Moravske Toplice Občasni informativni list občine Foto: Jože POJBIČ UVODNIK Dvanajsta številka Lipnice se je spet odebelila - predvsem po zaslugi priloge na šestih straneh, v kateri predstavljamo in analiziramo investicijsko porabo v občini v letih 1995 m 1996. Objavljamo Jeričevo analizo neugodnega položaja živinoreje, pišemo o delu občinskega sveta, kulturnih temah, športu in drugem sprotnem dogajanju v občini, del časopisnega prostora pa namenjamo predstavitvi največjega industrijskega proizvajalca v občini - prosenjakovskemu Pletilstvu. Že napovedana razpisa za regresiranje v kmetijstvu in posojila z ugodnejšo obrestno mero za obrtnike in podjetnike bomo objavili v naslednji, junijski številki Lipnice. Urednik Ludvik SOČIČ ZGODNJI LEDENI MOŽJE. V teh dneh prihajajo na koledarsko sceno ledeni možje. A letos so krepko pohiteli m temeljito opravili svoje delo. Z zaporedjem mrzlih noči (tudi do-5° C) in snegom v noči s 17. na 18. april so temeljito oklestili letošnjo sadno letino. SADJARSTVO je tema 2. KMETIJSKEGA FORUMA v petek, 16. maja 1997, ___________ob 18. uri v sejni sobi občine v Moravskih Toplicah. Vabljeni! _____________KMETIJSTVO____________ DOHODKOVNI POLOŽAJ GOVEDOREJE NA POMURSKIH KMETIJAH (delovno gradivo, strokovna podlaga za razpravo na 1. kmetijskem forumu v Moravskih Toplicah 7. marca 1997) Govedoreja je predstavljala v preteklosti glavno živinorejsko panogo v Pomurju, svoje vloge pa ni izgubila niti v sedanjem času. Navezanost na rejo goveje živine, določena rejska kultura ter eksistenčni vidiki so bili glavni vzrok, da se je stalež goveje živine ohranjal na nekem določenem nivoju kljub izrazito neugodnim pogojem, ki jim je bila živinoreja izpostavljena ves povojni čas. Le v zadnjih letih beležimo močan proces opuščanja oz. zmanjševanja reje živine. Proces padanja števila krav se je začel leta 1984 in se še vedno nadaljuje. Stalež krav se je v zadnjih desetih letih zmanjšal za 30%, tako je bilo leta 1996 v Pomurju 20 622 krav. Gibanje odkupnih cene proizvodov in nabavne cene reprodukcijskega materiala Analizo gospodarnosti govedoreje na pomurskih kmetijah pričenjamo s pregledom gibanja odkupnih cen mleka in govejih pitancev. Ceno govejih pitancev in telet smo dobili za organiziran odkup v okviru zadrug. Ceno mleka pa smo vzeli iz satistič-nih. Iz zbranih cen smo nato izračunali povprečje in jih preračunali v nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije. Cene smo zbrali za obdobje od leta 1993 do leta 1996. Odkupne cene govejih pitancev in telet so imele od leta 1993 do 1995 trend rasti. Najvišje cene so bile konec leta 1994, po tem pa so cene rahlo padale. Cena mleka je močneje porasla v začetku leta 1994 in je imela po tem zelo rahel padec. Vendar moramo ob tem upoštevati, da je bila realna rast cen večja, kot pa se je spreminjal menjalniški tečaj nemške marke. Tako bi bil realni padec cen še večji. V mesecu decembru 1996 pa se je cena mleka nekoliko izboljšala na 0,50 DEM/kg. Gibanje cen krme je pomembno, saj krma predstavlja največji delež stroškov v strukturi stroškov reje goveda. Prikazane so nabavne cene kupljene krme. Gibanje cen doma pridelane krme ni prikazano, ker je njihovo realno vrednost težko oceniti in je za to potrebna dodatna analiza. Ceno kupljene krme za govedo smo zbrali v treh mešalnicah krmil na območju Pomurja. Cene kupljenih krmnih mešanic so imele do leta 1995 trend padanja, v letu 1996 pa so le-te močno porasle, najvišje cene so bile konec leta 1996. Modelne kalkulacije - uporabljena metodologija Gospodarnost reje goveda smo ugotavljali s pomočjo modelnih kalkulacij. Izdelali smo jih po metodi pokritja, to je razlika med v denarju izraženo pridelavo določene proizvodne usmeritve (prihodek) in njenimi vsakokratnimi spremenljivimi stroški. Pokritje pokaže, koliko ostane kmetu od prihodka, ko plača spremenljive stroške (krmo, teleta, obnovo črede, osemenitev, zdravila...). Pokritje je ostanek dohodka, s katerim pokrivamo stalne stroške (amortizacija, delo, dajatve) in dobiček. En del analize gospodarnosti bomo obravnavali v smislu pokritja, v drugem delu pa bomo upoštevali tudi stalne stroške. Stalne stroške moramo upoštevali zlasti v primem, ko preučujemo vpliv velikosti obrata. Metodologija izračunavanja je povzeta po katalogu kalkulacij, ki ga izdeluje skupina za ekonomiko znotraj Kmetijske svetovalne službe Slovenije. V izračunih smo uporabili cene za december 1996. V analizi smo uporabili modelno kalkulacijo reje krav na travnatem območju. Predvidena je mlečnost 4000 litrov po kravi na leto ob predpostavki, da pridelamo 3000 litrov mleka iz osnovne krme. Pri taki intenzivnosti imamo 253 080 SIT prihodka in 160132 SIT spremenljivih stroškov na kravo. Tako ostane za kritje stalnih stroškov in dobička (pokritje) 92 948 SIT na eno kravo letno. Za goveje pitance smo predvideli intenzivno pitanje s koruzno silažo. Pitance spitamo v 13,6 mesecih od 120 kg do 550 kg, kar pomeni, da pitanci priraščajo 1050 g na dan. S prodajo pitanca dosežemo 143 000 SIT prihodka in ob tem imamo 120 860 SIT spremenljivih stroškov. Tako pokritje na enega spitanega govejega pitanca znaša 22 140 SIT. Vpliv intenzivnosti proizvodnje na višino pokritja pri reji krav Na višino pokritja in s tem tudi na višino dohodka v veliki meri vpliva intenzivnost reje goveda (mlečnost na kravo, dnevni prirasti pitancev). Poglejmo si primer, kako vpliva mlečnost krav na višino pokritja. S povečevanjem proizvodnje mleka po kravi se povečuje prihodek na kravo. Če povečamo mlečnost s 4000 litrov na 4500 litrov na kravo, se prihodek poveča za 22 635 SIT. Ob tem pa se tudi delno povečujejo stroški proizvodnje. Kravi je potrebno dati več krme, le-ta mora biti bolj kvalitetna, kravo zaradi večjih obremenitev prej izločimo iz reje, večji so stroški veterinarja in tudi večje izgube. Vendar se stroški ne povečujejo tako hitro kot prihodek. V našem primem znašajo dodatni stroški 12 105 SIT, kar pomeni, da se s povečevanjem intenzivnosti proizvodnje povečuje pokritje na eno kravo. Če se mlečnost na kravo poveča s 4000 na 4500 1 letno, se pokritje poveča za 10 530 SIT na eno kravo. Vpliv velikosti obrata na stroške proizvodnje in dohodek kmetije Ko začnemo primerjati stroške proizvodnje pri različno velikih obratih, pa predstavljajo bistven podatek stalni stroški. Značilnost stalnih stroškov je, da se ob povečevanju proizvodnje zmanjšujejo na enoto proizvoda, v našem primem na kravo ali govejega pitanca. Spremenljivi stroški pa se s spreminjanjem velikosti obrata skoraj ne spreminjajo. V grafikonu smo prikazali, kako se spreminjajo stroški reje krave pri različnih velikostih obrata. Stroški so prikazani na eno kravo. Pri izdelavi grafikona smo na osnovi analize stroškov in literaturnih podatkov uporabili različne logaritemske funkcije za stalne stroške. Spremenljivih stroškov nismo spreminjali. Upoštevali smo mlečnost 4000 litrov mleka po kravi in plačilo 450 SIT na eno uro dela. Stroški proizvodnje pri 2 kravah na kmetijo so okrog 392 000 SIT na kravo, pri velikosti obrata 55 krav pa 218000 SIT. Stroški proizvodnje s povečevanjem velikosti obrata najprej hitro padajo, potem pa se zniževanje stroškov umiri. Grafikon: Vpliv velikosti Obrata na stroške reje krav in razdelitev pomurskih kmetij po velikostnih razredih reje krav 12. maj 1997 IZ DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINSKO KOMUNALNO PODJETJE Na 30. seji sveta so obravnavali delovno gradivo o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja in zamisel podprli, gradivo spremenili v osnutek in ga sprejeli. Prvenstveni namen tovrstnega občinskega podjetja je opravljanje tradicionalnih komunalnih nalog v občini: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalnih odplak in padavinskih voda, - ravnanje s komunalnimi odpadki, - čiščenje javnih površin, - ukrepi na področju varstva zraka, - urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, - pregled in nadzor komunalnih naprav, - upravljanje z javno razsvetljavo idr. Podjetje bo opravljalo tudi druge dejavnosti, kot so (omenjamo le nekatere): - gradnja vodovodov, kanalizacij in cevovodov, - gradnja in vzdrževanje prometnih objektov, - urejanje prometne signalizacije, - urejanje pokopališč in opravljanje pogrebne dejavnosti, - plakatiranje, postavljanje reklamnih objektov, - sejemska dejavnost, dejavnost tržnice, - upravljanje gramoznic, - zimska služba, - vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov ter drugo. Na 31. seji (29. aprila 1997) so svetniki sprejeli odlok in s tem ustanovili javno podjetje Narava d.o.o. Motvarjevci ZA OKOLJE GRE! V skladu s stališči občinskega sveta je predsednik sveta g. Štefan Kuhar sredi aprila v Motvarjevcih sklical sestanek krajanov, predstavnikov občine in sosednjih KS ter KG Rakičan. Udeležila se ga je tudi narodnostna poslanka Maria Pozsonec. Sporazum ni bil dosežen: sogovorniki so ostali vsak na svojem bregu: vaščani, občinski predstavniki in poslanka pri odklonilnem mnenju, predstavniki KG Rakičan pa pri nameri, da v teh za govedorejo neugodnih časih en hlev začasno preuredijo za prašičerejo (600 bekonov) in pri stališču, da hlevi z globokim nastilom ne pomenijo nikakršne nevarnosti za okolje. Prepričevanje in preprečevanje se bo nadaljevalo. JOŽE, SNEMAJ! Vsak ima pravico do osebnega mnenja. Od časopisa pa vendarle pričakujemo, da v poročilu s seje ne najdemo le novinarjevega najbolj osebnega mnenja, ampak kolikor toliko objektivno poročilo (kadar je članek zasnovan kot poročilo, drugo je s komentarjem!). Vestnikovo poročilo s 30. seje občinskega sveta ni korektno. Nivo ironiziranja je odraz osebne kulture ironizatorja. Ideja o komunali ni le lepa sanja, lahko je produktivna, lahko nevarna, vsekakor pa je predlog o občinski komunali vreden veliko tehtnejšega premisleka, kot ga je sposoben zaznati Vestnikov poročevalec kateregakoli spola. Le drobček: Župan je dal snemalcu »na mestu prosto« v povsem drugačnih okoliščinah, kot jih prikazuje Vestnik. V snemalčevem premoru je rekel (približno) tole: Sicer pa itak ni načina, da bi jih (vi-kendaše) izterjali (samoprispevek), če niso sodelovali pri glasovanju, in je plačevanje več ali manj njihova dobra volja. Ker pa so njihovi fiškališi to že zdavnaj izvohali, stališča resnično ni treba skrivati. Navsezadnje sta na delu morala in kooperativnost, ne pravo. Snemaj, Jože, snemaj! DAVEK OD PREMOŽENJA Davek od premoženja je predpisala država, občinam pa dala možnost, da izhodiščno vrednost povečajo do 5-krat. Moravski svetniki so dobili na mizo alternativni predlog: povečanje za 100 % in povečanje za 200 %. Za vikend, vreden 3 mio SIT, bi lastnik po prvi varianti plačal občini cca 20.000 SIT na leto, po drugi pa nekaj več kot 30.000 SIT na leto. Potem ko so zavrnili drugo možnost so svetniki opozorili še na vrsto nejasnih vprašanj, kot sta, na primer, neurejen status tovrstnih objektov (čebelnjak, vinska klet, vikend...) in pomanjkljiva evidenca (saj ne bi bilo dobro, da bi dajatev plačali le nekateri). Upravna služba jih mora pojasniti do obravnave predloga odloka. OBČINSKE TAKSE Na 30. seji sveta sprejeti odlok o občinskih taksah določa, kdaj se plačajo takse, tarifni del pa je določil tudi njihovo višino. Ta se giblje med 5 točkami (za prijave, priglasitve, prošnje, zahteve...) pa do 120 točk (vloga za koncesijo). Vrednost točke je 12 SIT in se tekoče usklajuje z višino, ki jo objavlja vlada. V grafikonu smo prikazali tudi, kolikšen prihodek dosežemo pri trenutnih cenovnih razmerjih za mlečnost 4000 litrov mleka po kravi (polna črta). Ko primerjamo stroške in prihodek, vidimo, da so stroški proizvodnje na eno kravo do velikosti obrata 25-30 krav večji, kot je prihodek na kravo. To pomeni, da do te velikosti kmetija ne dobi plačanih vseh stroškov, ki nastanejo ob taki proizvodnji. Kmetija dobi delno plačano delo in dajatve, amortizacije pa ne. Te kmetije lahko gospodarijo uspešno le na kratki rok, dolgoročno pa nimajo denarja, da bi lahko ohranjale proizvodnjo. Kmetija lahko dobi plačane vse stroške tudi pri manjši velikosti obrata, vendar se morajo izboljšati nekatere predpostavke, kot so: večja mlečnost, višja odkupna cena mleka, nižji proizvodni stroški, cenejše delo in drugo. Pri slabših proizvodnih rezultatih pa je ta meja (25-30 krav) še višja. Dodan je grafikon, ki kaže število kmetij po velikostnih razredih v Pomurju. Tako vidimo, da večje število kmetij redi le 1 do 4 krave. Kmetij, ki redijo več kot 15 krav, pa je le 24. To pomeni, da večina kmetij nima plačanih vseh stroškov reje krav. Pri govejih pitancih je situacija še nekoliko slabša. Pri trenutnih cenovnih razmerah tudi s 100 stojišči za pitance ne dobimo plačanih vseh stroškov. Razlika med ocenjenimi stroški in prihodkom se z velikostjo obrata - povečevanjem števila sto- jišč - zmanjšuje. Pri velikosti 100 stojišč za goveje pitance so ocenjeni stroški pitanja 127 000 SIT, prihodka pa imamo le 121550 SIT. Poleg problema visokih stroškov proizvodnje pri majhni velikosti obrata je vzrok za premajhen dohodek kmetije tudi dejstvo, da na kmetiji redijo premalo živali. Kmetija ima lahko odlične proizvodne rezultate na majhnem številu živali in so odkupne cene proizvodov visoke, pa je vseeno skupni dohodek kmetije še vedno zelo majhen. Namesto zaključka V Pomurju je zelo neugodna velikostna struktura kmetij, ki ima za posledico tudi visoke proizvodne stroške. Na osnovi izračunov smo ugotovili, da ima večji del rejcev goveda v Pomurju pri trenutnih cenovnih razmerjih višje stroške proizvodnje, kot pa so prihodki. To pomeni, da ne dobijo plačanih vseh stroškov (predvsem amortizacije, za delo pa dobijo slabše plačilo). Zato ocenjujemo, da je dohodkovni položaj govedorejskih kmetij problematičen. To se že kaže v močnem trendu opuščanja govedorejske proizvodnje, kar pa bo imelo negativne posledice za celotno pomursko kmetijstvo in celotno krajino okrog Mure. Damjan JERIC, dipl inž. kmet. Živinorejsko-veterinarski zavod 12. maj 1997 GOSPODARSTVO TEKSTIL PLETILSTVO PROSENJAKOVCI ZGODOVINA PODJETJA Današnje proizvodno in trgovsko podjetje TEKSTIL Pletilstvo d.d. Prosenjakovci je bilo ustanovljeno leta 1938. Ustanovil ga je zasebnik Karel Koltaj iz Prosenjakovec, zaposlenih pa je bilo 10 do 20 delavcev. Proizvodni program takratnega podjetja je obsegal predvsem vrhnje trikotažne izdelke. V takem obsegu je podjetje delovalo do leta 1945. Po vojni se je število zaposlenih povečalo. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano in je poslovalo pod ime- nom »Strojno pletilstvo Prosenjakovci« pod vodstvom prejšnjega lastnika do leta 1959. Tega leta je Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti predlagal, da se podjetje priključi Tovarni perila iz Murske Sobote. Takoj po združitvi je bila zgrajena nova proizvodna hala na novi lokaciji, posodobila se je strojna oprema, predvsem za proizvodnjo otroških pletenin. Pletilstvo je delovalo v okviru Tovarne perila do leta 1965, ko se je ponovno osamosvojilo in tako delovalo do leta 1973. Tega leta se je priključilo Tekstilu Ljubljana. Prišlo je do reorganizacije in posodobitve podjetja. Do leta 1980 se je število zaposlenih povečalo na 200. Na pobudo krajevne skupnosti Križevci v Prekmurju so v prostorih tamkajšnje šole uvedli novo proizvodnjo tehnične konfekcije, hkrati se je tudi v Prosenjakovcih razširila proizvodnja za izdelavo tehničnih tekstilnih izdelkov za potrebe industrije, gradbeništva in za gospodinjstva. Leta 1988 je prišlo do reorganizacije v Tekstilu Ljubljana. Prosenjakovskemu Tekstilu se je priključil Tekstil Tonosa. Konfekcijski obrat Tonose v Tomažu pri Ormožu je še naprej deloval kot del Pletilstva. V Ormožu so zgradili nove prostore obrata, premoženje Tonose v Ljubljani je bilo razprodano. Po tej reorganizaciji je Pletilstvo v Prosenjakovcih delovalo kot d.o.o., od leta 1996 dalje deluje kot delniška družba. PLETILSTVO DANES Organizirana sta dva proizvodna programa, in sicer: - program oblačil, - program tehničnih tekstilnih izdelkov. V programu oblačil pretežno izdelujejo oblačila za prosti čas, šport in rekreacijo. Več kot 70 % proizvodnje izvozijo na zahodno tržišče. Program tehničnih tekstilnih izdelkov sestavljajo čistilne krpe za gospodinjstva in industrijo, netkane tekstilije za gradbeništvo-cestogradnje, izolacijski materiali za gradbeništvo in druge netkane tekstilije. Prodajalna v Gornjih Petrovcih Podjetje danes zaposluje 280 delavcev. PRODAJA V LASTNIH TRGOVINAH V letošnjem letu podjetje uvaja prodajo v lastnih trgovinah, ki zdaj že delujejo v Prosenjakovcih, Gornjih Petrovcih in Ormožu, v mesecu maju pa bosta odprti še trgovini v Lendavi in Ljubljani. Ponudba v teh trgovinah je zelo pestra in ugodna. Ponujajo predvsem blago iz lastnih proizvodnih programov, kot so: oblačila za šport, rekreacijo in prosti čas ter druga oblačila, potrošniki pa lahko dobijo tudi izdelke iz tehničnega programa, predvsem čistilne krpe za gospodinjstva. Na začetku leta je Tekstil Pletilstvo odprlo vrata svoje tretje trgovine v prostorih poslovne zgradbe v Gornjih Petrovcih. Za sezono pomlad-poletje so v vseh prodajalnah pripravili bogato izbiro lastnih izdelkov in izdelkov drugih proizvajalcev: - hlače za prosti čas v tanjših materialih in živahnih poletnih barvah, - moško, žensko in otroško spodnje perilo, pižame, spalne srajce, - športna oblačila, majice s kratkimi rokavi za vse starosti, kratke hlače, kolesarke, razne poletne komplete, - ženske modne komplete, - ženske tunike, bluze za svečane priložnosti in za vsak dan, - druga lahka poletna oblačila. 12. maj 1997 ______________INVESTICIJE______________ OPREDELITEV STRUKTURNE PORABE NA PODROČJU INVESTICIJ V OBČINI V LETIH 1995 IN 1996 Preden sploh začnemo obravnavo podatkov v primerjalnih tabelah za leto 1995 in leto 1996, je potrebno zapisati nekaj osnovnih ugotovitev. Te bi se dalo strniti v naslednje: • Z nastankom novih občin so se odprli novi ciklusi na področju investicij v gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti, povezani z željami in pričakovanji ljudi v teh novih lokalnih skupnostih. • Na novo izpostavljene potrebe in želje občanov znatno presegajo objektivne možnosti financiranja le-teh iz občinskih, državnih in krajevnih virov, zato je zelo pomembno, da se s sredstvi gospodari racionalno in se išče variantne rešitve, ki pomenijo neko srednjo pot med količino željenega in kvaliteto možnega. • Za izvedbo toliko in tako zahtevnih projektov je nujen strokovni pristop k sleherni investiciji, ki zahteva veliko angažiranje že pri pripravi dokumentacije, poslovno sposobnost izbire izvajalca, strokovni nadzor izvedbe in konceptualni sistem financiranja. Ravno na tem pa je možno biti uspešen samo z organiziranjem lastnih strokovnih služb v upravi in ob soglasnem zavzetem pristopu vodstev krajevnih skupnosti in vaških skupnosti. Proces investiranja na tem področju se v bistvu ne konča z zaključkom ene investicije v kraju, saj se istočasno odpirajo vedno nove potrebe in želje ljudi po urejenem okolju, kar pomeni višji standard in nenazadnje daljšo življenjsko dobo. Ob objektivno racionalnem pristopu k porabi sredstev za investicijske potrebe pa bi bilo možno doseči še večji učinek in rezultat, če bi: - del investicij in investicijskega vzdrževanja lahko opravljali v lastni režiji (komunalno podjetje) - združili sredstva na nivoju krajevnih skupnosti v skupni sklad - izkoristili vse možne vire, ki jih predvideva zakonodaja za lokalne skupnosti (ekološka taksa na porabljeno vodo, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja). Struktura porabe sredstev, ki jo prikazujejo tabele v nadaljevanju, se veže izključno na teritorialni princip, kar pomeni, da se pri prikazovanju podatkov naslanjamo na osnovno stališče, da nepremičnine ni možno fizično prenesti v drug kraj, kar pomeni, da je njihova osnovna vrednost največja za ljudi v tem kraju. Ocena vrednotenja investicijske porabe na podlagi teritorialnega principa pa seveda ne pelje v nobeno racionalno razpravo o tem, kaj je in kaj bi bilo bolj potrebno, saj je za tistega, ki takšno stvar rabi in želi, vedno le-ta najpomembnejša. Zato bi bilo zelo napačno zaključevati svoje opredelitve do porabe sredstev v minulih dveh letih izključno na tej podlagi, saj bi to pomenilo preprosto glavarino, ki pa v nobenem primeru ne zdrži osnovne tendence skladnejšega razvoja vseh krajev občine. In kaj kaže proti dejstvu razdelitve sredstev na podlagi glavarine: Številčno majhna naselja z relativno velikim teritorijem in s tem večjo porabo na prebivalca ne bi nikoli ob takšni predpostavki bila sposobna pridobiti večjo investicijo. Ker pa so ceste in vodovodi, ki so primarna infrastruktura, predvsem večje investicije, pomeni, da ta naselja teh dveh osnovnih infrastrukturnih objektov ne bi mogle v nekem srednjeročnem obdobju realno pridobiti. Naselja, v katerih so infrastrukturni objekti širšega pomena, kot so šole, občinska zgradba, kulturni objekti idr., bi zaradi vlaganj v to infrastrukturo na ostalih osnovnih segmentih, kot so ceste, vodovod in kanalizacija, ostale pri takšni izravnavi izven možnosti. Normalni policentrični razvoj zahteva nekatera prednostna vlaganja v posamezne kraje. Kljub vsem navedbam v tem uvodnem delu k prilogam pa je možno in potrebno ugotoviti tudi nekatere osnovne značilnosti, ki jih tabele kažejo. To pa so: Skupna investicijska vlaganja (država, občina, krajevna skupnost, občani) v letu 1995 so znašala v občini 314.206.000,00 SIT in v letu 1996 304.649.000,00 SIT oziroma skupno 618.855.000,00 SIT. Pri tem je bil delež, pridobljen iz države, v letu 1995 21% oz. 66.809.000,00 SIT in v letu 1996 12% oz. 35.568.000,00 SIT, kar kaže na to, da država s politiko enakomernega regionalnega razvoja bistveno zaostaja za pričakovanji, predvsem podeželja, saj bi delež državnega proračuna moral presegati 50 % vseh sredstev. Takšno stanje zato zahteva bistveno večjo angažiranost in udeležbo lokalnih, občinskih in krajevnih, občanskih virov ali pa stagnacijo, ki pomeni neminovni zaostanek v razvoju. Sredstva občine so tako ob pričakovani 25% udeležbi dosegla pri vseh investicijah v občini v letu 1995 53% oz. 166.877.000,00 SIT in v letu 1996 58% oz. 177.945.000,00 SIT, medtem ko so sredstva krajanov v okviru krajevnih skupnosti predstavljala v letu 1995 26% oz. 80.520.000,00 SIT in v letu 1996 30% oz. 91.136.000,00 SIT. Delež sredstev občinskega proračuna, ki ga ta namenja investicijam, dosega v dveh letih (1995, 1996) 40 % vse porabe, to pa je krepko več kot je povprečje v Sloveniji po občinah in za 400 % več kot to dovoljujejo ovrednotena merila resornih ministrstev. Ta podatek je v bistvu osnovna mera notranje uspešnosti in moči občine. Nekatera naselja v tabeli bistveno odstopajo od povprečja, za kar se da najti določene odgovore, vendar jih za vzpodbuditev razprave v tem trenutku sam ne želim vnaprej zapisovati. Pri tem sem mnenja, da je včasih dobro, če si svojo oceno o nečem ustvarite sami, pri tem pa imejte v mislih vedno tudi dejstvo, da je investicijski ciklus na področju komunalne in družbene infrastrukture v naši občini komaj začet in da je do leta 2005 (10 let), ko bi morala biti ta osnovna infrastruktura vzpostavljena, še kar veliko časa. Feri CIPOT, župan 12. maj 1997 PRILOGA 1 TABELA 1 PORABA SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA Z DELEŽEM DRŽAVNIH SREDSTEV IN LASTNA SREDSTVA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA INVESTICIJSKE IN DRUGE NAMENE PO NASELJIH ZA LETO 1995 oč a SKUPAJ 867 33.265 425 5 5 1.428 5.953 2.369 i 3.774 863 34.562 663 633 276 CD 5 75.722 1.826 49.889 2.560 4.285 11.607 325 1.163 4.169 20.451 858 5.432 6.227 16.591 7.489 19.323 314.206 Sredstva KS 244 7.463 315 CD 48 778 5.060 1.292 2.358 521 415 8 2 233 276 323 4.764 1.076 23.424 1.755 1.261 4.454 9 7 699 3.643 5.578 299 2.139 4.529 6.735 80.520 Požarni sklad 66 5 0 08 284 175 8 4 707 3 9 56 64 36 147 2 5 300 2.452 Gozd ceste 103 62 70 200 57 150 200 842 Del TT za invest. 14.011 14.011 Inv-vodov kanal, ceste 1.500 00 46 34.047 39.387 24.446 2.504' 526 13.699 2.403 2 3 4 9.247 128.659 Ekologija 7 5 26 165 475 356 132 505 1.716 Vzdrž. cest 8 166 408 342 260 86 05 9 2 144 9 15.158 17.068 Investicijsko vzdrževanje kom. objektov 523 743 63 3 122 218 44 1.926 m ■8 v 81 300 8 3 O e o ul 242 CM 4 2 a a i O 15.219 9 22.708 Investicije šport, objekti o o 375 5 3 5 2 125 500 5 o 6 25 245; o 9 S 2 125 3.446 urici CM 8 82 82 532 4.333 5.111 šolstvo 22.319 650 632 23.601 Proračun rezerva 20 70 50 5 232 30 1.773 2.190 Javna razsvetlj 160 9 2 273 12 5 4 69 7 7 2 125 947! Gasilska društva 100 250 100 100 100 150 100 100 0 o 100 200 0 0 372 0 o 250 o o o o 3 250 100 o o 2 250 150 338 o o o o 4. Sport 120 100 50 50 200 50 100 o 5 250 100 50 125 1.345 Kultura 814 46 7 4 82 1.462 3.031 LETO 1995 ANDREJCI BOGOJINA BUKOVNICA BERKOVCI ČIKEČKA VAS FILOVCI FOKOVCI IVANCI IVANJŠEVCI IVANOVCI KRNCI KANČEVCI LUKAČEVCI LONČAROVCI MORAVSKE TOPLICE MLAJTINCI MARTJANCI MOTVARJEVCI NORŠINCI PROSENJAKOVCI PORDASINCI RATKOVCI SUHI VRH SEBEBORCI SREDIŠČE SELO TEŠANOVCI VUČJA GOMILA OBČINA - uprava OBČINA - drugo SKUPAJ 12. maj 1997 PRILOGA 2 TABELA 2 PORABA SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA Z DELEŽEM DRŽAVNIH SREDSTEV IN LASTNA SREDSTVA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA INVESTICIJSKE IN DRUGE NAMENE PO NASELJIH ZA LETO 1996 SKUPAJ 1.364 22.656 6.832 2.491 1.850 5.262 12.899 1.333 1.083 1.701 2.641 3.712 284 594 47.948 5.299 52.093 10.268 7.481 6.074 1.770 926 913 52.223 2.102 7.035 10.831 8.599 4.809 21.576 304.649 sredstva KS 531 10.332 466 871 963 2.967 1.755 1.045 342 762 148 1.669 181 127 4.309 2.952 22.011 1.656 3.596 561 1.322 166 509 15.509 781 5.040 6.694 3.871 91.136 Požarni sklad 100 280 110 490 Gozdne 240 262 36 265 9 803 Del TT za invest 76 38 38 38 38 38 76 38 38 38 76 38 38 38 3.736 2.038 38 38 76 38 38 38 38 38 76 398 38 807 4.088 12.169 Inv-vodov kanal, ceste 3.530 5.876 199 1.500 199 10.431 28.814 7.376 3.101 337 34.689 337 52 2.868 0 490 3 101.797 Ekologija 25 3 8 88 9 2.180 2.312 Vzdrž. cest 196 209 114 720 650 554 1.238 48 142 726 2.327 39 65 40 52 12 146 488 345 694 320 286 276 759 161 575 5 208 1.527 8.007 7 20.924 Investicijsko vzdrževanje kom. objektov 886 359 67 40 0 195 4 1.547 v .-g. domov 400 109 252 182 1.800 200 126 455 1.000 9 4.524 kult.objektov 3.300 101 237 257 420 330 204 280 i 5.129 Občinska zgradba 11.704 4.002 0 15.706 Investicije šport. objekti 178 200 783 100 200 284 505 300 2.550 145 101 6.244 12.489 150 8 19.129 šolstvo 2.998 3.030 1.447 1.473 0 8.948 Proračun rezerva 70 70 100 100 100 5 440 razsvetlj 159 8 134 52 19 30 157 80 257 69 84 148 118 0 1.315 Gasilska društva 90 240 90 100 90 130 99 90 122 90 90 90 90 345 90 460 90 90 220 90 90 90 130 290 130 180 6 90 0 3.054 2 6.850 Šport 293 169 155 60 15 107 60 155 60 125 432 62 173 96 1.440 3.402 Kultura 450 429 50 100 2.259 200 150 100 1.737 5.475 LETO 1996 ANDREJCI BOGOJINA DUHOVNICA BERKOVCI ČIKEČKA VAS FILOVCI FOKOVCI IVANCI IVANJSEVCI IVANOVCI KRNCI KANCEVCl lukačevci LONČAROVCI MORAVSKE TOPLICE MLAJTINCI MARTJANCI MOTVARJEVCI NORSINCI PROSENJAKOVCI PORDAŠINCI RATKOVCI SUHI VRH SEBEBORCI SREDIŠČE SELO TEŠANOVCI VUČJA GOMILA OBČINA - uprava OBČINA - drugo SKUPAJ 12. maj 1997 PRILOGA 3 PRIMERJAVA STRUKTURNE PORABE SREDSTEV IZ TABELE 1 IN 2 ZA LETO 1995 LETO 1995 Skupna sredstva Državni proračun Strukt. delež v % Občinski proračun Strukt. delež v % Sredstva KS Strukt. delež v % Število prebival. Sredstva občinskega prorač/preb. Povprečna poraba v občini = 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ANDREJCI 867 623 72 244 28 229 2.720 13% BOGOJINA 33.265 23.750 71 2.052 7 7.463 22 631 3.252 15% BUKOVNICA 425 110 26 315 74 70 1.571 7% BERKOVCI 755 266 35 489 65 62 4.290 20% ČIKEČKA VAS 1.428 650 46 778 54 107 6.075 29% FILOVCI 5.953 893 15 5.060 85 532 1.679 8% FOKOVCI 2.369 1.077 45 1.292 55 245 4.396 21% IVANCI 3.774 1.416 38 2.358 62 285 4.968 24% IVANJŠEVCI 863 342 40 521 60 60 5.700 27% IVANOVCI 34.562 16.446 48 17.701 51 415 1 140 126.436 598% KRNCI 663 445 67 218 33 57 7.807 37% KANČEVCI 633 400 63 233 37 70 5.714 27% LUKAČEVCI 276 276 100 63 LONČAROVCI 456 133 29 323 71 87 1.529 7% MORAVSKE TOPLICE 75.722 4.690 6 66.268 88 4.764 6 695 95.349 45% MLAJTINCI 1.826 750 41 1.076 59 184 4.076 19% MARTJANCI 49.889 13.904 28 12.561 25 23.424 47 552 22.755 108% MOTVARJEVCI 2.560 805 31 1.755 69 228 3.530 17% NORŠINCI 4.285 3.024 71 1.261 29 261 11.586 55% PROSENJAKOVCI 11.607 7.153 62 4.454 38 216 33.116 157% PORDAŠINCI 325 146 45 179 55 66 2.212 10% RATKOVCI 1.163 464 40 699 60 71 6.535 31% SUHI VRH 4.169 526 13 3.643 87 79 6.658 32% SEBEBORCI 20.451 14.873 73 5.578 27 483 30.793 146% SREDIŠČE 858 559 65 299 35 85 6.576 31% SELO 5.432 3.293 61 2.139 39 324 10.164 48% TEŠANOVCI 6.227 1.698 27 4.529 73 402 4.223 20% VUČJA GOMILA 16.591 8.019 48 1.837 11 6.735 41 346 5.309 25% OBČINA - uprava 7.489 7.489 OBČINA-drugo 19.323 19.323 SKUPAJ 314.206 66.809 21 166.877 53 80.520 26 6.630 21.126 100% PRILOGA 4 12. maj 1997 PRIMERJAVA STRUKTURNE PORABE SREDSTEV IZ TABELE 1 IN 2 V LETIH 1995 IN 1996 LETO 1995+1996 Skupna sredstva Državni proračun Strukt. delež v % Občinski proračun Strukt. delež v % Sredstva KS Strukt. delež v % Število prebival. Sredstva občinskega prorač/preb Povprečna poraba v občini = 100 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ANDREJCI 2.231 1.456 65 775 35 229 6.358 14% BOGOJINA 55.921 23.750 42 14.376 26 17.795 32 631 22.783 52% BUKOVNICA 7.257 4.350 60 2.126 29 781 11 70 30.371 69% BERKOVCI 3.246 1.886 58 1.360 42 62 30.419 69% ČIKEČKA VAS 3.278 1.537 47 1.741 53 107 14.364 33% FILOVCI 11.215 3.188 28 8.027 72 532 5.992 14% FOKOVCI 15.268 12.221 80 3.047 20 245 49.882 113% IVANCI 5.107 1.704 33 3.403 67 285 5.979 14% IVANJŠEVCI 1.946 1.083 56 863 44 60 18.050 41% IVANOVCI 36.263 16.446 45 18.640 52 1.177 3 140 133.143 303% KRNCI 3.304 2.938 89 366 11 57 51.544 117% KANČEVCI 4.345 2.443 56 1.902 44 70 34.900 79% LUKAČEVCI 560 103 18 457 82 63 1.635 4% LONČAROVCI 1.050 600 57 450 43 87 6.897 16% MORAVSKE TOPLICE 123.670 5.690 5 108.907 88 9.073 7 695 156.701 356% MLAJTINCI 7.125 3.097 43 4.028 57 184 16.832 38% MARTJANCI 101.982 36.904 36 19.643 19 45.435 45 552 35.585 81% MOTVARJEVCI 12.828 4.350 34 5.067 39 3.411 27 228 22.224 51% NORŠINCI 11.766 6.909 59 4.857 41 261 26.471 60% PROSENJAKOVCI 17.681 12.666 72 5.015 28 216 58.639 133% PORDAŠINCI 2.095 594 28 1.501 72 66 9.000 20% RATKOVCI 2.089 1.224 59 865 41 71 17.239 39% SUHI VRH 5.082 930 18 4.152 82 79 11.772 27% SEBEBORCI 72.674 51.587 71 21.087 29 483 106.805 243% SREDIŠČE 2.960 1.880 64 1.080 36 85 22.118 50% SELO 12.467 5.288 42 7.179 58 324 16.320 37% TEŠANOVCI 17.058 5.835 34 11.223 66 402 14.515 33% VUČJA GOMILA 25.190 10.887 43 3.697 15 10.606 42 346 10.685 24% OBČINA - uprava 12.298 12.298 OBČINA - drugo 40.899 40.899 SKUPAJ 618.855 102.377 16 344.822 56 171.656 28 6.630 43.986 100% PRILOGA 6 12, maj 1997 PROMETNA VARNOST NAJBOLJ POGOSTE NAPAKE, KI JIH NAPRAVIJO UDELEŽENCI CESTNEGA PROMETA Najbolj pogoste napake, ki jih napravijo udeleženci cestnega prometa, smo analizirali in razdelili po kategorijah. PEŠCI: - Nepravilna hoja po vozišču, - Nepravilno prečkanje ceste, - Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti ne uporabljajo predpisanih svetlobnih teles in so slabo vidni na vozišču KOLESARJI: - Velikokrat ne vozijo pravilno po vozišču, - Pri spremembi smeri vožnje se ne prepričajo, če lahko to varno storijo, - Velikokrat ne nakažejo z roko, da nameravajo spremeniti smer, ali to storijo prepozno, - Ponoči vedno ne vozijo s prižganimi lučmi, - Prevažajo osebe ali predmete tako, da jih ti ogrožajo, itd. TRAKTORISTI: - Nepravilno naložen tovor, ki ga dostikrat tudi zgubljajo po vozišču, - Na priklopniku nimajo pravilnih svetlobnih označb ali te sploh ne delujejo, - Prevoz oseb na traktorju, ki nima vgrajenih sedežev, - Nanašajo blato s parcel na vozišče, - Dopuščajo vožnjo mlajšim osebam od 15 let, - Vozijo pod vplivom alkohola itd. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL: - Pogosto vozijo pod vplivom alkohola, - Vozijo z neprimerno hitrostjo, - Ne zasenčijo pravočasno luči pri srečanju ali pred nepreglednim delom ceste, - Ne upoštevajo prometnih znakov ali označb na vozišču, - Niso pripeti z varnostnim pasom, - Dostikrat ne znajo predvidevati, kaj lahko storijo drugi na cesti, - Ne upoštevajo neugodnih vremenskih razmer na vozišču, vozijo s pomanjkljivo opremo vozila, - Vozniki težjih motornih vozil dostikrat ne upoštevajo šibkejših in jih spravljajo v nevarnost itd. Spoštovani občani! Če vse te napake seštejemo in jih analiziramo, potem vidimo, da je varnost cestnega prometa včasih pod velikim vprašajem. Postavlja se vprašanje, ali sploh poznamo pravila cestnega prometa. Mislim, da jih dobro poznamo. Zakaj potem delamo drugače? To je vprašanje, na katero včasih sploh ne znamo odgovoriti. Naša želja je, da udeleženci prometa v bodoče ne bi zavestno delali napak, ki so lahko zelo usodne za njih ali za druge. Franc ČARNI KRONIKA USPELA AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA Ugotavljamo, da v naši občini živimo veliki prijatelji narave, kar je razvidno iz uspele akcije čiščenja okolja ob dnevu zemlje, ki je potekala na območju občine 19. aprila 1997. V akciji je sodelovalo skupno čez 800 občanov. Prizadevni udeleženci - funkcionarji krajevnih skupnosti in vaških odborov, člani turističnih, lovskih, gasilskih, strelskih in športnih društev ter ponekod cerkvenih odborov, učenci osnovnih šol in njihovi učitelji ter drugi občani so zbrali čez 1000 vreč komunalnih odpadkov. Zbrali so tudi veliko kosovnih odpadkov, uredili več pokopališč, zelenic, poti, očistili parke in potoke, okolice vodnih zajetij, uredili športna igrišča in postorili veliko drugih del. V Filovcih, kjer je skupaj z lastniki vinogradov in vikendov sodelovalo v akciji več kot 150 udeležencev, so očistili tudi okolice vikendov in hiš, katerih lastniki zaradi starosti tega sami ne morejo storiti. Čestokrat si zaželimo, da bi bil naslednji dan lepši od prejšnjega. Tak prijetni dan, poln druženja sosedov, prijateljev, krajanov, občanov smo doživeli v soboto, ko nam je še sonce naklonilo svojo toploto. Kot da se je tudi narava veselila našega truda, da njej in sebi omogočimo lepšo podobo in lažje dihanje. Zahvaljujejo se organizatorjem akcije po naseljih in vsem sodelujočim v upanju, da bodo naše vasi, potoki, jarki, zelenice, obronki gozdov ostali čisti in neokrnjeni. Nada LUTARIČ BILO JE NEKOČ Štefan Makoter nam je poslal fotografijo, ki jo je izbrskal v svojem arhivu, na njej pa so odborniki občine Martjanci nekako v letu 1952 ali 1953. V spremnem zapisu ugotavlja, da so mnogi že umrli, podpis pa hudomušno in v poduk današnjim svetnikom zaključuje z besedami (kot sam pravi pesnika): »Kar in kako ste zdaj vi, smo mi že zdavnaj bili, in kar in kako smo zdaj mi, bodete enkrat tudi vi.« (Štefan Makoter je znani aktivist odbornik, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Martjanci, zdaj je predsednik Društva upokojencev Moravske Toplice.) POVERJENIKI DU MORAVSKE TOPLICE Objavljamo seznam poverjenikov Društva upokojencev Moravske Toplice. Pri njih se lahko prijavijo vsi tisti, ki se želijo na novo včlaniti v Društvo upokojencev Moravske Toplice: Andrejci, Krnci, Ivanovci: Karel Mekicar Bogojina: Pavel Horvat, Alojz Žban Čikečka vas: Ludvik Miholič Filovci: Kristina Kerman Fokovci: Evgen Jakiša Lončarovci: Jani Malačič Mlajtinci: Rozina Stepanovič Moravske Toplice: Helena Hari, Štefan Makoter Noršinci: Franc Zakoč Pordašinci: Ludvik Baler Prosenjakovci: Rajko Janjič, Zoltan Vukan Sebeborci: Marija Kerčmar Selo: Irma Grabar Suhi Vrh: Štefan Banfi Tešanovci: Jože Recek Vučja Gomila: Jani Gibičar ZAPOZNELO POJASNILO Zdaj nam pa v Lipnici resnično začne primanjkovati prostora! Iz zadnje številke so zaradi akcij, povezanih s čistim okoljem, izpadli nekateri že pripravljeni sestavki. Med drugimi tudi tisti, v katerem smo skušali bralcem pojasniti, zakaj jim župan ni voščil velikonočnih praznikov v Vestniku. Seveda Vam jih je (pri)voščil. S tem, da se to ni zgodilo v Vestnikovem okviru, je občini prihranil celih 36.000 SIT. 12. maj 1997 ŠPORT USTANOVLJENA OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA Občina Moravske Toplice je pred kratkim med novonastalimi slovenskimi občinami zaorala ledino še na enem področju. Gre za ustanovitev občinske športne zveze. Ustanovne skupščine se je konec minulega meseca udeležilo 14 predstavnikov društev, podpisnic pogodbe o ustanovitvi Občinske športne zveze Moravske Toplice, nekaj dni zatem se je število članic že povečalo na 15, v kratkem pa naj bi pristopili še dve društvi, kar pomeni, da bodo članice občinske športne zveze prav vsi klubi oziroma športna društva v občini. Na ustanovni skupščini je bil sprejet statut zveze, ki narekuje pravice in dolžnosti tako zveze, kakor tudi njenih posameznih članic; izvoljeni pa so bili tudi organi zveze. Za predsednika Občinske športne zveze Moravske Toplice je bil potrjen dosedanji koordinator za šport v občini Branko Recek. Namen občinske športne zveze je zlasti: - vzpodbujati športno dejavnost in s tem pripomoči k razvoju športa v občini in Republiki Sloveniji, - vzpodbujati dogovarjanje o vseh, za šport pomembnih vprašanjih med športnimi organizacijami, - razvijati množičnost v športu, zlasti na področjih športa mladih in športne re-kreacije ter s tem vplivati na ohranjanje in krepitev zdravja ljudi ter jih navajati na smotrno in aktivno izrabljanje prostega časa, - pospeševati razvoj vrhunskega športa in nuditi pomoč za doseganje vrhunskih športnih dosežkov, - razvijati in krepiti stike s športnimi organizacijami v sosednjih občinah, regiji, državi ter s slovenskimi športnimi organizacijami v zamejstvu, - skrbeti za povezavo in predstavljanje programov športnih društev odgovornim organom občine, - skrbeti za uveljavljanje strokovnega dela v organih zveze in športnih društvih, - usklajevati delo športnih društev, članic zveze in opravljati skupne naloge, ki se podrobneje opredelijo v statutu zveze. PRVO ODPRTO PRVENSTVO OBČINE V KROSU Komisija za atletiko Občine Moravske Toplice je v sodelovanju z NK Rotunda iz Sela ter Krajevno skupnostjo Selo-Fokovci pred prvomajskimi prazniki v Selu pripravila prvo Odprto prvenstvo Občine Moravske Toplice v krosu ter prvomajski družinski piknik. V kar 18 starostnih skupinah je na 1.000 metrov dolgi krožni progi nastopilo natanko 219 tekačev in tekačic, kar je preseglo vsa pričakovanja. Zelo dober je bil odziv med osnovnošolci, saj so se učenci z osnovnih šol Kapela, Gornji Petrovci in Bogojina v Selo pripeljali kar z avtobusom; nepričakovano dobra pa je bila tudi udeležba s strani pomurskih poslancev, županov, direktorjev ter managerjev, saj je na 1.000 metrov teklo 10 pomembnih mož ter ena ženska, kot gostja prireditve pa je v tej konkurenci tekla tudi najboljša slovenska maratonka in olimpijka Helena Javornik iz Maribora. V ekipni razvrstitvi so bili najuspešnejši učence Osnovne šole Kapela, pred Osnovno šolo Fokovci, tretje mesto pa sta si razdelili bogojinska in petrovska osemletka. PRVENSTVO SKUPINE »C« V HOKEJU NA TRAVI Na igriščšu z umetno travo v Športnem parku Zdravilišča Moravske Toplice se nam v dneh od 16. do 19. maja obeta velik spektakel hokeja na travi, saj bo naše občinsko središče gostilo državne prvakinje iz osmih držav. Tako bodo poleg igralk Hokejskega kluba Triglav iz Predanovec, ki so slovenske prvakinje, na klubskem evropskem prvenstvu skupine »C« nastopile še ekipe iz Walesa, Švedske, Azerbajdžana, Belgije, Švice, Moldavije in Gibraltarja. Naša ekipa, ki jo vodi nekdanji odlični igralec hokeja na travi Vito Fujs, bo igrala v 1. skupini skupaj z Walesom, Švedsko in Azerbajdžanom, in sicer v petek in soboto ob 16.30, v nedeljo pa ob 17. uri. Omenjeno tekmovanje, ki je največje doslej v naši državi, je veliko priznanje tako za slovenski hokej na travi kakor tudi Zdravilišče Moravske Toplice oziroma našo občino. VABLJENI NA OLIMPIJSKI TEK Ljubljani, Velenju, Trbovlju, Kranju, Novi Gorici, Domžalam in Mariboru se bo tudi letos v organizaciji olimpijskega teka v soboto, 14. junija, pridružil kraj Moravske Toplice, ki bo gostil tekače olimpijskega gesla »Pomembno je sodelovati in ne zmagati«, že četrtič po vrsti. Organizacijo nad olimpijskim tekom v Moravskih Toplicah je letos prevzela novoustanovljena občinska športna zveza v sodelovanju z Zdraviliščem Moravske Toplice. Start olimpijskega teka bo predvidoma ob 16. uri. Tekačem bosta na voljo dve progi, daljša na 10 ter krajša na 4 kilometre. REZULTATI: Mlajši dečki A - 1.000 m Mitja Slavič (OŠ Križevci pri Ljut.) Mlajše deklice A - 1.000 m Martina Šafarič (OŠ Kapela) Mlajši dečki B - 1000 m Marko Slavič (OŠ Križevci pri Ljut.) Mlajše deklice B - 1.000 m Katja Žunič (OŠ Kapela) Dečki - 2.000 m Damjan Erhatič (OŠ Križevci pri Ljut. in Martin Makari (OŠ Fokovci) Deklice - 1.000 m Andreja Štefko (OŠ Bogojina) Starejši dečki - 2.000 m Darjan Meglič (OŠ Kapela) Starejše deklice - 2.000 m Martina Peršak (OŠ Mala Nedelja) Mlajši mladinci - 3.000 m Vladimir Dervarič (Sebeborci) Mlajše mladinke - 2.000 m Nina Sreš (Srednja zdr. šola Rakičan), Starejši mladinci - 3.000 m David Potočnik (Sebeborci) Člani - 5.000 m Damir Žinko (TS Radenska) Članice - 3.000 m Jožica Šiftar (TS Radenska) Veterani - 5.000 m Borut Podgornik (Maribor) Občani - 1.000 m Jože Korunič (Selo) Občanke - 1.000 m Dragica Škalič (Selo) Tek pomurskih poslancev, direktorjev, županov in managerjev Miha Svržnjak (sam. podjetnik, Ptuj) Viktor Šbul (direktor LB Pom. banke) Franc Cipot (župan, Moravske Toplice). Pripravil: Geza GRABAR 12. maj 1997 ZADNJA STRAN ___ RUMIČOV PA REMENAROV Že kar nekaj časa sta tu, med nami, in vse bolj sta priljubljena. Na to kažejo tudi visoke uvrstitve na lestvicah najbolj priljubljenih. Tudi CD s posnetki njunih skladb je mogoče dobiti. Ljudska muzikanta iz Tešanovec sta si nadela ime kar po domačih, hišnih imenih. Čeprav na glasbenem področju nista novinca, pa le kakšno leto kot duet nastopata tudi javno. In kaj je v njuni glasbi? To bodo morali povedati poznavalci. Vsekakor pa sta za razliko od vsakovrstnih ljudskih pevcev obudila neznane prekmurske napeve, prepolne svojevrstnega ironičnega naboja, marsikdaj bizarnih ljubezenskih in drugih tem, z dobro uglasbitvijo in uglašenostjo ter prijetnim nastopom pa zvabljata nasmeh na lica poslušalcev. Nasmeh in občudovanje, svojevrstno zadovoljstvo ob ljudski glasbi. Upam si reči kar: pri posredovanju ljudskega izročila. MALI LEKSIKON OBČINE MORAVSKE TOPLICE KRAJEVNE SKUPNOSTI V občini deluje 14 krajevnih skupnosti: KS ANDREJCI KS BOGOJINA KS FILOVCI KS IVANOVCI KS KRNCI KS MARTJANCI KS MORAVSKE TOPLICE KS MOTVARJEVCI/SZENTLASZLO KS NORŠINCI KS PROSENJAKOVCI/PARTOSFALVA KS RATKOVCI KS SEBEBORCI KS SELO-FOKOVCI KS TEŠANOVCI ZBIRANJE POSEBNIH ODPADKOV v občini Moravske Toplice v soboto, 17. 5. 1997 Od 7.30 do 8.30 ure Martjanci (za vaškim domom) Od 8.30 do 9.30 ure Moravske Toplice (gasilski dom) Od 9.30 do 10.30 ure Tešanovci (pred vaškim domom) Od 10.30 do 11.30 ure Bogojina (pred zbiralnico mleka) Od 11.30 do 12.30 ure Selo-Fokovci (pred šolo) Od 12.30 do 13.30 ure Motvarjevci (vaško-gasilski dom) Od 13.30 do 14.30 ure Prosenjakovci (pred zad. domom) Od 14.30 do 15.30 ure Ratkovci (gasilski dom) Od 15.30 do 16.30 ure Sebeborci (gasilski dom) Od 16.30 do 17.30 ure Noršinci (gasilski dom) Zbiranje bo le za gospodinjstva in je brezplačno. OBČINA NA INTERNETU Že kar nekaj tednov je mogoče osnovne podatke o občini Moravske Toplice najti tudi na internetu. Pripravil jih je inž. Janez Škalič, podatke o naseljih pa opremil s fotografsko ponazoritvijo. Naslov, pod katerim lahko najdete občino, je: http://www2.ames.si/@msomtl/ KOLEDAR PRIREDITEV 16. - 19. maj 1997 Moravske Toplice Evropsko prvenstvo ženskih ekip v hokeju na travi 14. junij 1997 Moravske Toplice Olimpijski tek 15. junij 1997 Moravske Toplice Kolesarski maraton AJDA NAPAKICE, NAPAKE V 11. številki Lipnice sem pri korigiranju spregledal vsaj dve veliki napaki (ne verjemite tistim čakam o tiskarskih škratih, vedno gre za osebno napako pisca ali korektorja!): Za 18. april smo v koledarju vabili na 18. uro, čeprav smo prireditev ves čas pripravljali za 20. uro. In na tretji strani se nam je zapisalo, da bodo zaostali regresi govedorejcem izplačani v treh dneh, v rokopisu: v teh dneh (svetniki niso določili roka, soglašali so, da se izplača pred sprejemom proračuna za leto 1997). Resnično so bili izplačani v treh! Urednik Informativni list Lipnica izdaja občina Moravske Toplice, zanjo odgovarja Franc Cipot, župan • uredil: Ludvik Sočič, šport pripravil: Geza Grabar • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost, maj 1997 • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu občine, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, tel.: (069) 48-765, 48-810, 48-820, 38-500; faks: 38-502. 12. mai 1997