroja Brači-ča v Bistrici pri Tržiču. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Močnika bo zbor predstavil revolucionarne in domoljubne pesmi domačih avtorjev ter ljudske^ ponarodele in umetne pesmi. Tokratni koncert je že drugi letošnji nastop zbora, ki v tej sezoni slavi tudi 10-letnico delovanja. B. Kuburič Pred koncertom LAIBACH Z izdajo zadnje velike plošče »Opus dei« pri licenčnem partnerju angleške Mute records, ljubljanski založbi kaset in plošč, je skupina Laibach končno le dosegla uradno priznanje svojega obstoja tudi na domačih tleh. Slednje naj bi v prihodnosti pomenilo predvsem strpnejši odnos do glasbenikov, ki so si v tujini že uspeli priboriti svoje mesto pod soncem. Če odmislimo vse ostalo, gre za glasbeno skupino, ki je bila na tujih glasbenih lestvicah, pa naj bodo le-te kakršenkoli pokazatelj že, dolgo visoko uvrščeno — prvič že po zaslugi prodorne skladbe Panorama albuma »Nova akropola«. Ob tem imamo v mislih vse, predvsem glasne verbalne poskuse posameznih jugoslovanskih rockerjev, ki so se kdajkoli okušali v tujini in dosegli nič otipljivega. Laibach tako po svojem koncertu v začetku leta v ljubljanski festivalni dvorani, sodelovanju na Celjskem mladinskem festivalu pred časom in mnogoterih vmesnih nastopih v tujini, zopet prihajajo na domač koncertni oder in to v velikem zamahu. Predstava/koncert »Živo je življenje« se bo v organizaciji ŠKUC — FORUM — a namreč dogodila v mali tivolski dvorani, v sredo, 3. decembra, s pričetkom ob 20.30 uri. Vine Bešter _RAZSTAVA FOTOGRAFIJ_ Škofja Loka — Foto klub LTH (sekcija FK Janez Puhar iz Kranja) je pripravil v prostorih svoje delovne organizacije razstavo fotografij nekaterih jugoslovanskih avtorjev, ki so sodelovali na letošnji 7. jugoslovanski razstavi Pokrajina 87 v Kranju. Na omenjeno razstavo je namreč poslalo svoje fotografije izredno veliko število avtorjev. Selektor je za razstavo odbral 53 avtorjev. Preostale slike pa so zdaj razstavljene v LTH Škofja Loka, kjer so sicer fotografske razstave dokaj pogost kulturni dogodek. Janez Pipan 3ECGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 20. N0VEMBBA1?£ Domači zdravmK Rozine namesto bonbonov Zrelo posušeno grozdje prihaja k nam večinoma iz Grčije pod imenom rozine, korinte (drobno posušene grozdne jagode) ali cibebe (velike posušene grozdne jagode). Sultanine pa so velike posušene iz Male Azije. Vse te vrste se dodajajo tako imenovanim prsnim čajem. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo rozine pri polnokrv-nosti, in sicer pojemo vsak dan približno 1 uro pred kosilom in večerjo po 1 jedilno žlico drobnih rozin. Te kure učinkujejo odpirajoče in odpravljajo iz telesa vse odvečne snovi. Če zavremo v vinu drobne rozine in pijemo mlečen zavrelek po po-žirkih, bo pomagalo pri kašlju. Cibebe in sultanine odpirajo in mehčajo trdo blato. Jemljemo jih med glavnimi obroki po 1 zvrhano kavno žličko. Francoski zeliščar M. Messegue pa poudarja, da rozine dajejo moč, in da ugodno vplivajo na dihalne organe in naroča, da jih dajemo otrokom namesto bonbonov. Tako bodo veliko bolj zdravi... ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI Slepa žonta V kozico vlijemo 1 liter kislega mleka, dodamo še en jogurtov lonček kisle smetane in to pri zmernem ognju mešamo, da zavre. Ko zavre, usujmo v to mleko 1/4 litra koruznega zdroba (kot za polento), malo osolimo in kuhajmo še 10 min. Posebej skuhamo koruzne žgance, jih stresemo v veliko skledo in polijemo s »slepo žonto«. Žonta, ki gleda Skuhamo koruzne žgance kot ponavadi. V polovico pa vlijemo 2 jogurtova lončka kisle smetane, na ognju jo stalno mešamo, da se stopi in dobi zlato rumene tropine. S tem zabelimo žgance, zraven pa ponudimo toplo sladko ali kislo mleko. Oba recepta nam je poslala Otilija Zlogar iz Mevkuša pri Zg. Gorjah, dva druga, prav tako zelo zanimiva recepta pa bomo objavili v naslednjih številkah. Otilija, zaenkrat prisrčna hvala. NAGRADA TEDNA Domovina Očka, kaj je to domovina? Veš, sinko, domovina je velika reka, modra in široka. Ozri se! Domovina je okrog tebe povsod, širi se kot nebesni svod. Domovina je kraj, kjer si se rodil, je zemlja, za katero se tvoj ded je boril. To so zlata žitna polja, vinogradi in gozdovi, breze ob jezeru, doline s topoli. To je morje, sinje, globoko, to je nebo, prostrano, široko. Domovina je tvoj dom, igrišče, kjer se igraš. To sem jaz, tvoja mama, *• tvoj brat, to je vse in vsakdo, ki ga imaš rad. To je domovina. Aleksandra Zupane. 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Namesto knjižnih nagrad — izlet z Alpinino karavano konec šolskega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letošnjim »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en poln sedež več. IZŠLE SO SLASTI SLOVENSKIH KUHINJ Ljubljana, novembra — Pri Delovski enotnosti je te dni v zbirki Utrip izšla v nakladi 12000 izvodov kuharska knjiga Slasti slovenskih kuhinj. To je kuharica posebne vrste: prinaša recepte za pripravo jedi iz naših gostiln, hotelov, restavracij. Naši gostinci so nam v njej razkrili skrivnosti jedi, po katerih slovi njihova hiša. Predstavljenih je 200 receptov iz vse Slovenije. Zbiralci receptov, ki jih je na teren poslala Delavska enotnost, so nabrali recepte tudi izven naših meja, pri Slovencih na Avstrijskem Koroškem in v Furlaniji — Julijski krajini. \'a koncu knjige je priložen tudi zemljevid s številkami receptov, da imamo takoj pregled, kje v knjigi poiskati recept iz Prekmur-ja, kje z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, Primorske, Koroške. . . Preveč bi bilo naštevati, kaj vse so nam zaupali gostinci. Ob prvi priložnosti knjigo prelistajte. Morda boste v njej našli tudi vašo gostilno in jed, ki jo najraje naročate. No, če se boste zavzeli, si jo boste zdaj, kadar se vam ne bo dalo ven, lahko doma pripravili. Marsikaj praktičnega se bodo iz knjige lahko naučile tudi naše gospodinje, saj je to redka priložnost, pokukati za kulise gostilniške kuhinje, ki je sicer nekakšen tabu. Saj veste, specialiteta hiše je le specialiteta hiše. Nekatere v knjigi Slasti slovenskih kuhinj zbrane recepte vam bomo kdaj pa kdaj odkrili tudi na tejle naši strani. Vendar naj vam povemo, da bodo knjige v teh dneh že v prodaji po vseh naših knjigarnah. Poceni niso, kajti barvni tisk je danes drag, toda težko se upremo skušnjavi in želji, da bi imeli takšno knjigo na domači polici. Je že tako, da ima vsaka kuharica nekaj svojega, nekaj, kar drugje ni nail1- D. Dolenc PET MINUT ZA BOLJŠI VIDE z® Večno ledene noge Posebno ženske tarnajo, da jih kar naprej zebe v noge, čeprav imajo toplo obuvalo in tudi v prostoru ni mraz. Najbrž imajo len krvni obtok. Pokrvijo naj, da se bo kri živahne-Je pretakala po žilah s tem pa bodo pospešile tudi presnovo. Neposredno bodo tako vplivale na dobro počutje svojih stopal. Kaj storiti za na namen? Izmenične kopeli.-Stopala in meča potopite v vročo vodo za deset minut, nato jih za nekaj sekund pomočite v mrzlo vodo. To kopel si privoščite dvakrat na dan. Končajte vselej z mrzlo vodo. Krepko otiranje z brisačo. Dvakrat na dan si stopala na suho drgnite, dokler vam ne postane vroče v noge. Noge bodo zanesljivo dobro prekrvavljene. Gimnastika.Telovadite s prsti na nogah — pobirajte robvec s tal; če ste dovolj spretni, je to lahko tudi svinčnik. Naravna vlakna. Nosite nogavice iz volne ali bombaža, ker noga skozi naravna vlakna laže dihajo. Sončenje. Sončni žarki prav tako spodbujajo presnovo, pozimi pridejo v poštev umetni - toda nadvse zmerno. Če se zvečer nikakor ne morete ogreti, obujte doma spletene volnene nogavice ali copate, ki ste jih spletle nalašč za mrzle noge. Z njimi greste seveda lahko tudi v posteljo, toda sezuj-te jih takoj, čim začutite, da je v noge »prišla kri«. JOOPI Srečanje pionirjev dopisnikov Ljubljana, 20. novembra — Prejšnja leta so bila srečanja slovenskih pionirjev, dopisnikov mladinskih časopisov, revij in rubirk že v prvih jesenskih dneh in so trajala po cele tri dni. Letos je že kazalo, da srečanja sploh ne bo, ko so nas iz Zveze pionirjev Slovenije le razveselili: srečanje je bilo danes v Ljubljani, kjer sta bila gostitelja Združena Ljubljanska banka in ČGP Delo. In čeprav je trajalo samo slab dan je bil program pester in zanimiv. Srečanje je uspelo. Na njem so bili tudi trije Glasovi dopisniki, ki so nas minulo šolsko leto razveseljevali v rubriki Iz šolskih klopi: Peter Šolar iz blejske šole Josipa Plemlja, Tjaša Golmajer iz preddvorske šole Matije Valjavca in Tomaž Langerholc iz škofjeloške šole Petra Kavčiča. Dopoldne,'po razglasitvi najboljših šolskih glasil, so se dopisniki v Cankarjevem domu srečali z mladinskimi ustvarjalci Nikom Grafe-nauerjem, Brankom Hofmanom, Miho Matetom, Borutom Pečarjem, Božom Kosom in Matjažem Schmidom, ki so brali iz svojih del, pripovedovali anekdote, šale, risali. K zabavnemu razpoloženju je pomagal tudi čarovnik. Dopisniki so si zatem ogledali knjižni sejem, po kosilu pa so jih čakali pogovori z uredniki mladinskih časopisov in revij, radia, obiskali so njihove redakcije, medtem ko so se člani uredništev nagrajenih šolskih glasil sprehodili po tiskarni Dela. V metežu mladih obrazov smo pocukali za rokav »našega« Petra Šolarja, blejskega osmošolca, medtem ko sta Preddvorčanka Tjaša in Ločan Tomaž »ušla« v uredništvo Pila. Peter, ki je veliko bolj zgovoren na papirju kot v pogovoru, je bil zadovoljen s srečanjem, posebno s pesniki in ilustratorji, ki jih je lahko videl tudi v živo. Na knjižnem sejmu so ga najbolj pritegnile miniaturne knjižice, škoda le, ker je bilo okrog knjig preveč gneče. »Po navadi pobira nagrade brat dvojček Boštjan. Pri pisanju spisov naju spodbuja predvsem mami, medtem ko v šoli ravno zdaj postavljajo na noge novinarski krožek. Vesel sem, da ste me v glasu izbrali za srečanje. Rubrika Iz šolskih klopi mi je všeč, želel bi le, da bi objavljali več spisov.« Peter Šolar je osmošolec in zato seveda že resno razmišlja, kaj bo počel v življenju. Vpisal se bo v program elektronike v centru Iskra v Kranju. Malce sramežljivo izda, da je prav zdaj sestavil sireno, ki jo bo montiral na kolo in z njo »strašil« po Bledu. H. Jelovčan Foto: G. Šinik PPRAVJE, DA VEMO Zdravila pred jedjo ali po njej? (l)Skoraj vsako zdravilo, ki ga J^m^ mo skozi usta, ima pripis: vzeti Pre jedjo, med jedjo ali po jedi. Kdaj i vzeti, nas navadno vedno opozori tu zdravnik. Navodilo moramo brezpog°J no upoštevati, kajti kako učinku] zdravilo, je odvisno od tega, ali je zel dec prazen ali poln. Mnoga zdravila moramo jemati fl tešče, da učinkovina čim hitreje PT1<* do dela v telesu, ki naj ga zdravi. To ■ lahko zgodi samo, če vzamemo z^.r,aV!r lo na prazen želodec. Sredstvo pride želodec in nato v črevesje, skozi črevc sno sluznico v kri in kri ga odnese tja« kamor je namenjeno. Nekatera zdravila ne morejo potovs ti iz polnega želodca. Med jedjo se n* mreč v želodcu izloča povečana koli*1 na prebavnih sokov, ki začno razkraja' ti zdravilo. Močno koncentrirane želodčna kislina razkroji. n» primer, penicilin. 1 8'5 Tudi to, kako je sestavljena hrana, vpliva na zdravila. Mle'| čne jedi zavirajo učinek nekaterih antibiotikov (tako imen^ vanih tetraciklinov) oziroma jim preprečijo, da bi prišli v kri" Snovi, ki so v nekaterih vrtninah — na primer v zelju in cve" tači—lahko pospešijo razkrajanje zdravil. Sadje in meso, pečeno na žaru, spodbujajo jetra k hitre j šf '9.12 mu delu, zdravila se hitreje presnavljajo in tako ne morejo 9.17 učinkovati tako, kot bi morala. jg : Zdravila, ki jih pogoltnemo med jedjo, pridejo z zamudo ^g^ kri. Tako je tudi prav, ker je želeno, da prihajajo učinkovine1 j005 f organe, kjer naj učinkujejo, polagoma in na enkrat. Še en i g zlog je: nekatere snovi dražijo želodčno sluznico ali jo cej c razjedajo. Tako zdravilo moramo vzeti med jedjo, ker je laZO.55 p prebavljivo, če je želodec poln. -1 00 p Pri zdravilu, ki ga moramo vzeti po jedi, je več razlogov,' P jih moramo upoštevati, če želimo, da učinkuje. Po jedi se žel 1 5Q °"' dec počasi prazni — prežvečeno hrano, ki je prepojena s pr d< bavnimi sokovi, potiska proti črevesju. To dejavnost izkoris'2.35 G! mo pri zdravilih, ki najbolj »primejo«, ko želodec prebavlja 3.20 0< Medsebojnih učinkov zdravil in snovi iz hrane še niso d0.55 Vii volj temeljito raziskani. Kdor je odvisen od zdravil, mora sH____ beti za to, da redno je, da je njegova prehrana raznovrstna 1^55 j~ bogata z vitamini. Ni modro, če začnemo delati shujševalJ7.io TV kuro prav takrat, ko nam zdravnik predpiše posebno dietotf.30 De od< ---«.00 Zn« 8.30 Ris ^49 Ste ■00 Dor inst 30 TV( 00 Zab, 45 Včei 00 En a Mari 20 Lege trdnj 50 Šahe I4.( 15.0 '6.0 " 5 17.35 '7.50 18.45 '8.55 '9.00 REZERVIRANO ZA ZVEZDE Ureja Jasmina Audič ČAO! No, pa je spet petek! Tu je odgovor na skrivnostno pismo, v katerem je naročilo, naj za Igorja napišem kaj o Whitney.Whitney se je rodila 9. 8. 1963 v Newarku. Že od malih nog je navdušeno prepevala v cerkvenem zboru. Vseeno pa je najprej zaslovela kot manekenka. Tetka Dione Warwick jo je prepričala, da se je profesionalno začela ukvarjati z glasbo. To ji ni bilo težko ob pomoči vseh članov družine, saj so vsi povezani z glasbo. Brat Michael je producent, Ga-ry poje v spremljevalni skupini, mamo Cissy pa poznajo pripadniki srednje generacije, saj jih je navduševala v spremljevalni skupini Elvisa Presleya in kot samostojna pevka bluesa. Vendar je Wh'tney najboljša in najuspešnejša. Njen glas, ki ima razpon treh oktav, očara vsasko-gar.Vsaka njena pesem postane uspešnica in Whitney ni le vsak dan popularnejša, ampak tudi bogatejša. Kljub vsej slavi je zelo mirna in vase zaprta, a le do trenutka, ko stopi na oder in zapo-je.Veselo in igrivo "I WANNA DANCE WITH SOMEBODY / WHO LOVES ME"-in čudovito otožno "DIDN'T WE ALMOST HAVE IT ALL". BO' '•15 Video !25 Rado\ 40 Pame Za konec še slikica in p^45 Kljukč P.S. IGOR, punca je š*00 Utonil Naslednjič se skorajži in p„ otrošk PA PA 35 A. S. P carju S otroški DIDN'T IVE pS ALMOST HAVE H^JEE tli Remember vvhen we held on in The nights we almost lost it once again We can take the night into ton Livmg on feelings Touching you I feel it aH again Didnt vve almost have it aH When love was aH we nad vvorth giving The nde with you was worth the fall my friend Loving vou makes life vvorth H Didnt vve almost have it aH The nights vve held on til the mormng Vou know vou'H never love that way again Didnt vve almost have it aH The v»ay you used to touch re telt sp fine We kept our hearts together A moment in the soul can laH Comtort and keep us Help me bring the f eeling ba< Didnt «ve almost have it aH Didn t vve have the best of ti vVhen love vvas young and n Couldnt we reach mside am The world of me and you vVe'11 never lose it again cause once you know wtv you never let it en d Didnt we almost have M GLASILO OSNOVNE SOLE ERMCE PRESOBN KMMJ LTTNIK XXIII SotUTOMt^ _ iT! VILKA 1 Vsem želimo \ep se posebej pa d prVOŠOlČkom, ki S« javljal po sv pionirske vrste. F °če GLabrie r__a tO cerkvi ni Proti njemu, s Naslovnica prvih laiu&nje. Končnic glasila učencev osnovkujej0 odlična Franceta Prešerna iz ma igralca Rol na srečanju pionirjev^ dobil Zlato p prejelo glavno nagraoževalka Valjavca v Preddvori šole Cvetka Golarja *--,-- SIL*. 27. NOVEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN @®m31K!oJ©IEHGLAS eml)e i * daj rit je zelT iati e piT i. To zdra< iese , Poto< 10 sej .a kol* azkr» kroji. /ila. 0 ime išli v i ju in( 1 hitre| ie mo* zamud1 nkoviH . Še en ali jo ner je IV SPORED PETEK 9.45 9.55 11.00 12.00 12.45 12.55 14.00 5.00 16.00 16.50 17.35 17.50 18.15 8.45 8.55 9.00 9-12 9.17 9.25 9.30 19.55 20.05 20.55 21.00 27. november azlogo? edi se *W.50 jena s H. 5rebavg še niso L, mora >— novrstJiI6.55 ihujševj, 10 bno dief 30 ■ °o 8.30 "49 9.00 Propagandna oddaja Sestriere: Svetovni pokal v smučanju -veleslalom (m), prenos I teka Tednik Po sledeh napredka Propagandna oddaja Sestriere: Svetovni pokal v smučanju-Veleslalorn (m), prenos II teka S. Lagerlbf: Gosta Berling, ponovitev 3. dela švedske nadaljevanke Tednik Po sledeh napredka Svetovni pokal v smučanju -Veleslalom (m), posnetek iz Sestriera A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 1. del otroške serije Super stara mama, 4 del otroške serije Za učinkovito umsko delo: Uporabljaj miselne vzorce. 2. oddaja izobraževalne serije Risanka Video strani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme Tv dnevnik Propagandna oddaja Festival revolucija in glasba, prenos iz dvorane SF Propagandna oddaja Planet zemlja: Uganka podnebje, 3. oddaja dokumentarne serije J. Jakes: Sever in jug, 9. del ameriške nadaljevanke Glasbeni ropot Odločitve, ameriški film Video strani Oddajniki II. TV mreže: Test TV dnevnik Dečki in čas, otroška oddaja Znanost Risanka Številke in črke, kviz Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet TV dnevnik Zabavnoglasbena oddaja Včeraj, danes, jutri En avtor, en film: B. Marjanovič: Brez milosti Legenda o suramski trdnjavi, sovjetski film Šahovski komentar BOTA 28. novembra likica in ]L? unca je * orajži in h- It ! Video strani Radovedni Taček: klobuk Pamet je boljša kot žamet Kljukčeve dogodovščine Utonilo je sonce, 1. del otroške serije A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 1. del otroške serije Propagandna oddaja Sestriere: Svetovni pokal v smučanju —slalom (ž), prenos 1.teka Zbiramo star papir 12.00 Mesta: Priština, ponovitev 6. oddaje 12.30 Glasbena oddaja 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Sestriere: Slalom (ž), prenos II teka 14.00 Video strani 14.25 Mladinski film-Barklejeva z Broadvvavja, ameriški film 16.30 Kulturna dediščina 17.00 DPv košarki-Zadar: Jugopla- stika, prenos 18.25 Na zvezi 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Pokvarjena igra, ameriški film 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Avnojski portret. Pot v Jajce, dokumentarna oddaja 23.00 M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, 6. del avstralske nadaljevanke 23.45 Pesem je ženska: Ditka Haberl 00.15 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 12.15 Test 12.30 Kako biti skupaj 13.00 Otroški program 14.00 Boks, prenos 16.45 V registraturi, 7. del nadaljevnke 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.30 Vaterpolo-Bečej: Mladost, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer 21.45 Poročila 21.50 Fitzrov Mc Lean, feljton 22.20 Jazz 22.50 Športna sobota NEDELJA 29. november 7.55 8.05 9.00 9.50 9.55 11.00 12.55 13.50 14.10 15.05 16.40 17.10 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 19.30 Video strani Živ žav Dober dan Jugoslavija, skupna oddaja vseh TV studiov Propagandna oddaja Sestriere: Svetovni pokal v smučanju-slalon (m), 1. tek, prenos Propagandna oddaja Sestriere: Slalom (m), prenos 2. teka Na zvezi, ponovitev Planet zemlja: Uganka podnebje, 3. oddaja Poznate Jugoslavijo? —kviz Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola Dirka za bombo, 1. del dokumentarne serije Risanka Video strani Kino Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik i wc held on i imo6t (ain i night into to* 1» (t have it aH aH i giving Mi « tali my tnen Kes lite iNorth1 «t have it aH held on ng M never love ■in >st have It aH ised to touch t learts togetnei the soul can i» keep us ) the teeling bi ioBt have it aH ve the besi of t* as young and f reach mM« an l me and you ose it again vou know wtv let it end moet have i elimo lep »bcj pao. * epotica v rožnatem je ena redkih komedij, ki so bile zad-~e posnete v Ameriki, pa ni čisto nič serijska. To je ko-...... o mladih, o njihovih željah po napredku, o razlikah v ju. Se bodo izpolnile želje mladega dekleta iz srednje enega sloja? Toda njene sanje so, da bi maturanstki dživela skupaj z bogatim mladeničem, ki ga rada vidi, ,a bi si želela tudi za moža -dba ameriškega filma Misija se odvija v srcu Južne !fe, sredi 18 stoletja. Takrat je evropski jezuitski red ličkom ki S» iuav'ial P° svetu misijone in enega od teh je v Paragvaju "a rti oče Gabriel. Želel se je približati indijanski mentaliteti, 5KC Vrste. Ig to cer)ilo preveč po godu. Tudi lokalni politiki so --- 'proti njemu, saj jim je izobraževal in »osvajal človeške du- L oni pa so hoteli imeti predvsem podložnike za svoje bo-ica prvih lanfenje. Končni rezultat — spor med cerkvijo in politiko. Film čencev osnoVkujejo odlična fotografija, čudovita glasba in seveda oba a Prešerna iz|na igralca Robert de Niro in Jeremy Irons Lani je v Can inju pionirjevV dobil Zlato palmo in Oskarja za fotografijo glavno nagrad'*8 )e ameriški film groze Roger Cobb, uspešen pisec Ijani so učenr'.''vk' se je odločil napisati knjigo, zasnovano na lastnih iz Mariane P'an ,z Vietnama. Da bi imel potreben mir, se useli v pra tra izdali' svo'e tete- ki ie nedavno tega naredila samomor. V ~fs »rl56 dogajajo čudne stvari, okraski na zidu oživljajo, pred- hkovno nag j (ete DQ zraku pojavljajo se duhovi. Cobb počasi ugotovi, je prejelo giajse skUpaj |e njso prividi, ampak da hiša skriva grozno ns'te sole Alo»nost kj jma odrešitev v piščevih vietnamskih doživljalo za posebne' stimi glasili k»troci si bodo v nedeljski matineji lahko ogledali prijetno sku: Loška m4j§ko risanko Larifari zajček. Od 30. novembra do 2. kavčiča v Školmbra bo v kinu Center na sporedu odlična komedija Taj->v rod iz šole oboževalka rca v Preddvor^ vetka Golarja r 19.25 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič, 4. del nadaljevanke TV Beograd 21.25 Propagandna oddaja 21 30 Zdravo 23.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.00 Danes za jutri in Kotorski mornarji, jugoslovanski film 11.20 Kar znaš, to veljaš 12.20 Dober dan, Jugoslavija-posnetki skupne oddaje jugoslovanskih TV studiov 14.05 športni magazin-vključitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Dnevi republike, dokumentarna oddaja 21.30 Poročila 21.40 Športni pregled 22.25 Mejaši, dokumentarna oddaja 22.25 A. Strindberg, 5. del švedske nadaljevanke 23.20 Avtomanija, poljudnoznanstveni film 23.05 Poezija PONEDELJEK 30. novembra 19 55 Propagandna oddaja 20 05 D Steel: Usodna križanja, 2 del ameriške nadaljevanke 20 55 Propagandna oddaja 2100 Operne zvezde na Dunaju: Jose Carreras 21.35 Ohranitev dediščine: Proteus, dokumentarna oddaja 22.05 Alpsko sanjarjenje, balet 23.20 Video strani Oddajniki II. Tv* mreže 15.00 Zlata stavba, igrani program 16.00 Rezerviran čas 17.00 Svetovni prokal v smučanju (ž), posnetek iz Courmayeura 18.00 Medicina na pragu XXI. stoletja 18.30 Narodna glasba 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 KoncdnaCIiffa Richarda 20.55 Poročila 21.00 Meri diani, zunanjepolitična oddaja 21.30 Ročk odeon 22.30 Prvaki, dokumentarna oddaja 22.45 Video klub, zabavnoglasbena oddaja 23.30 Šahovski komentar 8.50 Video strani 9.00 P. Kovač. Kaj mora sova opraviti jeseni, predstava LGL 9.25 Super stara mama, ponovitev 4. dela angleške nadaljevanke 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Courmayeur: Svetovni pokal v smučanju -slalom (ž), prenos 1. teka 11.00 M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 5. dela avstralske nadaljevanke 11.45 MPZ Zagorje 86,15. oddaja 12.15 Zrcalo tedna, ponovitev 12.35 šopek domačih 12.50 Propagandna oddaia 12.55 Courmaveur: Slalom (ž), prenos 2. teka 14.00 Melodije za vse čase-Vransko 87, 2. oddaja 14.30 Radovedni taček: Riba 14.45 Pamet je boljša kot žamet 14.50 Znak, 2. del otroške serije TV Sarajevo 15.20 Čas brez pravljic, slovenski film 17.05 Dirka za bombo, 2. del dokumentarne serije 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Pod drobnogledom 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik TOREK 1. decembra 9.50 Video strani 10.00 Batujina škatljica 10.25 Živ žav iz Stražišča pri Kranju 11.25 Drugačna sneguljčica, madžarski risani film 12.55 Video strani 14.25 Video strani 14.4o Srečanje na festivalu otroka v Šibeniku 15.40 Glasbeni festival Circommusica 17.05 Dirka za bombo, 3. del dokumentarne serije 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Pod drobnogledom 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 T. Osmanli: Zvezde 42, drama TV Skopje 21J50 Propagandna oddaja 21.55 Na tirih življenja- portret Dr. Sergeja Vrišarja 22.35 Okamneli zanos, glasbena oddaja 22.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 15.30 16.00 16 30 17.00 18 30 19.00 19.30 20.00 22.15 22.20 Trenutek iz Jugoslavije, mozaična oddaja Srečanja v Lipovljanih, dokumentarno-folklorna oddaja Izobraževalna oddaja Košarka-PPZ-IMT: Baver o4, prenos Manjšine -Bogastvo Evrope: Albanci v Italiji Rezerviran čas TV dnevnik Umetniški večer: Tito v filmu in TV serijah Žrebanje lota Zabavnoglasbena oddaia SREDA 2. decembra 14.00 Test 14.50 Proslava dneva republike v VVestfaliji 14.50 Iz koncertnih dvoran 10.00 Integrali 10.40 Dnevi republike, ponovitev dokumentarne oddaje 16.25 Video strani 16.40 TV mozaik, ponovitev 17.20 Kljukčeve dogodovščine, 15. del 18.35 P. Zidar -L. Troha: Utonilo je sonce: Franc, Franc, 2. del 18.15 Pota odraščanja:Nekaj pomembnih reči, izobraževalna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.25 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna-Ciklus brazilskega filma: Dvojnik 21.30 Propagandna oddaja 21.35 S. Prokofjev: Klasična simfonija in plesni nokturno: Triangel 22.00 TV dnevnik 22.15 Video strani _Oddajniki II. TV mreže Slovenščina, Josip Račić, P. I. Čajkovski 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli: Pesnik Gvido Tartalja, Risanka, Prvaki v znanju, Veliki odmor. Risanka, Boj za obstanek, Zadnje minute 12.30 Poročila 12.55 Petrinja: Nogomet Jugoslavija Belgija, prenos 15.00 TVvšoli: Žuželjke-prijatelji in sovražniki gozdov. Za učitelje, Pristop do umetniškega dela 16.00 Dober dan ČETRTEK 3. december 10.00 Šolska TV: Glasbena vzgoja: Zapisi za mlade-Pavel Šivic Kulturna dediščina: Umetnost Babilona, Asirije in Mezopotanije 10.55 Vlak za potepuhe, ponovitev ameriškega filma 16.15 Video strani 16.30 TV mozaik-šolska TV, ponovitev 17.25 V. Jeraj: Bajke med rožami 17.40 Pisma iz TV klobuka 17 55 Bilo je ... 18.25 Zelena straža 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.07 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.15 S Lagerlbf: Gosta Berling. 5. del švedske nadaljevanke 22.15 TV dnevnik 22.30 Tokijska saga, dokumentarni film 22.50 Manjšine bogastvo Evrope: Albanci v Italiji 23.20 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 Reka:SP v rokometu (za mladince) Jugoslavija:Koreja, prenos 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.35 Dokumentarni večer 22.25 Odprta knjiga Q radio žiri 12.40 Test 12.55 Petrinja: Nogomet-kvalifikacije za Ol-Jugoslavija Belgija, prenos 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer: Zgodba z zahodne strani 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer: Tetovirano gledališče 23.15 Šahovski komentar _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Otroci sveta, Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz U K V območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Nedelja, 29. novembra 9.00 Napoved programa — EP 9.30 Praznična oddaja ob dnevu republike 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 1. decembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Start v novo smučarsko sezono 18.00 Novice in dogodki — Predstavljamo KUD Selca - Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek _Sreda, 2. decembra 16.00 Napoved programa — EP — obvestila — Z nami v studiju je Marjan Smode 17.00 Glasbena lestvica Četrtek, 3. decembra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Razplet okrog odlagališča Raskovec 18.00 Novice in dogodki — Zakajčkova mini šola 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 27. novembra i SOBOTA, 28. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17. — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči -00.05.5-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 29. novembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Posebna oddaja — otroška redakcija — 9.05 Še pomnite, tovaeriši - 10.05 Pro-menadni koncert - 11.00 —16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Lojtrca doma- čih - 17.30 Amaterski zbori po-jo domovini - 18.00 Praznična oddaja — Franc Šetine: Adam Gabrijel - 19.45 Glasbena razglednica - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - PONEDELJEK,30.. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Pesmice na potepu — 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž — 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program — glasba TOREK, 1. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05 — 4.30 Nočni program — glasba SREDA, 2. decembra Obvestila in zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 3. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 14.05 Mehurčki — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica — 22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno — Pablo Neru-da: Pozabe ni - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev — 00.05-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 27. novembra: amer. barv pust film OD TARČE DO SMRTI ob 15.30, 17.45 in 20. uri, 28. novembra: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 15.30, 17.45 in 20. uri, premiera amer. barv. srhljiv-ke HIŠA ob 22 uri, 29. novembra: amer. barv. risani film LARIFARI iZAJČEK ob 10. uri, amer. barv. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 15., 17.15 in 19.30, premiera jugosl. barv. filma OFICIR Z VRTNICO ob 21.30, 30. novembra: amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. zgod. filma MISIJON ob 21. uri, 1. decembra: amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije LEPOTICA V ROŽNATEM ob 21. uri, 2. decembra: amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 16., 18. in 20. uri, 3. decembra: amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 16. in 18. uri, jugosl barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ 27. novembra: hongk. barv karate film GROMOVITI TIGER ob 16., 18. in 20. uri, 28. novembra: nem. brazil. pust. film ZELENI PEKEL ob 16. in 18. uri, ital barv erot. komedija ŽENA NA DOPU STU - UUBICA V MESTU ob 20. uri, 29. novembra: amer barv. fant. pust. film SUPER-MANN II ob 14. in 18. uri, amer. barv srhljivka HIŠA ob 16. in 20. uri, 30. novembra: slov. barv film ČAS BREZ PRAVUIC ob 14. uri, amer. barv. srhljivka HIŠA ob 16., 18. in 20. uri, 1. decembra: hongk. barv. karate film GROMOVITI TIGER ob 14. uri, amer. barv. srhljivka HIŠA ob 16. in 20. uri, amer. barv. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. uri, 2. decembra: amer. barv. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 16., 18. in 20. uri, 3. decembra: ital. barv. erot komedija ŽENA NA DOPUSTU - UUBICA V MESTU ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR angl.avstral. barv. akcij, film BMX BANDITI ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. znan. fant. filma VESOUSKI VAMPIRJI ob 20. uri, 28. novembra: amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 16. in 18. uri, premier ang.l barv. zgod. filma MISIJON ob 20. uri, 29. in 30. novembra: amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 16., 18. in 20. uri, 1. in 2. decembra: angl. barv. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 16., 18. in 20. uri (2. 12. ob 20. uri Filmsko gledališče - jugosl barv film OFICIR Z VRTNICO, 3. decembra : hongk. barv. karate film KO UDARJA TEAKVVANDO ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK 28. novembra: amer. barv. pust. film SUPERMAN II. ob 16. uri, amer barv fant. film SUPERMAN II. ob 16. uri, amer. barv. fant. film MUHA ob 18. in 20. uri, premiera hongk. barv. akcij, filma KO UDARJA TAEKVVANDO ob 22. uri, 29. novembra: slov. barv. film ČAS BREZ PRAVUIC ob 15. uri, amer. barv. fant. srhljivka MUHA ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. komedije LEPOTICA V ROŽNATEM ob 21. uri, 30. novembra: angl. barv. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 16. in 18. uri, jugosl. barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 20. uri, 1. decembra: amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 16., 18. in 20. uri, 3. decembra: amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 27. novembra: amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 17. in 19. uri, 28. novembra: amer. barv. akcij, film NINJA III. ob 16. uri, amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 18. in 20. uri, premiera jugosl. barv. filma OFICIR Z VRTNICO ob 22 uri, 29. novembra: slov. mladi film KEKEC ob 15. uri, amer barv. komedija TAJNA OBOŽE VALKA ob 17. in 19. uri, premie ra angl. barv. zgod. filma MISI JON ob 21. uri, 30. novembra amer. barv. fant. srhljivka MUHA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komedije LEPOTICA V ROŽNATEM ob 21. uri, 1. decembra: amer. barv. fant. srhljivka MUHA ob 17. uri, jugosl. barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 19. uri, 3. decembra: amer. barv. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 17. in 19. uri DUPLICA KRANJSKA GORA 27. novembra: amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 17. in 19 uri, 1. decembra: angl. barv. zgod. film MISIJON ob 17. in 19.15 CERKUE 28. novembra: amer. barv. komedija LEPOTICA V ROŽNATEM ob 20 uri, 29. novembra: amer. barv risanka LARIFARI ZAJČEK ob 16. uri, amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 18. in 20. uri, 2. decembra: amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20. uri, 3. decembra: amer. barv. srhljivka HIŠA ob 20. uri 28. novembra: slov. mladin, film SREČNO KEKEC ob 18. uri, angl. barv. akcij, film BMX BANDITI ob 20. uri RADOVUICA 27. novembra: amer. barv. film ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 20. uri, 28. novembra: amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 18. uri, jugosl. barv. film PROTESTNI ALBUM ob 20. uri, 29. novembra: amer. barv. zabavni film DVIGNI SIDRO ob 18. uri, amer. barv. film ŠAKALI - AMERIŠKA PRAVICA ob 20. uri, 1. decembra: amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri, 2. decembra: jugosl. barv. film PROTESTNI ALBUM ob 20. uri, 3. decembra: amer. barv. film PEKOČA PAPRIKA ob 20. uri BLED 27. novembra: ital barv. pust. film CYBORG ob 20. uri, 28. novembra: kitaj. barv. film MRAČNE SENCE NAD SOTESKO ob 18. uri, amer. barv. fant. film ELI-MINATOR ob 20. uri, 29. novembra: ital. barv pust. film CY-BORT ob 18. u ri, kanad. barv. film BOKSAR ob 20. uri, 1. decembra: amer. barv. zabav, film DVIGNI SIDRO ob 20. uri, 2. decembra: franc. film NEDOTA-KUIVI ob 20. uri, 3. decembra: amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri BOHINJ 28. novembra: kanad. barv. film BOKSAR ob 20. uri, 29. novembra: kitaj. barv. film MRAČNE SENCE NAD SOTESKO ob 18. uri, amer. fant. film ELIMINA-TOR ob 20. uri, 3. decembra: amer. barv. film ŠAKALI — AMERIŠKA PRAVICA ob 20. uri ŽELEZNIKI 27. novembra: amer. barv. film PARK JE MOJ ob 18. in 20. uri, 28. novembra: jugosl. zgod. film RDEČI IN ČRNI ob 20. uri, 29. novembra: amer. barv. film SUPERMAN II. ob 18. in 20. uri, 2. decembra: amer. akcij, film POLICAJ ŠT. 1 ob 20. uri POUANE 27. novembra: amer. avant. film SUPERMAN II. ob 19. uri, 29. novembra: amer. akcij, film POLICAJ ŠT. 1 ob 17. uri, 1. decembra: amer. drama MASKA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA 27. novembra: jugosl. barv. film RDEČI IN ČRNI ob 18. in 20. uri, 28. in 29. novembra: amer. film PARK JE MOJ ob 18. in 20. uri, 1. in 2. decembra: amer. drama KRAU DISCA ob 18. in 20. uri, 3. decembra: amer. drama MASKA ob 20. uri ŽIRI 28. novembra: amer. akcij, film F/X - UMOR S TRIKOM ob 20. uri, 29. novembra: amer. barv. akcij, fim F/X - UMOR S TRIKOM ob 17.10, amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 20. uri, 30. novembra: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 17.10 in 20. uri, 1. decembra: amer. krim. film POLNOČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri J^MEHGLAS 8 STRAN^_PRAZNIČNE čestitke petek, 27. NOVEMBRAJ987 Za praznik republike čestitamo delovnim ljudem in občanom občine Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZK Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka Občinska konferenca ZZB NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka KEMIČNA TOVARNA exoterm kranj j ugoslavija Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november metalka blagovnica kamnik Obiščite našo blagovnico v Kamniku V pritličju lahko izberete kuhinjsko pohištvo znanih proizvajalcev, belo tehniko, drobne gospodinjske aparate, električni material, vse vrste barv za zaščito in premaz lesa in kovin ter čistila. V kletni etaži blagovnice je vse za obrtnike, rezno ali ročno orodje, kmetijska mehanizacija ter vse za vrtičkarje. V isti etaži je tudi oddelek vodnoinštalacijskega materiala in solarne tehnike. Velika je izbira talnih oblog. Oddelek črne metalurgije ter gradbenega materiala v Mekinjah vam nudi popoln asortiman za gradnjo hiše in adaptacijo stanovanj. Pri na* kupljeno blago dostavimo do doma. Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Delovnim ljudem čestitamo za dan republike zametom da so v Murkinih prodajalnah MODA v Radovljici, UNION na Jesenicah in PLETNA na Bledu dobro založeni z ženskimi in moškimi pla* šči, kostimi, krili, bluzami, moškimi in ženskimi oblekami priznanih proizvajalcev. UGODNI KREDITNI POGOJI. Skupščina občine Radovljica, izvršni svet in družbenopolitične organizacije čestitajo delovnim ljudem za dan republike — 29. november KINOKB4NJ MISIJON angleška zgod. drama Kino CENTER, 30. 11. in od 4. do 6. 12. 1987 Dobitnik Cannske palme 1986! > Kranj ALPETOUR HOTEL CREINA ponovno vabi na ZABAVNE VEČERE vsak petek in soboto v RESTAVRACIJI od 20. do 1. ure Zabaval vas bo ansambel SPEKTER Presenečenja Rezervacije 23-650 Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Delovnim ljudem čestitamo za praznik republike PETEK. 27. NOVEMBRA 1987 PRAZNIČNE ČESTITKE .9. STRAN (g®ISIgS5>3J©IEIIGLAS ■■■■■■■ ■■■■■■■ ■■■■■■■■_ S bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ. CESTA JLA 14, TELEFON (064) 50-571. TELEX 34507 YUTRBPT IZREDNO UGODNA PONUDBA S POPUSTI do 50 % • i i i i i 30% tkanine za oblačila posteljna in namizna konfekcija v TRGOVINI Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Potrošniškem centru »DETELJICA« v Bistrici pri Tržiču POSEBNA PONUDBA OD 20.11. DO 20.12.87 V TRGOVINI V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA ( )oi Tr OBLAČILA žic ženska jesenska konfekcija — izdelki z napako RAZPRODAJA ŽENSKE POLETNE KONFEKCIJE - 40 % do 60 % popust Izkoristite priložnost! Delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o. 64226 ŽIRI Mercator SOZD Mercator n. sub. o. Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za dan republike — 29. november w\ ® | KLADIVAR rOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO vi -»tenneO > 2alar Kati Bem: Morda se bo ta kalna voi V uk jo je gnala huda lakota po učenju. Nekaj hitrih tečajev, kranjska gimnazija in nato pedagoška šola v Ljubljani. Njena prva zaposlitev je bila na osnovni šoli v Žirovnici. Sprva so bili domačini nezaupljivi, a ko so jo sprejeli, je bila njihova. Še danes jo imajo v lepem spominu. V njenem času so zgradili novo šolo. Naslednja postaja je bila Radovljica. Vedno med mladimi, vedno z mladimi. Morda je ena redkih bork, ki resnično razume mladež. Zato se tudi vedno oglaša na sestankih, se poteguje zanje in skuša soto-varišem dopovedati, da mladi le imajo prav. »Mlade skušamo preveč samo polniti z zgodovino. Prenašanje tradicij smo razumeli napačno: da bi mladi morali do potankosti poznati našo borbo, hoditi okrog spomenikov, obujati partizanske spomine. Toda mladi imajo danes čisto drugačne interese, svoje probleme. Uprlo se mi je, da se samo pritožujemo nad njimi. Ob vsem tem so pa danes mladi prav tako ogroženi, kot smo bili mi. Takrat smo se zbrali in uprli, ker smo se čutili nacionalno in osebno ogroženi. Enako danes velja za mlade; pripadajo majhnemu narodu, ki so ga ves čas več ali manj porivali v kot, moral se je podrejati veliki večini, ta pa se je navadila živeti življenje, ki ne pelje k napredku. In ogroženi so od sodobne tehnologije, od onesnaženega okolja. Ce je danes mladega človeka strah rojevati — je lahko še kaj hujšega? In tu je njegov strah za osebno eksistenco. Meje so se zaprle, doma brezposelnost narašča. Vojske po svetu se množe, oborožitev je vse hujša, vse se pripravlja na spopade...« Predolgo nam je bilo vseeno. Tudi borci dolgo časa n»' ste povzdignili glasu.« »Dolgo, dolgo časa je bUo pj locvar"1 5J00 nas kot nekakšna me brezvetrje. Umetno ustvarjali blagostanje s tuji* ustvarjali blagostanje ° '$ denarjem. Vsi smo vedno ^ vse glasovali stoodstotno, je bil kdo proti, je bil že s^, ljiv. V teh razmerah, v močvari, ni bilo pričakovan delovanja mladine. Mladjg Skal sodeluje, kadar je akcija-je tu novi čas, streznitev, smo se zavedli dolgov. tudi mladina začela iskati sv^. jo pot iz zagat. Ta gibanja.^ so nastala, so nastala povs spontano. Iz nezaupanja oo slih. Iz mladih danes veje J» revolucionarni duh, ki se P starem ne pusti voditi. Vsa* nova vsebina zahteva n metode, nove oblike. u Zelo sem zadovoljna, da L slovenski politični vrh, PoS ^ no še socialistična zveza, P^ sluhnil mladim, čeprav so ^ vnaprej okarakterizirali z*j beralno desnico. Stalin senca je še vedno tu. v ..^ Včasih so mladi res žaU ' ampak mislim, da je to le Pjj sledica iskanja. Tudi mi razgrabljamo knjige, ki ' krivajo temne plati naše P . teklosti. Živimo v strašno w kih razmerah. Težkih za dun Vsak dan zvemo kaj nov««, kar nas spet dotolče. Ne P ^ ti niti sapo zajeti. Ko 0.£ postaneš pesimist, ker nX moči, da bi karkoli sprerninj Tudi mlad človek je v neKe smislu nemočen.« »Prav zaradi te nemoči f veliko borcev izstop"0 Zveze komunistov.« »Neučinkovitost na enl. sj(i ni, na drugi lumparije. Vca■ mislim, da imajo siciljan mafijo med seboj. V sami 1» zi komunistov. Veliko jih )e °mi pripoveduje, kako so oni |jaIp,sm° partizanom, da bi r gladkih las, zadaj speti! strJ, ' 10 zdajle v njenem na •^no Podoba njene mladosti. IJeT ,am' ko ie leto "M*. 17-1 GoLP^0pustnico» svinčnikom i atoSft8*1, da bi pisala za parti: r^sjjam v Davči, ko dela v i via ,kana s tovariši rine po k tal gSTe na To,minsko. Z ene .Ie- Sreča, nihče ni ranjen. P — ~v^», muce ni ittiijeii. r Se J!ire'^rao'ani čez Bogatine s j. "nadim partizanom dobese ko !ndei° k moči, jim Bohinj* rumf 86 vleče- • • Čez nekaj dni n»ai ioine na Primorksem- J« ki, *a 1»45 se s kolesom pripelji ,0' Najlepši dnevi njenega nove10"Vem' da ne bodo iskali °d iQAQTe' ^az sem komurust sem leta- VztraJam- ker ta k ?repričana, da se bo tudi k ft va Voda enkrat prečisti fta m Sa partria m b"a potreb-stjj^falne prenove. Komini- ga ri& ide""a *e nekaJ teko lepe-tak r ^e človeku hudo, ko jo ^Un ?maliciJo. Včasih so ko-rjju *sti idejno usposabljali, ltatpdau teoretično osnovo, na °Piri° Se *e dunovno lanko Član ^asneJe so pridobivalai bov 7* iz čisto drugih nagi-rtvi' a*° se jib idejno ni obokalo. *ač ! nas se ie ze med v0Jn0 ^ ek> razslojevanje, sploh pa ^ ^ei- Ljudje so se grebli za Se *ame dobrine, zraven pa razglašali za največje ko- niste. Zame je bil največji No Jarčevati za hišo. Pa smo, kot Posmeh, dobili na vrat komi-od kod premoženje... tla se zavedamo, da Sari V soc*anz mu pritičejo le vsaU* naše8a dela. Pri nas pa če« m*sn' da mu nekaj priti-Se zraven. In nikogar ni Jo 1 u šP°rt' knjiga, ki sem si •Hal ° kupila. Ko smo prvič Va»«° *azJe zadihali, smo začeli Gorenjski trojčki iz epruvete že hodjj Sonce v Palovi^h lepše sije Tak mir je po hiši, da kar moti. Otroci spijo svoje opoldans^ spanje. Mama Blanka, oče Stane in stara mama se ^vn0^. oddihujejo pri kavici. Trenutki miru, ki so tako zelo redK^ odkar so tu njihovi trije malčki, njihovi kričači, njihovi Prf, ljubi trije otroci: Ana, Grega, Samo. Beseda kar noče ste*' Pa je le zajokalo v zvočniku. »Samo!« Sta se spogledala Bitežnikova in Stane je hitro stopil ponj. Nikoli ni rečeno, kdo bo prvi. Tako različno se prebujajo. Samo je že tu. Kakšen fant je postal v tem slabem letu, kar ga nisem videla. Že hodi. Prvi je shodil, čeprav je zgledal najbolj neroden. Ena sama korajža ga je. Požene se, kamor hočeš, poln je črnic, a kdo bi se oziral nanje. Le malo ga je treba vsakokrat potolažiti, pa je takoj dobro. Samo je pravi raziskovalec. Ze je na zaprtem balkonu, podaljšku dnevne sobe, kjer imajo Bitežnikovi otroci svoj raj. Tu so igrače, gugalnica, od tod se vidijo vsi mucki po vasi, sem se upre sonce z vso svojo močjo. Stekla so zavarovali z lesom, toda včasih je igra tako ognjevita, da te zaskrbi, da se ne bo zdaj zdaj kaj sesulo... Spet je v zvočniku zaškripalo. »Grega,« ugotavljata. In že je tu ves nasmejan in rdečeličen Grega. Ena sama smejčka! Naspan, zadovoljen, Že je pri igračah. Je še vse tako, kot so pustili? Avtomobili so še vedno brez koles! Kje bodo našli mehanika, da jih bo popravil? S Samom se že pulita za eno od igrač. A k sreči jih je zaboj še poln... Kaj neki je danes z Ano? Zaspanka, kako dolgo se ne ogalsi. Bratca sta pregledala že vse stanovanje, že popila svoj obrok čaja, a sestrice od nikoder. Niso zadovoljni, če niso vsi skupaj. Pogrešajo drug drugega. Zdaj se zanjo že skrivati. Za to so zavese imenitna reč! No, zdaj se je vendarle oglasila še Ana. Dro-bižek je, a najbolj živahna in hitra. Mimogrede je z enega konca stanovanja na drugem. In če dobi v roke igračo, je ne bo spustila, pa če se onadva še tako pulita zanjo. Kot bi se ji imenitno zdelo, da ju razkuri. Mora zmagati. Čisto prava babnica! In če se udari, ji sploh ni mar. Zdajle si v maminem naročju mane očke, Samo in Grega pa sta v mojem fotoaparatu. Fleš ju je zvabil. Samo ga mora potipati. In ker ga potipa Samo, ga mora še Grega, Ana pa jima zdaj že z živahnimi očki sporoča, da bo zdaj zdaj pri njiju... Vem, malo je mirnih dni, malo mirnih noči. A je vsak dan lažje. 23. oktobra so bili stari eno leto. Bitežnikovi trojčki zdaj tudi ni jokajo več toliko. Le v stajicah ne zdrže. Ne prenesejo, da ti/k k Trije junfjj/ ^jaki: Ana, Samo; Grega. : Foto: D. P" bi bili zaP^N p jm Je čas pred spanjem. Vse hkrati j« v{"hji; ^či, nahraniti. Nikoli ne zadosti ^V^ta!; ^otihem se morda v hišo 'o. Stalinom 10 tu. idi res žjdjj ia je to le PJ Tudi mi »J »lati nase P* v strašno w* ežkihzaduh o kaj noveg »lče. Nefg ti. Ko ostar st, ker n< ali spreminJ k je v neke"1 .« te nemoči je izstopil0 istov.« st na eni/tij iParije,y6j Ko s»umi.priP°veduJe, kako so ona in še tri dekleta iz Krope pi- j^™* gladkih las, zadaj spetih v čop. Morda zaradi male streK5** zdaJle v njenem naročju riše hišo s strmo rdečo "«no. Podoba njene mladosti. In tako malo večjo Manco si ciljam, ko je leta 1944,17-laetnico, Bogdan Osolnik poš-(^P^opustnico, svinčnikom in beležnico kot novinarko po 2a^njsici> da bi pisala za partizanski časopis. Prav takšno si r^sjjam v Davči, ko dela v Agitpropu, in razpetih las, ko višk ana S tovariši rine po kurirski stezi čez pečine Šent-skaJ 8e re na T°lminsko. z ene strani poke, z druge se rušijo ^le- Sreča, nihče ni ranjen. Ponoči bredejo Bačo, potem se Se J!re^radani čez Bogatine spuščajo v Bohinj,. V Bohinju ^•nladim partizanom dobesedno cedita sladkor in mleko, ko S ei° k moči. jim Bohinjci nasnujejo sladkorja v mle-Vml S* v*eče« • • Cez nekaj dni je že na Pokrajinskem odbo-ailadine na Primorksem. Jožetu Smoletu je dodeljena . 3. blja se s kolesom pripelje v Trst, 9. s kamionom v Lju- Wno. Najlepši dnevi njenega življenja... S?0-Vem. da ne bodo iskali Včasi11 tjo siciljan >j. V sami^v reliko jih je nov© v °d lo.!*6' ^az sem komunist sem leta- Vztrajam, ker J jj Prepričana, da se bo tudi la xf na voda enkrat prečistila ma partiJa bi bila P°treb-stič • a*ne Prenove- Komini- ga h* ide"'a *e nekaJtako lePe" Ki" ^a Je človeku hudo, ko jo SS- zma»čijo. Včasih so ko-rnu ist* idejno usposabljali, ^atp teoretično osnovo, na °Piri° Se *e duhovno lahko Član ^asneJe so pridobivalai ^nstvo iz čisto drugih nagi- fo» *° se Jm idejno ni obolevalo. *aci nas se *ie ze med v0Jn0 p0 e!° razslojevanje, sploh pa j^J^ej. Ljudje so se grebli za se ^ame dobrine, zraven pa razglašali za največje ko-l^te. Zame je bil največji j0 ek šport, knjiga, ki sem si %1 ° kupila. Ko smo prvič Va 1° lažje zadihali, smo začeli v sevati za hišo. Pa smo, kot Posmeh, dobili na vrat komi-p' od kod premoženje... H_ Jemalo se zavedamo, da Sari V sociauz mu pritičejo le vSaU naše§a dela. Pri nas pa č6 » misli, da mu nekaj priti-se zraven. In nikogar ni opoldans^ se ravnoka > zelo red*1' njihovi p«*' r noče ste*1. Trije junjfi/ 0ret»iaki: Ana, Samo; Grega. : Foto: D. P* bi bih zaP^pJ p^JJJ Je cas pred spanjem. Vse hkrati Je jlj hi^i ^eči, nahraniti. Nikoli ne zadosti fO potihem se morda v hišo plazi skrpy) ^ urobižek spraviti do šole, do kruha. ^/.^^1 2a takšna razmišljanja! Preveč z njimi vsak trenutek. Saj splop V? »iy /\lmata praznega naročja... A vsc*/t^^>, da tako lepo in tako toplo kot v 1 e sije sonce nikjer drugje. D. Dolenc sram nastaviti dlani. Potem izvemo, da pridobivajo še z goljufijami! Slovencem očitajo, da smo si zgradili socializem na račun žuljev z juga. Če bi bili vsi delavni, kot smo Slovenci, bi bila Jugoslavija bogata dežela. Najhujša pa je tista fraza, da se bore za delavce! Nedopustno je, da danes družina, ki ima dva otroka in oba starša delata, postaja socialno ogrožena. Na drugi strani pa pripravljamo love, pire v rimljan-skem stilu. Proslavljamo tisto, kar daje dobre rezultate. Humano je, da se od časa do časa poklonimo mrtvim, našim tovarišem, ki so dali največ, da bi lepše živeli. To zame ni fraza. Da pa organiziramo proslavljanja vseh mogočih obletnic, ki so jih deležni le izbranci, to mi pa ni všeč. To je zapravljanje. Zakaj se je treba delovnim organizacijam klanjati vsem mogočim političnim in drugim strukturam? Na veliko proslavljamo obletnice predvojnih štrajkov, zraven pa danes tekstilna delavka komajda živi! To se mi naravnost upira!« »Pred nami je praznik republike. Kako boste praznovali?« »Za Dan republike bi se moral človek zamisliti. Prejšnja leta sem za ta dan vedno spe-kla potico. Naš božič je to bil. Letos je morda ne bom. Pa ne zato, da ne bi kot upokojenka imela denarja za orehe. Tudi za božič je ne bom pekla. Pre-porsto se mi ob vsem tem, kar doživljam, upira.« »Kaj pravite k razpravam okrog božiča?« »Hudo je, če se človeku naenkrat nekaj vzame. To je neke vrste nasilje. Po vojni je bil revolucionaren čas. Preveč smo hoteli naenkrat. Ljudi smo močno prizadeli. Vero smo proglasili za sovražnika. Pa smo si bili največkrat največji sovražniki sami sebi. Takrat, ko smo ignorirali tisto, kar smo se dogovorili,- ne izpolnjevali svojih nalog in se šli filozofije: »Bo že kako!« Svetla točka je težnja našega slovenskega vodstva po demokratizaciji odnosov, težnja po vključevanju v svetovne tokove, dajanje besede ljudem, ki mislijo drugače. Samo človek je pri vsem tem v strahu, da se bo vse skupaj podrlo kot hišica iz kart. Ne vem, če smo Slovenci v tej skupnosti dosti močni, da bi to izpeljali.« D. Dolenc Primarij dr. Borut Rus S kolesom k bolniku Ta čas na Bledu slavijo dvoje obletnic. Javno zdravstvo tod šteje40 let, Zdravstvenemu domu je 20 let. Z obema jubilejema je povezano ime primarija dr. Boruta Rusa, ki mu priznavajo čast nestorja javnega zdravstva v radovljiški občini. Z njim smo govorili o blejskem zdravstvu nekoč in danes ter o razvoju, kjer dr. Rusu ne gre odrekati mnogih zaslug. »Čeprav danes tožimo nad zdravstvenim standardom, je vendarle izjemen v primerjavi z onim leta 1954, ko sem prišel na Bled,« se spominja dr. Rus, zdravnik, zdajšnji direktor blejskega zdravstvenega doma, funkcionar od krajevne skupnosti do federacije (v zvezni konferenci SZDL je delegat slovenske fronte), kjer vsa leta opozarja na težave v zdravstvu. »Na obiske k bolnikom sem se vozil s kolesom, pa-tronažna sestra, ena sama za blejski in radovljiški konec, pa je teren obhodila peš. Delali smo s starim, iz nemške vojske podedovanim rentgenskim aparatom, ne zavedajoč se nevarnega sevanja. Stiska s prostorom v starem zdravstvenem domu je oteže-vala delo, ker smo se zdravniki komaj razporedili. Nič čudnega ni bilo, če sem začel ordinirati ob treh popoldne, seveda, ko sem predtem opravil delovnik v kasarni na Bohinjski Beli in nadomeščal zdravnika v Bohinju. Za delavce ni bilo stanovanj, naš zobotehnik Tonček si je uredil bivališče kar v kopalnici poleg zobozdravstvne ordinacije. Plače so bile borne, a k delu nas je gnal entuzia-zem... Tisti čas ljudje niso bili zdravstveno zavarovani, vse storitve je bilo treba plačati, zato jih zlepa niso spravili v bolnišnico. Zato smo zdravniki veliko hodili na dom, tudi vse porodništvo smo vodili doma. Razvoj pa je naredil svoje.« Razvoj javnega zdravstva, njihova vizija in viza, kot pravi dr. Rus, je terjal nove metodš. Cilju, naj bi bilo zdravje vsem enako dostopno, so zadostili z zdravstvenim domom, ki je bil dograjen pred 20 leti. Danes ima dom, kjer je nekoč v veliki prostorski stiski, delalo pet splošnih zdravnikov, vrsto dobrih strokovnjakov, sodob* • enoten in tudi zdaj prizadevno dela, njegov cilj pa je nadaljnji razvoj zdravstva, zlasti osnovnega, zmanjšanje hospitalizacije in racionalizacija specialističnih pregledov, razvoj sodobne diagnostike, strokovno izpopolnjevanje ljudi, ki mu namenjamo posebno pozornost. Ves čas izpopolnjujemo ponudbo zdravstvenega standarda, vse od zobozdravstvene ordinacije do obratne ambulante, nove pred dvema letoma. Čeravno smo letos veliko vložili v popravilo strehe in obnovo centralnega ogrevanja, za kar je bil že zadnji čas, smo bolj pristaši vlaganja v opremo. Tako skušamo rentgen nadomestiti z varnejšim no laboratorijsko službo (z elektronskim števcem za štetje krvnih telesc, ki daje ek-saktne rezultate), moderno rentgensko opremo in kabinet, kjer ni več nevarnega sevanja, fizioterapijo, razvito dispanzersko dejavnost. Vse to nudi domačinom in turistom zdravstveno varstvo na ustrezni ravni. »V dveh desetletjih se je veliko spremenilo, danes gre razvoj postopneje. Imamo še kopico načrtov,« razlaga starosta blejskega zdravstva. »Naš kolektiv je bil vedno diagnostičnim aparatom za ultrazvok, kar nam nalaga vse bolj pereča patologija med ženskami, ki jim težko delo in vsakodnevne obveznosti krnijo zdravje.« Ker je drago opremo najbolje imeti na enem mestu in jo tam učinkoviteje uporabljati in ker je moč v zdravstvu prihraniti tudi pri organizaciji, bodo trije zdravstveni domovi v radovljiški občini po novem letu zaživeli pod eno streho, Zdravstvenega doma Radovljica na Bledu. D. Z. Žlebir Gorenjski glas, 3. oktobra 1987 PRAŠIČI NE SMEJO V PLAVSKIROVT Zdaj, ko se je hudobno in brezobzirno izkašljala vsa maloštevilna, a bobneča gromov-niška srenja Plavškega Rovta in privlekla ob hlev Romana Klinarja vsa živa sredstva javnega obveščanja — tako se to dela! — se je pravi inkvizicijski vnemi proti 24-letnemu kmetu pridružil še jeseniški oddelek za urbanizem. Le-ta je presenetljivo prvič in izključno pri Romanovem hlevu ugotovil, da je bilo urbanistično potrdilo, ki je bilo Klinar-ju že izdano, pomanjkljivo. Če bi Roman namreč res gradil brez dokumentov, kot mu nekateri podtikate, bi mu hlev ob taki gonji že zdavnaj podrli. Občinski urbanizem je modro naročil ekološko ekspertizo pri, kajpak, domačih projektantih. Da pa ne bi bilo krivo-vernih namigovanj, je za vsak primer še požugal, češ odslej bo pri nas sam ljubi red in mir! Saj človek ne more verjeti! Osupljivo žaljivi slog v protestu krajevne skupnosti Planina pod Golico, ki se ji je tako mudilo, da se je kot najvišji organ oglasila kar pred odmevom svoje baze, sosedov, je vzel Romanu dobro ime, saj so ga vsi malodane razglasili za kanibala in sovražnika vseh narodnih svetinj. Vzelo pa mi je sapo, ko se je za splošno rov-tarsko dobrobit kot župan zavzel tudi Mirko Klinar, ki je prizadeti in neposredni sosed hleva. Razumem, da mu ni vseeno, če mu bo na pragu hiše smrdelo, živa duša pa mi ne bo nikoli dopovedala, da je primerno in umestno, da si prizadeti sosed tudi v službi župana sploh upa z vso ihto in vnemo udeleževati polemike. Človek z dvema obrazoma ni bil še nikdar prepričljiv! Dragi protestniki in domnevni M. Rozman iz Kranja, ki se ob vpijoči vsesplošni ekološki svinjariji na sončni strani Alp greš tipično ekološko zastraševanje prav pri rovtarski farmi! Ponavljam: Roman Klinar ni noben fičfirič. Če se je pred meseci oženil v dobro družino na Jesenice, je to njegova stvar, kot je samo njegova stvar, če ima po Jesenicah pet-stopetdeset gostiln! Dokler ima status kmeta, plačuje vse davke in ima kmetijo na kmečkem področju, kjer se je na žalost vedno redila in se bo redila živina — vsem zasebnim novogradnjam navkljub — mu nima nihče pravice ukazovati, še manj žaliti. Mar res mislite, da bo 24-letni kmet na pragu 21. stoletja vam na ljubo redil pet kravjih repov in jih pasel po turistično baje silno obljudenih narcisnih poljanah, zraven prešerno pel in za boljše ekološko vzdušje še jod-lal? Osem prašičjih farm v Kranju nikogar ne moti in tudi Romanova ne bi, saj je njegov hlev najsodobnejši, kar presneto dobro veste. Da bo storil vse, da bi si pridobil objektivno ekološko dovoljenje, vam je tudi jasno. Saj vi ste vendarle proti hlevu nasploh, se mi zdi. Ob tej inkvizitorski paradi popačenosti in omalovažujočega prikaza osebnosti in dela mladega kmeta — ne smem pomisliti, kako se sam počuti, mi je jasno, da je jeseniškemu gospodarskemu oddelku, davčni upravi in kmetijskemu skladu figo mar za kmetijstvo v občini. Skomine mi zbuja pikantna uganka, zakaj nihče ne reče ne bev ne mev? Kmetu, ki gradi na kmečkem področju in na svojem posestvu, torej nočete pomagati? V poniglavem strahu — le pred kom in za kaj? — ste popustili zasebnim interesom, pozabili na svoje silne sklepe o pospeševanju kmetijstva in skomigate pod krinko, da si mora pridobiti ne vem kakšna dovoljenja še! Komu koristi oziroma škodi nepopustljiva in nezmotljiva avtoriteta gradbenega oddelka? Če dovolite — meni šfcgdt. Ja, meni. Če se v tej svinjski zadevi že gremo dvojnost, potem lahko potegnem svojega delegata za ušesa, kajti... Če že 15.000 zaposlenih delavcev v občini ne ve, da vsak mesec plačuje 0,8 odstotka od brutto osebnega dohodka za razvoj kmetijstva v občini, in da se tako zbere domala 50 milijard delavskih dinarjev letno, meni osebno ni vseeno, da . občina obrača denar, kakor se ji zdi in zahoče. Če se na industrijskih Jesenicah sploh še kdo hoče podati v kmetijstvo, tudi prašičerejo — ki Kranja ne moti, očitno pa moti jeseniški malomeščanski nos — ga je treba podpreti z nogami in rokami. Če že za domače kmetijstvo dajemo tudi svojih 0,8 odstotka, imam kot davkoplačevalec pravico zahtevati, da se vi, na občini, prenehate na takšen način, kot ga izkazuje Klinarjev primer, iz mojega denarnega prispevka norčevati in neodgovorno igračkati... D. Sedej p. S. Ne zanima me nobena zasebno — krajevna jeremiada več, pričakujem le odgovor jeseniškega kmetijskega sklada. TELEVIZIJSKA MLAČNA JUHA Po TV oddaji Aktualno, 23. novembra, tj. pogovora glavnega urednika Staneta Graha s predsednikom slovenske SZDL Jožetom Smoletom, me znanci ironično sprašujejo, če sem pri pravi. Vzrok je v predvajani moji izjavi, ki so jo na TV tako sfrizirali, da so me javno predstavili kot velikega naivneža. Prizadetega se čutim tudi zato, ker že vrsto let delam kot novinar, predvsem pa sem človek, ki misli s svojo glavo. Objavili so prvi del moje izjave približno naslednje vsebine: »Mislim, da bi se lahko pri nas vsaka republika ali pokrajina sama odločila ali je nerazvita.« S tem so zaključili. Uredniške cenzorske škarje (raje bi verjel, da gre za neodgovorno površnost, podcenjevanje sogovornika in poslušalca) so izrezale ostali del izjave, ki, mislim, le kaže tudi tistim, ki me ne poznajo, da nisem popoln naivnež in bedak: »Seveda v tem primeru ne bi smele imeti enakopravne pravice odločanja o ekonomskih vprašanjih. Končno tudi-otroci, ki jih preživljajo starši^nimajo enakopravne pravice glasu.« Če TV tudi pri drugih sogovornikih tako uspešno vrši cenzuro misli, mi je'jasno, zakaj jim tako pogosto uspeva narediti zelo »kontaktne« oddaje frazersko mrtve in nezanimive, oziroma, zakaj je televizija tolikokrat kot mlačna juha brez soli. Peter Čolnar glas za vas '(JMEHGLAS Večeri ročnih del Šenčur, novembra — Turistično društvo Šenčur organizira večere pletenja, kvačkanja in vezenja in sicer vsak torek od 19. do 21. ure v društvenih prostorih. Mentorica tečaja je Kristina Tuškova, predsednica komisije za razstavo ročnih del, ki bo pripravljena ob 8. marcu 1988. Žene Šenčurja in okolice imajo enkratno priložnost, da svoja ročna dela delajo v prijetni družbi. Na tečaj lahko pridejo seveda tudi popolne začetnice, saj jih bo na tečaju dovolj, ki bodo znale svetovati pri prvih zankah, pri prvih ubodih. Prvič so se šenčurske žene dobile v torek, 24. novembra, tečaj pa bo trajal kar nekaj mesecev. dCo))I31SSoiJ©IESGLAS 16. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 27. NOVEMBRA 1987, V kranjskem kinematografskem podjetju so nam povedali, da toliko zanimanja, kot ga je bilo prav te dni za film Kdo mi ubije ženo, ni bilo vse od razvpitih in seksa polnih Strasti sem. Več predstav je bilo razprodanih samo z rezervacijami. Seveda, so bili pri telefonu sami mo-SkL.. DR treba ugibati, da gre tudi za čisto drugačne strasti. KJE KAJ DELAJO HI NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI MIRKO JANŠKOVEC »Leta 1955 sem začel igrati namizni tenis. Oče je imel rad šport, peljal me je na namiznoteniško prvenstvo Kranja v sedanjem Delavskem domu, kjer se je kar trlo ljudi. Bil sem tudi v klapi, navdušeni na namizni tenis, ki sem ga aktivno igral do leta 1972,« je pripovedoval Mirko Janškovec, znano ime kranjskega in jugoslovanskega namiznega tenisa. Če že pišete o meni, je dejal, potem ne pišite, da sem bil ne vem kako kakovosten igralec, ampak raje o zanimivostih, ki jih bom povedal. Mirko se je priključil kranjski namiznoteniški ekipi, v kateri so bili Tome, Teran, Frelih in Maru-šič. Bili so državni prvaki, vendar se je Mirko že med aktivnim igranjem lotil treniranja skupine mlajših. Študiral je telesno kulturo, se specializiral na namizni in postal prvi tovrstni strokovnjak v državi. Našemu zveznemu kapeta-£ nu in trenerju namiznega tenisa Dušanu Osmanagiču so Mirka priporočili za pomočnika, pri njem je opravil obvezno študijsko prakso, od takrat dalje pa njuno sodelovanje ni bilo nikdar povsem prekinjeno. Mirko je dal sedaj tudi trener-stvu slovo. Pred tem je bil marsikaj: do leta 1969 klubski trener skupaj z Vinkom Marušičem, v letih 1966-1976 pomočnik Osmana-giča, potem do leta 1981 zvezni trener in kapetan državne ženske reprezentance, potem pa do leta 1985 strokovni sodelavec Namiz-noteniške zveze Slovenije. Republiški namiznoteniški center je predvsem zasluga Mirka Janškov- ca. Letos januarja je bil v Indiji, kjer je pred svetovnim prvenstvom svetoval indijskim repre-zentantom. »Poklicno trenerstvo sem pustil, ker sem imel kot profesor telesne vzgoje več plače, čeprav je trenerski posel zahteven. Z njim je treba živeti noč in dan. Če tega ni, je konec. Veliko sem sodeloval z Dušanom Osmanagićem. Je izjemno sposoben, izredno pošten in zato vsakomur lahko vse pove v obraz. Zato se lahko toliko časa obdrži. Je takten in se je voljan z vsakomur Dogovarjati. Sedanja generacija Lupulescuja, Kaliniča in Primorca ima še rezerve. Kot ekipa so zelo močni, za posamične vrhunske rezultate pa še manjka izkušen. Poznam Surbka. Cenili so ga po vsem svetu. Na Švedskem je igral s Švedom , pa je imel Dragutin prav toliko navijačev kot domačin.« Mirko je sedaj predsednik strokovnega sveta Namiznotehniške zveze Jugoslavije. Še gre na tekmovanje, bodisi službeno ali zaradi veselja. O namiznem tenisu nekdaj in danes, o vrlinah sodobnega igralca pravi: »Materiali so boljši in tudi tehnika igranja. Oboje se razvija vzporedno. Enkrat so vodilni materiali, pa jih tehnika lovi, potem pa tehnika igranja terja nove materiale. Tudi telesna pripravljenost namizno-tehniškega igralca je danes na višji ravni. Včasih so uspevali tudi igralci, ki so bili močnejše postave, danes pa je tip vrhunskega igralca enak tipu vrhunskega športnika. Gibčen, lahek, eksploziven in hiter mora biti, z izrednim občutkom reagiranja, raznovrsten, ustvarjalen ter sposoben predvidevati situacije brez računanja na šablone. Jugoslavija take igralce ima.« Mirko, njegov drugi najljubši šport je odbojka, je sedaj obrtnik. Izdeluje loparje za namizni tenis v sodelovanju z nemško firmo Tib-har, ki jo je ustanovil naš, že pokojni igralec Tibor Harangozo, brat Vilija Harangoza. Prej so sodelovali z Romuni, pa so nato sodelavce iskali pri nas. Nobena firma se zanj ni ogrela, pa se je leta 1985 Mirko. Ze je nameraval nazaj v pedagoški poklic, pa se je odločil za obrt. Drugi sicer več ne skrbe za mojo plačo, pravi, sam si jo moram preskrbeti, vendar gre. J. Košnjek KAKO IZPLAVATI Gorenjsko zdravstvo še kar uspešno obvladuje izgubo, v katero bolj in bolj tone ta družbena dejavnost drugod v Sloveniji. Če bi nas, Gorenjce, ostali slovenski rojaki povprašali, kako da nam je doslej uspelo izplavati, se lahko smejimo v pest. Na čelu zdravstvene skupnosti imamo namreč dr. Draga Petriča, ki je ne le zdravnik in zdravstveni sisolog, temveč tudi — plavalni trener! ZAMERA ALI KAJ DRUGEGA Ob mesecu požarne varnosti v Stari-fužini so imeli radovljiški gasilci veliko fešto. V goste so povabili tudi šolarje, ki so o gasilcih napisali najboljše spise. Z lipniške osnovne šole so bile povabljene tri deklice. Obljubljeno jim je bilo. da jih bodo z gasilskim kombijem spotoma pobrali, naj kar počakajo v Kropi na križišču in v Podnartu na postaji. Deklice so čakale in debelo uro prezebale, gasilcev pa od nikoder. Zdaj se sprašujejo, če se z otroško odkritostjo gasilcem niso zamerile. V enem od spisov je namreč pisalo, da gre gasilcem bolj za gašenje žeje na gasilskih veselicah, kot za gašenje požarov. Gasilci iz Radovljice, ste zanemarili ali pa se vam je tako, mudilo na veselico, da ste na otroke preprosto pozabili? ZA FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE - »VEČER STRGANIH STRUN« Pred časom smo marsikaj obljubili, del zapriseženega danes izpolnjujemo. Pozornejši spremljevalci popularne gorenjske glasbene scene se boste morda še spomnili »Večera strganih strune, ki je bil izveden pred dvema letoma, na katerem je nastopilo nekaj akustičnih sestavov in posameznikov z gostom, Jani jem Kovačičem na čelu. Prireditev je bila že takrat ocenjena za simpatično in deležna tihe želje, da bi postala tradicionalna. Lansko leto je bilo vse preveč finančnih težav, letos pa zadevščina, verjetno najbolj na veselje glasbenikov, ponovno oživlja. Ob pomoči OK ZSMS Kranj v okviru akcije Teden mladih Kranj '88) in naše rubrike oziroma časopisa Gorenjski glas se bo festival dogodil v torek, 22. decembra 1987 v neposredni organizaciji Mladinskega kulturnega centra »Carniumc. Za nastopajoče velja: Festival akustične glasbe — Večer strganih strun je odprte narave, prvenstveno namenjen še neafirmiranim posameznikom, duetom in skupinam s področja akustične glasbe ter nima tekmovalnega značaja. Prijave, ki naj vsebujejo vaše osnovne podatke (avtor glasbe, besedila, točen naslov) pošljite skupaj s posnetki vsaj treh skladb (navadna kaseta) do vključno 15. decembra 1987 na naslov: CARNIUM, p.p. 72. 64000 Kranj Izbrani nastopajoči bodo o tem obveščeni pisno, organizator pa se obvezuje za povrnitev potnih stroškov in izplačilo dnevnic. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu: 064/33-432 (Dino Cojo). Tako, rokavica je vržena, sedaj čakamo na odziv! Vse preveč je namreč že poslušanja, kako mladi glasbeniki ne morejo nikjer nastopati in vse premalo storjenega, da bi se le-to spremenilo... verjetno je povsem odveč podatek, da bomo festivalsko dogajanje budno spremljali tudi z očmi naše rubrike, vse skupaj posneli na videoka-seto in tudi sicer pripravili propagando dostojno dogodku. P.S. Slikovni dokument je izpred dveh let — kantavtor Andrej Kokot! Gorjupovi dnevi: drugo leto v Telematiki Predsednik'slovenskega društva novinarjev Boris Bergant nam je na zadnjih Gorjupovih dnevnih v Novi Gorici obljubil, da bodo prihodnji v Kranju. Pa ne na Brdu kot doslej, temveč v Telematiki. Ko smo nejeverno zmajali z glavo, je dodal: »Seveda, takrat bo že prazna!« POP SKUPINE POP DESIGN PRED IZIDOM KASETE Skupina Pop design deluje že tri leta, sestavljajo pa jo mladi glasbeniki iz Kranja in Ljubljana. 5. decembra izide njihova kaseta. V začetku decembra bo pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izšla prva kaseta skupine Pop design. Več kot štiri mesece so se marljivo pripravljali na njeno izdajo. Posneli so jo v študijih Tivoli In Metro. Na njej so pesmi kot Čokolina, Rdeč balon in zelo uspela priredba evrovizijske sklade Pusti sonce v srce. Taksen bo tudi naslov kasete, ki bo na prodajne police prišla 5. decembra. Vse poletje so se glasbeniki potepali po Sloveniji in zabavali staro in mlado. Na priljubljenost med občinstvom so silno ponosni, prav tako pa tudi na lanski uspeh na Pop delavnici. Skupino sestavljajo: Tone Košmrlj, bas kitara in vokal, Marko Derlink, klaviature in vokal, Janez Marinšek, kitara in vokal, Damjan Tomažin, bobni in vokal, ter Boštjan Zorman, ki skrbi za tehnično izvedbo. Fantje razmišljajo že o izidu druge kasete, pripravljajo pa se tudi na snemanje vidEo s pota. Njihov naslov je: Tone Košmrlj, Trgovina Lajnar, Beljaška 34 (telefon: 061/556-702) ali Janez Marinšek, Krakovo 8, Naklo (telefon: 064/47-545). L Kuhar PRIJAZEN NASMEH §§§ SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA, NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO siljivo spodbuja k ogledu, obisku in zakaj pa ne — tudi k nakupu- Rezultat je že zdaj po nekaj tednih fantastičen — vsaj v primerjavi z bero prejšnjih razstav kranjskih likovnikov. Le-ti so morah prinesti v galerijo tudi marsikatero novo delo, ker je bilo več del ze prodanih. Je to dovolj, če je človek le malo prijazen z obiskovalci? »Ne vem, če gre ravno za prijaznost. Zame sta ti dve dobri uri v galeriji sprostitev, rad kaj povem ljudem o slikah. Posebno mladi radi pridejo, poslušajo kaj o slikarstvu, nekateri si kaj tudi zapišejo, saj v šoli tega niso plišali-Odrasli pa pridejo večkrat, postoje pred sliko, ki jim je všeč, pogledajo kako novost, ki je pred dnevi še ni bilo, poklepetajo nekaj minut in odidejo z mislijo, da bodo na; slednji mesec kakšno sliko tudi zares kupili. Skratka Kranjčani se počasi navajajo na prodajno gate" rijo, ki nam jo je začasno odstopi' Gorenjski muzej.« Boris Jalovec je v kratkem času dosegel to, kar verjetno likovnikj sami še dolgo časa ne bi zmogli- » svojim načinom, živahnostjo, Pa tudi podjetnostjo je zbudil zanimanje za prodajno galerijo. Pa se. novih zamisli je poln; prav zdaj bodo začeli v galerijski izložbi predstavljati diapozitive — z utrinki iz slikarskih ateljejev. Načrte ima s predstavljanjem slik tudi na prostem, pa še kaj. Prav nic mu ni pretežko. Stvari, ki bi se nekomu zdele nemogoče — kot na primer oživiti prodajno galerijo — je izpeljal in to z nasmehom. Mor; da mu je to delo blizu tudi zaradi tega, ker sicer dopoldne dela le korak proč — v Kokri kot notranji inšpektor in informator, rl jjy|. BORIS JALOVEC »Ne, še ni dovolj dofcro,« kritizira sam sebe Boris Jalovec, pa čeprav — kar priznajmo mu — prav zaradi njegovega načina predstavljanja likovnih del, malo galerijo v Mestni hiši obišče med 17. in 19.30 uro najmanj sto ljudi vsak dan. Da jih privlači glasba, ki odmeva po trgu iz zvočnika? Mogoče vse skupaj sodi k novemu načinu likovne ponudbe, za katero so se letos odločili v kranjskem Likovnem društvu. Lani in prejšnja leta niso kranjski akademski slikarji in kiparji na tako imenovanih prodajnih razstavah prodali ničesar, natančneje eno ali dve deli. Letos je vse drugače. Boris Jalovec je, kot se reče, vzel stvar v roke na svoj poseben način. Pojasnjuje slike, razlaga, primerja, nev- Male gorenjske vasi Piše: D. Dolenc Zabrekve Sv. Mohor—le cerkvica in vrti hriba Ampak tako me pa že dolgo ni neslo kot to pot: vse življenje sem bila prepričana, da se vasica, tistih nekaj hiš okrog Sv. Mohorja, tudi * imenuje Sv. Mohor. A, ko sem tokrat pogledala na eno od prvih hišnih številk, preberem: Zabrekve. Zdaj mi je jasno, zakaj v zemljepisnem leksikonu ni bilo Sv. Mohorja! Pri Čemažarjevih so mi povedali, da se je pred vojno vas imenovala Bezovnica. Le 5 hiš je štela: ti dve kmetiji, ki ležita tik * pod vrhom Sv. Mohorja, Pogačar-jeva in Dušovčeva, tri, Jožnkova, Zaznamova in Šoštarjeva, so pas že podrte. Po vojni pa so jih združili z nižje ležečimi Zabrekvami. Zdaj Zabrekve štejejo 11 hiš, dve od njih pa sta prazni. Kar po vrsti j jih naštejmo s selške strani: Hab-janova, Kajžarjeva, Frtnetova, Za-nova, Koroščeva, Hkavščova, Pav-letova, Knapova, Mežnarjeva, Če-mažarjeva in Dušovčeva. Frtnetova in Pavletova sta prazni, vsega pa vas šteje 54 duš. Natančno so prešteli Čemažarjevi otroci in stara mama. Ena obrt je v vasi, sicer > pa so same kmetije, nobeden od gospodarjev ne hodi na šiht, od gospodinj pa le ena, Dušovčeva Milena. V Iskro v Železnike se vozi. Najbližja so Selca. Vsa vas je povezana le s selško dolino. Bližje je. 6 km je do Selc in tu imajo svojo krajevno skupnost, cerkev, bife, trgovino, šolo. Včasih so hodili na trg v Kranj, zdaj pa še to ne. Proti Čepuljam je še vedno ostala le peš pot. Traktorska vleka je narejena z ene in druge strani, le za kakšne 10 minut hoje je vmes le malo širše steze. Že dolgo let je tega, kar se z lastnikom niso mogli zediniti, da bi šla po njegovem pot, pa je tako ostalo. Vaščanov, izgleda, to sploh ne moti. Navezali so se na selško dolino, na Škofjo Loko, čeprav bi bil seveda za marsikaj bližji Kranj. Čemažarjeve sem v nedeljo popoldne dobila v hiši, za pečjo, Koš-nikovo gostilno so gledali. Televizija je v teh hribovskih krajih res edino razvedrilo za staro in mlado. Ena najstarejših vaščank, Čema-žarjeva mama Micka, 80 jih že ima, je prepričana, da so se včasih mladi lepše imeli. Se je že našla kakšna harmonika pa so plesali zdaj pri tej, zdaj pri oni hiši. Ti otroci imajo pa samo televizijo. Dvanajst otrok trenutno vozi Mo-horičev Mirko s svojim kombijem v štirirazredno šolo v Selca, dva od teh v malo šolo, starejše pa v Železnike. En som dan brez vojaščine Cemažarjeva mama, Micka Pogačnik, je sicer doma iz Mojstrane, ko ji je bilo pet let, so jo za svojo vzeli pri Čemažarjevih. Dobro pomni lepe in slabe čase. Najhuje je bilo med zadnjo vojno. V štirih letih vojne samo en dan ni bilo nobenega k hiši, ne Nemca ne partizana. Sicer so se pa kar menjavali. Partizani so se po vsakem boju zatekali sem gor, Nemci so jih sledili. Kot prvi je že 1943. leta zagorel Dušovčev hlev, v- zadnji hajki, 10. marca 1945 pa so Nemci požgali obe hiši tik pod vrhom Mohorja: Čemažarjevo in Dušov-čevo. Čemažarjevi so bili celo leto potem pri Zanovih. Dvakrat so jim prej Nerrtci že vso živino pobrali. Saj so vefc čas grozili, da jim bodo požgali, a niso verjeli, da bodo res. Pa so. V letu dni so potem hišo obnovili. Skromno. Samo dve vreči cementa sta v vsej hiši! nak, nobenega od tistih, ki so se vso vojno zatekali v njihovo hišo, ni bilo na pomoč. Vsak je imel po vojni s seboj toliko opraviti. Še dobro, da je lesa dovolj. Nekaj gospodarskih poslopij so že prizidali zadnja leta, stroji so dobili streho, zdaj bodo morali še hišo zunaj ometati, da bo toplejša in lepša. Marsikaj je vas pridobila po vojni. Leta T^953 je elektrika posvetila v hišah, 25 let je že tega, kar so cesto uredili tako, da se z avtom pri- 948 m je visok Sv. Mohor, hribček, ki ga zaradi njegovega značilnega omelastega gozdiča in cerkvice na vrhu opaziš že zdaleč. Sv. Mohor je priljubljena izletniška točka posebno za Stražišane in Kranjčane. — Foto: D. Dolenc Dve najvišji kmetiji se stiskata tik pod vrhom in cerkvico Sv. Mohorja: Cemažarjeva in Dušovčeva. Zadnja leta sta z novimi zidavami povsem spremenili podobo nekdanje Bezovnice. de do slednje hiše v vasi, okrog 1980. leta so napeljali vodovod, pred dvema letoma pa telefon. Ta je največ vreden, pravijo. Zdaj so resnično povezani s svetom. Le cesto bi radi še asfaltirali. V krajevni skupnosti se sicer dogovarjajo, da naj bi jo prihodnje leto asfaltirali do nižje ležeče vasi Topolje, naslednje pa skozi Zabrekve. Mlečni ješprenj z, mamo se spet vrneva nazaj v nekdanje čase. Skromno so živeli, pripoveduje. Zganci, zelje, sok, ješprenj so peli. Ješprenj je bil do- ber, če-je vanj stopil prašič. Toda največkrat ga ni bilo. Takrat je skuhala mlečni ješprenj. Skuhaš ga v slani vodi, potem pa zaliješ z mlekom. Če je le imela kaj smetane, jo je pridala, da je bila jed malo bolj močna. Otroci in moški ga niso marali. Da si po ješprenju smrkav, so govorili. Včasih ni imela drugega za v lonec kot sladko repo. Če se je v njej kuhal svinjski parkelj, niso godli, toda včasih n1 bilo drugega kot lovorjev list. Ampak, vseeno se je preživelo. Pet otrok je zredila, vsi se imajo dobro. Tudi njim na kmetiji ni njC slabega. Le divji prašiči jim hudo nagajajo. HJiK. 27. NOVEMBRA 1987 11. STRAN @@®JlKMJSISIICaAS Kaj želimo domovini za njen rojstni dan Domovini želim, da bi bili vsi njeni otroci pravi Prijatelji, ne glede na jezik in republiko. Kajti le otroci smo tisti, ki lahko stkemo prijateljske vezi. med vsemi narodi v naši domovini in tudi drugje Po svetu. Urška Homan Sem proti gradnji atomskih central, ker lahko Povzročijo hudo nesrečo. Vse tovarne, ki onesnažujejo zrak, naj bi imeli čistilne naprave. Moje že-!je so tudi, da ne bi bilo brezposelnosti in bi bilo dobro delo pošteno plačano. Domovini želim čim več poštenih in vestnih ljudi. Boštjan Kalan Velikokrat slišim, da imajo nekateri ljudje denarja komaj za najnujnejše, ali pa še to ne. Želim, da bi domovina postala močna in odločna, da bi delavci lahko imeli večje plače in bi kak dinar Ostal tudi za obleko in igrače. Katarina Strojan Domovini želim, da bi imela otroke in starejše ljudi, ki bi znali ceniti in varovati lepote svoje dežele. Mija Oter Želim, da bi naši gozdovi postali bolj zdravi in bi ljudje preprečili nadaljnje umiranje gozdov. Tomaž Langerholc Želim si, da bi bil tovariš Tito še živ in bi še dolgo vodil našo domovino. Marko Šmid Domovini želim, da bi se čimprej izvlekla iz gospodarske krize, da ne bi bilo stavk, da ne bi prišlo do vojne. Nika Čuš Domovino imam zelo rad, zato nočem, da bi bila še naprej v takšni krizi kot sedaj. Želel bi, da bi nam druge države zopet zaupale. Hrepenim po miru in prijateljstvu med ljudmi. Gašper Demšar Moja največja želja je, da ne bi bilo v Jugoslaviji več vojne in bi bil mir med jugoslovanskimi narodi. Riko Žužek Slavko Zalokar Marija Volčjak Vedno znova ZIS sodi, da ima najbolj prav, podeli karte, če ni vse po njegovem okusu, jih jemlje nazaj Jože Košnjek Ustavna kriza: v Jugoslaviji doslej neznana, vendar možna Mato Gostiša: So res vsi ugovori zoper vsesplošno ukinjanje tozdov samo še politična ropotija? Edo Torkar Izpoved jeseniškega kulturtregerja Helena Jelovčan Velja na dan 24. novembra, ob 9. uri Ivo Antič Bes besed in pes pesmi Urednikova beseda Današnje praznične Odprte strani smo odprli Slavku Zalokarju. Z njim seje pogovarjala Marija Volčjak o usodi tekstilne industrije v Kranju, Agrokomercu in banki. Jože Košnjek je zapisal, kaj so o ustavnih spremembah rekli na Gorjupovih dnevih, Mato Gostiša objavlja svoje ugovore proti brezglavemu ukinjanju tozdov. Helena jelovčanova se je pogovarjala z Edom Resmanom o položaju družbenih dejavnosti, pisala sta nam Edo Torkar in Ivo Antič. Spomnili smo se tudi bližajočega se praznika in objavljamo pisanje Louisa Adamiča o uveljavljanju nove Jugoslavije v svetu. Želimo, da bi vas priloga zaposlila vsaj za uro ali dve in veseli bomo, če vas bo objavljena beseda spodbudila k razmišljanju in še bolj, če boste o tem pisali. Leopoldina Bogataj Louis Adamič: BOJ ZA UVELJAVITEV NOVE JUGOSLAVIJE »Med mlinskimi kamni Foreign Offi-ca, state Departmenta, Vatikana in nazadnje še Kranja« Louis Adamič, znameniti ameriški pisatelj slovenskega rodu, je imel neprecenljive zasluge, da se je med II. svetovno vojno počasi in mukoma a vztrajno širila po zahodnem svetu prava resnica o narodnoosvobodilni vojni v Jugoslaviji in vlogi maršala Tita v njej. Po vojni je Adamič kot bojevit pisatelj posegel tudi v »hladno vojno«. Obiskal je Jugoslavijo in po nekaj izčr-nih pogovorih s Titom in njegovimi sodelavci ponovno zastavil pero za obrambo Titove poti v socializem in mirno sodelovanje med narodi. Napisal je knjigo »Orel in korenine«, iz katere objavljamo nekoliko skrajšan odlomek pisma ameriškemu prijatelju. Iz malo predelanega pisma prijatelju v Kaliforniji: Tržič, Slovenija,4. — 7. februarja 1949 No, Ben, zdaj sem v Jugoslaviji že tri tedne. Prvih osem dni je bilo nabitih z vtisi in napornih. Ta dežela je tako živa, da te izčrpa, mene je že. Hotel sem jo popihati v Italijo, da bi si oddahnil, ampak tukajšnji ljudje so me Pregovorili naj ostanem. Ko sem iz Beograda prišel v Slovenijo, me je nadvse zanimal Tito. Vprašal sem, kakšen človek je, dva pisatelja, s katerima sem se seznanil v letih 1932-1933 in o katerih sem mislil, da sta bržkone zbrala nič koliko nadrob-nosti o njem - eden od njiju je bil Josip Vidmar, ki je leta 1943 Predlagal, naj Tita postavijo za maršala Jugoslavije, in je zdaj njegov prijatelj. Čudno je bilo, da so ju moja vprašanja presenetila in spravila v zadrego. Nista mi mogla povedati ničesar konkretnega, posebnega ali zanimivega. Nikjer nisem našel ži-vljenjepisnega gradiva, ki bi ga bilo vredno brati. Nihče se ni domislil, da bi ga bilo treba zbrati. Doma ga očitno ne potrebujejo, zunaj dežele pa zelo neradi obja-vljajo dejstva o Titu in drugih voditeljih. Eden izmed razlogov, zakaj jim ni do tega, da bi spravljali v javnost podatke o Titu, da bi brskali po začetku njegove poti, razčlenjevali njegove vrline in pomanjkljivosti in primerjali njegove dobre lastnosti z njegovimi slabimi, je ta, da komunisti ne verjamejo v pomembnost posa- meznih voditeljev; torej je Tito enakovreden kakemu egiptvo-skemu kralju, ki je tudi bog, in Mesiji, vendar z neko zelo pomenljivo razliko, da namreč ni oddaljen od ljudi, temveč se z njimi soznači. To pa je mogoče pojasniti tudi tako, da je med revolucijo, ki se je pričela leta 1942 — in še zmerom vlada v Jugoslaviji, celo s pospeškom — bila konspiracija tako dolgo teoretična in praktična nujnost, da se tega še zmerom niso odvadili. Raziskujočih ali radovednih vprašanj o Titu in drugih vrhovnih voditeljih nihče ne postavlja, kar je z ameriškega gledišča, zlasti če si slučajno pisatelj, nekaj prav vzne-mirjajočega. V Združenih državah so ljudje hlastali po osebnih, zaupnih nadrobnostih o Franklinu Rooseveltu, ni pa bilo velikega javnega zanimanja za njegova resnična gibala. V Jugoslaviji velja čisto nasprotno. Tito? Tukaj je — zakaj vprašati, kako je prišel in kako je ubrai svojo pot in kaj mu ugaja za zajtrk in kakšen oče je svojemu sinčku? Popolnoma v redu je, ne? Stavki,kot je ta: »prihaja iz ljudstva«, imajo tukaj svoj natančno opredeljen pomen, toda večidel v subjektivnem obsegu, veljavnem samo za to deželo. Sodim, da velja to tako za voditelje kot za preproste ljudi. Ni jim jasno, da na Zahodu le redkokdo ve, kaj pomeni to, da nekdo »prihaja iz ljudstva«. Čeprav tvegam, da te bom še bolj zmedel, ti povem, da je Tito hkrati človek in simbol za «vse«, abstrakcije »vsega«, kar je bilo, in še bo v Jugoslaviji. Kje se neha simbol in kje se pričenja človek, ali obratno, je težko povedati. Tito je vir prihodnosti. Videti njega ali njegovo sliko ali sploh vedeti, da je tukaj, navdaja veliko število ljudi (ne vseh) s čudnim zadoščenjem. To jih navdaja s čustvom, da so del nečesa; ne samo zato, ker je »on nekdo, torej sem tudi jaz nekdo«, kar sestavlja njegovo osebnost, in to tudi vedo. Tito ne ve veliko o Združenih državah, zanimajo pa ga zelo, kakor tudi vse drugo, ameriška tehnologija in napredne sile v ameriškem življenju. Kot marksisti so nešteto stvari analizirali tako, kakor se, po moji sodbi, ne ujema zmeraj z resničnostjo. Vendar niso dlakocepili glede mnogih točk, ki sem jih poskušal pribiti: ena teh je bila, da je marksizem preveliko poenostavljenje. Seveda so se strinjali, ko sem dejal, da je ameriški družbeno gospodarski sistem s svojimi čudesi, s svojo dinamiko in problemi, ki se brez konca in kraja kar kopičijo drug vrh drugega, ekspanzionističen, ali po marksističnem učbeniku imperialističen; da je tudi »hladna vojna« takšna ekspanzionistična čarovniška ukana, ki jo morajo uporabiti zdaj ali pozneje, in da bi, če bi izbruhnil mir, ameriško gospodarstvo zdrknilo v takšen prepad, da bi se vsa podoba sveta spremenila v slap, ki drvi skozi sotesko... Nečesa jugoslovanski voditelji niso mogli razumeti — da delavske organizacije v Združenih državah podpirajo politiko hladne vojne. Bojim se, da jim tega nisem pojasnil posebno zadovoljivo. Obnoviti pogovor, med katerim je enajst mož dalo duška svojim mislim in čustvom (kakor med kosilom pri Titu), je precej zah- tevna naloga. Jedro njihovega mišljenja se je izražalo v misli, da je prihodnost razpeta med »zahodni kapitalizem« in »vzhodni komunizem«, ki vsak od njiju deluje pod geslom, da mora zadržati drugega, čeprav imata več skupnega, kakor navadno domnevamo, ne glede na to pa je verjetno, da bosta trčila drug v drugega in povzročila svetovno katastrofo. Kdaj? Ne še takoj, misli Tito, morda še mnogo let ne — razen po naključju, sicer pa šele tedaj, ko bodo velike sile tehnično pripravljene z novim orožjem in »nasprotnim« orožjem. Po Titovi sodbi »naslednja vojna« ni neogibna. Narodi sveta si je ne želi-jo.Siti so vojne in hočejo imeti možnost, da svoje življenje preživijo v miru. Tako so svetovne množice v revolucionarnem ki-penju in so polne protislovne dinamike, zaradi katere morajo po besedah Karla Marxa in Bernarda Barucha prej ali slej povzročiti eksplozijo. Ko sem poslušal Tita in druge voditelje in jih gledal, sem čutil, da se ne morejo odpovedati svojemu osrednjemu cilju: graditi socializem. To je videti idealistično. Pravijo, da je tudi praktično — edina praktična politika. Vendar ne bi mogel reči, da se mi zdijo kristalno jasni ali nadvse natančni, kadar opredeljujejo svoj cilj. Nasprotno. Medtem ko smo se pogovarjali, je fraza »graditi socializem« ob najmanjši provokaciji planila iz tega ali drugega. Za začetek pomeni zanje socializem industrializacijo in elektrifikacijo, tako da bi Jugoslovani mogli postati gospodarji lastne dežele: to je videti logično v zelo preprostem smislu. Vendar se mi zdi, da je le malo razumske logike v načinu, kako se razvijajo ali ne razvijajo razmere. Najbolj jasno vidim prvobitno težnjo k izboljšanju usode ljudu: precejšnje število nekdanjih revežev je že zdaj veliko na boljšem, medtem ko je relativno majhno število nekdanjih bogatašev na slabšem. Jugoslavija ni nikdar imela številnega meščanskega razreda; ker torej nima kapitala, se lahko industrializira samo z revolucijo, v socializmu, s kolektivnim delom, in tako, če vlada prevzame vse naravno bogastvo dežel, osnuje načrt, izuči kadre tehnikov, organizira sedanjo generacijo v delovne brigade, v delovne sku- pine udarnikov in navduši mladino, da bo delala veliko več, kakor so kdaj poprej delali ljudje. Po svojem notranjem bistvu in široko zasnovanih nagibih je industrializacija Nove Jugoslavije v socializmu prvobitno protiim-perialistična — nadaljujoča se akcija, ki se opira na svoje naravno bogastvo, zavračujoč sunke in pritiske velikih sil, ki jih narekujeta pohlep in preplah. Javna in zasebna čustva in misli in odnosi, ki so v zvezi s to akcijo, utripajo od obetov — ne za vsakogar, vendar za veliko število ljudi, ne za jutrišnji dan, temveč za obdobje, ki bo nastopilo šele čez mnogo let. Mnogi ljudje, ki so udeleženi pri tem, so našli sami sebe ali vsaj to mislijo, kar je trenutno že zelo veliko — dovolj. Ljudje čutijo, da so zaposleni z nečim, kar je vredno delati, da delujejo za veliko stvar. Ne živijo udobno ali sproščeno, še daleč ne. Življenje je trdo, delo utrujajoče; »težnja za srečo«, ki ji sledi nešteto posameznikov v Ameriki, je tukaj neznan šport. Toda nekateri Jugoslovani, morda večina mladine, dojemajo obrise okvira, ki bo nekoč obkrožal novo sliko. V tej sliki bodo vsi delovni ljudje, vsi proizvajalci imeli svoj prostor kot posamezniki in kot člani družbe in možnosti za celovito smotrno življenje ter ustvarjalno svobodo. To so kaj velike besede, vem, vendar mislim, da zajemajo jugoslovanski pogled na prihodnost (če izvzamemo »naslednjo vojno« ). In mislim, da tudi izražajo upe ljudi na Kitajskem, v vsej Aziji in morda v vsej Afriki iin v velikem delu Latinske Amerike in v različnih oblikah in stopnjah v ZDA in SZ. Tako »zahodni« tisk kot komin-formska propaganda sta označila Tita kot domišljavega megalomana. Res je ponosen, morda še preveč očitno. Toda to je morda le blesk na površju. Še daleč ga ne opiše. Zelo mnogostranski je. Kar zadeva njegov osebni čar, ga ima toliko, da bi lahko sklatil z njim ptiče z dreves, kadar ga vsega uporabi. Tito ni diktator v smislu, v kakršnem uporablja to ameriški tisk, in ne diktator tistega kova, kakor domnevamo, da je Stalin, ali diktator latin-skoameriške vrste. Njegova narava ni tako ustvarjena, razen če se korenito ne motim in če vse, kar sem doslej videl in slišal, kratko malo ne drži. Med dolgim razgovorom pri kosilu je enkrat s precej kislim izrazom poslušal moj nerodni poskus, da bi ga podražil, češ da je diktator, nato se je nenadoma nasmehnil in rekel: »Rad bi videl človeka, ki bi poskušal biti v tej deželi diktator in bi mogel upati, da bo dolgo živel.« Možje okrog Tita? Prevalili so težko pot z njim, z revolucijo, skozi mučilnice in ječe stare Jugoslavije in v štiriletnem vojaškem spopadu, ki si ga Amerika in zahodna Evropa in večina drugega sveta le težko predstavljajo. Medtem ko sem petero teh ljudi opazoval v isti sobi z njim, sem čutil, da bi nosili v sebi, če bi se mu zgodilo karkoli, Tita še nadalje kot simbol. Toda vsekakor bi nobeden izmed njih brez njega veliko ne pomenil, pa tudi on bi brez njih ne bil tisti »Tito«, kakršen je, če bi to sploh bil. Pogovarjal sem se s svojim petindvajsetletnim nečakom Tine-tom, ki mi je dejal, da je doživel največji trenutek v svojem življenju pred kakim letom, ko so ga, približno pet mesecev pred izbruhom kominforma, sprejeli za polnovrednega člana Komunistične partije Slovenije, osemnajst mesecev je bil kandidat. Obraz mu je nenadoma zažarel (in fant ni lahkoveren romantik) in izrazil neomajno prepričanje, da bi, če bi ne bilp Tita in koncepta in razvoja, ki ga pooseblja Tito, tudi ne bilo Jugoslavije in ljudske republike Slovenije — morda bi sploh ne bilo Slovencev, zakaj Hitler jih je hotel iztrebiti tako korenito, kot je skoraj iztrebil evropske Žide. Da bi docela podprl to prepričanje, bi moral napisati celo knjigo (za katero se bojim, da bi je noben ameriški založnik pri zdravi pameti ne hotel izdati, dokler traja sedanja histerija). Naj ti samo povem, da ima Tine prav. Ob različnih časih je bilo nešteto poskusov, da bi oslabili Jugoslavijo, da bi jo pustili izkr-vaveti ali da bi jo uničili za zmerom ali da bi preprečili njeno obnovitev — večkrat so to hkrati poskušali razni dejavniki — ne samo os in njeni srbski, hrvaški in slovenski hlapci, temveč tudi klike v Foreign Officeu in State Departmentu, Vatikan in zdaj nazadnje, kakor vidim, še Kre-melj. Kot generalni sekretar domoljubne in načelne KPJ je Tito vse te poskuse preprečil. GLAS 12. STRAN PETEK, 27. NOVEMBRA 198? SLAVKO ZALOKAR MARIJA VOLČJAK Vedno znova zis sodi, da ima najbolj prav, podeli karte, če ni vse po njegovem okusa, jih jemlje nazaj S Slavkom Zalokarjem sva se pogovarjala 13. novembra, do objave je torej minilo natančno štirinajst dni. Čeprav pri nas dogodki kar prehitevajo drug drugega, pogovor ni izgubil aktualnosti, še več, bistveni problemi ostajajo, kar govori o tem, kako entropična družba smo, koliko energije izgubimo po nepotrebnem. »Sveto Kobal vas je izzval in zavezal h konkretnosti?« »Težko je konkretizirati vse, kar je povedal, vprašanja ste mu zastavili široko, z zgodovinsko razsežnostjo. Načelne usmeritve pri nas v praksi pogosto občutimo povsem drugače, kot so bile zastavljene, dostikrat zaradi ne-dodelanosti in nekonsistentnosti sistema, pogosto zaradi naglice in časovne stiske v pripravi, razpravi in sprejemanju konkretnih ukrepov, velikokrat zaradi kompromisov in iskanja ravnotežja, kar žal vnašamo tudi na področje tekoče ekonomske politike. Vse bolj problematičen postaja učinkovit, hiter in odgovoren konsenz, položen bi moral biti na bolj osmišljeno dolgoročno strategijo gospodarskega in družbenega razvoja kot resnično obvezujoč temelj za tekoče ukrepanje in usmerjanje pogojev gospodarjenja. Vsi, od ozdov do federacije, to dolgoročnost vse bolj pogrešamo.« »Ker zanjo ni konsenza?« »Pojdimo nazaj, v leto 1965. Velika, obsežna reforma, toda že čez dve leti smo jo začeli najedati, jo najedli in pojedli, nato smo šli v mini reformo, neprestano smo pisali reforme in programe, tudi zdaj, komajda smo sprejeli dolgoročni stabilizacijski program, že delamo novega. Zakaj? Ker vsebinsko in strokovno niso dobri ali ker vsakdo vztraja na svojih stališčih?čPoglejte, od krajevne skupnosti in delovne organizacije do občine, republike in federacije, pa v političnih organizacijah in gospodarski zbornici so razprave vsebinsko skorajda enake. Jasno bi morali reči, kaj kdo v tej družbi dela, JOŽE KOŠNJEK: definitivno in odgovorno.« »Danes v zvezni skupščini sprejemajo protiinflacijski prgoram, petek je, pa še trinajsti povrhu, če je človek vraževeren, bo dejal, da je to nesrečni dan?« »Kaj bodo delegati sprejeli, se ta trenutek ne ve, več je odprtega kot zaprtega, prav gotovo pa bo sledila cela vrsta ukrepov. Človek samo upa, da bodo vsebovali motiv, ne pa direktive, za katere se je že dostikrat izkazalo, da niso učinkovite. Dokler ni motiva, tudi rezultata ni.« »Vrniva se k iztočnici pogovora s Kobalom, k Agrokomercu. Mislim, da vas je predlagal predvsem zato, da poveste, kaj se dogaja v Ljubljanski banki?« »Doslej je bilo že z boljšimi kvalifikacijami in z boljšimi ocenami povedano, kaj ta afera pomeni. Rekel bi le to, da je odraz naše splošne organiziranosti. Fronta meničnega poslovanja se je zelo razširila, postalo je skorajda pretežni del poslovanja, nihče pa se ni vprašal, če imamo vgrajene vse obrambne mehanizme, da bi se antene pravočasno dvignile. Vsakdo je računal, da je zadaj še narodna banka, služba družbenega knjigovodstva, ki nas tako ali tako temeljito spremlja pri vseh poslovnih dogodkih. Toda, očitno je bilo moč najti vmesno pot, ki je uspešno obšla vse kontrolne mehanizme. O odločitvah posameznih bank, gospodarske, celjske in koprske, ki so bile v Sloveniji najbolj vpletene, ne morem govoriti, v združeni banki, kjer predsedujem zboru banke, sem seveda tudi daleč od tega, da bi vplival na poslovne odločitve. Sicer pa vemo, kaj je zdru- žena banka storila, celjski banki je avalvirala nekaj menic. Poslovodni odbor združene banke neposrednega vpliva in odločanja za takšen ali drugačen plasma menic ni imel. Toda, kakorkoli zdaj ljudje v bankah govorijo, da so bili oropani, da je bila to kraja, diverzija, rušenje^ sistema, vseh norm, pravnih, poslovnih do etičnih, vendarle mislim, da so prezrli osnovno poslovno pravilo — previdnost in odgovornost za takšno ali drugačno poslovno odločitev.« »Toda Rotarjev odstop na zboru združene banke ni bil sprejet?« »Mislim, da z njegovim odstopom problem ne bi bil razrešen. Pustil bom ob strani, kaj bi to za Ljubljansko banko pomenilo doma, kaj v tujini. Tam tako ali tako poznajo samo dve stvari, ali delaš v skladu z zakonskimi, poslovnimi in drugimi normami ali r e, če ne, si kriminalec in moraš iti. Kriminalnih dejanj niso naredili, edino, kar so storili, je to, da so izgubili kompas pri pozornosti, kolikor so zanj sploh imeli možnosti. V Ljubljansko banko je združenih 23 temeljnih bank, od tega 12 v Sloveniji. Kakšne so pri nas združitve, najsi bodo sozdi ali druge oblike, vemo, zelo je izražena avtonomnost, pravice in odgovornosti na tej ravni, zelo restriktivni pa smo do prednosti in enotnosti na višjih stopnjah organiziranosti. Če je to združena banka, bi morali marsikaj potegniti skupaj, za kar pa doslej primernega razpoloženja ni bilo. Letos smo sprejeli nov sporazum, po katerem ima združena banka večje pristojnosti pri planiranju, poslovni politiki, notranji kontroli, in- formacijskem sistemu, poenostavitvi tehnologije dela, itd. Vsega seveda ni moč uveljaviti čez noč, vsaka stvar potrebuje svoj čas, posebno če zadeva ves jugoslovanski prostor.« »Dvome je zbudila tudi reakcija republiškega izvršnega sveta, ki je zahteval ponovno preverjanje odgovornosti« »Interpretacij je veliko, mislim pa, da je bistveno, da probleme, ki so se z Agrokomercom pojavili, hitro razrešimo. Na zboru banke smo se odločili, naj ta ekipa ostane, naj odstrani motnje znotraj združene banke, motnje, ki so preprečevale večjo enotnost, možnost in učinkovitost posegov, ko bodo poverjene naloge opravljene, potem pa naj zbor naredi obračun in oceni vse oblike odgovornosti. Zanimivo je, da se je zbor dokaj soglasno izrekel proti Rotarjevemu odstopu, 103 delegati so bili proti, le sedem jih je bilo za odstop. V javnosti, tudi v časopisih, se je postavilo vprašanje, kako se je to moglo zgoditi, kakšen pa je ta zbor, kakšen je izvršilni, kakšen nadzorni odbor, so le priveski bančnih strokovnih služb. Trdim, da niso nikakršen glasovalni stroj, da so kot delegati združenega dela, ustavnoviteljic banke, to odgovorni, kvalificirani ljudje. Nenehno pa se seveda zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so naše banke sploh poslovne banke. Tako kot vsak samoupravni organ pri nas, tudi zbor banke mora pritrditi stvarem, ki jih je nekdo že odredil. Tudi na zboru banke pride poslovodni odbor in pravi, tole je pa narodna banka takole odredila, tole pa zvezni izvršni svet takole, tole pa v republiki takole... Tedaj se zastavi vprašanje, dvigniti roko in spustiti glavo ali ne.« »Toda ali si ni Ljubljanska banka zvezala roke pri terjanju odgovornosti drugod, navsezadnje so odstopi pri nas že vsakdanjost?« Bo odločanje o ustavnih spremembah združilo ali razdvojilo Jugoslavijo Ustavna kriza: v Jugoslaviji doslej neznana, vendar možna Mar res le kozmetika gre ni bi spremenili v nekaj deset členih in s tem se vsebina res bistveno ne more spremeniti. Drži pa tudi to: dokler bo želela država vsako stvar regulirati, toliko časa ne smemo upati na manj nor-mativizma. Premalo govorimo o amandmajih, ki opredeljujejo sovlaganja. Sedanja ureditev ne omogoča trajnih odnosov in trajnega vpliva sovlagateljev. Predvsem je omejena pravica vlagatelja po vrnitvi sredstev. Imamo najdaljšo ustavo na svetu, zato pa tudi skoraj najbolj zamotan postopek spreminjanja. Po drugi svetovni vojni smo prvi v Evropi sprejeli novo ustavo in jo kasneje tudi pridno dopolnjevali in spreminjali. Navadno so bile spremembe ustave posledice političnih in gospodarskih pretresov in spopa-dov v državi. Tokrat pa ustavo spreminjamo zato, da bi lažje našli izhod iz krize. Zakaj v Sloveniji tako zavzeto, da ne rečem, prizadeto razpravljamo o spremembah ustave. Zakaj gremo v tako širino, zakaj smo prav v tem primeru priča izjemne uglašenosti med političnim in gospodarskim vrhom republike in ljudstvom. Predvsem zaradi tega, ker v tej razpravi vidimo priložnost za utrditev svojega samostojnega in tudi za Jugoslavijo odgovornega položaja ter za uveljavitev načel sodobnega in k razvoju odprtega socializma, kjer bo dihala ustvarjalnost posameznika, skupine, organizacije, povezana s svetom, brez kakršnih koli pritiskov ali omejevanj, bodisi s strani politike ali centralne države. Za ustavne spremembe, zasnovane na samoupravnem socializmu in drugih temeljih zdajšnje Jugoslavije, smo zagreti tudi zaradi tega, ker je tudi to priložnost za uveljavite demokratično doseženega soglasja na osnovi medsebojne strpnosti, razumevanja in argumentov. Pri sprejemanju deviznega zakona in protiinflacijskega programa so bila ta načela zavržena in uporabljena je bila metoda preglasovanja. Slovenska stališča so bila obakrat preglasovana. Metoda preglasovanja je celo obveljala pri zavračanju slovenskih predlogov k os- nutku spremembe ustave! Slov-benija se upravičeno bori zoper uporabe glasovanja in preglasovanja v postopku sprejemanja dopolnitev ustave. Če soglasje ni možno, je treba oblikovati nove predloge, predvsem pa javnost in delegate v zveznem zboru objektivno in vsestransko seznanjati s predlogi, ki niso dobili soglasja, in novimi predlogi. Zanikanje javnosti dela, zanikanje potrebnosti soglasja in vztrajanja na preglasovanju (tudi tam, kjer je sicer ustavno možno) je izjemno politično škodljivo ter za državo nevarno. Posledica je lahko za Jugoslavijo nekaj novega — ustavna kriza! Preglasovanje ni orodje učinkovitosti »Teza o preglasovanju je zelo nevarna in samo navidezno učinkovita,« je slovenskim novinarjem v Novi Gorici dejal dr. Ciril Ribičič, član slovenske in tudi zvezne komisije za ustavna vprašanja. »V ustavni komisiji smo imeli polemike, saj je mogoče v nekaterih primerih skladno s poslovniki odločati s preglasovanji, vendar to ni politično modro, ker vodi v zaostrovanje in politizacije, ne pa v produktivni izhod, če je le-ta sprejem čim koristnejših in čim boljših ustavnih sprememb z visoko stopnjo soglasja jugoslovanske javnosti, delegatov v zveznem zboru in v vseh republiških in pokrajinskih skupščinah. Računati je treba, da v predhodni fazi popolnega soglasja ne bo. Vendar pa je treba voditi postopke tako, da pa bodo dale k osnutku Naj partija udari po mizi Glede vloge Zveze komunistov so razlike precejšnje, pojasnjuje dr. Ribičič, tako v Jugoslaviji kot do določene mere tudi v Sloveniji. En pristop je: /KI naj preseka te polemike, naj podpre konkretne predloge zvezne ustavne komisije, v Sloveniji pa predloge republiške komisije, naj disciplinira članstvo, ki naj podpre predloge, da bodo amandmaji sprejeti. V CK ZKS smo se odločili, da skušamo komunisti prispevati k čimbolj jasni opredelitvi meril in idejnopolitičnih podlag za razpravo. ZK se mora poenotiti na ciljih, ki so skupni vsej državi. ZK lahko veliko stori, da bo razprava uspešnejša, da je ne bi zapirali in ne bi utišali ljudi. predlogov ustavnih dopolnitev soglasje vse republiške in pokrajinske skupščine. To je za Slovenijo zelo občutljivo vprašanje, ker je dala republiška ustavna komisinja ob široki podpori ljudi zelo bistvene pripombe in zelo ostro obsodila nekatere predlagane formulacije ustavnih sprememb. Trudimo se, da bi pripravili čim bolj uskajen osnutek ustavnih amandmajev, da bo razprava peljala k produktivnemu izhodu in preprečila nadaljnje polarizacije. V Sloveniji smo aktivni: edini v državi smo sklicali konferenco delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti, podana je bila informacija članom centralnega komiteja ZKS, predsedstvo Slovenije je poslalo posebno pismo predsedstvu države, predsedstvo republiške konference SZDL pa zvezni konferenci. Zaradi naših pri pomb sp seja zveznega zbora, na kateri bodo sprejemali osnutek predloga sprememb za javno razpravo, odlaga. Morala bi biti novembra, pa bo sredi decembra. Tudi tu smo se v ustavni komisiji sprli: ali spoštovati roke in glasovati, ali pa pripraviti najboljši osnutek in na njegovi osnovi povezovati in združevati sile. Izhodišča za spremembe »Pri vsakem problemu navadno mislimo, da je najučinkovitejši hitri rez, toda včasih problema ne razreši. Odstop nekje stvari premakne, drugje ne, najslabše je, če predstavlja beg od uresničitve nalog. V javnosti pa seveda vsak odstop lepo zveni, posebno če nanje nismo bili navajeni. Ni bilo tako preprosto, nismo zaradi neke notranje ljubezni rekli, Rotar naj ostane, to je bila trezna ocena, naložene so bile naloge, da preprečimo, kar lahko, da se kaj takšnega ne ponovi. Temu pa bi morala biti seveda prirejena še cela vrsta državnih in drugih ukrepov.« »Pojdiva še v gospodarsko zbornico, kjer ste dejavni že nekaj let, zdaj ste predsednik izvršilnega odbora gospodarske zbornice Jugoslavije. Dobro torej poznate boj gospodarstva z državo?« »Predvsem lani je zbornica začela intenzivneje oblikovati stališča do ukrepov tekoče gospodarske politike, najbolj izrazito do devizne zakonodaje, sprejela pa tudi svoj pogled na jgospodarsko politiko za prihodnje leto, ki je bil pravočasno posredovan načrtovalcem. Rad bi rekel predvsem to, da v zbornici ne prihaja ustave pa ruši vsakdo, ki meni, da bi postopek spreminjanja zamrznili ali ga prenesli v mirnejše obdobje, in kdor skuša to vzdušje izkoristiti za rušenje temeljev SFRJ. Dr. Aleksander Fira, predsednik ustavnega sodišča SFRJ in član zvezne ustavne komisije trdi: »Govorimo o depolitizaciji ustavne razprave. Jaz bi rekel, da je problem škodljiva politizacija. Normalen dialog je nujen, vendar se ustavne teme ne smejo spreminjati v konfrontacije, ki onemogočajo pogovor. Če se konfrontacijam že ne moremo izogniti, jih vsaj spravimo v normalen civilizacijski okvir, v katerem bo mogoč dogovor. S tega stališča je treba v razpravi tenkočutno ocenjevati, kaj se predlaga in kaj se zavrača. Trdim: če nam sedanja dopolnila ne bodo zagotovila vsaj malo daljšega obdobja brez sprememb ustave, potem pravi cilj sedanjih sprememb ne bo dosežen. Za našo ustavo je značilna kazoistika, ki je način normiranja, vezan na dan splet razmer. Čim se eden od elementov menja, sistem ne deluje. Kazoistika pa je škodljiva tudi zaradi medsebojnega nezaupanja faktorjev, ki oblikujejo politiko družbe. Vendar se zavedajmo: vedno je lažje popravljati preteklost kot načrtovati prihodnost.« Ustavna kriza usluga političnim obračunom V zveznem zboru zvezne skupščine, ko bo ta predvidoma sredi decembra sprejemal osnutek predlogov dopolnil ustave in jih dal v javno razpravo, je po ustavi še možno preglasovanje. Vendar je izjemno nevarno, saj se je bolje uskladiti prej, kot pa čakati na razpravo in pregovarjar i>» pred dokončnim sprejemom. Čimprejšnje soglasje ni kaprica Slovencev, da bi uveljavili svoje poglede, temveč prizadevanje, da se izognemo ustavni krizi. Za eno leto bi se morala ustavna razprava prekiniti in zato je do- tako do izraza teritorialna f padnost, temveč branžna. Ni » ko pomembno, od kod kdo Pr haja, temveč kakšne probje^ ima v delovni* organizaciji w branži. Zato smo bili tudi doKfti hitro enotni glede devizne za* nodaje, kakor tudi v mnog* drugih elementih ekonom«* politike, ki zadevajo tržno, oflp to, izvozno usmerjeno gospod stvo.« »Ilustrativna je zgodba, ki *^ nedolgo tega povedali na š««"8* sestanku v Kranju, kak?T predsednik Mikulič na seji silnega odbora gospod«** zbornice Jugoslavije govoru »r kaj, nekaj povsem drugega p*£ zis še isti dan sprejel, ne spo^ nim se dobro, za kakšno vs*W£ je šlo, sicer pa, bistven je * čin?« »Zis prakticira, da občasno pf^ sednik, podpredsednik ali ci» pridejo v zbornico, da se med*., bojno informiramo, kakor pr* jo. Vselej pravijo, da so jim j*^ šni pogovori zelo dragoceni, & prijetni, ugotavljajo, da ena* ocenjujemo probleme, it°".n8f pa so pri izvedbi pota druga^L tam ni več enotnosti. Mislim- ^ je vse preveč naravnano le, medsebojno informiranje, rr lagatelj bi moral bolj upoštev stališča gospodarstva. Ni res ne more biti res, da imanl0ll^ ki prihajamo iz gospodar« neke svoje, parcialne intere. mislim, da so to najbolj avte" čno izraženi interesi celotna gospodarstva.« ,.' »Ki bi bili lahko kohezivna «' v Jugoslaviji?« »Poglejte, zelo intenzivno s se opredeljavali do vsebine P tiinflacijskega programa, n flV stališča so bila posnetek razP ^ v republiških in pokrajin^ zbornicah ter splošnih ^V^gf' njih, se pravi integracija stv no postavljenih zahtev, PriCj.r vanj in predvidevanj gospod stva, kaj lahko takšna ali drw 0 čna usmeritev pomeni. Log* volj glasovanje proti Pre^ spremembe ustave samo v od skupščin republike ali po K jine. Za sprejem ustave je u\ mreč potrebno soglasje v v« skupščini republike in P0^3^-Slovenija predlaga, da bi se >' kli o vsakem dopolnilu uS,^ve posebej in bi za nesprejem'J ^ rešitve našli druge. Kakorko'^. bo, je pojem ustavne krize za goslavijo nov, nepoznan. »Da bi se ji izognili, bi moral1^ pri osnutku sprememb d°Sp9-čim višjo stopnjo soglasja,« j poveduje dr. Lojze Ude, zV?|jji sekretar za pravosodje in ^ zveznega izvršnega sveta, "s':( narij takšne krize bi bil p° r*1fl8-takle: če ne bodo upoštevam w ši predlogi v osnutku spreme in tudi kasneje v predlogu ^ Slovenija ne bi dala soglasJ3,^ za leto dni bi bila razprava °% žena. Seveda bi se potem zflC politične obtožbe. Dejali bi, ^ so Slovenci blokirali spreJe^ ustave, da sedaj ne m°re J sprejeti niti tistega, kar je n ( no. Slovenci pa bi rekli, da so to vnaprej opozarjali. To je P t prost scenarij naše ustavne ze, povzročen v Sloveniji.« »Vse dosedanje spremembe 1 goslovanske ustave so bile Pj. sledica bolj ali manj globoke » ze v preobrazbi Jugoslavije- ( va ustava je pomenila dokon, poraz opozicije, ustavni za ; leta 1953 smo sprejeli po spor |< informbirojem, po usmerit^ samoupravljanju, ustava 1963 je bila sprejeta kot P0.^ ca trdoživosti vladavine drz . in partije, kasnejši ustavni p0^ gi pa so bili posledica kontfj- volucije na Hrvatskem, Iit>ef v zacije v Srbiji in cestne Sloveniji. Sedanje sprerne|*V ustave pa ne smejo biti P°SA^ ca krize, ampak element i2"^ iz krize. Zato bi se jaz bal Pr a ustavne krize. Zame je Px.^\ ustavna kriza samo norma1'^ izraz takšne politične konfr°0 cije, kjer je onemogočen d fi vor o rešitvah,« ugotavlja ^ ra. »Tudi nesoglasja pri spr Zgovornosti in molk Makedonski časnikar je dr. Cirila Ribičiča na Gorjupov«!1 dnevih v Novi Gorici vprašal, zakaj smo v Sloveniji tako g}*' sni v predlogih za spremembo ustave, zakaj imamo tolik0 svojih stališč, v njegovi republiki pa so preveč tiho. Dr. R«b'' čič mu je svetoval, da mora to pač vprašati v Skopju... pETEK, 27. NOVEMBRA 1987 13. STRAN (KDSaiSSS^ES MATO GOSTIŠA bi bilo, da bi zis še enkrat, preden je šel v skupščino, prišel Pred gospodarstvo in povedal, kakšen je zdaj predlog, da napravimo bilanco in vidimo, kaj is bilo upoštevano in kaj ne. To-^a, dejal je, če bo čas. Ni ga bilo, "aša stališča so bila žal premalo uPoštevana. Sicer pa, že večkrat Sfno razdelili naloge, zis to, zborna to, sindikat to... Vedno zno-Va pa zis sodi, da ima najbolj Prav, podeli karte, če ni vse po nJegovem okusu, jih jemlje nazaj.« »Tretji sklop vprašanj se nanaša JJ* usodo tekstilne industrije, J'ektor kranjskega Tekstilin-dus« ste, poznamo vas kot ^trajnega zagovornika obstoja tekstilne industrije, ki je bila jjfav v Kranju pred leti tako re-h°č odpisana, vendar se je trmo-Skvo obdržala. Zdaj prihajajo P^v iz Tekstilindusa vesti, da *tt»anjšujete proizvodnjo v prednici in tkalnici, jo torej ven-aa«e ukinjate?« gre za ukinitev ali zmanjševal končnega obsega proiz-s -,n?e> Prilagajamo se v skladu ?llli notranjega prestrukturira-. }a- ekonomičnosti in zmanjša-sd? s^r°škov, ker se nam bolj Plača kupovati surove tkanine, v*1 °Plemenititi in ponuditi tržiš-sm Jem prestrukturiranja I9fin Pri nas začeli gojiti že leta in v naletu te usmeritve ^ili, da tekstil ne sodi v bodo-j? družbo, da ne sodi v Kranj, rotili smo ga na cedilu. S svoj-.Weno trmoglavostjo in odpove-J^anjem se je razvijal, kolikor !~ le sam lahko, v smislu programske prenove, odprl se je v et in se temu ustrezno povezal reproverigi, kar vse je veljalo ie P^toJeče devizne zakonoda-■ Ki nas je s svojimi določili in j?.redbami razbila. Zdaj se izgu-'larno v pragozdu nerešljivih Pr°blemov, ko pri uvozu izdelav-. e8a materiala neštetokrat vra-:°lornno telovadimo za smešnih s°č mark, celoten izvozni posel ^si v zraku. Nič drugega ne Pa kvarno kot spodbudno in 'a nK°vito izvozno politiko v ju-p°sl°vanskem interesu, nič dru-*e8a kot to, da od hlebca, ki ga . J^ečemo sami, ostane kos, s kadrim bi razpolagali sami.« "Tekstilni hlebec so že od ne-K(Jai jedli tudi drugod?« >KaJ pa smo imeli leta 1945, tek- stilce, čevljarje in nekaj lesarjev. Saj ni lepo, toda moram reči, tej branži smo pobrali vso akumulacijo, vso amortizacijo, delavci pa so imeli ob inteziv-nepi delu nizek standard in osebne dohodke. Zdaj, ko so po toliko letih trdega dela v pokoju, pa jih ima kar tri četrtine socialni dodatek. Že nekaj časa zahtevamo, da bi to nepravičnost popravili, veliko diskusij je že bilo, narejeni vsi mogoči izračuni, študije in raziskovalne naloge se delajo na to temo. Toda gre za zelo preprosto vprašanje in odgovor, kakor je šlo pri zadnji spremembi pokojninskega zakona: ali si nekomu nekaj vzel ali nisi. Tem ljudem smo vzeli, korektno bi bilo, da bi jim vrnili. Vse to se zrcali tudi v odnosu mladih do zaposlovanja v tekstilni industriji, ne moremo jih dobiti niti za enostavna niti za strokovna opravila, posebno to velja za predenje in tkanje. To je v Tekstilindusu privedlo do tega, da imamo polovico zaposlenih iz drugih območij Jugoslavije, z njihovo prvo zapislitvijo, z neustrezno usposobljenostjo in s kratkoročno začrtanim interesom. Tekstilna industrija se mora tehnološko in vsebinsko hitreje razvijati, v kolikor želimo slediti zahtevam trga, ob tem pa seveda iskati ekonomičnost in racionalnost v poslovanju.« »Kar pomeni tudi manjši pritisk na gradnjo stanovanj, šol, vrtcev in drugega v Kranju?« »Naš razvojni koncept temelji na moderni tehnologiji, ustrezni poslovni in samoupravni organiziranosti, z občutno manjšim številom zaposlenih. Takšno usmeritev že odražajo današnje številke, od marca pa do danes smo število zaposlenih zmanjšali za 138. Ti trendi se bodo nadaljevali v skladu z našimi možnostmi, predvsem pa z ustreznimi pogoji gospodarjenja.« »Ob koncu nam predlagajte naslednjega sogovornika!« »Morda prav v smislu zaposlovanja, na Gorenjskem se poraja problem, ki ga doslej leta in leta ni bilo. Mislim, da bi bil primeren Franc Belčič, ima vpogled v razvojne namere, v izobraževanje in kadrovsko področje, strokovnjak je, pozna stvari, lahko bo povedal in napovedal, kakšne so stvarne možnosti mladih.« Je bila ekonomija zapostavljena Dr. Aleksander Fira na to vprašanje odgovarja: družbe-n°ekonosmka misel ni bila zapostavljena, ampak ni bila na Pravi način angažirana pri snovanju sprememb ustave. Ven-đar se naši ekonomisti večkrat ne zavedajo, da pri nas nimajo samo enotnega jugoslovanskega trga, ampak tudi enotno družbenoekonomsko ureditev. Dobro je, da v spremembi ustave predvidevamo več zasebnih vlaganj. Vendar vseh plati tega še nismo spoznali: večji angužma sredstev v zasebni lasti v funkciji gospodarjenja v "Jugoslaviji ni mogoč brez večje udeležbe teh ljudi v politi -cUem življenju. Sedanje soudeležba ne odgovarja. Dr. Ciril Ribičič pa meni: bistvo sedanje krize je tudi ekonomsko; doslej smo spreminjali ustavo zaradi drugih, Predvsem političnih razlogov in ne toliko ekonomskih. Zato Snio morali ekonomsko znanost naknadno vključevati. V naši novi ustavni komisiji pa je nekaj imen, ki zagotavljajo, da bo 'Udi ta plat enakovredno zastopana. So res vsi ugovori zoper vsesplošno ukinjanje tozdov samo še politična ropotija? Če si brezpogojno za ukinitev vseh todzov, si delavski tribun, drugače pa si politik. Menda, vendar ne. Saj tako zelo enostavne pa stvari kljub vsemu ne morejo biti. Ali pač? Sem ter tja je namreč kak časopisni članek med vrsticami prebrati tudi tako. Pa pustimo to. Moj namen ni javno polemizirati s takšnimi ali drugačnimi stališči v zvezi s trenutno v Kranju in na Gorenjskem zelo aktualno akcijo za vsesplošno ukinjanje tozdov, pač pa bi želel le opozoriti na nekatere resne dileme, ki bi jih verjetno vendarle moral sam pri sebi razčistiti sleherni delavec preden dvigne roko in odda glasovalni listek za ukinitev svojega tozda. Predvsem se je treba zavedati, da ekonomske utemeljenosti ter ustavnosti in zakonitosti ukinjanja tozdov v različnih sredinah nikakor ni mogoče obravnavati povsod enako in v črnobeli tehniki brez upoštevanja konkretnih okoliščin in argumentov. Tako kot so od primera do primera različni pogoji in okoliščine v posamezni organizaciji združenega dela, so lahko zelo različni tudi razlogi za predlaganje ukinitve tozdov. Zato seveda ni mogoče že vnaprej bodisi obsojati bodisi ploskati vsakemu takšnemu predlogu, kajti marsikje je ukinitev tozda ekonomsko popolnoma upravičena in nesporna tudi z ustavnega in zakonskega vidika, marsikje pa je skrajna in nesprejemljiva z obeh vidikov. Poleg tega pa so v praksi navadno prisotne še različne močne vmesne kombinacije in variante. Ukinjanje tozdov je torej vsekakor skrajno zapleteno vprašanje, ki zahteva temeljito strokovno presojo vsakega primera posebej, pri čemer so kot spodbuda za tehtnejši premislek lahko dobrodošla vsa opozorila, pomisleki in argumenti, tudi če na prvi pogled sodijo v »politično ropotarnico«. Verjetno nam je vsem skupaj v teh časih najmanj potrebno, da bi prav na vprašanju ukinjanja tozdov že tako ali tako skromne strokovne potenciale skušali umetno polarizirati na »tozdou-kinitelje« in »tozdobranitelje«; na tiste, ki si v gospodarstvu prizadevajo za preživetje in ekonomski razvoj, ter na tiste, ki v politiki brez razumevanja za aktualne ekonomske razmere branijo neke preživele dogme. Do optimalnih rešitev lahko vedno pripelje le boj argumentov, nikakor pa ne merjenje trenutnega razmerja sil, ki temelji na apriorističnem medsebojnem diskvalifikatorstvu. Prevlada naj avtoriteta argumentov in ne argumentov avtoritete ter kakršnekoli moči (politične, tehno-kratske ali tiste, ki je posledica upravičenega revolta najširših slojev delovnih ljudi in občanov nad trenutnimi družbenimi razmerami). Predvsem pa mora prevladati načelo ustavnosti in ''Jan. žgl Ju srbske ustave bo treba ra? cePrav gre le za nesporni111*1 glede mednarodnega so-se„°yanJa. Če tega ne bomo do-v I !• ustavna kriza ne bo samo ji "Mil ampak v vsej Jugoslavi- V r- m USj£ ^»ril Ribičič o možnosti kfi2Vrie krize pravi: »Ustavna 'ahk V Sloveniji je predvsem ceotr rezultat vsiljevanja nekih jjj. cističnih modelov in spre-Sl(wanJe odnosov v federaciji. V ble^eniJi lahko povzroči prolih j preglasovanje, v drugih de-gi .u6oslavije pa so lahko razloga sFU^' tuo"* zato> ker menijo, 0 onemogočene nujne usta-ni vsPremembe; kar nam pometo J^'Jevanje, njim blokado. Za-, 0bliLenimo, da je treba jasneje ! ii in Vati- kateri so tisti kriteri-' Vj ucilJi. ki so nam pri obravna-i slav^avnin sprememb v Jugo-, Ho J1 skupni. Ti pa so nedvomni- repitev samoupravljanja, nlto3fV^anJG ekonomskih zako-Uredstl> ohranjanje federativne ' tiov ltve- enakopravnost naro-v]0 ln narodnosti ter odgovorna $l^a republik in pokrajin. vati^na teznJa mora biti, obliko-$U ^odernejši, današnjemu ča-ra2D meren teKst- Stvar javne g°Vaave Je- da v njej vsakdo za-'roet/rja m argumentira, tu mora Pre.! možnost, da ponuja nove i au p ge- spretnejše alternative ' fe^a zanika predloge, ki niso v zakonitosti, kajti absolutne resnice tako ali tako ni in nad njo ne more imeti nihče monopola. Prav gotovo se vsi strinjamo v ugotovitvi, da mora biti konkretna samoupravna organiziranost združenega dela takšna, da vzpodbua učinkovitost gospodarskih subjektov. V letih kampanjskega tozdiranja po sprejetju nove ustave in zakona o združenem delu je bila brez dvoma storjena marsikatera napaka. Tozde, ki so bili v takratni evforiji organizirani mimo vsake ekonomije in smislene notranje organizacije dela, je potrebno brez kakršnihkoli dilem takoj ukiniti ali ustrezno reorganizirati. Vprašanje pa je hujše v tistih primerih, ko so se nam sicer smisleno organizirani tozdi v praksi kasneje iz takšnih ali drugačnih razlogov izrodili v svoje nasprotje, in v primerih, ko se v vsebinskem smislu sicer niso izrodili, vendar so stroški njihovega funkcioniranja postali za nekatere delovne organizacije huda obremenitev za optimalno ekonomičnost poslovanja. Pravilna opredelitev do posameznega primera predlagane ukinitve tozdov je torej nujno pogojena s pravilno ugotovitvijo pravnega ozadja oz. vzrokov za takšen predlog ter pravilno oceno vsestranskih dolgoročnejših učinkov (ekonomskih, samoupravnih), ki jih bo takšna poteza povzročila. Če je akcija za ukinitev tozdov v posameznem primeru predvsem posledica različnih anomalij v njihovem dosedanjem razvoju, ki so povzročile atomizacijo delovnih organizacij ter prevlado ožjih tozdovskih interesov nad dolgoročnimi skupnimi interesi v delovni organizaciji, bo potrebno iskati druge poti za preseganje takšnih anomalij. Notranji obračuni in trenja med nekohe-zivnimi poslovodnimi strukturami prav gotovo ne morejo biti sprejemljiv razlog za ukinitev tozdov in s tem za odvzem še tisto malo realnih možnosti za samoupravljanje delavcev, ki trenutno obstajajo in se morajo v perspektivi vendarle nujno bistveno razširiti. Takšno ozadje ukinjanja tozdov se običajno navzven opravičuje s tezo o nujnosti krepitve delovne organizacije oz. večje notranje samoupravne integracije, ki naj bi se (popolnoma zgrešeno) lahko realizirala le preko centralizacije samoupravne organiziranosti. Ce se kot edini razlog za ukinitev tozdov prikazuje prihranek na stroških, ki so potrebni za vzdrževanje samoupravljanja in poslovanjav sedanjih tozdih, bi bilo potrebno pred potrditvijo takšne odločitve temeljito pretehtati še veliko vprašanj. V kolikor ukinitev tozdov hkrati pomeni tudi prehod na socializacij-ski model notranje ekonomike v okviru bodoče enovite DO, se utegne namreč obljuba o »sto jurjih več« v naslednji plačilni koverti »že čez nekaj mesecev pokazali v obliki »štiristo jurjev tanjše plačilne kuverte«, kar je lahko povsem ekonomska oosle-dica ukinitve tozdov tuai kot ekonomskih enot. Prav gotovo je mogoče in nujno stroške toz-dovske administracije zmanjšati tudi s kakimi drugimi ukrepi. Šele v primeru, da so v določeni delovni organizaciji optimalno izvedli tudi to, bi lahko od delavcev utemeljeno zahtevali naj samoupravno »stehtajo«material-no korist zaradi točno izračunanih prihrankov pri tozdovskih strošHh na eni, ter samoupravljanje, ki je (vsaj v večjih DO) nujno pogojeno z obstojem tozdov, kot neizračunljivo nematerialno korist na drugi strani. Kam bi se tehtnica nagnila, je seveda težko zanesljivo napovedati. Ustava in zakon sta zaenkrat v tem pogledu še jasna. Ne nazadnje smo takrat, ko smo se odločali za samoupravljanje v obliki tozdov, vedeli, da nas bo takšno samoupravljanje nekaj tudi stalo in veliko vprašanje je, če je vredno vse skupaj, kljub krizi in morda vendarle prepoce-ni ter prehitro, prodati. Marsičemu, kar trdijo zagovorniki takojšnje ukinitve vseh tozdov, je treba seveda vsekakor pritrditi. Razvijanje odnosov skupnega prihodka v duhu zakona o združenem delu je ob sedanji stopnji inflacije, togih finančno-računo-vodskih predpisih in nekonsistentnem državnem intervencio-nizmu res iluzorna zadeva. Megalomanski predpisi res povzročajo nepotrebno visoke stroške finančnega računovodstva. Sistem davkov in prispevkov iz dohodka v ekonomskem pogledu res ne vzpodbuja vzdrževanja tozdov. Nekatere zakonske rešir tve res omogočajo nesprejemljivo tozdovsko avtarkijo itd. V tem smislu je težnja po ukinitvi tozdov vsekakor po svoje povsem razumljiva trenutna reakcija gospodarstva, vprašanje pa je, če ta reakcija dolgoročneje gledano tudi v vseh pogledih pozitivna in edino možna. Premalo je prostora, da bi v tem članku raziskovali vse alternativne možnosti za premagovanje sedanjih anomalij v medtozdovskizh odnosih ter za minimiziranje stroškov poslovanja ob istočasnem ohranjanju vseh ekonomskih in samoupravnih prednosti obstoja tozdov. Teh pa ni niti tako zelo malo in v mnogih posameznih primerih bi temeljita analiza lahko pripeljala do zaključka, da je poenostavljena ukinitev tozdov v dani situaciji tudi čisto ekonomsko gledano izrazito negativa in nesprejemljiva poteza. Najmanj, kar je mogoče skoraj zanesljivo trditi brez posebnih analiz, pa je to, da si samo z ukinitvijo tozdov nobena delovna organizacija prav gotovo ne bo zagotovila ne preživetja in ne razvoja v tej krizni situaciji. Še in še bi lahko ob tej problematiki nizali števila vprašanja in dileme. Temeljno vprašanje na katerega bi kot družbeni pra- . vobranilec samoupravljanja vendarle želel posebej opozoriti v zvezi z obravnavano problematiko, pa je vprašanje varstva ustavnosti in zakonitosti. Čeprav sem v svojih mnenjih in pobudah ob dosedanjih konkretnih primerih akcij za ukinjanje tozdov skušal tudi sam oporekati predladanim rešitvam z vsebinskimi argumenti in sem se namenoma izogibal zgolj sklicevanju na ustavo in zakon, je namreč očitno, da je pri večini vendarle prevladalo tisto stališče, ki pravi, da v boju za preživetje lahko načelo ustavnosti in zakonitosti brez razmišljanja zamenjamo z načelom »cilj opravičuje sredstvo«. To naj bi poenostavljeno pomenilo, da lahko v tej krizni situaciji ustavo in zakon o združenem delu začasno arhiviramo in se za boljši jutri do na-daljnega borimo vsak po svoje, pri čemer je zakonitost uporabljenih sredstev popolnoma postranskega pomena. Tovariši, prepričan sem, da bomo takšno usmeritev v perspektivi plačali bistveno dražje kot danes plačujemo tozde. Čeprav s kampanjskim in poenostavljenim ukinjanjem tozdov dejansko vračamo naš dosedanji samoupravni razvoj za desetletja nazaj, to niti ni najhujše. Brez dvoma bomo nekako preživeli s tozdi ali pa brez njih. Bistveno hujše v celi zadevi je to, da tudi s takšnimi, očitno protizakonitimi (vsaj v večini primerov) de-tozdacijami, zavestno postajamo in celo vzpodbujamo miselnost, da je v kriznih razmerah opravičljiva suverena pravica vsakega posameznega subjekta v tej družbi prosto presojati, kdaj bo ustavo in zakon uresničeval in kdaj ne. To pa pomeni, da ju bo uresničeval samo kadar bo to ustrezalo njegovim trenutnim interesom in obratno. Seveda nas to ne more pripeljati nikamor drugam kot v anarhično, brezpravno družbo z neslu-tenimi posledicami, ki jih bo slej ko prej vsak posameznik občutil verjetno v veliko hujši obliki, kot je sedanja ekonomska in politična kriza. Očitno pa je, da pri nas vse bolj breskrbno stopamo po tej poti, pri čemer je zavestno protizakonito ukinjanje -samo eden izmed vse številnejših primerov takšnega pragmatičnega ravnanja. Res pa je, da tozdi pomenijo enega izmed temeljev našega sistema , in če smo pripravljeni zavestno kršiti ustavo in zakon v temeljnih določbah, ju bomo še toliko bolj brez dilem v bodoče kršili tudi pri manj temeljnih določbah, ju bomo še toliko bolj brez dilem v bodoče kršili tudi pri manj temeljnih določbah. In tega je že sedaj veliko. Vsem delavcem, ki naj bi v kratkem v Kranju glasovali za ukinitev svojega tozda, predlagam, da pred odločitvijo zares temeljito pretehtajo tudi to dimenzijo problema, če jih že drugi argumenti ne prepričujejo. Naj nihče ne dvomi, da se ob vsem povedanem v celoti zavedam mnogih slabosti in pomanjkljivosti sedanje zakonodaje, ki so v mnogo-čem pripomogle k ustvarjanju stanja zaradi katerega se splošna ukinitev tozdov marsikomu kaže kot povsem upravičena in nesporna poteza. Zdi se, da je glavna tragedija našega samoupravljanja in družbene lastnine res v tem, da sta zavarovana s tisoči predpisov, pa sta kljub temu na vsakem koraku in na vseh nivojih večtisočkrat oguljo-fana in okradena. Prav gotovo bi bil sam med bolj revolucionarnimi pri radikalnem zmanjševanju in spreminjanju megalomanskih in mnogokrat neži-vljenjskih predpisov, če bi objektivno lahko imel na to več neposrednega vpliva. V celoti se zavedam tudi trenutne gospodarske situacije in spoštujem težka vsakodnevna prizadevanja v gospodarskih organizacijah za preživetje in zagotovitev pogojev za nadaljnji razvoj, čeprav se kot rečeno, ne morem v vseh primerih strinjati s tezo, da je ukinitev tozdov tudi s čisto ekonmskega vidika brezpogojno pozitiven ukrep, ter da se utemeljeni pomisleki glede tega lahko pojavljajo le v pravni in politični sferi. Kljub vsemu pa sem prepričan, da je ohranitev ustavnosti in zakonitosti (čeprav na podlagi trenutno ne najboljših zakonov) za našo družbo dolgoročno neprimerno bolj eksistenčnega pomena, kot pa tozdi sami po sebi. Izbira med tozdi na eni in pravno državo na drugi strani je zares lahko samo navidezno vprašanje. Še vedno je in bo lažje, predvsem pa varneje, živeti v družbi z neidealnimi tozdi in neidealnimi veljavnimi zakoni kot pa v družbi brez tozdov in hkrati brez veljavnih zakonov. Zato naj tudi drugačemisle-či ne zamerijo preveč tistim, ki bodo skladno s pooblastili uporabili vsa možna zakonita sredstva za preprečitev kakršnekoli protizakonite ukinitve tozdov v občini Kranj, čeprav bo takšna odločitev sprejeta z referendumom in bodo omenjene intervencije zato na prvi pogled direktno nasprotovale kratkoročnim delavskim (morda pa de-jankso niti ne resnično delavskim) interesom. Vse prej obravnavane realne dileme v zvezi z ukinjanjem tozdov morajo namreč v primerih, ko bi takšna ukinitev neposredno nasprotovala ustavi in zakonu, zaradi zgoraj povedanega nujno odpa-sti. Lahko smo prepričani, da nas v sedanjo krizo ni pripeljalo dosledno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, pač pa smo tam, kjer smo, v največji meri prav zaradi vsakodnevnega nasprotnega ravnanja. Priporočljivo bi torej bilo, da s takšnim ravnanjem na vseh nivojih in v vseh sredinah čimprej prenehamo, ne da bi čakali da to storijo najprej vsi drugi. Revolucionarno energijo pa si bilo smisleno namesto v kršenje usmeriti predvsem v odpravljanje in spreminjanje slabih predpisov in ukreopv. 14. STRAN. PETEK. 27. NOVEMBRA 1987 EDO TORKAR EDO RESMAN Izpoved jeseniškega kulturtregerja Velja na dan 24. novembra ob 9. uri Zgodi se, da se pogledam v ogledalo in se ne prepoznam. Dolga leta sem si umišljal, da sem umetnik, zdaj pa z grozo ugotavljam, da postajam en čisto navaden usran kulturnik. In to jeseniški kulturnik, dvakrat usran, do uhljev v dreku takore-koč. Vedno bolj pogosto se zalotim pri sanjarjenju o dobrih starih časih, ko sem še živel v Baski grapi, sušil krhlje v krušni peči, klatil orehe, ljubil ženske, se z vaškimi mulci podil za žogo, vmes pa kot iz rokava stresal zgodbe in povesti, za katere so se pulile slovenske revije in založbe. .. No da, bilo je prelepo, da bi moglo večno trajati — morda pa sploh ni bilo tako lepo kot se mi vidi iz zdajšnje perspektive. .. Ah. pustimo spomine! ... Najraje bi, pa ne bom. Ne bom preklinjal dneva, ko sem iz svoje ponosne umetniške osamljenosti stopil na spolzka tla kulturniškega aktivizma. Četudi sem se opekel že ob prvi kulturni akciji, ki sem se je polotil -ustanavljanja gorenjske revije za kulturo namreč. Tega smelega podjetja sva se lotila s Tomažem Iskro jeseni 1984. Začela sva na moč podjetno in udarniško; jaz sem se v zvezi z ustanovitvijo revije dal intervjuvati za Glas, Tomaž pa je pri Kunstelj-nu v Radovljici sklical sestanek gorenjskih kulturnih delavcev. O tem sestanku sem za Delove Književne liste napisal daljši članek s samozavestnim naslovom »Gorenjska potrebuje revijo.«, ki pa so mi ga v uredništvu prekrojili v skomnejši »Ali Gorenjska potrebuje revijo?«. Tej spremembi naslova najbrž ni botrovala le urednikova skepsa glede revije, pač pa tudi moja lastna skepsa, ki si je pač nisem hotel na glas priznati, jo je bilo pa verjetno zaznati med vrsticami mojega pisanja za Delo. Udeleženci radovljiškega sestanka so sicer res vsi po vrsti izjavljali, da je revija Gorenjski neobhodno potrebna, (če pa si — mimogrede, ko si zavezoval čevelj — poškilil pod mizo, si mogel videti, kako se eni suvajo s komolci, drugi stopajo na prste, nekateri pa v žepih držijo fige — Gorenjci pač!) Izvoljen je bil tudi iniciativni odbor, za katerega pa se je hitro pokazalo, da ne bo potegnil zajca iz klobuka, saj je bil poleg naju s Tomažem samo še Leš-čan Jože Dežman pripravljen zavihati rokave in se pripogniti k delu, ostali pa so z rokami v žepih čakali, da jim bo revija padla z neba. Pa kaj ko nam na Gorenjskem še nebo ni več skupno, namesto enega imamo pet občinskih nebes — in z nobenega nič ne pade kar samo od sebe, še najmanj pa v skupno gorenjsko malho. Razen tega pa IVO ANTIČ dejansko nismo imeli politične podpore (strah pred še eno Novo revijo?), prav tako pa si nismo znali zagotoviti aktivne podpore vidnejših gorenjskih kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Skratka — tresla se je gora, rodila se je miš! Vendar je bil poskus z gorenjsko revijo — vsaj zame — zlata vreden, kar se je pokazalo že naslednje leto, ko smo se na Jesenicah lotili obujanja že davno tega pozabljene knjižne zbirke Mala Čufarjeva knjižnica. »Vzpodbudo« nam je dala občinska ZKO, ki je hotela zbirko na jesen 1985 tudi dejansko pokopati, potihem, naskrivaj in brez napovedi pogreba. (In se je še sedaj, dve leti zatem, ko se je zbirka že spet začela bogatiti z novimi knjigami, otepa kot svojega nezakonskega pankrta!) Izkušnja z gorenjsko revijo me je izučila, da noben na silo skup zbobnan zbor, nobena delegat-. ska skupščina, noben po kdo ve kakšnem ključu izvoljen odbor, ne more storiti tega, kar lahko doseže neformalna skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zagnanost in dobra volja — in kar bi v skrajnjem primeru lahko dosegel tudi en človek, ki bi obvladal svoj posel, vanj ver j el in bi poleg tega užival še zaupanje in podporo svoje okolice. Naj si pogledamo odkrito v oči: ves ta moj kulturniški aktivizem, ves ta moj križev pot po pisarnah nezainteresiranih kulturniških birokratov, uredništvih, knjigarnah in tiskarnah, je le zasilni odvod moje neizpolnjene (neiz-polnjive?) želje, da bi imel svojo pisarno, svojo založbo, svoj časopis, če že ne kar tudi tiskarno in knjigarno. Res je, da Edo Trokar ni noben Slobodan Mašič, in da so tudi Jesenice zelo daleč od Beograda, lahko pa bi imeli vsaj svojo Bag-dalo, se včasih zasanjam. A kaj ko Jesenice niso daleč samo od Beograda, pač pa tudi od Kru-ševca in Gornjega Milanovca, pa tudi Gorenjcem kronično primanjkuje srbske podjetnosti, drznosti in velikopoteznosti. Raje skromno obdelujejo vsak svoj vrtiček in se grejejo doma za zapećkom — in kulturniki sploh niso izjeme. A oblaki se razkadijo, spet posije sonce in mali Edo že spet kuje velike načrte o tem, kaj vse bi tiskal v Mali Čufarjevi knjižnici (ki pa bi morala svoje skromno in nevpadljivo ime čimprej spremeniti v kaj bolj zvenečega in zapomljivega)!, in kako bi morala poslovati, da bi bila čimmanj odvisna od proračunske miloščine. V svojih sanjarijah se že vidi v vlogi ponosnega urednika zbir- ke, šarmantno osivelega gospoda srednjih let, kako sprejema v svoji pisarni novinarko Gorenjskega glasa in ji razkazuje dolgo vrsto ličnih knjižic na polici: Dolenčeve pesmi, Kristanovo sanjsko prozo, Mazzinijevo krimi-nalko z žlahtnim priokusom Bergesove fantastike, Jensterlo-ve črtice, Cundričevo prozo, Vo-gove etnografske zapise o zgodovini Dovjega, Čopovo fotomono-grafijo o Trenti, Hudnikove predstavitve tujih romanov, izbor iz Cenčeve poezije s Tuško-vimi ilustracijami, Svoljšakove zapise o jeziku našem vsakdanjem, (pa lepo prosim, brez nacionalizma!), Zagorskega pričevanja o Golem otoku, Črnologar-jevo povest, Meterčevo predstavitev Ajdne, Hameršakove spomine v Dolganov! priredbi, antologijo slovenske erotične proze (za katere bi tudi sam prispeval kaj »žmohtnega«, Gracerjeve aforizme, Tahirjevo, Čehovo in morda še katero likovno monografijo — poleg vsega tistega, seveda, kar je zbirka rodila že v sedemdesetih letih. To bi bil seveda samo začetek, kajti mali Edo je velik v svojih sanjarijah in načrtih, Jesenice so zanj premajhne, on bi tiskal avtorje s cele Gorenjske, iz vse Slovenije, Jugoslavije, Evrope, sveta! Pokrival bi bele lise v slovenskem založništvu in dokazoval nejevernim Tomažem, da tudi knjige lahko prinašajo denar! In to denar žlahtnejšega zvena, kot pa ga lahko zaslužiš s »štancanjem« plastike in vijakov. Nehaj, nehaj, že spet pozabljaš, da nisi v Kruševcu in ne v Gornjem Milanovcu. Tisti, ki se bojijo, da bo jeseniška Mala Čufarjeva knjižnica zrasla v veliko založbo, ki bi tiskala vragsigavedi kaj nemoralnega, protidržavne-ga ali kako drugače sumljivega, so lahko popolnoma brez skrbi. Kaj takega na Jesenicah sploh ni mogoče! Še naprej bomo tiskali eno ali največ dve pesniški zbirčici na leto, če bomo seveda izbrskali denar zanju — kajti jeseniški občini povsem zadostuje, da ima njvečjo smučarsko le-talnico na svetu, državne hokejske prvake, pol Triglava in nerentabilno železarno — kultura pa je in naj tudi ostane taka kot »je že vse od osvoboditve: majhna, ljubiteljska, sterilna, dekorativna, predvsem pa skromna in ponižna. • Kulturtrager (nem.) — »kulturo-nosilec«, vzdevek za osvajalca, ki prikriva imperialistične smotre s (razo o širjenju kulture. (F. Verbinc — Slovar tujk) Na Jesenicah, 31. oktobra 1987 Kranj, 24. novembra — Več kot polovico časa minulih enajst let, kar smo obudili v življenje tako imenovani sisovski sistem samoupravnega nadzora in načrtovanja, »začasno« uravnavajo skupno porabo najrazličnejši zvezni in republiški interventni ukrepi. Letos je država spet, bolj neusmiljeno kot kdajkoli, posegla v izobraževanje, kulturo, vzgojo, zdravstvo, pokojninsko zavarovanje, socialno skrbstvo, telesno kulturo; v nemilosti je usoda teh dejavnosti, ljudi, ki v njih delajo, v negotovosti je nas družbeni standard. Predvsem o poigravanju države z usodo družbenih dejavnosti smo se pogovarjali z gotovo najbolj prekaljenim gorenjskim sisovskin človekom, vodjem strokovne službe kranjskih sisov, Edom Resma-nom, ki ima za seboj osem let napornih »plavalskih« vaj med samoupravo in direktivo. Bes besed in pes pesmi (Franci Zagoričnik: A na nas? DZS Ljubljana 1987) Ugotovitev, da je Zagoričnik »prvi na Slovenskem, ki je poezijo privedel do samomora« (N. Gra-fenaure ofc prejšnji Zagdričniko-vi zfcirtp-Sveder, 1983) je treba, kot vs» kaže, razumeti v njeni relativnosti. Zagoričnik je poezijo pripeljal »do samomora«, do prazne beline papirja ("opus nič"), vendar je na tem robu ni zapustil ( rob torej ni bil tudi jprob). Absolutnost samomora bi |J>ila »konec poezije«, toda Zago-ričnikova pesniška produkcija se nadaljuje, kar nazorno dokazuje nova zbirka z naslovom A na n**? Rob torej ni konec, temveč litov začetek«. Ali kot pravi Zagoričnik: »Ig^japtUtr se vrne govoritev/ Z*'T|Wun upanjem morda.« ( A at nas, str. 29; vsi nadaljnji cit. iz iste linjige), kajti »vse je DA, in NK,,*krati,/... Da se razdret in unint/ in hoče bit še naprej kar je.« (str. 9). Relativnost omenjenga »samomora« je seveda tudi v tem, da bi bil to predvsem in zgolj samomor Zagoričnikov« poezije, ne pa poezije »nasploh«, kajti splošne pesniške produkcije doma in po svetu se ta »samoukinitev« ne bi niti dotaknila. Inertnost (to pa pomeni hkrati lenobo in vztrajnost) vitalistično-teroristi-čne verižne avtoprodukcije sveta je, po vsem sodeč, nezlomljiva in ravnodušna celo do atomske katastrofe, ki jo sugerira naslov A na nas? Zdi se, da je prav dvojnost Zagoričnikovega kritičnega angažmaja, ki se usmerja navznoter, v avtokritiko lastne pesmotvorne pisave, in navzven, v kritiko svetovne družbeno-po-litične realnosti, rešila njegovo poezijo z novim zagonom, potem ko se ji je razkrila relativnost in vmesnost skrajnega roba. Kritičnost do politekonomske stvarnosti seveda predstavlja tudi določeno mimetičnost, zoper katero so se sicer borile nekatere modernistične in avantgardistične tendence. Zagoričnik je tako do danes »presvedral« širok spekter pesniške pisave in jo razgrnil v nje- nem kriznem prerezu, la »elio-tovsko« vrtajoča meditacija, ki pa je manj slikovita kot Eliotova in se nagiba predvsem k pojmovnim definicijam, s svojim specifičnim kritičnim angažma-jem vzdržuje stalno »obsedno stanje« (po naslovu zbirke iz 1969), ki je vztrajna nepomirljivost z dušečimi konvencijami posameznikove in družbene v sakdanjosti. To pesniško delovanje se ne dogaja - kot pravi avtor — »toliko v pričakovanju SVOBODE/kolikor v vztrajnem/ vrtanju prehoda/... v nadaljnji nič« (str. 31). Pri tem gre za razpadanje oblike in besede ( »razkroj LOGOSA«, str. 28), toda ta uničevalski bes besed ( »bes se da besediti«, str. 26) hkrati tudi obnavlja »uničeno« in zapisoval-. ca zmeraj znova potegne na »prizorišča besede« (naslov cikla), v nove raziskave kljubovalnih možnosti poezije, tako da je celo sam presenečen: »Ne bi si bil mislil, /da me spet zanese/... proti kraju imenovanem tudi »Spomladi sem neprevidno izjavil, da slabše kot je, ne more biti. A najnovejša dogajanja kažejo, da človeške ideje, domiselnosti ne poznajo meja. Takih neumnosti na kupu v osmih letih, kar sem v sisih, še nisem videl.« • Sisi so od začetka 1976. leta do danes in naj bi bili se naprej samo oblika samoupravljanja z delom družbenega proizvoda. Mar ni popolnoma vseeno, ali je ta del v državnem proračunu ali v sisovskem? »Gotovo, kajti ne glede na stopnjo inflacije bomo morali financirati zdravstvo, kulturo, šolstvo, univerze, znanost, telesno kulturo, uresničevati socialno politiko. To pa so sisovska sredstva družbenih dejavnosti. Država je ustanovila sise, da bi nadzirali in načrtovali ta del porabe, potem pa je vse skupaj spustila iz rok. Gorenjci in Kranjčani že štiri leta razlagamo, kdor nas le hoče poslušati, da je delež družbenega proizvoda za družbeni standard morda res previsok, ampak naj nam končno povedo, kolikšen je 'normalen' in se bomo v tem okviru gibali. Pravzaprav je zvezna vlada zdaj to prvič povedala; do leta 1990 moramo znižati skupno porabo s 36 na 30 odstotkov narodnega dohodka. Ker take strateške zadeve prej ni opredeljevala, smo zgradili družbeni standard, ki presega jugoslovanske možnosti, čeprav osebno mislim, da slovenskih ne. Ne poznam podatka za delež v narodnem dohodku, poznam pa delež skupne porabe v slovenskem družbenem proizvodu. Že nekaj let se giblje med 10 in 11 odstotki, kar so slovenski gospodarstveniki ocenili, da je približno 'normalna' mera.« • Kaj pa, če vlada hoče le argumentiran razlog, da se je sisovski sistem izrodil in ga je treba ukiniti? »Nobenega predpisa v sisih ni, ki ga ne bi sprejemala ali potrjevala država. Torej država sama sebe vleče za ušesa.« • Kaj bi po vašem mnenju morala storiti za svoje dete? »Sisovski sistem delegatskega odločanja je podoben trgovini, kjer se uporabnik in izvajalec nadmodrujeta, kdo bo zase prigrabil več kolačkov. Vse bi bilo hitro urejeno, če bi se država poglobila v določanje globalne osnove porabe, mi pa bi se potem dogovorili, kaj vsak Slovenec mora dobiti, kaj ne. S tem bi prišli do nujnega prestrukturiranja znotraj porabe.« • Kaj pomenijo za skupno porabo najnovejši protiinflacijski ukrepi? »Dokaj neumno je, da teden po tem, ko so bili ukrepi sprejeti, še nismo dobili Uradnega lista, v današnjem Delu pa sem že prebral, da zdravstvo in izobraževanje ne bosta toliko omejena, kot je bilo rečeno. To pomeni, da vlada sploh ne ve, kaj dela. Podobna zmešnjava je bila že spomladi. Neprijetno je toliko bolj, ker so skupna poraba tudi ljudje, ki delajo v družbenih dejavnostih. Njihova organiziranost je zelo okorna. Šola, zdravstveni dom, vrtec se ne more spreminjati od danes do jutri, ampak rabi za to več let. Očitno so ukrepi plod poskusov ljudi, ki s prakso nimajo nobene zveze.« • In kakšne bodo posledice? »Ukrepi, če jih bomo dosledno uresničevali, pomenijo v prihodnjem letu za približno šestnajst odstotkov realno zmanjšanje denarja sisom družbenih dejavnosti. To je najmanj še enkrat več kot znašajo programi, ki niso z zakonom predpisani. Nastaja nora situacija: v sisih 95 odstotkov porabimo za to, da financiramo z zakonom predpisane programe, zdaj pa denarja niti za vse obvezne naloge ne bo. Kar imajo ljudje po zakonu pravico dobiti, bi morali od sisov iztožiti. Kako pa lahko iztožijo, če denarja ni, si še ne znam predstavljati. V gorenjskih sisih pripravljamo enoten predlog, kaj od nalog, ki po zakonu niso obvezne, bi z najmanj bolečimi posledicami lahko črtali iz programov posameznih sisov.« • Verjamete, da bo to res potrebno, da bodo zakoni zdržali? »Izkušnje mi pravijo, da ne bo mogoče. Leta 1983 so bile družbene dejavnosti v podobnem položaju. Posledice zamrznitve, ki smo jih opazili v Kranju, so bile dvojne. Realni osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih so zaostali za 20 odstotkov za tistimi v gospodarstvu. Rabili smo dve leti in pol, da smo jih uskladili. Razen tega praktično že pet let nismo zgradili nobenega objekta družbenega standarda. Problemi, tudi najbolj nujnega Zakon o sanaciji ne ločuje organizacij združenega dela in sisov. V kranjski strokovni službi sisov so občinskemu pravobranilcu samoupravljanja naslovili vprašanje, ta pa ga je poslal naprej republiškemu pravobranilcu: kako ukiniti sis ali z gu barja s področja družbenih dejavnosti. Šola, na primer, ki ji je edini vir prihodka sis, je v izgubi, sis pa ne sme zbrati denarja, da bi izgubo pokril. Pismenega odgovora še ni, bo pa nekako v tem smislu: šola, zdravstveni dom, vrtec gre lahko v stečaj, sis pa naj bi ne šel, ker ne gre za pravo izgubo, ampak za izpad dohodka. Pred sodiščem bi moral dokazovati, da zaradi ukrepov države ni mogel uresničevati z zakonom določenih programov in izpad prihodka izterjati od države. Čemu od tega, kar ne sodi v obvezni program financiranja interesnih skupnosti, se bo treba odreči; ali enkratnim, začasnim socialnim pomočem, regresiranju oskrbnin v domovih upokojencev, ali kosu dela centra za socialno delo, subvencijam za otroke v vrtcih, skrajšanim programom vzgoje in priprave na šolo? Ali pa morda sofinanciranju društev in družbenih organizacij, zdravstveni preventivi, investicijam in investicijskemu vzdrževanju, kadrovskemu razvoju in informacijskemu sistemu, podaljšanemu bivanju v šolah, šolskim svetovalnim službam, glasbenim šolam, varstvu vozačev, regresiranju prehrane in brezplačnim učbenikom, šoli v naravi, letovanju otrok, tekmovalnemu in vrhunskemu športu? vzdrževanja, so se nakopičili in ne vem, Kdaj bomo zamujeno lahko popravili. Gradnjo osnovne šole na Planini smo skoraj izsilili. V dveh letih je nismo sposobni zgraditi, kar je žalostno. Žalostno je, ker vsaka zamrznitev porabe probleme le prihrani za odjugo in jih je potem, nakopičene, še težje in dražje reševati. Nisem kvalificiran, da bi ocenjeval učinek profiinflacijskih ukrepov, gotovo pa puščanje strehe na zdravstvenem domu ne bo najhujša posledica. Kakšne bodo moralne posledice, kakovost dela izvajalcev, je težko reči. Ob vsem tem gre v občini pravzaprav za majhne denarje. Vse, kar zbiramo z občinsko prispevno stopnjo, je manj kot stanejo delovne skupnosti skupnih služb v kranjskem gospodarstvu.« • Protiinflacijski ukrepi terjajo drugačno, bolj zategnje-no obnašanje pri potrošnji za skupno porabo. Kako to zahtevno nalogo izpeljati, da bodo posledice čim manj boleče? »Ne vem. Prvič: interventnim ukrepom sledijo navodila, ki jih za vsa področja še ni. Drugič: vlada spreminja ukrepe naslednji dan, ko so bili sprejeti. Ni jasno, do kam bodo spremembe segle. Tretjič: mesec dni po oddaji periodičnih obračunov ni znana rast primerljivega dohodka v Sloveniji, da bi lahko vedeli, s kakšnim denarjem do konca leta razpolagamo. Četrtič: slišal sem govorice, da se pripravlja zakon ali predpis, ki bo za Slovenijo urejal skupno porabo samo za december. Razlog je 120 milijard dinarjev blokiranih presežkov, kar je enomesečni priliv sisov. Ne znam si predstavljati, da bi družbene dejavnosti v Sloveniji in tudi v Kranju lahko normalno poslovale, če en mesec ne dobijo denarja. Temu sledi izguba v zaključnem računu in nižje plače za zgubaše, ki lahko narede sanacijski program samo tako, da jim sis da več denarja, ki pa ga ne sme... To je začaran krog.« • Pa vendar, kako se obrniti ob morebitnemu izpadu? »Mogoči sta dva varianti. 'Navajeni' smo že, da bodo blokirani presežki 7. januarja, ko neha veljati interventni zakon, sproščeni. V tem primeru se bo ponovilo leto 1985, ko smo v zaključnih računih sisov ugotavljali izgube in jih nato pokrivali s presežki. Če pa to ne bo tako, potem bo v Kranju okrog tri milijarde dinarjev dejanskega izpada, ki jih izvajalci ne bodo dobili. V tem primeru ne vem za rešitev.« • Kakšni so obeti za prihodnje leto? »Še slabši. Interventni zakon daje za osnovo za leto 1988 priliv v letu 1987, v zvezni resoluciji pa je govora o dovoljenem obsegu sredstev. Razlika znaša dve do tri milijarde dinarjev. Prihodnje leto tudi ne bodo več zunaj omejitev pokojnine in socialne pomoči, kot so bile letos. To pomeni bistveno skrčeno rast za vse dejavnosti. Ker se delež upravičencev povečuje, pokojnine ne bodo mogle slediti dejanski rasti in ob tem, da večina upokojencev eno pokojnino že zgublja, se bodo začeli hudi socialni pretresi. Skratka, ne bo se izšlo. Vlada bo prisiljena po hitrem postopku spremeniti navodila, nato še zakon.« •V strokovnih službah računate vrednost letošnjih programov, kar bo osnova za izračun obsega skupne porabe za prihodnje leto. Kako kaže? »Čudno; ob 110 odstotkih več denarja (po interventni zakonodaji) naj bi izvajalcem priznavali 120 odstotkov več za programe (po republiških navodilih o revalorizaciji) in pokrili 180-odstotno inflacijo. Zvezno vlado bi bilo treba predlagati za Nobelovo nagrado za ekonomijo.« • Ali pa vas? »Ko bomo januarja verjetno že vedeli, kaj realno imamo, bomo na Gorenjskem pripravili usklajen predlog, kako s prestrukturiranjem porabe, kaj bomo ukinili, kaj manj financirali. Poskusili bomo izdelati tudi zahtevke za spremembo zakonov. Seveda pa vsako zmanjšanje solidarnosti, ki je sisovska značilnost, povzroči večji pritisk na družinske proračune in osebni standard. Morda bo manj gneče v vrtcih, socialne posledice pa bodo najbrž zelo hude. V bistvu smo pre«Lpdločitvijo; če začnemo zakonodajo dosledno uresničevati, potem v treh mesecih povzročimo krah, če iščemo 'rešitve in variante' pogojev, ne bomo videli nebeškega kraljestva. Skratka, zmedeni smo, nič ne vemo, nismo sposobni ničesar predlagati, da ne bi izpadli neresni.« H. Jelovčan Konec) kjer je prav tako tudi Drugi Konec/ in vmes prostor Začetka in Nadaljevanja« (cikel Ponovna raziskava, str. 38). S temi ponavljajočimi se zagoni je pesnik »ponavljajoči se/ pes:/ sem pes sem pesem!« (str. 71); ^pasja« usoda tega nekonformiz-ma pomeni vztrajanje v vsestransko vmesni poziciji, ki je po mnogočem paradoksalna ujetost med sveto in trivialno ( »bog —kruh kurba na obroke«, str. 59), med »Onkraj« in »To-kraj« ( »resničnost tudi Onkraj... resničnost Tokraj«, str. 28), med molitev in psovanje, med pritrjevanje in zanikanje ( »za in proti svobode«, str. 48), med besedno mišljenje in mišljenje besed (analiza materiala), med Zahod in Vzhod ( »Zahod in Vzhod se složno prepirata/ v Eno«, str. 64), med eksistencializem subjekta in tehnologijo avtorske pisave (osnovni pomen lat. bes. auctor je razmnoževalec ), med »preživelo« tradicijo, »presežno« avantgardo in postmodernisti- čne tendence, se pravi poskušati biti v enaki razdalji »do vsega«, biti v vsem in hkrati poleg vsega, enako odprt in hkrati zaprt »za vse«, kar človeka uničeval-sko »bogati« in rušilno »dviga«. V tem smislu je zgovorna tudi formalna zgradba zbirke A na nas? V prvem delu se po številčnem zaporedju kar prek meja ciklov vrstijo obsežni spevi v prostih verzih, na sredini jih »zaustavi« konkretistično-vizual-ni cikel Vstanite v svobodo zakleti, nakar v drugem delu prevladujejo krajše, strogo kitično urejene pesmi (med njimi so tudi rimani soneti). Danes, v ozračju »postmodernističnega demokratizma«, seveda prav nobene pesniške oblike ni mogoče imeti za apriorno »zastarelo« ali »resnično aktualno«, tako da se vsaka dokazuje zgolj s svojo funkcionalnostjo v določenem avtorskem kontekstu. Pesnik se pač ravna po svojih trenutnih pesmotvornih potrebah, zato ni (več) presenetljivo, če nekdo, ki velja za »avantgardista«, seže po I sonetu ali če »tradicionalist« od- k pravi interpunkcijo; sicer pa je !{ že Prešerna mogoče imeti za f »začetnika* konkretistične pes-.' niške analize (prim. »Kar je, be-f f ži;/aT beg ni Bog?« ). Zbirka A na nas? torej pomeni novo potrditev specifičnosti Zagoričnikove pesniške poti in njegovega mesta v slovenski peoziji, kjer se opredeljuje zlasti z izjemno doslednim antikonformizmom pesniškega mišljenja in njegove (samo)zapisovalske prakse, ki je »igra proti igri» (nasl. cik.). Omeniti velja, da je knjiga izšla v estetsko in vsebinsko nadvse ustrezni opremi Staneta Jagodica. Niso namreč redke knjige, na katerih različni »opremljevalci« izživljajo svojo »modernost« do te mere, da so naslovnice sprte z osnovno sporočilnostjo (npr. drobne črne črke na temnovijoli-časti podlagi). Zato obravnavana knjiga deluje toliko ugodneje za oko. PETEK. 27. NOVEMBRA 1987 RAZVEDRILO .17. STRAN @MSSSSSS^GLAS NAGRADNA IGRA VSA GORENJSKA SMUČIŠČA • ŠTIRINAJST KILOMETROV ODLIČNE SMUKE Zatrnik, smučišče na pragu Pokljuke, s katerim upravlja HTP Bled, TOZD Turizem in rekreacija, sprejme blizu štiri tisoč smučarjev na dan. Lani in predlani jim je bila sezona naklonjena, žičnice so se vrtele domala vse leto Sedežnica in štiri vlečnice — najvišja vodi 1264 metrov visoko — vas pripeljejo na proge, kjer je prijetna smuka za smučarje vseh sposobnosti Od Berjance, ki je dolga šest kilometrov, do 520 metrov dolge Plane II. Lani je na Za-trniku, ki skupaj premore blizu 14 kilometrov smučarskih prog, smučalo več kot milijon smučarjev. Morda boste med njimi to zimo tudi vi. Pri todzu Turizem in rekreacija na Zatrniku vas sprašujejo: Katerega leta Je začel obratovati Zatrnik, smučišče na obronku Pokljuke? Odgovor pošljite na kuponu do srede, 2. decembra, na Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno igro) Petim, ki boste na vprašanje pravilno odgovorili in boste izžrebani, na Zatrniku poklanjajo pet dnevnih smučarskih kart. Ostalih pet srečnikov bomo izžrebali v naslednjem kolu • Zelenica nagrajuje Na nagradno vprašanje, ki so ga postavili žičničarji na Zelenici, smo prejeli zajeten kupček odgovorov. Med njimi smo izžrebali pet in jih nagradili z dnevnimi smučarskimi vozovnicami za Zelenico. Nagrajenci so: Marija Rožič, Partizanska 21, Tržič, Ben Kristan, Lipce 3, Blejska Dobrava, Roman Šaiamon, L. Horvata 5, Kranj, Mateja Ovsenek, Križe 177, Križe in Franci Jalen, Tenetiše 56, Golnik. Čestitamo! KUPON Priimek in ime Odgovor Peter Štirn z Jezerskega je bil v naši S nagradni igri izžreban in je te dni do- j bil par Elanovih tekaških smuči. Pre- ■ vi, da se doslej nI ukvarjal s tekom na smučeh. Sreča pri žrebu pa mu je S dala misliti in mogoče se bo že to zi- g mo prvikrat zapodil po snežnih po- ■ Ijanah. — Foto: F. Perdan ■ ■■■■■■■■■■■ mm? Zakaj in komu je namenjeno? Pismo zaupanja je oblika za hitro in enostavno plačilo večjega števila položnic in temelji na obojestranskem zaupanju in odgovornosti. Namenjeno je imetnikom tekočih računov in žiro računov pri LB-TBG Kranj. Kako poslovati s pismom? V ovojnico pisma spravite položnice (to lahko opravite doma ali v banki), katere želite plačati, na hrbtni strani pa vpišite oziroma označite: -številko vašega tekočega računa ali žiro računa, katerega bo banka bremenila za skupni znesek položnic in obračunano provizijo -podpis -način prevzema potrdil o plačilu Kako pismo izročiti banki? Pripravljeno pismo boste izročili banki na posebej označenem okencu brez čakanja. Ob predaji boste prejeli potrdilo, da ste pismo res oddali. Kaj pa potrdila o plačilu? Banka bo plačila opravila isti dan, ko boste banki izročili pismo. Potrdila o plačilu pa boste kasneje prevzeli v banki, ali pa vam jih bo banka poslala po pošti. Ali je to vse? Skoraj vse — le na zagotovitev kritja na računu vas želimo še opozoriti, ker v nasprotnem primeru banka položnic ne bo opravila. Poenostavimo naše sodelovanje! S pismom zaupanja si boste prihranili svoj dragoceni čas ter prispevali k odpravljanju čakalnih vrst pred bančnimi okenci. Čestita občanom in ustanoviteljicam za Dan republike. Jf(& ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ^ radio žiri GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate na diu Žiri v sredo. 2 decembra ob 18 uri Pred lestvico bo od 16 ure naprej naš gost v studiu Marijan Smode. Z njim se boste lahko pogovarjali po telefonu Domača lestvica 1 Agropop — Samo milijon nas je 2. Obvezna smer — Maj 3 Marijan Smode — Ančka 4 Doris Dragović — Tužna je noč i ■ w *£« *2 S^Gu-gu — Čau bau Lestvico pripravlja in 6. Mlšo Kovač ~ Ja nemam Vlše r3zlo9a ureja Nataš Bešter '■■ da,zlw'm_, u * . 7. Vlado Kreslin — Se je cas 8 De Gazelas — Ritem v zraku 9. Simona Weiss — Zadnji ples 10. Tereza — Zapjevajmo prijatelji Novi predlog: Novi fosili — Okreni se, idi Tuja lestvica 1 Los Lobos — La Bamba 2 Saphir — I feel good 3. U 2 — I stili haven't found 4. Michael Jackson — I just can't stop loving you 5 Madonna — Laisla Bonita 6. Fery Aid — Let it be 7. Sussane Vega — Luka 8. Whitney Houston — I vvanna dance 9. David Bovvie — Never let me down 10. Starship — Nothings Gonna stop us now Novi predlog: The Fans — Ole, ole KUPON Domača pesem...................................................................................... Tuja pesem............................................................................................. Moj naslov.............................................................................................. Novi predlog........................................................................................... Glasovnico izrežite in jo v sedmih dneh na dopisnici pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 žiri. Med glasovalci bomo pri vsaki oddaji izžrebali nekoga, ki bo dobil ploščo, vse ostale glasovnice pa bomo shranili in vsake tri mesece izžrebali glasovalca, ki bo gost v našem studiu in bo izbiral glasbo. Gorenjski glas pa bo vsakega pol leta izžrebancu poklonil polletno naročnino. Tokrat smo izžrebali Tanjo Likar, Trebija 4, 64224 Gorenja vas. * (gorenjski C L A $ I L O OKIAJNKCA O D ■ O ■ A O T K ■ AN j Lažni podatki zavirali delo Jeseniška komisija za ugotavljanje izvora premoženja je v svojem dveletnem obdobju preverila izvor premoženja 152 občanom, od teh sta bila 102 primera taka. ki sta takoj lahko dokazala legalen in družbeno priznan način pridobitve. 50 prirffcrov je bilo takih, da je komisija r _rala zbrati obsežnejše podatke in se na podlagi teh v šestih primerih odločila, da izda sklep o uvedbi posebnega postopka, v 29 primerih pa je preverjanje zaključila, ker so ugotovili, da dohodki teh posameznikov v celoti pokrivajo izdatke. V »postopku« jeseniške komisije za ugotavljanje izvora premoženja pa je še vedno 15 občanov. Člani komisije med drugim ugotavljajo, da občani pošiljajo kup anonimnih in polanonimnih prijav, ki so v večini zgolj »napihovanje« ali pa zlonamernosli. občani vse premalo odgovorno sodelujejo, tudi tisti, ki so v postopku. Nerazumljivo pa je tudi ravnanje nekaterih organizacij, od katerih komisija zahteva določene podatke, saj vse preveč zavlačujejo z dogovori ali posredujejo celo lažne ali nepopolne podatke in tako ovirajo delo komisije. Glas, 1974 Nagradna križanka Rešitve prejšnje križanke: psihiatrija, Arto, August Strindberg, sholar, Igman, ilo, tora, Amo, norton, id, Konsalik, ea, Rok, ts. Ita Rina, Lvov, nečastnost, očitanje, stih, ua, žanr, kara, Čabar, enka, osolek, rana, vnema, Brandt, Pietro, eh, otisk, Arnol, karate, sla, aki, elektromotor, raj, resa, Dragan. Naša Klavdlja je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Tinka Križaj, Krakovo 2, Naklo; 2. nagrada: Marija Pikelj, Gorenjska 10, Radovljica; 3. nagrada: Janko Goričan, Pavle Medetove 19, Naklo; Jelka Rakuš, Ljubljanska 17, Bled in Pavle Šoltes, Krožna 4/III, Koper. NAJDALJŠI GORENJSKI ASPARAGUSI NAMESTO KURJEK0V - SLADKOR Tretji najdaljši asparagus na Gorenjskem smo našli pri Mojci Ogris na Oprešnikovi 1, v Kranju. Pravzaprav kar dva asparagusa: eden meri v dolžino 2,93 m, drugi pa 2,83 m. Nista tako košata kot Uraničeva iz Žej pri Komendi, toda dolžina velja. Mojčina asparagusa sta stara že več kot deset let. Enega je »poverbala« po moževi mami, drugega ji je pa dala sestra Cvetka iz Tržiča. Njej ni in ni hotel delati, ko ga je pa Mojca dobila v roke, se je pa hitro opomogel. Nerodno je le zaradi te izredne dolžine. Poleti ji visita čez balkon, pozimi ju pa da na vrh omare in še malo po tleh zvije... Vse do zmrzali pusti asparaguse zunaj, kajti če so predolgo na toplem, podivjajo, pravi Mojca. Ko je bila še mama, je bilo vedno vedro kurjekov pri hiši, Mojca jih pa zdaj z umetnim gnojilom in substralom gnoji. Pa s sladkorjem! Sladkor enostavno posuj^po zemlji in zalije z vodo. Tako dela že leta, in kdo ve, morda je prav to »sladko življenje« krivo za tako dolžino asparagusa... D. Dolenc NAGRADNA KRIŽANKA četrtletje slovenski pregovor odisejev ot0k vuak pri stiskalnici mariborski balet-nik in koreograf otrin zadolžitve. opravila surovina za barve avtor križanke r noč andrej smole gora v bosni. nad livanjskim poljem stanje zamaknjenosti medua mesto na juž tirolskem anton laj0vic največje jezero v južni ameriki novost, nov pojav barva igralnih kart oblina, zakrivljeni del f bolnik z naduho papeška državica rana od strela josip jurčič sahst karp0v german orel izdel0v godal iz crem0ne trenje nevarno obolenje n0rdij boginja morja tovarna olja pisatelj šoru letni gozdni posek izvajalec instalacij berberski narod v zahodni prodajalna mesa značaj, nravnost sahari str0jil0 plošč mera napad na politika tkanina za jadro madz slka datelj ( »grofica marica- | lutkar sim0nčič poulično glasbilo turski reformator a1aturk rimski založnik '"hitra te-" kačica 17 gr mit01 pripadnik scit0v &/ zaječar vrsta uganke tekstilni izdelek oskar kogoj španska reka sl pisec 1 janko! italu politik moro pevka juvan l 1 sinjska viteška igra andrej st0jan brusni kamen prebiv iberije uživalec mamil drevesni izcedek švicarski smukač isilvan0i ptič z rum kljunom spremljevalci erosa slov revuaza ženske etiopski plem naziv reka na kavkazu tur mesto ob izlivu marice sveti hrošč v starem fgiptu hrv režiser in pedagog (branko) sobna ra stlina prfbiv a0nije razvalina svetišče hram slavko fras rimski cesar kril0v ivan reka. ki teče skozi firence najv vrh v kara vankah kurirska strgalka tona niz0zem ime reke meuse strasten privrženec rimsko število '01 ^mmms^GLAS is. stran ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 27. NOVEMBRA 1?87 Planica kandidira za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah Na Jesenicah — prvi »da« Jesenice, 24. novembra — Jeseniški izvršni svet je na današnji seji podprl predlog Smučarskezveze Jugoslavije za kandidaturo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 1991 ali 1993 v gor-njesavski dolini, sicer pa bodo o tem odločali zbori občinske skupščine na januarskem zasedanju. Podoben postopek poteka tudi v radovljiški občini. V gornjesavski dolini so pred leti razmišljali, da bi skupaj z obmejnimi področji Avstrije in Italije organizirali zimske olimpijske igre, potem so prišli na dan s pobudo o izvedbi svetovnega prvenstva v alpskih disciphnah, še najresnejši pa je, kot kaže, predlog Smučarske zveze Jugoslavije, da bi v tem delu Gorenjske, od Planice do Bleda, organizirali leta 1991 ali dve leti kasneje svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Smučarska zveze je za prizorišče predlagala gornjesavsko dolino iz več razlogov: eno je bogata športna tradicija, drugo, že zgrajene športne naprave v Tamarju, tretje, velike izkušnje pri organiziranju pomembnih mednarodnih tekmovanj in tudi svetovnih prvenstev, četrto, dobre prometne zveze in zadostne prenočitvene zmogljivosti (na območju med Planico in Bledom je okrog 15 tisoč ležišč, od teh večina v hotelih). Vsi športni objekti za svetovno prvenstvo so v dolini Tamar. Planiški skakalnici, 70 in 90-metrsko, bi bilo treba preurediti, vse tekaške steze so že trasirane in delno zgrajene, potekajo pa iz Tamarja do Kranjske gore in prek Rateč nazaj v Planico. Na odseku od Kranjske gore do Rateč je predvideno tudi umetno zasneževanje, cilj in start tekov pa bi bila v izteku 190-metrske letalnice. Če bi v Tamarju primanjkovalo snega, bi vsa tekmovanja izvedli na Pokljuki. Za 38. oziroma 39. svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah je šest kandidatov, poleg Planice še Thunder Bay (Kanada), Harrachov (ČSSR), Val di Fiemme (Italija), Sapporo (Japonska) in Falun (Švedska). Kdo med temi kandidati ima več možnosti, je za zdaj težko reči, vse pa bo jasno junija prihodnje leto, ko bo v Istambulu kongres Mednarodne smučarske federacije. Ne glede na to pa si je Smučarska zveza Jugoslavije že postavila tekmovalne cilje — dve kolajni in dve uvrstitvi do šestega mesta. Prireditev naj bi po zdajšnjih cenah veljala 1,2 milijarde dinarjev, v to pa niso všteti izdatki za izgradnjo športne dvorane v Kranjski gori, pošte in tiskovnega središča ter drugih naprav, ki bi jih bilo še treba zgraditi do svetovnega prvenstva. Izvršni svet je soglašal s kandidaturo Smučarske zveze Slovenije, saj bo prireditev dobra reklama za gornjesavsko dolino, hkrati pa je tudi zahteval, da mora prvenstvo spodbuditi gradnjo nekaterih objektov, ki jih v gornjesavski dolini že dolgo pogrešajo. C. Zaplotnik Člansko moštvo Kolesarskega kluba Sava ima novega trenerja Bojan Udovič naslednik Francija Hvastija Kranj, 25. novembra — Po odhodu glavnega trenerja kolesarjev Save Francija Hvastija se je upravni odbor odločil, da bo njegov naslednik triintridesetletni Bojan Udovič. Skrbel bo za strokovno delo v klubu, sam pa bo treniral članske vrste. Če se nekdo iz pionirja v kolesarstvu prebije v člansko vrsto v reprezentanco, in nato še do trenerja, to ni malo. Tako pot je ubral Bojan Udovič, triintridesetletni Kranjčan, ki je po odhodu Francija Hvastija prevzel skrb za člansko moštvo Save in usklajevanje dela vseh trenerjev. Ne bo lahko, čeprav je bil Bojan izreden kolesar. Tekmovalno kolesarsko pot je začel pri Savi kot pionir. Ko je vstopil v članske vrste je bil vsa leta tudi reprezentant. »Največji uspeh smo kot jugoslovanska kolesarska ekipa dosegli leta 1980 na letnih olimpijskih igrah v Moskvi. Z osmim mestom smo dosegli najboljšo jugoslovansko uvrstitev na olimpijskih igrah. Takrat smo vozili Bojan Ropret, Vinko Polončič in jaz, rezerva je bil Matjaž Zanoškar. To osmo mesto mi bo vedno ostalo v spominu. Od tekmovalca sem se poslovil leta 1983 kot državni cestni prvak. Kmalu sem kolesarsko pot nadaljeval kot poklicni trener savskih mladincev. Prav ti so pokazali velike uspehe. Franci Hvasti je odšel kot zvezni kapetan v Avstrijo in sam sem po nasvetu upravnega odbora.KK Sava prevzel trenersko delo v članski ekipi. Hkrati sem odgovoren za celotno delo ostalih trenerjev. V članski vrsti so: Marko Polanc, kapetan ekipe, olimpijska kandidata Aleš Pagon in Aleš Tajhmajster, Janez Lampič, Aleš Galof, Benjamin Žumer, iz JLA pride Franci Ahač-č, v JLA je Aleš Kalan, v JLA pa odhajata Borut Ječnik in Denis Čemažar. S pripravami smo začeli s šestimi člani. Seveda vadijo tudi ostali. Naše zimske priprave bodo potekale po ustaljenem programu. To bo splošno nabiranje moči, teka na smučeh, priprave na snegu in morju. Nato bomo spet kolesarili. Dva naša člana naj bi bila na letni olimpijadi v Seu-lu, na vseh državnih prvenstvih pa startamo na prva tri mesta. To je cestno državno in republiško prvenstvo, gorsko prvenstvo in dirke na dirkališčih. Mladince trenira Matjaž Zevnik, Bojan Ropret pa ima na skrbi bazo, pionirsko kolesarsko šolo.« D. Humer Občni zbor kranjskih planincev Marljivi v dolini in gorah Kranj, 25. novembra — Včeraj so se zbrali na 40. povojnem občnem zboru člani Planinskega društva Kranj, ki združuje prek tri tisoč ljubiteljev gora. Ugotovili so, da se je društvo približalo vrhuncu, zato želijo v prihodnje ohraniti doseženo raven. Društvo bo še naprej vodil Franc Ekar, za podpredsednika pa so izvolili Franca. Rakovca in Franca Benedika. Udeležence zbora, med katerimi so bili poleg planicev tudi gostje, je pozdravil dosedanji predsednik PD Kranj Franc Ekar. Kakor je naglasi! v poročilu, se je društvo približalo optimalnim dosežkom tako pri gospodarjenju v planinskih postojankah kot pri delu članstva. Pionirski odsek usmerja delo planinskih sekcij in krožkov v devetih osnovnih šolah. Izvedel je 10 skupnih izletov in zagotovil udeležbo na štirih spominskih pohodih. Na njih so mlade vzgajali za tovarištvo in pravi odnos do okolja. Mladinski odsek je v lanskem šolskem letu pripravil 22 izletov, med katerimi je bilo nekaj večdnevnih. Planinsko šolo je obiskovalo 18 članov, trije pa tečaj za mladinske vodnike. Letos so doslej bili na 4 turah. Odsek za hojo in vodništvo je s svojimi 33 aktivnimi člani vodil vrsto izletov, katerih se je lani udeležilo 774 planincev in letos skoraj toliko. Organiziral je tudi vodniški tečaj za gorenjske planince, med katerimi jih je 10 bilo iz Kranja. Alpinistični odsek, ki ima 22 alpinistov in 16 pripravnikov, je v alpinistični šoli izobraževal 18 tečajnikov. Nekaj članov je lani in letos uspešno sodelovalo v več odpravah po tujih gorah. Po uspehih sta izstopala alpinist Tomo Česen in plezalec Srečo Rehberger. Odsek za pota in markiranje, v katerem deluje 6 planincev, je popravljal jeklenice, nameščal table z napisi o smeri hoje ter obnovil markacije na več poteh. Odsek za propagando je sodeloval pri organizaciji 3. festivala alpinističnih filmov in poskrbel za številna predavanja po šolah in vrtcih. Veliko dela pa je imela tudi postaja GRS, v kateri je 60 aktivnih reševalcev. Lani in letos so imeli 18 reševalnih akcij, skrbeli so za varnost smučarjev na Krvavcu, svoje znanje pa so dopolnjevali na 6 seminarjih. Na zboru so imenovali dolgoletnega planinskega aktivista Cirila Hudovernika za častnega predsednika PD Kranj. Podelili so 17 znakov ■ •o PZS in 7 znakov GRS, Franc Benedik pa je prejel srebrni znak PZJ. S. Saje Srečko Paul iz Krope in Nikica Božinovič z Golnika prejela Bloudkovi plaketi Športu se splača marsikaj žtrvovati Kranj, 23. novembra — Sedemnajst Bloudkovih plaket so podelili pretekli petek v Nazarjih. Med dobitniki sta tudi dva Gorenjca: Srečko Paul iz Krope in Nikica Božinovič z Golnika. Oba sta športu žrtvovala lep del živaljenja, tako po organizacijski kot po tekmovalni plati. Plaketa ju obvezuje, da bosta športu zvesta, dokler bosta zmogla. Marsikaj je počel in še počne 54 letni Kropar Srečko Paul, visokokvalificirani strojni ključavničar, že 28 let zaposlen v Iskri Mehanizmi Lipnica. Telesna kultura sta njegova naj večja strast, nikoli pa ne odreče, če je treba sodelovati v družbenopolitičnem življenju Krope ali širše, pa naj gre za krajevno skupnost ali družbenopolitične organizacije ali za gasilce. Njihov zavzeti član je. Vsa leta od ustanovitve dalje je predsednik ali podpredsednik domačega Partizana oziroma njegovega naslednika Športnega društva Plamen, zaupali pa so mu tudi dolžnost podpredsednika Odbojkarske zveze Slovenije. Mnoga priznanja je prejel: mladostniško sodelovanje s partizani in za obnovo domovine, za kasnejše telesnokulturno in družbenopolitično udejstvovanje doma, v radovljiški občini in zunanje. Prejel je že tudi zlato značko Stanka Bloudka. »Zaradi sodelovanja v športu in na drugih dolžnostih mora doma marsikaj počakati, vendar me domači razumejo. Ko človek prejme takšno priznanje, kot je Bloudkova plaketa, na vse to pozabi. Prijetno je biti ponosen, da prideš med take izbrance,« je menil Paul po prejemu plakete. »Moj mladostniški šport je bila odbojka. Leta 1946 sem jo začel igrati po zaslugi profesorja telesne kulture Toneta Šmitka, ki je skupaj z bratom Janezom v letih 1936 in 1937 Kroparje kot prve na Gorenjskem zastrupil z odbojko. Do leta 1974 sem jo aktivno igral, potem kot trener pripeljal prvo kroparsko moštvo v prvo slovensko ligo, nato pa preživel z mladimi odbojkarji na Upniški osnovni šoli najlepša trenerska leta. Užitek je bilo delo z mladimi. Dvakrat smo sodelovali v finalu pionirskega osnovnošolskega tekmovanja Slovenije: enkrat smo zmagali, enkrat pa smo bili peti. Naredil sem izpit za republiškega odbojkarskega sodnika, leta 1978 pa še za zveznega. Razen tega sem republiški sodnik za klasične in alpske smučarske discipline. Smučarija je bila moja druga strast. Tekel sem in predvsem skakal, bil v mladinski državni reprezentanci skakalcev iz kroparske generacije, v kateri so bili še Marjan Gašperšič, Slavko Škreba, Zdravko Petrač in Andrej Resman. V reprezentanci sva si bila najhujša konkurenta z Lojzetom Gorjancem, pa tudi z Jožetom Kavarjem, Ulčarjem in Vovkom z Bleda, itd. Bili smo generacija, TSK Triglav Gašper Kordež in predsednik kluba Miloš Martinovič V reprezetanci sedem tekačev Triglava Kranj, 25. novembra — Prvi sneg v nižinah predvsem razveseljuje in spodbuja tekače na smučeh. Tako vzdušje je tudi pri smučarskem tekaškem klubu Triglav iz Kranja. O njihovih načrtih v tej sezoni sta pripovedovala poklicni trener Gašper Kordež in predsednik Miloš Martinovič Ni lahko vsega doseči samo s treningi v naravi. Prve snežne padavine v nižinah zato dajejo nove spodbude vsem. Kaj pričakujejo od letošnje smučarske tekaške sezone pri TSK Triglav iz Kranja? Na to sta odgovarjala poklicni trener Gašper Kordež in predsednik klu--*.J§ ba Miloš Martinovič. Smučarski tekači in tekačice Triglava imajo v svojih vrstah sedem reprezentantov. Pokrovite-H lja tekačev Triglava sta Tekstilindus in ™ Gozdno gospodarstvo Kranj. V veliko pomoč pa jim je tudi ZTKO Kranj. »V našem klubu imamo skupno osemdeset tekačev in tekačic. V članski A reprezentanci so Ivo Čarman, Matej Kordež in Mitja Kolman, v planiški tekaški šoli so Borut Nunar, Jure Šorli in Andrej Zupan, v mladinski planiški šoli pa je Andrej Ažbe. V našem klubu so trenerji še Franci Ažbe, Marjan Tepina, Bojan Kožuh, Lojze Katrašnik, Tomo Koprivnjak pa je kondicijski trener. Začeli smo v prehodnem obdobju aktivnega treninga, aprila na snegu na Jelovici. Maja so se nato začele kondicijske priprave s tekem po Udinborštu. Tu smo trenirali šestkrat do desetkrat tedensko. Treninge na rolkah smo imeli v Besnici. Naši pionirji in pionirke so bili tudi na sedemdnevnih skupnih pripravah v našem pionirskem taboru v Premanturi. Ostali pa so po ciklusu vadili doma, reprezen-tantje pa v reprezentančnih vrstah. Cilj v tej sezoni je, da bi se uvrstil kak tekmovalec na olimpijado v Calgary, ostali pa naj bi dobro reprezentirali naš smučarski tek. Od ostalih pa pričakujemo osvajanje državnih in republiških prvenstev. Pionirke in pionirji naj bi spet osvojili vseekipni pokal Žita. V tej sezoni borno organizatorji pionirskega državnega prvenstva v februarju na Jezerskem. Prvo tekmo bomo imeli s skupnim startom mladincev in članov 19. decembra na Jezerskem. Potem bo še tek za pokal Jezerskega in memorial Tomaža Beštra. Novost v tej sezoni je tudi tekaška turneja po Sloveniji na koncu sezone. To bo pet tekem. Prva bo na Jezerskem, nato pa na Pokljuki, Krvavcu, Rogli in na Voglu.« D. Humer Od tekme do tekme Selekcijski turnir za pionirje in pionirke — Partizan Škofja Loka je priredil selekcijski namiznoteniški turnir za pionirke in pionirje. Tekmovalo je 29 pionirjev in 10 pionirk. Med pionirji so bili najboljši Boštjan Rant in Domen Poljanec (Partizan) ter Igor Benedičič (Železniki), med pionirkami pa Vesna Bernik (Partizan) in Nataša Mohorič ter Mojca Floriančič (Železniki): — J. Starman Pokal Gorenjcu z Bleda — Jeseniški kegljači na ledu so priredili 32. slovenski pokalni turnir v počastitev praznika republike. Pokal je z 22 točkami osvojila ekipa Gorenjca z Bleda pred Gradbincem in Vatrostalno z Jesenic. Tekmovala so moštva z Jesenic, Rateč, Žirovnice, Bleda in Ljubljane. — J. Rabič Aktivni tržiški šahisti — Po uspešni simultanki s Korčnojem so tržiški šahisti obiskali kolege v slovaškem mestu Kežmarok. V vsakem moštvu je bilo 12 šahistov, zmagali pa so Tržičani z 86,5 : 57,5. Najuspešnejši posamezniki dvoboja so bili Srečo Mrvar, Pavel Loc, Andrej Loc, Hudy, Roblek, Tropp, itd. Prihodnje leto bodo slovaški šahisti gostje Tržičanov. Na rednem društvenem turnirju pa je zmagal Ravnik pred Mrvarjem in Andrejem Locem. — J. Kikel katere vzornika sta bila Langus in Zidar,« opisuje to plat svojega življenja Srečko Paul. Še bogatejša je organizacijska: vodil je odbojkarske tekmovalne komisije v Radovljici in republiki, ko je šlo za obstoj ali propad te igre in tu sta z Jeseničanom Srečkom Strajnar-jem opravila veliko delo. Od začetka je bil do nedavna član osrednjega odbo ' i za prireditev Po poteh partizanske Jelovice, vsa leta Pa vodi tekmovanje ekip rezervnih starešin in mladine. »Kot rokometni sodnik sem zelo strog blag,« se je ob vprašanju, kakšen rokometni sodnik je, nasmejal Nikica Božinovič z Golnika. »Vedno sem ostro kaznoval tisto, kar J* bilo v rokometu nasilnega, kar je škodovalo tej igri, blažje in dobronamerno pa sem ocenil prizadevanja, da bi bila igra čim boljša* Težko dojemam, da je moški rokomet v Kra-nju skoraj zamrl. Ženski je boljši po zaslugj Dupelj in Preddvora. Menim, da mora Kranj v ženski ligi obdržati vodilno mesto in s* brez kvalifikacij uvrstiti v II. ligo. Gorenjskemu rokometu škodi pomanjkanje strokovnih delavcev, navdušenja za to igro po osnovnih šolah. Ženski rokomet se drži po zaslug1 dveh, treh prizadevnih učiteljev, ki so obenem tudi dobri trenerji; Kranj pa je poln talentov, ki uhajajo. Vendar, če želiš v športu neka) zgraditi, moraš biti zaljubljen, če ne kar nor na šport. Takih ljud' nam manjka. Kako dobro so v Kranju igrali rokomet dr. Drago Pe* trič, Peter Bevk, Bernard, Milan Juvan, Peter Čolnar, Ankele, Krampi, pa sestri Ankele, Mira Udovčeva, Bregarjeva, Rajgljeva« Kristanova in še nekatere (ta hip se jih ne spomnim) med dekleti. Jaz rokometa ne bom pustil, pa če živim še 50 let. Zamerim nekdanjim igralcem, da so na rokomet tako hitro pozabili. Lahko bi P°" magali. Nikica je doma iz Tivta v Boki Kotorski. Nad 30 let je že na Golniku. Navdušen nad igro z žogami je opustil nogomet in se navdusij za rokomet, ki so ga takrat na Gorenjskem dobro igrali. Sam ni b» nikdar posebno dober igralec, vendar je živel zanj, kot organizator, kot sodnik najvišje kakovosti, pa rokometni funkcionar na Golniku, na Gorenjskem, v Sloveniji, Rokometni zvezi Jugoslavije in sodnis organizaciji. Piščalko je opustil in otožen postane, ko se spomni p° slovilnega sojenja. Je še kontrolor sodnikov, vzgojitelj mladih, c*a predsedstva Rokometne zveze Slovenije. Kot odličen sodnik je P priporočilu naše osrednje zveze tri leta sodil v italijanski ligi- . »Soditi je težko. Sodnik je lahko človek, ki je voljan žrtvovati za to svoj prosti čas, ki je človek s popolnimi moralnimi kvalitetami i ugledom. Samo ob takih sodnikih lahko rokometna igra kakovosti^ napreduje,« pravi Nikica. Po njegovem bi bila izredna škoda, da bi rokometni organizaciji zapravili tisto, kar je zgrajenega. . . »Zaradi tega, ker cenim Bloudka kot izjemnega človeka, ki J živel in umrl za šport in je tik pred smrtjo z vso odgovornostjo piSfl prijateljem v Kolašin, da ne more k njim, ker mu odpoveduje srce. sem njegove spominske plakete izjemno vesel. Veselje delim z vse_ mi, ki so mi omogočali in pomagali pri mojem delovanju: na del°v^ nem mestu, na Golniku, v rokometni in sodniški organizaciji. Ze za- ek radi te plakete moram delati, dokler bom zmogel.« J. Košnj Sliki: F. Perdan V štirih panogah že končali Kranj, 25. novembra — Na letošnjih občinskih sindikalnih športnih igrah Kranja so zaključili s tekmovanjem v balinanju, malem nogometu, kegljanju in rokometu. V balinanju je nastopilo osemnajst ekip. Vrstni red: 1. IBI 100, 2. Merkur 93,3, Iskra Telematika 86,7, 4. Sava 80, 5. Iskra Kiberneti-ka. V malem nogometu je v finalu za prvo mesto Iskra Kibernetika I premagala Planiko. Vrstni red: 1. Iskra Kibernetika I, 2. Planika, 3. Kibernetika II, 4. Tekstilindus I, 5. Iskra Telematika TIV. Močna je bila tudi udeležba v kegljanju. V obeh kategorijah je nastopilo kar petdeset ekip. Ekipni vrstni red — moški: 1. Kibernetika I, 2. ETP, 3. Tekstilindus, 4. CP Kranj, 5. Iskra ERO; ženske — 1. Tekstilindus, 2. Sava, 3. CP Kranj, 4. IBI, 5. Kokra; posamezno moški — 1. Bergant (Tekstilindus), 2. Z»' lokar (Iskra), 3. Šuštaršič (Tekstilindus), 4. Benedik (Kibernetika*!, 5. Giacomeli (Petrol); ženske —Ji Jerala (Tekstilindus), 2. Jošt M Kranj), 3. Zaje (Sava), 4. Pire (I«1'-5. Virant (Sava). V rokometu za ženske sta nasto pili le dve ekipi. Telematika je pr«J magala Iskro ERO z 9 : 6. V rnosv konkurenci je nastopilo deset ek'P: prvak pa je Tekstilindus. Vrstn red — 1. Tekstilindus, 2. Kibernetika, 3. Prosveta OŠ Lucijan Selja*' 4. Gorenjski tisk, 5. xskra ERO Po petih panogah je ekipni vr stni red: 1. Kibernetika, 2. PlaniKa-3. Tekstilindus, 4. Telematika, * Elektro Kranj, 6. IBI, 7. Kokra, »• Gradbinec, 9. OŠ J.B. Tito, 1U' IKOS. D. H- V tej sezoni devet tekaških centrov Kranj, 25. novembra — V tej zimski sezoni bodo za potrebe rekreativnih smučarskih tekačev v Kranju organizirali devet urejenih centrov. Odbor za množični šport in športno rekreacijo pri ZTKO bo te centre in urejene proge financiral po zmožnostih, urejati pa jih bodo začeli takoj, ko bodo to dopuščale snežne razmere. Centri bodo v Šenčurju, na Kokiici, pri ŠD Jakob Štucin, v Dupljah, v Mavčičah, v Cerkljah, v Stražišču, Podgorju in Preddvoru. Da bodo tekaške smučarske proge res dobre jih je treba dobro preteči in prehoditi. Tekači naj v smučinah ne puščajo cigaretnih ogorkov in ostalo nesnago. Po progah ne hodite brez tekaških ali alpskih smuči. D. H Tečaj smuškega teka na Pokljuki Kranj, 23. novembra — Zaradi lanskega velikega zanimanja organizira zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj letos spet začetni in nadaljevanji tečaj teka na smučeh na Pokljuki-Tečaj na Pokljuki je posebno primeren za začetnike pri hoji in teku na smučeh. Tečaj bo tridnevni. Začel se bo v četrtek, 17. decembra, in bo trajal do nedelje, 20. decembra. Tečajniki bodo nastanjeni v depandansi Jelka. Cena tečaja je 48.200 dinarjev in obsega tridnevni penzion ter stroške vaditeljev. Pojasnila daje in prijave sprejema Janez Gorjanc, Sava Kranj, telefon 25-461, interna 612. Prijave sprejemajo do četrtka, 10. decembra. J. K. Vabila, obvestila, prireditve V Škofji Loki dvoransko prvenstvo lokostrelcev — Lokostrelski klub Šenčur prireja v nedeljo, 29. novembra, v počastitev dneva republike, ob 9. uri odprto prvenstvo v lokostrel; stvu v disciplini indoor 18 metrov. Tekmovanje bo v Škofji Loki v športni dvorani Poden. (D. H.) V Križah tekmovanje v namiznem tenisu — Občinski sindikalni svet Tržič prireja v sodelovanju s TVD Partizan Križe ekipno sindikalno praznično prvenstvo v namiznem tenisu. Prijave sprejemajo še danes v pisarni TKS Tržiča ali jutri, uro pred začetkom tekmovanja. Tekmovanje bo jutri ob 8. uri v telovadnici v Križah. — J. Kikel PETEK. 27. NOVEMBRA 1987 PRAZNIČNE ČESTITKE KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo delovnim ljudem za dan republike — 29. november — in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri gradnji socializma Jviduti/iija (ktm&ainik izdelkov specializirana delovna organizacija za izdelavo žakardskih tkanin za notranjo opremo stanovanj čestita občanom Gorenjske za dan republike — 29. november saua Urara naša prihodnost je samo v delu! Delavci SAVE KRANJ čestitamo delovnim ljudem ob dnevu republike Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064/35-770 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29. november. .19. STRAN @®ISIlS5aJ©1SSGLAS ALI ZE VESTE da imajo v M ur kini prodajalni OLGO v Lescah UGODNO PRODAJO MIKROVALOVNIH PEČIC ZA DINARJE. Dobro pa so založeni tudi s kristalom, steklom, porcelanom, belo tehniko in akustiko. Vse blago je možno kupiti na kredit. Gostilna Lovec GORICE, tel. 46-030 čestitamo za dan republike Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. Priporočamo se za obisk. MERCATOR — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, C. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestita občanom in poslovnim prijateljem Gorenjske za praznik republike — 29. november 1 ZIRI Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november KRZNARSTV0 »cetinski« Rak gojka Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5, na dvorišču (za nebotičnikom) — nudimo vse vrste HHH krznarskih storitev ^ po zadnji modi, priporočamo se za ^BBBHHMt nadaljnje zaupanje. čestitamo za praznik — 29. november. kroj r Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november 4> Modno ČEVLJARSTVO ItCfn Kranj, Partizanska 5 V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz pravega usnja. Priporočamo vam tudi športno obutev za kolesarje (sprinterice). Kvalitetna izdelava — ugodne cene. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29. novemoer piccadiliv - piccadiliv - piccadiliv piccadiliv piccadiliv piccadiliv ii JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. piccadiliv piccadiliv piccadiliv piccadiliv Tovarna klobukov Škofja Loka J priporoča svoje izdelke ter čestita vsem delovnim ljudem za dart republike — 29. november piccadilly -- piccadilly - piccadiliv piccadiliv piccadiliv piccadiliv GLAS 20. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK. 27. NOVEMBRA 1987 BLIŽA SE PRIPRAVITE SE NANJO T O K O S TRŽIČ I' »rve*^- dama--8'" _so vam wu__ SŽ VERIGA LESCE 64248 Lesce, Alpska c. 43 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: VODJA KADROVSKE SLUŽBE Pogoji: diplomirani družboslovec, najmanj 4 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 10-ih dneh na naslov: SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Alpska c' 43, 64248 Lesce. NAJNOVEJŠE V POTROŠNIŠKEM CENTRU »DETELJICA« PRODAJALNA OTROŠKE OBUTVE IN EKSPRESNA POPRAVLJALNICA VSEH VRST OBUTEV Vincenc JeSe iz Križ pri Tržiču nudi v novi trgovini v Blstici pri Tržiču bogato izbiro otroške obutve, ki svojo kvaliteto uspešno potrjuje tudi na zahodnonemškem trgu. Izdelki iz njegove delavnice, ki ima več kot tridesetletno tradicijo v izdelovanju otroške obutve, so izdelani iz naravnega usnja in z anatomsko obliko prispevajo k zdravemu razzvoju otroških nog. Tudi cene so ugodne, o čemer se lahko prepričate vsak dan od 8.30 do 12. in od 14 do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Obenem vam ekspresno popravijo obutev. Informacije dobite po telefonu 50-175 MARIJA PRIMC M Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča MLADINSKI SERVIS KRANJ razpisuje na podlagi zbora delovne skupnosti Mladinski servis, Kranj prosta dela in naloge: ADMINISTRATOR I Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, obvladanje strojepisja, komunikativnost in trimesečno poskusno delo Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpoljnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mladinski servis, Kranj, Stritarjeva 5. Kandidate bomo i izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za objavo. Vaš turistični servis na Gorenjskem KOM PAS JUGOSLAVIJA KRANJ, BRNIK, JESENICE, BLED, KRANJSKA GORA... vam čestita ob dnevu republike in vam želi prijetno praznovanje Vedno na razpolago KOMPAS BRNIK z vsemi turističnimi storitvami, tel.: 22-347 BIRO SGPTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. o. ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN REPUBLIKE Proizvodnja naprav za Iržič čevljarsko industrijo Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike n MERCATOR - ROŽNIK [TTirT1 TOZD PRESKRBA TRŽIČ 1 a ■Mercator PRAVO MESTO ZA NAKUP POHIŠTVA JE MERCATORJEV SALON POHIŠTVA V TRŽIČU! • pohištvo vseh vrst najbolj znanih jugoslovanskih proizvajalcev • talne obloge, preproge • svetila, karnise • UGODNA PRODAJA USNJENIH SEDEŽNIH GARNITUR DELFIN IN OTROŠKIH SOB DE A IN ŽIL PRODAJA NA OBROKE - PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 10 % POPUSTA — STROKOVNI NASVETI — BREZPLAČNA DOSTAVA Del. čas: 7 — 19, sobota 7 — 12 Telefon: 50-898 OBIŠČITE NAS ALI NAS POKLIČITE! □ TEKSTILINDUS KffiJMT INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas 40ur ALPETOUR Turistična agencija NOVO LETO v Tuheljskih toplicah, Izoli (Simonov zaliv), Poreču SMUČANJE na olimpijskih terenih Bjelašnice in Ja-horine - UGODNE CENE SKI ABONMA - ZA MLADINO DUNAJ — BRATISLAVA pred prazniki, 3 dni, odhod 18. decembra — UGODNO NOVO LETO V GRČIJI - letalo/avtobus, odhod 29. decembra. Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah Trgovsko podjetje LESCE Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november. SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo. 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november ITEK, 27. NOVEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA .21. STRAN ©(M^^SIEHGLAS 'KOS KRANJ Industrija kovinske opreme in strojev Savska c 22 PRODAJA °dp>sana naslednja osnovna sredstva: 1. Programski rezkalni stroj WMW — HEC-KERT Tip: Fkr SRS 250 x 1000 NC, letnik 1976,z rezervnimi deli 5.000.000,-din *■ Programski rezkalni stroj WMW — HEC-KERT Tip: Fkr SRS 250 x 1000 NC, letnik 1976 z rezervnimi deli 5.000.000,-din J- Univerzalna stružnica PRVOMAJSKA a Tip: TNP 225/800, letnik 1966, s priborom 1.400.000,-din 4. Prnili.b«:„*__s«:«« prvamakka 850.000,-din Produkcijska stružnica PRVOMAJSKA Tip; 200/800, letnik 1969, s priborom 5- Univerzalna stružnica PRVOMAJSKA "p: TNP - 250 x 3000, letnik 1969 s pribo- 3 ^ ^ din §• Rezkalni stroj (vertikalni s programator- iem) PRVOMAJSKA Tip: PGV-3, letnik , 1*76, s priborom 1.500.000,-din 'Univerzalni rezkalnik stroj PRVOMAJ- SKA Tip: ALG 100, letnik 1963, s priborom 2.000.000,-din «• Krožna žaga TRENJEGER Tip: 351 HA, letnik 1970 1.000.000,-din 9. žaga za kovino —tračna—MIDSAV letnik 1968 1.000.000,-din 10-Skobelni stroj POBEDA-NOVI SAD letnik 1962, 800.000,-din 11. LlJKNJALNIK-za programsko obdelavo na obdelovalnih strojih 500.000,-din l2- Električni viličar tip: EVP-800-1500, letnik 1972 500.000,-din }f Osebni avto R4 GTL, letnik 1981 800.000,-din *4. Osebni avto Lada 1200, Karavan, letnik 1984 1.000.000,-din }J. Osebni avto zastava 101, letnik 1981 900.000,-din g. Traktorski nakladalec (nekompleten) 600.000,-din l|* odpisano ter poškodovano opremo. Opremo bomo prodajali dne 4. decembra 1987 ob 13. uri v prostorih IKOSA—Kranj, Savska c. 22, po sistemu videno kupljeno, brez kasnejših reklamacij, demontirano na stroške kupca. Interesenti morajo položiti varščino v višini 20 % vrednosti izklicne cene pred licitacijo, ^"ometni davek ni vračunan v izklicno ceno. Ogled je mogoč isti dan od 11 ure do 13 ure. Kupnino je posebno poravnati pred prevzemom oz. najkasneje v 3 dneh, po Plačilu pa blago takoj prevzeti. popisno podjetje <*las kranj izpisuje prosta dela in naloge: i- Novinarja - propagandista Koordinator fotostavljenja - fotostavec ^goji: P°d 1.: višja ali visoka izobrazba družboslovne smeri (VI. ali VII. stopnja), eno leto delovnih izkušenj P0d 2.:srednja izobrazba administrativne smeri (V. stopnja), zaželjene delovne izkušnje pri delu na računalniku, uspešno opravljen preizkus tipkanja delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-Bfan časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po °bJavi na naslov ČP Glas Kranj, Cesta JLA 16. Kandidate bo-"to obvestili v 15 dneh po izbiri. industrijski kombinat planika komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA prosta dela m naloge: SPRAVLJANJE OBRATNO MEHANSKIH DEL- ZELO ZAH-rEVNO Pogoji: 4 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri,2 leti delovnih izkušenj, sposobnost hitrega ukrepanja, iznajdljivost, poznavanje strojev in naprav, hidravlike in pnevmatike in trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega ^pmbinata Planika Kranj, Savska Loka 21 v 15 dneh po obja-g" O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku ro-a za vložitev prijav. ^a Podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-f°v v prostor (Uradni list SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86) in člena statuta občine Kranj je Izvršni svet skupščine obči-ne Kranj na 61. seji dne 15. 7. 1987 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za ojačitev vodovoda Kranj z novimi zajetji nad Povljami in Bašljem iavno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za ojačitev vo-. °voda Kranj z novimi zajetji nad Povljami in Bašljem, ki ga decembra 1986 izdelal Domplan Kranj, štev. projekta V/ tt~25/86. ^s*iutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v prostorih f^upščine občine Kranj, v KS Trstenik, Bela, Predoslje, Konica, Tenetiše in Naklo za dobo 30 dni od dneva objave. času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v pro-stOrih KS. V 4' Sak občan, organizacija združenega dela ali druga samou- Pravna organizacija oziroma skupnost lahko dajo v času ja- ne razgrnitve pisne pripombe na osnutek. T. sjf sMep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah KuPnosti iz 2. točke sklepa. Ste- Dat vilka: 351-1278/87-04 um: 18. U. 1987 Predsednik IS Henrik Peternelj, 1. r. KOVINAR JESENICE komunalno podjetje kovinar jesenice DS skupnih, služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiri leta 1. vodenje komercialno - ekonomskega sektorja 2. vodenje splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, izpoljnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: * — VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali organizacijsko—proizvodne smeri in eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih — ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali organizacijsko—proizvodne smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih pod 2.: — najmanj srednješolska izobrazba družboslovne smeri in pet let delovnih izKušenj na podobnih delih — prednost imajo kandidati z višjo izobrazbo Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na na-slov:Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Razpisna komisija DSSS, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice, z oznako "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisa. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Kranj, Jezerska c. 20 Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta L-38/4 na GOLNIKU, to je od priključka R-322 do odcepa za skladišče bolnišnice zaprta za ves promet do 30. decembra 1987. Podaljšanje zapore ceste je potrebno zaradi nepredvidenih del, ki so se pojavila v času gradnje in zaradi posebno težavnega terena. Obvoz za ves promet je določen na relaciji MALIJEVO BR-DO—TOPLARNA—BOLNIŠNICA in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno izvajati med prometom. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 244. člena Statuta občine Kranj je IS skupščine občine Kranj na svoji 73. seji,dne 28. 10. 1987 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta primarnega plinovoda Tekstilindus — blagovni terminal Naklo 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta primarnega plinovoda Tekstilindus — blagovni terminal Naklo, ki ga je septembra 1987 izdelal Domplan Kranj, št. projekta UD/ 263-63/87. Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sobi 105 skupščine občine Kranj, v KS Gorenja Sava, v KS Struževo in v KS Naklo za 30 dni od dneva objave. 3. V času javne razgrnitve bodo v krajevnih skupnostih organizirane javne obravnave. 4. Občani, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije oziroma skupnosti lahko v času javne razgrnitve dajo svoje pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta. , • •''r: ' " _ •' -y 5. "v .-i Z , Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v KS iz 2. točke tega sklepa. Številka: 350-08/87-04 Datum: 10. 11. 1987 Predsednik IS Henrik Peternelj, 1. r. Lfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge v tehničnem sektorju ODGOVORNEGA KEMIJSKEGA TEHNOLOGA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpoljnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima končano VI. stopnjo zahtevnosti — kemijsko tehnološke smeri, — da ima do treh let delovnih izkušenj na podobnih delih, Izbrani kandidat bo moral opraviti tečaj iz varstva pri delu in si pridobiti znanje s področja površinske zaščite, poliuretana in lepil. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V delovni skupnosti skupnih služb KORESPONDENTA I. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpoljnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima končano V. stopnjo izobrazbe administrativne ali njej ustrezne smeri — do dve leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov LTH doTHN Kadrovska socialna služba, Kidričeva 66, Škofja Loka Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠLOFJA LOKA RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1988 1. ORS Škofja Loka razpisuje natečaj za izbor raziskovalnih nalog v letu 1988, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine. 2. ORS bo (so)financirala raziskovalne naloge s področja, ki so opredeljena v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana ORS Škofja Loka za obdobje 1986—1990: — raziskave surovinskih virov — raziskave energetskih virov —"aziskave s področja varstva in sanacije okolja —raziskave o možnostih daljinskega ogrevanja —raziskave v zvezi z dolgoročnim prostorskim planom občine, —raziskave kriterijev za prenovo starih mestnih in vaških jeder, — raziskave s področja kmetijstva, —raziskave s področja zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine, — raziskave s področja družboslovnih ved 3. Na razpis se lahko prijavijo znanstveno—raziskovalne institucije, druge OZD in posamezniki preko institucije. 4. Prijava mora vsebovati: —naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo, —naslov raziskovalne naloge —naziv nosilca in izvajalcev ter sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzorja (mentorja), —izhodišče, cilj in namen naloge, —uporabnost rezultatov, —predvideni pričetek in zaključek naloge, —finančni predračun (s sofinancerji). 5. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že predlagali in so usklajeni s tem razpisom, bo ORS obravnavala enakovredno nalogam, prijavljenim na ta razpis. 6. Rok za prijave nalog je 28. decembra 1987 na naslovOB-ČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA SPODNJI TRG 40, 6422o ŠKOFJA LOKA /O ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE, n.sub.o., KRANJ Poslovna enota Jesenice, Jesenice, Titova 8 objavlja naslednja prosta dela in naloge v novi ekspozituri Hrušica: 1. VODENJE DINARSKO VALUTNIH TERMINALSKIH POSLOV 2 izvrševalca Za opravljanje nalog poleg izpolnjevanja splošnih pogojev zahtevamo še: — končano V. stopnjo ekonomske, upravno-administrativne komercialne, PTT, splošne ali druge ustrezne družboslovne smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas in se bo opravljalo v deljenem delovnem času. Prijave z dokazili oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Poslovna enota Jesenice, Titova 8, 64270 Jesenice, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. občinska raziskovalna skupnost škofja loka Z namenom, da vzpodbudi in nagradi ustvarjalnost posameznikov ter, pospeši razvoj inovativne dejavnosti v združenem delu objavlja RAZPIS za podelitev treh nagrad in priznanj INOVATOR OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1987 in za podelitev plakete NASJUSPEŠNEJŠA OZD V OBČINI ŠKOFJA LOKA V LETU 1987 PRI RAZVOJU INOVATIVNE DEJAVNOSTI Pogoji razpisa: 1. Kandidate lahko predlagajo a) za nagrado in priznanje —komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v OZD oz. obrtnih organizacijah —delavski sveti OZD —družbenopolitične organizacije v OZD —društva D LATI, LT, DIT, strokovna društva —posamezniki —kandidati osebno b) za plaketo —komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v OZD —delavski sveti OZD 3. Pisni predlog za nagrado in priznanje mora vsebovati: —osebne in splošne podatke o avtorju inovacije —kratek opis in risbo prijavljene inovacije —podqatke o izvirnosti, uporabnosti in ekonomski vrednosti inovacije —dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija 4. Pisni predlog za plaketo mora vsebovati: —splošne podatke o OZD (število zaposlenih, doseženi dohodek v letu 1986 in načrtovan za leto 1987, morebitni izvozni rezultat, prestrukturiranje proizvodnje v zvezi z inovacijo ipd.) —učinke inovacije oz. inovacijski dohodek —podatke in pokazatelje o inovativni dejavnosti v OZD (organiziranost, stimulacije, odnos do inovacij) 5. Pristojni organ skupščine Občine raziskovalne skupniosti Škofja Loka bo v skladu s pogoji tega razpisa ter splošnimi merili (ekonomska korist, uporabnost inovacije ipd.) ugotovili in izbral najuspešnejše inovatorje in jim podelili nagrade ter priznanja. Na podlagi kriterijev kot so: odstotek inovacij na zaposlenega, odstotek nagrajenih inovacij, ustvarjen inovacijski dohodek na zaposlenega ipd. bo isti organ izbral tudi najuspešnejšo OZD in ji podelil plaketo. 6. Posamezniki lahko nastopijo tudi z več inovacijami v istem letu. 7. Rok za prijave je 28. december 1987 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka, Spodnji trg 40. 8. Podelitev nagrad in priznanj ter plaket bo opravljena na priložnostni slovesnosti v začetku leta 1988. @®II^I^JJ©IEEGLAS 22. STRAN_mali oglasi , oglasi, obvestila PETEK, 27. N0VEMBRAJ987 VELIKA IZBIRA: — igrač —sladkarij tudi po ugodnih cenah — oblačil in smučarske opreme ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam barvni TV iskra azur. Peter Ši-frer, Šutna 2, Žabnica, tel.: 44-584 _20041 Ugodno prodam pralni STROJ in traj-nožarečo PEČ. Hrušica 178, Jesenice _20056 VIDEOREKORDER fisher VHS sistem, prodam. Tel.: 64-149_20058 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič 18 ter 2000-litrsko plastično cisterno. Balantič, Predoslje 86, tel.: 34-278 20066 Prodam ali zamenjam KOSILNICO 130 za 160. Sp. Brnik 11_20087 Italijanski prevozni molzni STROJ omc, malo rabljen, prodam. Simon Mlakar, Tunjice 28, Kamnik, tel.: (061) 832-113_20093 ZVOČNIKE hitachi HS 3, gramofon HT"^ 41 S ter RAČUNALNIK ZX spectrum, prodam. Tel.: 26-175_20099 Prodam gozdarsko VITLO in 2 m3 DESK debeline 30 mm. Ambrožič, Mu-že 2, Zasip Bled_20100 Prodam črno-bel TV gorenje, star šest let po ugodni ceni. Planina, tel: 37-600 _20142 Prodam starejši dobro ohranjen, obnovljen pralni STROJ gorenje PS 613 in KAVČ. Predoslje 67/a_20143 Ugodno prodam mizarski skobeljni STROJ tichert. Zasip, Sebenje 8 20155 Benvtone RADIOKASETOFON 2 x 10 W, prodam. Tel.: 27-803 20165 živali Prodam TELETA simentalca starega 7dni.Zg. Duplje 42_______— Prodam PRAŠIČA za zakol - I50k° Gorice 7, Golnik______--- Prodam i—oba«ičE od 100-150 kg_ mesnate PRAŠIČE Golniška cesta 1 J_ok_£l gradbeni mat. Prodam 3 m3 smrekovih PLOHOV in 2 m3 colaric. Tel.: 42-751 20223 Prodam suhe smrekove in mecesnove obloge notranje ali zunanje (opaž), širina 5,7,9 cm, dolžina 1-4 m in bukova DRVA. Tel.: 64-103_19943 Prodam 8 m3 tervola, trdega, debeline 6 cm, 20-odstotkov ceneje kot v trgovini. Tel: 74-355 20003 Prodam BH 4 OPEKO. Zaplotnik, tel.: 46-675___20011 Prodam 2 m3 PRIZME 8x12 cm, 1 m3 suhih desk 18 mm za opaž in 12 kosov špirovcev 12 x 14 cm. Tel.: 47-545 _20017 Ugodno prodam dvižna garažna VRA TA lip Bled. Marjan Kogoj, Križe 109, Križe_20019 Ugodno prodam 2200 kosov betonskih STREŠNIKOV folc. Zadružna ulica 4/a, Kranj_20042 Prodam smrekov OPAŽ in plohe. Tel.: 50-270 20055 Prodam 80 m* bukovega lamelnega PARKETA. Tone Eržen, Sr. Bitnje 20, tel: 22 525 _20061 Prodam 50 m2 NAPUŠČA in 3 m3 smrekovih plohov. Ručigajeva c. 3, Primskovo Kranj 20067 Prodam stensko OBLOGO smreka, osebni avto AUSTIN 1600, nevozen. Cesta na Klanec 19/a, Kranj 20124 Prodam suhi smrekov utorjen OPAŽ, debeline 18 mm in rezan les za ostre šje 12 x 14 cm kosov 20 in 15 x 17 17 cm 3 kose, dolžine nad 8 m. Tel.: 50 489 20133 SNEGOLOVILCE klasične, kromaste, močne 20 kosov, prodam Tel.: 80-151 20152 Prodam težko jalovo KRAVO. Lužeit Šenčur______1_1 Prodam dva PRAŠIČA težka po~W*jS in polovico KRAVE. Pipanova 40, Šenčur^_^J0J/j> Prodam PRAŠIČE za zakol. Nova~yas 3, Preddvor______ Prodam TELICO 8 mesecev brejo. Mg gant, Kidričeva 29, Škofja Loka _2Q1_: Prodam več mesnatih PRAŠIČEV težkih do 120 kg. Oman, Zminec 12, SkoT- ja Loka____i!r Prodam 9 let staro KRAVO s 15 Ijjrtg mleka. Tel: 44-124__£___: Prodam PRAŠIČE težke 90 kg^orn^ če reje. Sp. Brnik 60______V Prodam sedem tednov stare PU-lSJ^- Gros, Sr. vas 16, Golnik__202Uf Prodam več brejih TELIC ali menjaj za govedo za zakol. Kurirska pot 1 ' Primskovo_^202^ Prodam težkega mesnatega PR^Ac ČA. Suha 24, Kranj__202£> Za zakol prodamo težjega P^^J^ (200 kg) 66-177 krmljen z domačo krmo 20228 Prodam polovico mlade KRAVE.J-8* hovče26__20231 Prodam PRAŠIČA za zakol. Orehovi]! 13, Kranj__2023? Prodam PRAŠIČE za zakol. Praprotna polica 4 _1__8j Prodam PRAŠIČE krmljene z domačo hrano. Grad 3, Cerklje_20002 Prodam sedem tednov stare PRA^|~i KE. Pivka 7, Naklo_ 20004 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČAZ8 zakol Zalog 63, Cerklje Tel.: 42 147^ PRAŠIČE prodam, težke od 20 do*} kg. Sebenje 36, Križe_2002l> Prodam PRAŠIČE 35 kg težke. Šok^' Selo 22, Bled_2002J. Prodam PRAŠIČA težka 160 kg, a^rn3' ča krma. Valančič, Pševo 10 200*3 Prodam KRAVO za zakol. Virmaše M Škofja Loka_200&f V rejo vzamem KOBILO, staro 8 do 1jj let, težko 500 do 600 kg, vajeno vsen kmečkih del, če bo odgovarjala i? bom odkupil. Tel: 40-507_2006j> Prodam štiri mesece brejo KRAVO si" mentalko. Tel.: 79-454_2007j{ Prodam teden dni starega črno-bel6' ga TELIČKA in PRAŠIČE težke od g do 60 kg. Tel: 27-791_200/, Prodam leto dni stare KOKOŠI. Pi^3 1, Naklo_2007, Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka 180 kg. Luže 14, Šenčur_2007? Prodam PRAŠIČE 120 do 180 kg težk* Sp. Brnik 11_200j» Prodam KONJA starega sedem I**' težkega 600 kg. Valentin Čarman, To- pol 27, Medvode_2C__» Prodam KRAVO 500 kg težko. Tel-(061)662 375 2009? mu OGLASI usu27 960 cesta JLA 16 vozila Prodam Z 750, letnik 1985, 21.000 km. Tel.: 50-476_20173 Prodam APN 6, še v garanciji po zelo ugodni ceni. Frankovo 90, Škofja Loka ______20177 Prodam ALFO SUD, letnik 1981 ali zamenjam za GOLFA na bencin. Tel.: 66-710_20180 Prodam avtomehanikarske, elektrikar-ske in karoserijske dele za R 4. Andrej Trobec, Log 18, Škofja Loka 20184 Prodam R 4, letnik 1976, neregistriran, motor po generalni. Igor Ozanič, Pod- Iubnik158, Škofja Loka_20186 Prodam Z 101, letnik 1976, v voznem stanju, neregistrirano, cena 35 SM. Tel.: 75-820_20194 Z 101, letnik 1976, prodam. Tel.: 73-200 _20200 Prodam FIAT 125 P, letnik 1978. Tel.: 89-046_20203 Z 101 GTL, letnik november 1984, pro- dam. Vrtač, Mače 11_20205 GOLF JC diesel, novi tip, star dve leti bel, prodam. Koželj, Hotemaže 72, Preddvor 20206 Prodam VW 1300 in 1200, ugodno. Tel.: 42-332_20209 SUZUKI RM 125 cross, letnik 1982, prodam. Sp. Brnik 76, Cerklje 20211 Prodam Z 750, letnik 1977 za 65 SM. Tel.: 28-733_20214 ivodam PASSAT, letnik 1977 in bar- no TV. Rakovica 16_20217 ilgodno prodam MOPED avtomatic, i 1 v garanciji in popolnoma nove i-MUČI elan platinium S. David Lazar, Tuga Vidmarja 6, Kranj, tel.: 37-473, ooooldan 20219 ■godno prodam ohranjeno LADO 1300 S, letnik 1983. Ogled v nedeljo. , Sp Brnik 5_20229 O stopim mesto za NISSAN SUNNY SLX, 4 vrata, rok plačila 2. decembra 1987. Voklo 25_20236 Prodam štiri letne GUME 145 x 13 (Jugo). Tel: 35-521, zvečer_20237 Prodam ZJ28, letnik 1984, 52.000 km Ašanin, Pipanova 76, Šenčur, ogled po 10. uri_20238 Avtomatik 3 MS, september 1986, pro-dam. Tel.: 62-025_20240 R 9, december 1982, prodam. Tel..37-720_20241 Prodam FIAT 126, letnik 1978, garaži-ran. Ogled možen vsak dan popoldan v Lescah, Alpska cesta 1 19939 Z 750, letnik 1977, obnovljena registrirana do aprila 1988, z vlečno kljuko, prodam. Tel: 82-945_19956 3EUGEOT, letnik 1978, 78.000 km, pro-jam. Tel: 41-144_19806 rodam Z 750, starejši letnik, cena 15 ;M. Dušan Strelec, Milje 26 19822 Prodam GOLFA, letnik 1980. Ogled v popoldanskem času. Škofic, Zg. Bes- nica 68_19930 Prodam SAMBO TALBOT, letnik 1985. 18.5OO km lepo ohranjen in varčen, kovinske barve. Dušan Gvardjančič , Gorenja vas, Reteče, tel.: (061) 611 -392 _19973 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do julija 1988. Peter Močnik, Delavska 22, Mojstarna _19976 Prodam Z 750, letnik 1980. Stranska pot 2, Šenčur_19977 Prodam 126 P, letnik 1979. Jeraj, Žiga- nja vas 53, Duplje_19980 Prodam FIAT 125 celega ali po delih. Stara cesta 27, ob obvoznici Kranj _19981 Prodam Z 101, letnik 1978. Sr Bitnje 12 _19984 Poceni prodam dobro ohranjena APN 6 in APN 4. Vojko Mali, Gorice 49/b _19988 Prodam AVTOMATIK silver bullet. Alen Cirnski, Kebetova 16, Kranj 19991 Z 101 confort, letnik 1979, dobro ohra njeno, registracija do oktobra 1988, poceni prodam. Sv. Duh 94, škofja Loka________19993 Prodam OPEL KADET tip A, letnik 1965, v nevoznem stanju, za 25 SM. Kozmelj, Reteče 7, Škofja Loka 19596 Prodam GOLF, letnik 1981, odlično ohranjen z mnogo dodatne opreme, kovinsko siv. Tel: 74 097 19995 Prodam Z 750 SE, letnik 1982, 34.000 km. Tel.: 79-746_20000 Prodam LADO 1200, letnik 1976. Tel.: 80-719_20001 Prodam Z 101, letnik 1975. Velesovo 77 _20006 Prodam Z 750, letnik 1982, dobro ohranjen. Tel: 46-355_20008 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1976. Stepanjan, Zlato polje 3/e 20009 R 4, letnik 1979, registriran do julija 1988, prodam. Tel.: 73-207 20010 Prodam R 4 TLS, letnik 1977. Slobod-janac, Gradnikova 5, Kranj 20013 Prodam dobro ohranjen PZ 125, letnic 1977. Cesta JLA 11/A, Kranj 20014 Prodam OPEL REKORD 1700, prevpže-nih 98.000 km. Marjan Praprotnik, Ljubno 106_20015 Ugodno prodam obnovljeno Z 101, letnik 1976. Petrnelj, Kropa 17, popoldan _20016 Prodam starejšo Z 101, letnik 1977. Tel.. 33-642_>_20022 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1977. Kocjanova 3/a, Stražišče 20024 Prodam LADO 1200, letnik 197Z dobro ohranjeno. Marjan Benedik, Šiškovo nas. 15, (pod Šmarjetno) 20025 Prodam Z 750, letnik, december 1979. Novak, Rodine 8/b, Žirovnica, tel.: 80-309_20026 Prodam nemški GOLF bencinar, 4 vrata, letnik 1980. Mujo Hadžič, Alpska 17, Lesce_20028 Prodam prednji levi notranji BLATNIK za Jugota in prednjo steno za Jugota. Tel.: 68-423_20030 Reno 4, letnik 1977, registriran do avgusta 1988, ugodno prodam. Tel.. 28-786_20034 ŠKODO 110 R cupe, letnik 1976, pro-dam ali zamenjam za Z 101, letnik 1974 dalje. Tel.: 39-793, vsak dan po 14. uri _20035 Prodam avto Z 750, star 12 let-vozen. Tel.: 61-618_20038 Prodam motorno KOLO BMX 80/7, letnik 1981 ali menjam za osebni avto. Tel.: 70-511_20040 Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 49-133 _20043 Prodam osebni avto SAAB 99, letnik 1971. Tel: 34-162_20044 Prodam AVTOMATIK 3 KSLG, star eno leto. Niko Bogataj, Groharjevo nas. 5, Škofja Loka 20045 Prodam FORD CAPRI, letnik 1970. Tel.: 77-046_20046 Prodam Z 126 P, letnik 1980, prevože-nih 65.000 km. Tel.: 46-576 20047 Prodam R 4, letnik 1978. Tel.: 69-790 _20048 Ugodno prodam Z 126 P, obnovljen, registriran do 30. oktobra 1988. Smu-kavec, Kamnje 26, Bohinjska Bistrica 20049 Prodam Z 101, obnovljeno, cena po dogovorou. Nikolič, Jenkova 2, Kranj __________20057 OPEL REKORD berlina, 67.000 km pro dam. Tel. (061) 576-098_20059 Prodam Z 101, šasija, letnik 1979, motor v okvari. Cena 35 SM Tel.: 70-187 _20060 Prodam Z 750, letnik 1979 november. Popovič, Trg Rivoli 8, Kranj Planina III _20062 Prodam MOTOR APN 4, dodatno opremljen. Tel : 25-753 20063 Prodam LADO KARAVAN, letnik 1985 Britof 197, tel.:39-440 20064 Prodam R 16 TS, letnik 1975, registri-ran za 40 SM. Britof 101_20068 Prodam rezervne dele za Z 101. Vele-sovo 50, tel.:42-490_20069 Prodam osebni avto GOLF, letnik 1987, original nemški, veliko dodatne opreme, garažiran, pozimi ni bil vožen, izgleda kot nov. Ivo Bocič, Ledine 8, Kranjska gora 20072 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 december. Tel.: 24-493_20076 Prodam Z 101, letnik 1980. Andrej Kavčič, Gorenjesavska 58, Kranj 20079 Poceni prodam obnovljeno Z 101, le-tnik 1977. Tel.: 40-526_20080 Ugodno prodam OPEL REKORD 1900 karavan, letnik 1973, v odličnem stanju, registriran do 20. novembra 1988. Damjanovič, Trg Prešernove brigade 5, tel.: 35-378_20081 Prodam dobro ohranjen R 12 TL, registriran 1976, garažiran, nekaramboli-ran, redno vzdrževan, obnovljena pločevina, 70.000 km. Štunfel, Bračičeva 3, Tržič_20081 Prodam Z kombi 850 osebni, letnik 1979. Tel.: 80-434_20084 Prodam 4 malo rabljene GUME za Z 750. Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radovljica 20085 Prodam R 4, letnik 1976, obnovljen. Tel.: 27-886_20088 Prodam prednja zunanja BLATNIKA za stari tip Z 101. Tel: 26-368 20090 Prodam osebni avto CIMOS 1,3, letnik 1981, 77.000 km, cena 2900.000. Tel.: 22-515_20091 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, prevo-ženih 30.000 km. Toni Kristan, Selo pri Bledu 32_20097 Ugodno prodam R 12 karavan, registriran do novembra 1988, prva registracija 1976. Franc Gudnov, Zelenica 8, Tržič, tel.:51-960_20098 VVARTBURG, letnik 1978, obnovljen, 68.000 km, prodam. Tel.: 66-749 20101 Prodam R 4, letnik 1983. Omejc, Rudi-ja Papeža 30, Kranj_20103 Prodam avto Z 101, letnik 1980. Tel.: (061) 627-176_20104 Prodam ohranjen KOMBI Z 850, letnik 1982, cena 180 SM. Tel.: 51-442 20207 FURD conzul cupe 1700, letnik 1972, s plinsko napravo ohranjen, registriran, rumen s črno streho, prodam. Tel.: 39-329_20111 Ugodno prodam VVARTBURG limuzi-no, letnik 1978, plinski štedilnik, črno-beli TV, toaletno mizico. Žarko Kova-čevič, Valjavčeva 10, Kranj 20112 Prodam Z 750, starejši tip. dobro ohranjen. Ludvik Roblek, Breg oh Kokri 24, Preddvor 20114 Prodam VW 1200. Marjan Jerala, Mrakova 1, Kranj_20118 Ugdono prodam BP 50, letnik 1987, registriran. Marko Brežček, Hrušica 70, Jesenice 20120 VW 1200, letnik 1976, odlično ohra njen, prodam. Tel: 80-737 20121 Prodam Z 101 C, letnik september 1981. Tel.. 36 491, popoldan, c. 1. maja 57_20125 Prodam Z 750, letnik 1975. Sp. Brnik 4 _20129 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel.: 42-622_20132 Prodam JUGO 55, letnik 1985 ali me-njam za novo LADO 1500. Tel : 36-852 _20134 Poceni prodam dobro ohranjen R 4 TLS, letnik 1978. Jeraša, Stražiška 15, Kranj Stražišče 20135 Prodam Z 101, letnik 1978 Tel.: 36-282 _20136 Prodam Z 750. Hrastje 188, tel.: 33-227 _20137 Prodam APN 6. Krivic, Rodine 6/c, tel.: 80 313_20139 Prodam LADO 1200, letnik 1971, registrirano ter še dobro ohranjeno za 70 SM Alpska 3, Bled, stanovanje 31 20140 Prodam Z 101 confort, letnik 1982, 45.000 km, lepo ohranjena. Tel.: 79-733 _20141 126 P, letnik 1984, motor generalno obnovljen, prodam. Tel.: 24 079 ali 35 153_20145 Z 850, letnik 1984, 32.000 km, dodatno opremljeno, dobro ohranjeno, prodam Kaštrun, Tenetiše 40, Golnik _20147 PEUGEOT 404 karavan, letnik 1971, ze-lo ohranjen in štiridelno OMARO za dnevno sobo oreh, ugodno prodam Tel (061) 346 008 _20148 Prodam 125 FIAT special, 5 brzm, le tnik 1971 Tel 38 105_20154 Prodam Z 101, letnik 1974 za rezervne dele Matjaž Tonjan, Sv Duh 6, Škofja Loka__20164 JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 28 000 km, izredno ohranjen, prodam Tel 28 786 20168 R 4, letnik 1977, registriran do maja 1988, odlično ohranjen, prodam za 90 SM. Tel: 68-468_20157 Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljen. Tel.: 40-569_ 20158 Prodam Z 750, letnik 1980, dobro ohranjen, registriran do julija 1988 za 120 AM. Muranovič, Alojza Travna 17, Je- senice _20160 Prodam dobro ohranjen avto Z 101, le-tnik 1981. Hrastje 12, tel.: 34-418 20161 JUGO 45, letnik 1983, 36.000 km, prodam. Bolka, Tupaliče 36 razno prodam Prodam REPO za kisanje. Voglje 90 .. _20174 Prodam žensko JAKNO perzianer št. 36. Tel.: 67-010_20185 Akvaristi! Prodajam več vrst rib in vodne želve ter akvarijske rastline. Tel.: 68-480_ _20188 Prodam proseno domačo KAŠO. Zg. Brnik št. 7, tel.:42-713_20197 Prodam rabljene alpske SMUČI, dolžine 110, kupim pa rabljene alpske smu-či, dolžina 140. Tel.: 77-385 20201 Prodam STEBRE za kozolec. Tel.: 42-332_20210 Prodam KROMPIR za krmo. Britof 315 _20230 Prodam krzneno JAKNO, temno rjava lisica št. 38. Tel.: 73-553_20234 Prodam krmilno REPO, semenski krompir igor, ženske PLAŠČE. Virma-še 5, Škofja Loka_20242 Prodam 1 m3 smrekovih plohov, kon-zolno DVIGALO (šrotar) za mletje žita ali koruze v zrnju. Tel.: 39-424 doma, v službi 35-221, int. 19 _20243 Prodam KROMPIR za prašiče. Pevno 8, Škofja Loka _19942 Smučarske HLAČE št. 54, skoraj nove, ugodno prodam. Tel: 60-314 19946 AVTORADIOKASETAR, avtoreverz, še v garanciji, nove verige rival B ter okroglo luč za Z 101, prodam. Tel.: 33- 336_19955 Prodam ZLATO za zobe. Tel.: 33-886 _19978 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Zalog 55, Cerklje 19979 Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom corting, nahrbtnik za dojenčka, revije SAM 82,83,84,85. Tel.: 34- 761, po 15. uri_19987 Menjam koruzo za pšenico in prodam dobri MOŠT. Ljubno 25_19989 Prodam pralni STROJ ei niš, otroško POSTELJICO z jogijem trikrilno garderobno omaro in masko za Z 101. Batar, Juleta Gabrovška 21_20031 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 36 za 30.000 din. Hojan, Zg. Duplje 92__20054 Prodam bukova drva. Stanonik, tel.: 68-662_20074 Prodam kotno klop, šivalni stroj v omarici bagat slavica, ptičjo kletko, TV stabilizator, TV mizico in prenosno korito za pranje las. Ogled po 15. uri. Planina 8, stanovanje 4 20096 Pristen kraški TERAN prodam po 600 din, možna dostava. Dutovlje 24, tel.: (067) 74-012_20208 Prodam VERIGE za traktor štore št 11/28. Tel: 68-097_20113 Prodam REPO za kisanje, polovico mlade GOVEDI, dve telički štiri tedne stari. Lahovče 17, Cerklje, tel.: 42-927 _20115 Prodam jedilni KROMPIR desire. Tel.: 42 668 _20122 Prodam bukova DRVA, štedilnik 2 + 2 gorenje K 60 42 F nov in Z 101, letnik 1977 Poženik 13, Cerklje, tel.: 42-079 ___ 20123 Ugodno prodam večerni PLAŠČ beli nerc, skoraj nov. Tel.. 36-491, popoldan_20126 Prikolico ADRIA 380, prodam za 230 SM. Sv. Duh 20, Škofja Loka 20131 aparatl.ilro|l Prodam nov barvni TV samsung 34. Tel: 41 135 _20170 Prodam barvni TV starejši letnik. Tel.: 60-159_20179 Prodam nov 2 metrski krivilni STROJ za izdelavo žlebov. Kožuh, Gaberk 4, Škofja Loka_20183 Prodam stružni AVTOMAT indeks 18 z delom Čadež, Na Logu 17, Škofja Loka_20190 Prodam dvoredni krompirjev IZRU VAČ. Luže 6, Šenčur _20191 Prodam barvni TV sprejemnik iskra pdhorama 73. Jože Jošt, Pokopališka pot 4, Naklo, tel : 47-380_20193 Ugodno prodam pralni STROJ gore-nje, star šest let. Tel.: 38-285 20198 Prodam RADIO hitachi, dvokasetar in KOLO personal, star eno leto Tel : 67 168_20218 VIDEOREKORDER hitachi vhs na da Ijinsko in črno bel TELEVIZOR porta bio 30 cm vse novo prodam z deklara 1 cijo in računom Tuga Vidmarja 6, sta-, novanje 26_20220 Prodam vrtavkasto BRANO cimos 3 m in krmilno PESO C 26 julija 5, Naklo 20221 Prodam RAČUNALNIK spectrum z ročko in kasetofonom in črno-bel TV gorenje topaz Tel 37 820 20226 Ugodno prodam nerabljen pisalni STROJ Tel. 22 718, popoldan 19985 Ugodno prodam nov VIDEOREKOR DER Tel 57 190, po 15 uri 19990 Prodam eno leto star pralni STROJ gorenie v brezhibnem stanju Cena po dogovoru Tel 50 260, int 452, od 6 do 14 ure 19997 Prodam pralni STROJ gorenje Tel.: 27 556 _20018 Prodam VIDEROREKORDER samson fq in GRAMOFON marenc z omarico Hubert Stublar, Proletarska 3/a, tel 51 569 20039 Prodam 1 tono betonskega ŽELEZA0 12,10,8,6 Bodešče 17, Bled 20166 Prodam PRAŠIČE za zakol Porenta, Sv Duh 44, tel.:44-616 20102 DEŽURNI VETERINARJI OD 27. NOVEMBRA DO 4. DECEMBRA 1987: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Ivana Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Janez Teran, dipl. vet., Britof 414, Kranj, tel.: 36-121 za občino Škofja Ix>ka: Miro Križnar, dipl. vet., Škofja Loka, partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice: Franc Pavlic, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 za občino Tržič: Borut Sajovic, dipl. vet., Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« Kranj, n.sol.o. TOZD Maloprodaja Kranj n.sol.o. 1. Dežurne prodajalne imajo na podlagi določil sporazuma o obratovalnem času v soboto, dne 28. 11. 1987, naslednji delovni čas: a) za območje občine Kranj b) za območje občine Jesenice c) za območje občine Tržič od 7. do 17 ure od 7. do 16. ure I od 7. do 17. ure 2. V TOREK, dne 1. 12. 1987, bodo v skladu s sporazumom o obratovalnem času dežurne od 8. do 11. ure naslednje prodajal- SP Naklo SP Podnart SP Pri Peterčku PC Vodovodni stolp SP Zlato polje SP Prehrana SP Klemenček SP Jelka SP Jesenice SP škrlatica SP Planica Podljubelj PC Planina SP Planina-center SP Storžič PC Britof SP Preddvor SP Primskovo SP Kočna prod. Golnik SP Pri Mostu SP Šenčur SP Cerklje SP Pod Jostom SP Clrče SP Orehek SP Labore PC Bitnje prod. Brnik prod. Dom Sr. vas Prodajalna PC DELIKATESA BO DEŽURNA OD 7. do 11 ure TOZD AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje 52/a nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar in program lastne proizvodnje (Škropilno tehniko) Telefoni: Centrala (064) 36-461, 36-751, 36-764. 34-033, 34-034, 34-032, PSC Hrastje (064) 34-035. PETEK, 27. NOVEMBRA 1987 MALI OGLASI. OSMRTNICE 23. STRAN ^ISSSSS^IESGLAS Prodam od 30 do 180 kg težke PRAŠIČE^ Posavec 123__' 19727 Prodam 10 tednov stare, rjave JARKI-CE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 19970 Prodam PRAŠIČE od 120 do 170 kg. Visoko 92, Šenčur__19972 Prodam TELICO simentalko pred telit-y_io Tupaliče 62, Preddvor 19982 Zamenjam KRAVO z mlekom ali brejo M mlado klavno goved. Voglje 42, tel.: „49-185 _20105 Prodam PRAŠIČE od 30 do 160 kg Blaženka Jesih, Finžgarjeva 9, Javor- _jk_Jesenice_ 20106 Ljubiteljem živali oddamo črnega KUŽKA. Britof 271, tel.: 39-301 20128 Prodam male PRAŠIČKE. Anton Puša- yec,Hudo 3, tel.:57-183_20150 Prodam KRAVO po tretjem teletu Ivan Dežman, Ribno Gorenjska 3, Bled 20159 ^oprema ProdinTrinhr« kombiniran gorenje 38-588, med 17. in 19. 20207 rraaam dobro ohranjen HLAD|LN,K.zamr_ova|nJk ^oO-htrsk uro Tel. etažno centralno 20208 ^oaam ugodno !_EC_Tel.: 42-332 Prodam etažno centralno PEČ emo central 23. Zalokar, Podhom 42. Gorje, !e]^8J_86_ 20212 Otroško POSTELJICO z jogijem, pro ggrJ__Tel.: 61-425_20239 Prodam sedežno GARNITURO, nov *avč in rabljeno kuhinjo, poceni. Tel.: jfJMOali 62-937 _19552 prodam 80-litrski BOJLER nov. Steno !g£_Moše 2, Smlednik_19824 Prodam mladinsko POSTELJO. Tel.: 33-16l__ 19975 Upodno prodam elektrišni ŠTEDIL-N'K, štedilnik na trda goriva, eno leto star 8-litrski bojler, kamin emo 5, vse v *elo dobrem stanju. Ogled možen v Popoldanskem času. Naslov v ogl. oddelku 19999 Prodam rabljeno sedežno GARNITURO z raztegljivim kavčem (Zlit Tržič), Hg^apo dogovru. Tel.: 66-888 20005 Prodam zamrzovalno SKRINJO Ith. jg[|_o Ros, Finžgarjeva 2, Lesce 20023 Prodam 260-litrsko zamrzovalno OMARO bauknech in lep FIKUS. Tel.: /jMtt^_ 20032 Ogodno prodam trosed in dva fotelja !n črn krznen PLAŠČ (perzijanar tačke). Tel. - 24-702, od 18.30 do 19.30 _20050 V*9odno prodam dva kavča, dva fote-la m pohištvo za dnevno sobo. Tel.: 5^f3__20051 P[odam ŠTEDILNIK na trda goriva in * 'rični štedilnik. Tel.: 39-305 20053 elekt "9odno prodam kotno GARNITURO, -^rnanič, Kovor 36_20061 LMnam kmečko MIZ0 s šestimi STO-..J"odstotkov ceneje. Frankovo nas. ^škofja Loka_20075 Jagodno prodam kotno sedežno GAR-IvTURO. Radovan Djukič, M.Pijade nj, tel.: 27-553 20094 lU zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, izraze sožalja, vsestransko pomoč in spremstvo na poslednji poti. Zahvala dr. Zrimšku za dolgoletno zdravljenje ter osebju bolnišnice Golnik za vso skrb in trud. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeni obred, pevcem iz Sv. Duha za ubrano petje in govorniku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Škofja Loka, Ztirich, 13. novembra 1987 V SPOMIN Tiho, a brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš, klic nobeden te ne zdrami ' tudi solza ne zbudi. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. "TI. novembra mineva leto dni od smrti JERNEJA MRAKA Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre MILENE VODLAN roj. Petelinkar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu JATA za izražena sožalja, darovane vence in cvetje in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedu Martinj a-ku, govorniku ing. Alojzu Matjanu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Stane, sinovi Stanko, Blaž in Marko, mama, ter sestra Vida z družino Suhadole, Bukovica, 17. novembra 1987 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in deda VALENTINA SERAJNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem DO Merkur za besede slovesa ter izražena sožalja, sosedom, sorodnikom in prijateljem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, tasta, brata, strica in svaka BOŽIDARJA PRETNARJA-BOŽOTA udeleženca NOV Se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom, predstavnikom KS Brezje, ZB Brezje in Kovor, GD Brezje, ZRVS Tržič, osebju ZD Tržič, govorniku Milanu Valjavcu za poslovilne besede, pevcem bratom Zupan, praporščakom, Komunalnemu podjetju ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na domu in ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Brezje, Žiganja vas, Bistrica pri Tržiču, 16. novembra 1987 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očka, strica in tasta MARTINA SLADICA Župančičeva 19 iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem tozd TSD Iskra Kibernetika za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in finančno pomoč. Iskrena hvala dr. Šternu in medicinskemu osebju pnevmološkega oddelka 200 instituta Golnik. Hvala tudi KS Huje, organizaciji KS ZRVS, pevcem iz Naklega, godbenikom iz Kranja in govornikoma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka, sin Tine in hčerka Mojca z družinama ter ostalo sorodstvo NOVICE IN DOGODKI Dan med malčki na razvojnem oddelku Tudi za prizadete je prostor na soncu Prvi pride že zarana, v dremotnem jutru se stiska k mami Zadnji pozdrav odhajajoči mami skozi okno. Nelagodni hip jutranjega slovesa se razblini, ko počasi kot dežek prikapljajo še ostali. Do zajtrka jih je na oddelku za zmerno prizadete v kranjski Mojci šestero, v sosednji sobi, kjer varujejo teže prizadete, so danes štirje. Jutranji živžav naznani, da se je delavnik za malčke in tovarišice na razvojnem oddelku začel. Tadej, Alma in Tomaž so imenitni graditelji. Iz kopalnice se razlega čebljanje, ko si drobižek nerodno umiva roke. Janez in Boštjan potrebujeta pomoq, Alme ni mogoče spraviti izpod pipe. Zajtrk gre v slast, čeprav je kruh nadrobljen na koščke, čeprav žlica komaj najde v usta, čeprav so srajčni rokavi namočeni v polit čaj ... Tomaž ustrežljivo pobriše mizo. Pol ducata noskov se prilepi na okensko steklo. Danes je padel prvi sneg. Običajni otroci ga z vriščem in tepanjem dožive zunaj, našim ga prinesemo v igralnico v velikem loncu. To zimsko čudo vsakdo spoznava drugače. Tadej si s kepico podrgne po licu — joj, kako je mrzlo! Jano zabava, ker se taleča snežna kepa vozi po mizi kot avto. Alma ga kot prej kruh drobi na drobce. Boštjan se ga previdno dotakne s prstom, nato pa se mu ob Ringa ringa raja... Foto: G. Sinik novem doživetju usta razlezejo v širok nasmeh. Tomaž s kepico na kepico sestavlja miniaturnega sneženega moža. Tina se spomni pesmice in si malce po svoje zapoje Zima zima bela ... Ko se presenečenje tega dopoldneva topi v loncu na radiatorju, že kliče druga igra. Tekmujemo, kdo bo spretnejši pri plezanju skozi valj. Pri igrici »dež — sonce« se skrivamo pod dežnikom, po svoje si pripovedujemo zgodbo Pod medvedovim dežnikom. Naša pesmica ima eno samo, prvo kitico. Ker jim pozornost hitro opeša, je brž spet treba k novi igri. Z žogo zbijamo stolp iz kock, se nato za mizo umirimo ob sestavljanju kock in zlaganju sličic, pred nami se zvrstijo natikanke, igračke, ki so jih nalašč zanje izdelale tovariši- ce Nuša, Lija, Ofelija in druge. Vmes vzamejo Janeza k fizioterapiji, nato ga družno občudujemo, ko mu tovarišica Jana natakne nove pancerje in smuči, kako vešče predstavlja svoje sicer okorne nožice. Letos pojde fant prvič na sneg. Otroci drug drugemu niso enaki. Med zmerno prizadetimi smo veseli obetavnega razvoja šestletnika, ki lepo napreduje v samostojnega otroka. Triletnika, ki je letos na oddelku novinec, čaka še veliko učenja, da bo samostojno dojel življenje. Z igro, prilagojeno otrokovim preostalim sposobnostim, ga tukaj vzgojiteljice, doma pa starši, skušajo naučiti najnujnejše, kar bodo v življenju potrebovali: hranjenje, osnovne higiene, sporazumevanja. Malčku, ki je v razvoju zaostal na ravni nekajmesečnega dojenčka, lahko nudijo le veliko topline. Malčki, eni živahni, nemirni in nagajivi, drugi spet bolj zaprti vase in plašni, pač otroci kot vsi drugi. Toda tako je tu, v razvojnem oddelku, kjer jim je življenje umerjeno tako, da jim je kar najbolj v prid. Med drugimi otroci pa so vsak po svoje nebogljeni. Tovarišice, ki delajo z njimi, od varuhinj, specialnih pedagogov, fiziote-rapevtke, logopedinje in drugih, se od petih zjutraj do štirih popoldne (mnoge pa tudi še potem) trudijo, da bi tudi prizadeti otroci zaživeli čimbolj podobno ostalim vrstnikom. Preden jim spanec zatisne očke, trudne od dopoldanskih dogodkov, vzgojiteljice in varuhinje še posedimo ob malčkih. Ko odbije druga, odidejo s starši, tedaj z naklonjenostjo v očeh do njihove današnje varuhinje, ki so jo zjutraj sprejeli z nezaupanjem. D z žlebir Podražitve vode, stanarine, kanalščine, odvoza odpadkov ... Izvršni svet se je le seznanil Jesenice, 24. novembra — Člani jeseniškega izvršnega sveta so se na današnji seji opravičeno vprašali, kakšen je smisel, da jih stanovanjska skupnost, Vodovod in Kovinar seznanjajo s podražitvami vode, stanarine, kanalščine in odvoza smeti potem, ko so to že storili. V prihodnje naj bi bila praksa drugačna, vsaj tako je sklenil izvršni svet. Od navedenih organizacij bodo namreč zahtevali, da bodo seznanjale komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, prek tega pa tudi izvršni svet, še pred načrtovanimi podražitvami. V jeseniški občini so jesenski »paket« podražitev odvezali s 1. novembrom. Stanaiine so takrat »poskočile« za 55 odstotkov, kar je letos že tretje povišanje. Gospodinjstva, ki so doslej plačevala za kubični meter pitne vode 120 dinarjev, bodo od novembra dalje 156 dinarjev oziroma trikrat več, kot so ob koncu minulega leta. Če ne bo posegel'vmes protiinflacijski ukrep, bodo z novim letom začele veljati tudi nove pristojbine in najemnine za grobove. Podražitve so precej visoke, najemnine bodo trikrat višje od letošnjih, pristojbine skoraj enainpolkrat, vendar v kovinarjevi temeljni organizaciji Komunalne službe ob tem obljubljajo, da bodo predlagane cene veljale vse leto. Od 1. novembra veljajo v jeseniški občini tudi nove cene za kanalščino in odvoz smeti. Odvoz se je podražil za četrtino, kanalščina za 28 oziroma 29 odstotkov. C. Z. Trojni jubilej glasila Železarne Železar se ne ustavlja tovarniškim plotom Jesenice, 25. novembra — Zgodovinska komisija in komisija za informiranje pri predsedstvu občinskega komiteja ZKS Jesenice sta v sredo pripravili v Kosovi graščini na Jesenicah okroglo mizo o nastanku in razvoju tovarniškega glasila Železarne. Letos namreč mineva 50 let od izida prve številke Našega kovinarja, prvega predhodnika današnjega Železarja, 40 let od začetka izhajanja Jeseniškega kovinarja in 25 let, odkar je Železar začel izhajati kot tednik. pred O nastanku in razvoju Našega kovinarja je govoril dr. Miha Potočnik, o razvoju Železarja po drugi svetovni vojni pa njegov dolgoletni urednik Joža Vari. Železar je v slovenskem tovarniškem tisku v marsičem poseben. Ves denar za njegovo redno izhajanje zagotavlja železarna. Že od prve številke, ki je izšla 26. novembra 1951, ne piše le o dogajanju v Železarni, temveč posveča precej pozornosti tudi dogodkom v radovljiški in še zlasti v jeseniški občini. Razvil je pestro in obsežno založniško dejavnost, vedno je odmerjal prostor tudi literaturi in zgodovinopisju, njegov pomemben del je tudi kulturna priloga Listi. , Uredništvo, ki je bilo nekdaj predvsem pod vplivom vodstva, je zdaj že razmeroma samostojno, vendar še vedno kadrovsko prešibko. * Železar izhaja v nakladi Alpski kvintet igral za slepe Škofja Loka, 26. novembra — Alpski kvintet s pevcema Ivanko Krašovec in Otom Pestnerjem ter povezovalcem Borisom Kopitarjem je 16. novembra v dvorani Poden igral za varovance Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika. Celoten izkupiček dve in pol urnega koncerta v znesku dva milijona dinarjev je namenil slepim in slabovidnim, ki ga bodo porabili morda za priboljšek ob Novem letu, morda za izlet. 10.500 izvodov, je glasilo Železarne in ni nikdar imela teženj, da bi postal občinsko glasilo, čeprav se pri pisanju ne zaustavlja pred tovarniškim plotom. Uredništvo se prizadeva, da bi časopis popestrilo s strokovnimi članki, vendar mu ne uspe privabiti k pisanju strokovnjakov. S prehodom na računalniško pisanje besedil je zmanjšalo izdatke skoraj za eno četrtino. Sedanja kriza gospodarstva, družbenih odnosov in vrednot otežuje uresničevanje vloge tovarniškega tiska in povečuje občutljivost vodilnih, vodstvenih oziroma poslovodnih delavcev do svobodnega ali alternativnega razmišljanja o tako imenovani »uradni politiki« ali bolje rečeno — »vodilni politiki«, je dejal Joža Vari. Polemika, ki je zadnje čase vse bolj prisotna v Železarju, nekatere moti, češ da je na prenizki kulturni ravni in da ne prispeva k reševanju problemov. Mile Crnovič, sedanji glavni in odgovorni urednik Železarja, trdi drugače: »Polemika je koristna, je na približno enaki ravni kot v drugih časopisih in tudi bralci so jo ocenili kot pozitivno.« C. Zaplotnik LASOVA ANKETA Glasba povezuje Tržičane Kjer se poje, tam sedi! Tržič, 23. novembra — Stari ljudski rek trdi: »Kjer se poje, tam sedi, zlobni pesmi nima, to vedi!«. In če velja za pesem, potlej je res, da tudi godba povezuje ljudi. Tržiška godbah na pihala druži tamkajšnje prebivalce že šest desetletij, zato bi gotovo bilo življenje brez nje mnogim prazno in pusto. Miro Istenič Tržičani so že od nekdaj znani kot dobri pevci in glasbeniki, zato je njihova kulturna dejavnost od začetkov prepletena z glasbo. Temelji današnje godbe na pihala segajo v leto 1927, ko so se začeli zbirati pri Jožu Grosu prvi organizatorji godbene skupine, naslednje leto pa so dobili prve instrumente in na njih zaigrali za delavski praznik. Sledila so leta vaj in nastopov na proslavah, gasilskih paradah, in raznih drugih svečanostih. Po prihodu okupatorja je tudi tržiška pihalna godba obmolknila. Za zmagoviti maj so godbeniki prinesli glasbila iz skrivališča v Je-lendolu in pod vodstvom Pavleta Kralja igrah po Tržiču svobodi v pozdrav. Z obnovo domovine je ponovno rastla tudi godba. Leta 1953 je dobila uniforme in prostore v nekdanjem Nadišarjevemkinu.leta 1959 se je razširila s 14 mladimi glasbeniki in naslednje leto so jo opremili z novimi instrumenti. V sezoni 1961 je od Franca Šarabona prevzel kapel-niško mesto Marjan Sajovic, ki je uspešno vodil godbo nadaljnjih 11 let. Potlej je taktirko zavihtel Andrej Puhar. Po letu 1970, ko je v godbi igralo 27 glasbenikov, je orkester doživel nov razcvet. Kurni-kovi nagradi za leto 1974 je tri leta pozneje dodal Prešernovo nagrado Gorenjske in zlato plaketo občine Tržič. Za letošnji, 60-letni jubilej pa je orkester pod vodstvom novega dirigenta prejel najvišje priznanje, red slug za narod s srebrno zvezdo. Priznanja imajo, ne pa dovolj denarja »Zelo smo ponosni na državno odlikovanje in druga priznanja,« priznava predsednik upravnega odbora orkestra Mirko Istenič, ki je že polna štiri desetletja pri godbi, zato iz izkušenj presoja: »Vemo, da je Tržič navezan na svojo godbo in brez nje ne bi mogel biti. Muzika navdušuje in združuje Tržičane; imajo jo radi, vendar se to premalo odraža v odnosu do financiranja naše dejavnosti. Od 1983. leta nas sicer stalno podpirajo tržiške delovne organizacije kovinarske stroke, a je denarja skupaj z dotacijo kulturne skupnosti komaj za najnujnejše potrebe.« ' Pomanjkanje denarja jih sili tudi k prirejanju nastopov za plačilo. Sami morajo vzdrževati in popravljati glasbila. Celo stroški prevozov na vaje gredo iz žepa godbenika. Udeležba na vajah zato vidno peša, kot sklepa podpredsednik odbora Franc Podlipnik, starejši, ki po 28 letih igranja ugotavlja, da zlasti mlajšim godbenikom manjka volje in vztrajnosti. Da te trditve ne veljajo za vse, dokazuje njegov sin Franci Podlipnik; kot študent glasbene akademije rad svetuje samoukom to in ono ter kot namestnik kapelnika vodi sekci]-ske vaje pihal, a še raje igra svoj klarinet; celo desetletje nastopa z njim v orkestru. Tako kot pri Podlipnikovih še v mnogih družinah prehaja glasbena tradicija iz roda v rod. Žal le malo mladih prihaja zadnja leta v orkester iz tržiške glasbene šole. V njem bi bili zelo veseli še kakšnega novega igralca pozavne in trobil. Več zanimanja je med dekleti za mažo-retno skupino, ki je po 1983. letu popestrila nastope orkestra. »Škoda je,« ocenjuje kapelnik Vlado Škrlec iz Ljubljane, »da nima Tržič dobre dvorane, kjer bi godbeniki lahko večkrat nastopili. Zanje človek ne bi mogel reči, da so amaterji-Sposobni bi bili še večjih uspehov, če bi imeh več pomoči za njihovo delovanje.« Tržiški pihalni orkester vseeno ne nastopa malo. V domačem mestu redno prireja novoletni koncert, razveseljuje ob delavskem in občinskem prazniku ter igra ob raznih prireditvah. Že nekaj let ga poleti poslušajo turisti na Bledu, gostoval pa je tudi drugod doma in na tujem. Stojan Saje I Radovljiško zdravstvo praznuje Bled, 27. novembra — Osrednja prireditev ob dnevu republike bo v radovljiški občini drevi ob 17. uri, ko se bo v sejni dvorani Zdravstvenega doma na Bledu začela slavnostna seja njihovega delavskega sveta. S slovesnostjo bodo počastili jubilej zdravstva v radovljiški občini — letos slavi 40 let — in 20-letnico blejskega zdravstvenega doma. Ob tej priložnosti bo predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc podelil šest državnih odlikovanj, ki jih bodo prejeli Katarina Zevnik, Jakob Jan, dr. Marija Rus, Polona Košnik, Anton Bele in Jernej Jenstrle. 63 sedanjim in nekdanjim delavcem pa bodo izročili priznanja, ker so vsa leta z veliko navdušenja in volje prispevali k razvoju javnega zdravstva. D. Ž. Sojenje roparjem prekinjeno za nedoločen čas Veliko nejasnosti načrtovanega ropa draguljarne v Giesnu RADOVLJICA, 26. novembra — V torek zjutraj so začeli soditi trojici obtoženih, ki naj bi storili oborožen rop draguljarne v zahodnonem-škem Giesnu. Ob poostrenih varnostnih ukrepih, zunaj in znotraj stavbe radovljiškega sodišča, so na zatožno klop sedli obtoženi, 33-letni Sašenko - ^atkovie, 28-letni Sead Nadžakovič in 42-letni Halid Malkoč, vsi iz BiH. Namestnik javnega tožilca očita prvima dvama oborožen rop, 1. julija letos, v draguljarno Wilhelma Friedericha Posta. Po napadu na lastnika so trije roparji izginili s sedmimi kilogrami zlatih izdelkov, vrednih najmanj 400 tisoč mark. Dva dneva kasneje so v vozilu Halida Malkoča, na Korenskem sedlu, odkrili skrito naropano blago, plinske pištole in par policijskih lisic. Halidu očitajo tihotapstvo. Trojici bi se moral na sojenju pridružiti tudi četrti osumljenec, 28-letni Nihad Malkoč, vendar je ta trenutno na begu. Pivi dan sojenja so sodniki jeseniškega sodišča zasliševali najprej voznika Halida Malkoča, ki sicer že 17 let dela v ZR Nemčiji. »Z obema soobtoženima me je spoznal nečak Nihad v Dortmundu. Če bi vedel za rop ne bi pristal, da peljem »vroč« tovor v Bosno. Sašenko mi je v avtu, ko smo se peljali proti jugu rekel, in z roko pokazal v smeri Giesna, »Tam smo opravili posel. . .« se je zagovarjal obtoženi Halid Malkoč. Obtoženi Sead Nadžakovič, že večkrat kaznovan, je opisal, kako sta prišla s Sašenkom v Nemčijo in kje sta vse bila. »To kar piše v obtožnici ni res. Trdim, da sem bil takrat, ko so ropali draguljarja, v maminem vikendu blizu Zenice. Hahda Malkoča sem prvič videl v preiskovalnem zaporu, sploh ga ne poznam. Kar pravi ni res. Mogoče tako govori, ker skriva prave roparje, ki se jih verjetno boji? Nikoli nisem bil v Giesnu,« se je branil prvi dan in vztrajal pri tej izpovedi tudi drugi dan in po soočenjih s soobtoženima. Obtoženi Sašenko Zlatkovič je že večkrat globoko zabredel v kriminal, verjetno je tudi zato iz dneva v dan večja razvalina. Odločitev velikega senata, da ga pregleda psihiater je utemeljena, saj je sodnikom povedal veliko o stiskah, zdravljenju v psihiatrični bolnišnici in goltanju velikih količin pomirjeval in poskusih samomorov. »Dobro poznam severni del Nemčije, v Giesnu pa nisem bil. Vse bolj sem prepričan, da se za vso zadevo skriva še nekdo in da je ta vloga, kdo ve zakaj, pripisana meni. Iz Nemčije smo se 3. julija peljali vsi štirje z dvema avtomobiloma; Halid Malkoč, njegov nečak Nihad, Sead Nadžakovič in jaz. Sodišče je ugodilo predlogom obrambe, da neposredno zaslišijo draguljarja in priče, ki so videle rop. Dokumentacijo nemške policije bodo prevedli v slovenščino, psihiater bo pregledal tudi Seada Nadžakoviča. Vsem so podaljšali pripor in sojenje za nedoločen čas prekinili. MIRKO KUNŠIČ Proslava v prenovljeni g dvorani Sovodenj, 26. novembra ~~ Krajevno praznovanje praznika-ki naj bi ga v krajevni skupnosti Sovodenj praznovali pred dobrim mesecem so takrat odložili-ker so bili ravno sredi največji*1 del pri obnovi kulturne dvorane-Sklenili so, da bodo še bolj sve' čano proslavili praznik konec novembra ob dnevu republike-S prizadevnim delom domacl mojstrov in obrtnikov ter fina0' čno pomočjo delovnih organiz**. cij so cilj, ki so si ga zadali, t", uresničili. Do proslave, kot Je povedal predsednik sveta kraj^^-^ vne skupnosti Sovodenj-Fra1^ Peternelj, ki bo v nedeljo, 30. novembra, ob 15. uri, bo dvoranf nared. Na svečanosja bo pre<:' sednik sveta krajevne skupnost1 najprej ocenil delo, v kulturne^1 programu pa bodo nastopili tet Jelovica, folklorna skupin^ Sovodenj, učenci osnovne šo# in recitator j i Kuda Boštjan Je/ zeršek. Podelili bodo tudi Prl' znanja in pohvale krajevne skupnosti. Nova trgovina v Naklem Uresničfena dolgoletna Naklo, 24. novembra — DolgO' letna želja prebivalcev Nakleg8 je bila, da bi v kraju dobili novp. sodobno trgovino. Z današnj0 popoldansko otvoritvijo sodobne samopostrežne trgovine z b»e jem, se jim je ta želja uresničil* Nosilec celotne dejavnosti za M gradnjo trgovine so bili vsi živ1 lini tozdi, sicer pa je bil glaV?j izvajalec izgradnje mariborsK Marles skupaj s tržiško eno*0 kranjskega Gradbinca. Novozgrajeni objekt sredi na selja meri 600 kvadratnih me trov. Kar 400 kvadratnih metrov so namenili samopostrežni P*5 dajalni. Čistih prodajnih povrsi je 240 kvadratnih metrov, stinski del pa meri 180 kvadra/ tnih metrov. Objekt ima tudi z* klonišče za 25 oseb. Po krajše^ kulturnem programu je trgovin odprla predsednica potrošnisk. ga sveta v krajevni skupnoS Anastazija Marinšek. A- ^'