Posamezni Izvod 1.30 šli., mesečna naročnino 5 šilingov. SLOVEnSKI V.b.b. d**™"# Ni letnik XIV. Celovec, petek, 9. oktober 1959 Sr on sam. Ta duh pa je pred 21. leti de-.j^iko poteptal tudi Avstrijo. Ta duh je za-l^al po Evropi kresove nasilja, krvi, bede Revščine. Ta duh je trgal zvonove iz na-ll Zvonikov, Izseljeval Hudi z domače ženili *«r zapiral in pobijal tako slovenske ka-c^r tudi avstrijske demokrate, med njimi ^ 0 Abwehrkfimpferje. Od nasilja tega du-šel S*Q Koroška in Avstrija osvobojeni h ® s pomočjo tisfh, ki so bili prav od 0,1 Steinacherjevega kova psovani in pre-tr|C"![an' Kot „ izdajalci domovine", s po-q| i° koroških antifašistov in partizanov ne J1® na njihovo narodnost. (j6f0^im° in ostanimo stvarni: Deseti okto-klJ n°* spominja obojestranskih žrtev. Po-se jim vsi v želji, da bi nikoli več bi,° treba prijeti za orožje. Poklonimo Volitve v delavsko zbornico V nedeljo, dne 11. in v ponedeljek, dne 12. oktobra bodo volitve v Delavsko zbornico. To bodo pete vol tve, odkar so bile leta 1920 v Avstriji ustanovljene delavske zbornice. Na Koroškem je pri teh volitvah okoli 92.000 volilnih upravičencev, ki bodo v volilnem telesu delavcev volili 47 zastopnikov, v volilnem telesu nameščencev 14 zastopnikov in 9 zastopnikov v volilnem telesu prometnih uslužbencev. Kot volilne stranke bodo pri volitvah v delavsko zbornico na Koroškem nastopale: Frakcija socialističnih sindikatov, Avstrijska zveza delavcev in nameščencev (OVP), Sindikalna enotnost (KPO), FPO in strankarsko prosta lista ali lista delovne skupnosti strankarsko neodvisnih obraln h svetov in delojemalcev Avstrije. Za te volitve volilne borbe v javnosti skoraj ni opaziti. Volilne stranke so svoje Na tiskovni konferenci je minuli petek predstavnik državnega tajn štva za zunanje zadeve vlade FLRJ, Drago Kunc med drugim zavzel tudi stališče do govora avstrijskega min'stra dr. Krelskega glede Tirolske pred generalno skupščino OZN in do njegove izjave o manjšinah v Avstriji, ki jo je mnister Kreisky dal ob svoji vrnitvi z zasedanja OZN na Dunaj. Na tozadevna vprašanja novinarjev je dejal, da je zunanji minister Kreisky v svoji izjavi med drugim izrazil upanje, da bodo razgovori o vprašanju jugoslovanske manjšine v Avstriji ugodno potekali ter je zlasti povdaril željo avstrijske vlade, da bi „dosegli najboljšo možno ureditev". Z naše strani, je nadaljeval Kunc, lahko pozdravimo to izjavo v upanju, da označuje pogoje za skupne napore naših dveh dežel z namenom, da bi odpravili ov re za ugodnejši odnos med nami. Stoječ na tem stališču, smo mi sedaj kakor prej odločen', da s svoje strani storimo vse, kar je potrebno, da bi prispevali k odstranitvi nesporazuma, katerega osnovni vzrok je nezadovoljivo stanje v zvezi z našo nacionalno manjšino v Avstriji. Poz!tlvne spremembe na tem področju bi nedvomno bile resna spodbuda za ureditev tudi drugih vprašanj v smeri razvoja dobrososedskih in prijateljskih odnosov med našima dvema deželama. Kar zadeva tisti del izjave Kretskega, ki se nanaša na avstrijsko imetje v Jugosla- Ko so v svetu še pisali in govorili o sovjetskem presenečenju sveta z kozmično raketo, ki je zadela Luno, je svet po pičlih 3 tednih bil deležen novega presenečenja sovjetskih znanstvenikov. Minulo soboto, na drugo obletnico izstrelitve prvega umetnega satelita v vesolje, Sputnika s 83 kg teže, so poslali v vesolje novo koznvčno raketo in jo imenovali Lunik lil. Kakor so prej že določili in napovedali, kroži Lunik III. v območju med Luno in Zemljo. Raketa, ki tehta preko 1 Vi tone, nosi seboj avtomatično medplanefno postajo, ki tehta se jim z dejanji, da bo končno odpravljen moralni, socialni in gospodarski pritisk na koroške Slovence. Poklonimo se jim v nedeljenem prizadevanju, da bi bila končno uresničena lz|ava koroškega deželnega zbora od 28. septembra 1920, da bo slovenskim sodeželanom varoval njihovo jezikovno In nacionalno posebnost sedaj in za vse čase ... agitacijsko delo osredotočile na obrate in delovišča. Na zunaj vidna predvolilna akcija, in to najbolj prepričljiva, pa je bil nedavni kongres Zveze avstrijskih sindikatov. V svojem poteku je namreč pokazal, kdo v tej organizaciji so pravi predstavniki delavcev in nameščencev. Pokazal je moč in pomen socialističnih sindikatov v socialnem in gospodarskem ž:vljenju v naši državi, pokazal je njihovo dejavnost v korist delojemalcev. Le ti pa imajo svoje stanovsko zastopstvo v delavski zbornici. ( Odločitev, kateri od volilnih strank bo pri teh volitvah dal svoj glas, za nobenega volilnega upravičenca ne more biti težka. Na podlagi njenih dosedanjih prizadevanj in uspehov v korist delavcev in nameščencev, posebej pa še rentnikov more vsak od njih voliti le Frakcijo socialističnih sindikalistov! viji, je Kunc dodal, da je stališče Jugoslavije znano in da mu nima kaj dodati. Na vprašanje, kako ocenjuje govor Krei-skega pred OZN, ko je sprožil vprašanje avstrijske manjšine v Italiji, je Kunc izjavil, da je stališče Jugoslavije glede ieženj manjšine po uresničitvi njihovih nacionalnih pravic znano in da ga potrjuje njena praksa do manjšin, ki živijo v Jugoslaviji. Popolnoma se strinjamo z izjavo ministra Kretskega na Dunaju, je dejal Kunc, ko je dejal, da „mora tisto, kar mi (to je Avstrija) zahtevamo za našo manjšino v drugih državah, prav tako veljati za manjšine pri nas". V ponedeljek popoldan je na moskovskem letal šču Vnukovo pristalo AUA-leta-lo in je iz njega izstopil državni predsednik dr. Scharf, ki je s svojim spremstvom prispel na državni obisk v Sovjetsko zvezo. Na letališču ga je prisrčno pozdravil predsednik prezid ja vrhovnega sovjeta, maršal Vorošilov, ki je povdaril, da je prepričan, da bo obisk predsednika naše nevtralne države okrepil prijateljske vezi in sodelovanje med obema državama. Isti duh je vel tudi iz pozdravnega nagovora dr. Scharta, ko se je Vorošilovu zahval I za po- 287,5 kg, z inštrumenti, ki bodo na Zemljo dnevno pošiljali poročila in celo slike z one strani Lune, ki z zemlje ni vidna. V torek je raketa stopila v svoj določeni t'r. Najmanjša njena razdalja od Lune znaša 7000 km, ona od Zemlje pa 2000 km. Postaja oddaja svoja poročila na Zemljo vsak dan po dve uri. O izstrelitvi so Sovjeti obvestili ameriško akademijo znanosti in angleški rad otele-skop v Jordell Banku. Zadnji je medtem že zaznamoval poročila, ki jih Lunik III. pošilja na Zemljo. Izstrelitev Lunika III. je nov in velik uspeh sovjetskih znanstvenikov, ki je v svetu zbudil kar največjo pozornost. Znanstveniki trdijo, da Sovjetska zveza v izvajanju programa o odkrivanju vesolja daleč prednjači pred Združenimi državami Amerike. Najmanj eno leto, pravijo, je še potrebno, preden ZDA lahko upajo na tak uspeh, kakor ga je z Lunikom III. dosegla Sovjetska zveza. Oddati glas Avstrijski zvezi delavcev in nameščencev tOVPj pomeni, oddati glas volilni stranki, ki sme v korist delavcev napraviti le to, kar paše v koncept njihovih nasprotnikov, združenih v Wirtschaftsbundu OVP in v Združenju avstrijskih industrialcev. Njihov odnos do delavcev in rentni-kev pa najbolj kaže njihovo zadržanje pri pr pravah državnega proračuna, kjer črtajo predvsem tam, kjer gre za kakšen priboljšek delavcev in kjer gre za njihovo socialno varnost. Konec koncev pa ta volilna skupina v avstrijskem delavskem gibanju ravno tako malo pomeni, kakor pa ostale tri. Uspešna borba delavcev in nameščencev v delavski zbornici proti interesom trgovinskih zbornic, zvezne gospodarske zbornice in združenja industrialcev, kjer kraljujejo veletrgovci, industrijalci in privatni finančniki, je mogoča le ob močnem zastopstvu Frakcije socialističnih sindikalistov v njen. Delavska zbornica je stanovsko zastopstvo delavcev in nameščencev. Njena naloga je, da v družbenem ž vljenju zastopa in ščiti njihove interese nasproti ostalim poklicnim skupinam in zbornicam, da zavzema stališča k osnutkom zakonov in da skrbi za poklicno in strokovno izobrazbo, pa tudi za splošno kulturno rast delavcev in nameščencev, predvsem pa naraščaja. Ne navsezadnje pa je njen veliki pomen v tem, da skupno z Zvezo sindikatov lahko odločilno posega v razvoj mezd in cen v državi, kar je ob neprenehnih poskusih navijanja cen in s tem v lazečem razvrednotenju delavčevega in nameščenčevega šilinga še posebno važno. Prav zato naj pri teh volitvah nobeden volilnih upravičencev ne ostane doma. Vsak naj voli in vsak naj voli pravilno — socialistično! vabilo na obisk. Dr. Scharta so na letališču pričakali tudi člani sovjetske vlade z namestnikom ministrskega predsednika Kozlo-vom in zunanjim ministrom Gromlkom na čelu ler v Moskvi akredit rani diplomatski zbor. Predsednik republike, ki ga na desetdnevnem obisku v SZ spremljata zunanji minster dr. Kreisky in državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Gschnilzer ter 15 novinarjev, bo na svojem potovanju obiskal Leningrad, nakar se bo podal v Sibirijo k srečanju z ministrskim predsednikom Hruščevem, ki se na poti iz Kitajske tam mudi. Nadalje bo še ogledal industrijske revirje na Krimu in letovišča ob Črnem morju, zadnji čas svojega obiska pa bo prebil v Moskvi. Na dunajskem letališču so se od predsednika republike in njegovega spremstva poslovili predsednik parlamenta ing. Figi in kancler Raab z večino članov vlade. Kancler Raab mu je zaželel srečno pot in povdaril, da bi ta prvi obisk v zgodovini, ko avstrijski državni predsednik obišče Sovjetsko zvezo, prispeval k še boljšim in intenzivnejšim zvezam med obema državama. Dr. Scharf častni doktor univerze v Moskvi Tik pred nastopom svojega državnega obiska v Sovjetsko zvezo je univerza v Moskvi 1. oktobra izvolila zveznega predsednika dr. Scharta za svojega častnega doktorja. S tem je Svet un verze, kakor je rečeno v poročilu TASS, izkazal dr. Scharfu čast in priznanje, ki ga zasluži za svojo odlično državniško in družbeno dejavnost. Jugoslavija pozdravlja izjavo dr. Kreiskega glede našega vprašanja Za Lunikom II. še Lunik lil. Predsednik republike na državnem obisku v Sovjetski zvezi V službi zbliževanja med obmejnim prebivalstvom sosednih držav Pred kratkim smo poročali o ugodnem razvoju na področju ifalijansko-jugoslovan-ske izmenjave blaga, ki se odvija v pogojih pogodbe od 31. 3. 1955, dogovora o malem obmejnem prometu in sporazuma o tehničnem sodelovanju obeh držav. V tej izmenjavi igra posebno pomembno vlogo, predvsem za obmejna področja, dogovor o malem obmejnem prometu. Ta mali obmejni promet se iz leta v leto bolj razvija. V avgustu tega leta je bil znatno večji, kakor v juliju oziroma lanskemu avgustu. Obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo je poleg s potnimi listi mogoč še z navadnimi propustnicqmi in dvolasfniškimi propustnicami. Prebivalstvo z obeh strani meje se te možnosti temeljito poslužuje. Tako so n. pr. v preteklem avgustu na obmejnih prehodih med Sloven jo in Italijo na goriškem in tržaškem področju našteli nad 934 prehodov meje na to ali ono stran. Iz Italije v Jugoslavijo je v teh dveh področjih prestopilo mejo preko 364.000 oseb, od tega blizu 317.000 s propustnicami, ostali pa z običajnimi potnimi listi. Iz Jugoslavije v Italijo pa je prestopilo mejo blizu 396.000 oseb, od tega 293.000 s propustnicami. Najmočnejši prehod meje so zabeležili na tržaškem področju in sicer 509.000 v obe smeri. Nič manj ne narašča obmejni promet na prehodu pri Ratečah iz smeri Trbiža. V juliju t. I. je tu prestopilo mejo v obe smeri skupno nad Vi milijona ljudi ter 59.000 motornih vozil iz Italije v Jugoslavijo in 74.000 iz Jugoslavije v Italijo. Pri teh prehodih so bili avstrijski državljani udeleženi z 255.000 prehodi, Nemci z 162.000 prehodi, Italijani pa z 55.000 prehodi. V povprečju je v juliju jugoslovansko-italijansko mejo med Trbižem in Ratečami dnevno prekoračilo 16.000 oseb. Mali obmejni promet prinaša obema obmejnima pokrajinama velike koristi v medsebojni blagovni izmenjavi. Da bi bile obe pokrajini še nadalje deležne teh koristi in da bi se mali obmejni promet še bolje razvil, predlaga trgovinska zbornica v Gorici, da bi se ob zapadlosti dogovor o malem obmejnem prometu obnovil, da je treba za pospeševanje blagovne izmenjave na obmejnem področju zgraditi primerna skladišča s cestno in železniško zvezo ter odpreti Cesta Ljubljana—Celje z novim cestiščem V sredo minulega tedna so v Prebojah pri Domžalah izročili svojemu namenu 22 km dolgo novo moderno cestišče na cesti Ljubljana — Celje oz. Maribor. Ta del ceste, kjer je tudi Trojanski klanec, je bil doslej strah vseh vozačev in avtomobilistov. Sedaj pa, ko je cesta rekonstruirana in deloma na novo speljana, odgovarja vsem pogojem za sodobni promet in hitrost na cestah. Saj je mogoče po njenem 7 Vz m širokem asfaltiranem cestišču voziti z brzino 80 km, medtem ko je doslej bilo mogoče voziti le s hitrostjo 40 km na uro. Z zgradnjo tega cestišča je sedaj važna turistična in tranzitna cesta od avstrijske meje pri St. liju preko Maribora — Celja — Ljubljane do morja pri Trstu in Kopru oz. Reki v celoti asfaltirana in kos največjemu prometu. Preko te ceste gre dnevno blizu 2.500 ton tovorov, med njimi tudi mnogo tranzitnih tovorov za Avstrijo. Lani n. pr. je po tej cesti prišlo v Avstrijo 60.000 ton blaga. Prihodnje leto povečan avtobusni promet v Jugoslavijo Stalna mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija za redni sezonski turistični promet, ki se je pred nedavnim sestala v Portorožu, se je zedinila, da bo v prihodnjem letu obojestransko povečala redni avtobusni promet med obema državama. Tako je napovedano, da bodo avtobusi jugoslovanskih avtobusnih podjetij v poletju 1960 vzdrževali osem avtobusnih prog v Avstrijo z 11 pari voženj tedensko. Avstrijska avtobusna podjetja pa bodo vzdrževala 18 prog v Jugoslavijo z 20 pari voženj na teden. Nasproti letošnjemu se bo prihodnjeletni sezonski avtobusni promet med Avstrijo in Jugoslavijo povečal za 4 pare voženj tedensko. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo večino avtobusnih prog prihodnje leto odprli že začetkom majnika in da bodo avtobusi vozili tudi še po sezoni vse do oktobra. še en obmejni prehod na Svetogorski cesti. Pravtako goriška trgovinska zbornica teži za tem, da bi se tudi blago, ki mimo dogovora o malem obmejnem prometu prihaja v okv ru splošnega sporazuma z obeh strani v Gorico, plačevalo v okviru krajevnega sporazuma. To bi koristilo tako bližnjim jugoslovanskim podjetjem kakor tudi goriškim trgovcem, ki bi jim ne bilo treba več sklepati pogodb z oddaljenejšimi jugoslovanskimi podjetji. Možnost obiskov, blagovne zamenjave in gospodarskega sodelovanja v obmejnih pokrajinah pa je tudi najboljša pot za neposredno medsebojno spoznavanje obmejnega prebivalstva in za odpravljanje predsodkov, ki jih ob zaprti meji vedno spet širijo nacionalno šovinistični krogi, katerih kakor pri nas tudi v obmejnih pokrajinah Italije ni manjkalo in jih ne manjka. Kot posledica malega obmejnega prometa se v zelo pomembni meri spreminja javno mnenje v korist sporazumevanja med narodoma sosedoma. Slovenska narodnostna skupina ni več zaprta v svoj ozek narodnostni okvir in ji vsakodnevna borba za narodnostne pravice ne jemlje perspektive vse-tesnejšega sodelovanja z demokratičnimi In socialističnimi silami v Italijanskem družbenem redu. Po drugi strani prav te sile čedalje bolj spoznavajo problematiko slovenske manjšine, vsled česar vedno bolj odkrito postavljajo zahtevo po zagotovitvi njenih pravic, da bo v polni meri zagotovljen njen etnični, kulturni In gospodarski razvoj. To pa je, kar svet, predvsem pa države z drugimi narodnostnimi skupinami za ploden medsebojni odnos In za medsebojno m'mo sožitje med narodi najbolj potrebujejo. Napetost v vladni koaliciji in državni proračun Čez 14 dni bo moral biti zgotovljen osnutek državnega proračuna za leto 1960. Po ustavi mora namreč vlada vsako leto, do 22. oktobra predložiti osnutek državnega proračuna, da potem parlament o njem razpravlja. Sestava vladnega osnutka proračuna pa je letos naletela na velike težave. Finančni mnister se je doslej branil, že v tem proračunu upoštevati številna zagotovila, ki jih vsebuje izjava vlade, ko se je po vigrednih volitvah prvič predstavila parlamentu. Spor med njim in socialstičnimi člani vlade gre za 4 milijarde šilingov. Medtem, ko je finančni minister dr. Kamitz postavil proračunski okvir z 41 milijardami šilingov, stojijo socialistični člani vlade na stališču, da je ta okvir absolutno premajhen, da bi bilo v njem mogoče upoštevati vse obljube, ki jih je sedanja vlada dala ob svojem nastopu. Oni zahtevajo, da se proračunski okvir poveča na 45 milijard šilingov. Kakor znano je vladna izjava zagotovila povečano prizadevanje za gradnjo stanovanj in za polno zaposlitev, nadalje pospešeno elektrifikacijo železn:c in avtomatizacijo pošte, predvsem pa zboljšanje življenjskih pogojev socialno najšibkejših slojev državljanov, to je rentnikov. Kakor pa so socialistični člani vlade pred kratkim poročali na posebni tiskovni konferenci, finančni minister Kamitz v svojem osnutku proračuna noče upoštevati zagotovil vladne izjave, temveč je temu nasproti v svojem osnutku znatno zmanjšal proračune nekaterih ministrstev predvsem za dejavnosti, ki bi se po vladni izjavi morale povečati oz. pospešiti. Tako n. pr. bodo izdatki rednega proračuna prometnega ministrstva v prihodnjem letu pri železnicah za 720 milijonov šilingov, pri pošti pa za 320 milijonov višji od lanskih. Finančni minister pa je v svojem osnutku tema dvema ustanovama prisodil 736 milijonov šilingov manj, kakor so imele na razpolago letos. V izrednem proračunu potrebni znesek pa je od 1,3 milijarde šilingov skrčil na 536 milijonov šilingov. S tem bi železnice ne morale le popustiti v elektrifikaciji, pošfa pa v svoji avtomatizaciji, obe bi morali istočasno omejiti svojo dosedanjo dejavnost ali pa zvišati tarife, kar pa bi bilo v škodo malemu človeku, ki se predvsem poslužuje njunih prometnih sredstev in ima tam svojo zaposlitev. Kamitzovo skrčevanje proračunskih sredstev pa je zadelo tudi osnutek proračuna socialnega ministrstva. Črtati hoče 275 milijonov šilingov za kritje primanjkljaja socialnega zavarovanja in 900 milijonov šilingov prispevka za bolniške blagajne. Skrčiti hoče postavke, ki so predvidene za zvišanje izravnalne doklade rentnikom in vdovam po rentnikih, katerih običajna renta ne krije življenjskih potrebšč:n. Od 129 milijonov šilingov za kritje primanjkljaja bolnic hoče črtati 61 milijonov šil., za pospeševanje gradnje stanovanj pa v prihodnjem letu dati le 87 nvlijonov šilingov na razpolago. Enako kot ministrstvo za promet in ministrstvo za socialno skrbstvo bi Kamitzovo krčenje proračunskih sredstev prizadelo tu-d! notranje, pravosodno in trgovinsko ministrstvo. On in z njim celotno vodstvo DVP z kanclerjem Raabom na čelu trdijo, da bi prekoračenje proračuna preko 41 milijard šilingov sprožilo nevarnost inflacije. Ne priznajo pa nasprotnega, da bi brezobzirno črtanje po proračunih imelo za posledico brezposelnost in padec proizvodnje ter težke motnje v sistemu socialnega zavarovanja, s čemer bi bili najbolj prizadeti prav tisti, ki so najmanj občutili blagodejnosti dosedanje konjunkture. Sedaj, ko se je vrnil minister Kamitz s svojega obiska v ZDA se je v ponedeljek sestal koalicijski odbor vladnih strank in v zvezi s proračunom sklenil, da naj do prihodnjega ponedeljka poseben pododbor sestoječ iz kanclerja Raaba in finančnega ministra Kamifza za DVP ter vice-kanclerja Pittermanna in predsednika Zveze sindikatov Olaha za SPD reši sporna vprašanja, da se bodo potem lahko nadaljevala pogajanja med ministri. Demagogija ali zaskrbljenost na napačnem mestu Pred 14 dnevi so v Celovcu ob kolodvorski cesti nasproti deželne vlade pričeli podirati nekdanje poslopje realke, da na istem mestu zgradijo novo veliko večnadstropno stavbo, v kateri bo v prvih etažah imela prostore veleblagovnica GDC, nad njo pa bodo skoncentrirani uradi deželne vlade, ki so sedaj nameščeni po vsem mestu. Stavbo bo gradila deželna vlada z denarji, ki jih bo kot predplačilo najemnine dala GDC. Tozadevna pogodba je bila ob soglašanju deželnega zbora sklenjena že pred meseci. V prvih dneh podiranja stare stavbe pa sta Volkszeitung in Avstrijska zveza delavcev in nameščencev (DVP) proti podiranju zagnali silen vik in krik. „Najlepša stanovanja pod krampom" in podobne krilatice smo skozi par dni lahko brali v stolpcih Volkszeitung, Avstrijska zveza delavcev in nameščencev pa je nasproti realki namestila plakat z napisom: „lskalec stanovanja! Tu bi bilo prostora za Tebe." Vse lepo in prav, če bi krogi, ki jim pripada Volkszeitung In Jim mora biti pokorna Avstrijska zveza delavcev In nameščencev, se prav!, če bi vodstvo 'CfVP tudi drugače tako skrbelo za gradnjo stanovanj in za to, da bi vsak človek proti zmogljivi najemnini imel dostojno stanovanje. Toda ali niso prav ti krogi tisti, ki • nasprotujejo, da bi država namesto dosedanjih 40.000 že v prihodnjem letu zgradila 50.000 stanovanj; • imajo celo vrsto nezasedenih stanovanj, za katere zahtevajo od Iskalcev stanovanj nepovračl|ivo odkupnino, ki je ni mogoče plačati; • neprestano navijalo najemnine in sabotirajo sklenitev zakona proti oderuštvu pri najemninah za stanovanja) Za nje je stanovanjska stiska samo poslovna stvar, stvar profitov. Realka v Celovcu nikoli ni bila stanovanjska hiša in bi njena adaktacija v te namene stala več, nego nova stavba z enakim številom stanovanj, ki jih je mesto Celovec, pa tudi deželna vlada že nešteto zgradila in jih gradi naprej. In še nekaj. Že pred leti je postala „žrtev krampov" slovenska cerkev v Prlsterhaus-gasse s svojimi lepimi freskami. Tam naj bi nastalo stanovanjsko poslopje, ki ga pa še danes ni temveč raste tam meter visok plevel. Zakaj CfVP ne naslovi najprej pritožbo na ordinariat, ki je lastnik zemljišča in ki je pustil podreti slovensko cerkev) — Gospodje! Pospravite nesnago svojih dejan|, prah ki ga delate okoli drugih bo izginil sam. Stof svetu Kairo. — Zunanje ministrstvo ZAR Pr0' učuje možnosti, da bi zaprlo kitajski k°n' zulat v Damasku, ker je kitajska vlad*3 dovolila, da je generalni sekretar KP Si' rije Bagdaš med proslavo 10-lefnice LR Kitajske lahko napadel ZAR. Vlada ZAR je že uradno profesfrala v Pekingu fer bo ustrezno reagirala šele potem, ko bo sprejela odgovor. Oslo. — Norveško trgovsko brodovjc se je v prvem polletju povečalo za P°' milijona brufo-registrskih ton in znaša se-daj skupaj 10,100.000 ton. Kairo. — V borbah z enotami alžirske osvobodilne armade je med 25. in 28' septembrom padlo 191 francoskih voj0' kov, 136 pa je bilo ranjenih. Dunaj. — Prejšnji petek je tretja g^ neralna konferenca Mednarodne agend' je za atomsko energijo zaključila zase* danje na Dunaju. Med drugim je spreje' la nov delovni program in proračun leto 1960. Predvsem namerava razširit' dejavnost agencije pri izkoriščanju jedi'' ske energije v nrroljubne namene. R°z' širila bo tudi pomoč nerazvitim deželam' članicam, za kar bo porabila 8,2 milij0" na dolarjev. Sam Neua. — Poveljnik laoških oboroženih sil v prov nci Sam Neua je spor°' čil, da so pripadniki gibanja Pafet La® pričeli novo ofenzivo. Tako so zavzel' dve pomembni oporšči vzdolž obrambne črte v dolini reke Nam Ma. Na drugj strani poročajo, da so uporniki okrepji propagandno vojno v južnih provincam kjer gibanje Pafet Lao nadzira neke vas'- Dunaj. — Do konca septembra so r®' šili 9185 od 10.641 pri socialnem m'11' strstvu vloženih prošenj za podpore P°T znim povratnikom. Med TenVi prušftjkm so jih pozitivno rešili 7916. Za te oko' 86 odstotkov ugodno rešenih prošenji 50 izplačali 40,045.000 šilingov. Povprečij3 višina izplačane pomoči znaša 5100 5l' lingov. Bruselj. — V navzočnosti podpredsednika belgijske vlade in številnih zastop" nikov belgijskega kulturnega življenja 5° odprli v Bruslju razstavo jugoslovanski11 hrvatskih slikarjev Krsta Hegedušica 111 Ivana Generaliča. New Delhi. — Velike poplave so hud0 prizadele razne predele Indije. Pusto!'' so tudi v zahodni Bengaliji. Uradno ročajo, da takšnega razdejanja doslej ne pomnijo. Na območju Burdvana je ostalo okoli stofisoč ljudi brez strehe brez vsakršne hrane. Po vsej BengO''j pa je brez strehe približno milijon Ijud1' Poplave so popolnoma uničile jesensk0 žetev. Poročajo o velikem številu smd nih žrtev, porušenih mostovih, razrušen' progah in o drugi škodi. Člani vlade obiskujejo ogrožene kraje, da bi osebe0 vodili prizadevanje za nujno pomoč. Palm Springs. — Tiskovni predstavni Bele h še Hagerty je izjavil novinarje111' da se zahodni zavezniki še niso spC0 zumeli o konferenci na najvišji ravni. Novinarji so ga prej opozorili na izjavo bn tonskega premiera Macmillana, da I možna pot do konference najvišjih 1 da je treba določiti samo datum, kraj 1 udeležence. Ljubljana. — Kakor poroča Tanjug b0^ do letos v Ljubljani zgrad li 1796 ston°^ vanj. To je za 2 odstotka več, kot 5 predvidevali. V prvi polovici leta so 1 gradili 455, do konca leta pa bo vseljivl še 1341 stanovanj. Beograd. — V Parizu je sedmo z°se^ danje mešanega jugoslovansko-fi-00 skega odbora za gospodarsko sodel° nje. Razpravljajo o izkoriščanju drug0 lovice kredita v višini milijarde ^ran .°a]i Med Jugoslavijo in Francijo so podp' sporazum o gospodarskem sodelov leta 1955 ter je takrat Francija P°eu Jugoslaviji kredit za poldrugo m'^ar fl0 frankov, lani pa je podelila še P°n°V milijardo. Pevski zbor France Pasterk - Lenart v Bohinju: Za rod, ki pesem svojo ljubi in goji, za rod ta smrti ni Lep, edinstveno krasen jesenski dan — takor bi se smejalo sonce — je bil, ko so !e minulo soboto v prvih popoldanskih U|,ah št rje avtomobili pevcev zbora »Fran-Ce Pasterk-Lenart" vili po serpentinah Jedrskega proti Kranju in mimo Bleda proti bohinjskemu jezeru. Kakor umite so pravično kraljevale naše gore in planine nad 9ozdovi, ki so se jesensko prelivali iz tem-nozelenega v rumeno in rjavordeče. Prazničen dan je bil in praznično je bi-lo razpoloženje med pevkami in pevci mladega zbora — njihova povprečna starost Vaša komaj 23 let — na tej poti, ko so n°sili seboj pesem bratom v planinski raj Riglova. Mimo Jezerskega, Kranja Bleda po Soteski Save Boh:njke so peli mo-j0rji svojo pesem, mi pa smo nestrpno ča-^ali, da se pri Bistrici odprejo vrata Bonskega kota. Kmalu so se odprla, z n j i-"'i pa tudi v Bohinjski Bistrici prijateljsko s,ce prvih Bohinjcev — Ogrina, Ludvika Dobravca, Janeza Grma, Konarjevega Ja-^za in drugih — s katerimi smo se najprej s’ečali. še par minut, na desno je med tem ^iaško zrasfel Triglav, in ustavili smo se v hotelu pod Voglom, kot gostje Turistična društva Bolvnj. Mrak se je vlegal na i®*ero in še so v njem odsevale konture ^°rnne, Pršivca in Studorja. Prijeten oddih, Večerja, kratka vaja, da se uberejo gla-*ovi... Bohinjska Bistrica. — Okoli doma Delavko prosvetnega društva ..Svoboda" se ta-ljudi. Za zastrtim odrom zadnji pogo-v°ri, zadnje inštrukcije. Zvonec naznanja 9r;četek in kmalu se prične odpirati zastor 9red mladimi fanti z belimi srajcami in pi-StVimi rutami. — »Žive naj vsi narodi . . ." ^°ni po dvorani prva pesem pozdrava na-Vpolni dvorani. , K fantom se v pisanih nošah žarečih lic ^ oči pridružijo dekleta. Zbor »France Pa-/^k-Lenart", 45 pevk in pevcev stoji, da pel. V imenu občine Bohinj ga pozdravi tajnik Ludv k Dob Slovenske prosvetne zveze, Blaž Singer, odzdravijo in predstavi zborovodjo Vladi-mira Prušnika in zbor, ki nosi ime po narodnem heroju Lenartu, kmečkemu fantu in prosvetašu iz Lobnika ter prvemu komandantu prvega koroškega partizanskega bataljona. Zbor nosi njegovo me in čuva njegove ideale. Prišel je, da vrne obisk folklorni skupini in vokalnemu oktetu, da se pokloni Triglavu s šopkom pesmi, kajti tudi mi smo sinovi Tr glava. Zborovodja intonira »Eno devo le bom ljubil". Vrstijo se pesem za pesmijo, dvajset po večini koroških od Lesičjaka-Kra-molca in Kernjaka. Med njimi pa so tudi pesmi Adamiča, Vrabca, Volariča, Marolta, Foersterja, Sattnerja in Fleišmana. Navdušenje raste od pesmi do pesmi. Sposobni mladi pevovodja Vladimir Prušnik izvablja iz pevcev lepe glasove in krasne akorde. Dvorana zamaknjeno posluša, mehko ubrano petje, polno ritma in srca. Ko zamrjejo zadnji akordi Kernjakove „Rož, Podjuna, Žila", se zgane k bučnemu aplavzu. Na oder stopi predsednik občinskega sveta Svobod, Franjo Grbec, in se zahvaljuje, Jensterlova Damjanca in Ogrinov Jurij pa v bohinjskih nošah izročata šopke nagelna, rožmarina in roženkravta. Srca publike in pevcev prekipevajo od navdušenja. Zadnja intonacija — „V gorenjsko oziram se skalnato stran . . . vse je vihar razdjal, narod pa je zmiraj stal” — izpoved srca, ljubezni, zvestobe in ponosa našega mladega zbora. In v nedeljo popoldan v Bohinjski Češnjici. V srce segajoči verzi pozdrava, zahvale in priznanja. „... R o d , ki pesem svojo ljubi in goji, za rod ta — smrti ni...". Dve pesmici izpod peres bohinjskih ljudskh pesnikov Franca Urbanca - Šokelča in Odarjevega Franceljna iz Češnjice. Objavljamo na peti strani. Spoznali smo: rod, ki tod prebiva, ni le prijazen, gostoljuben in vesel. To je rod, ki ljubi izročila in ustvarja umetnost, ki ji služi in živi, dosleden in ponosen. Lep in doživetij poln obisk v Bohinju z uspelima koncertoma, s prijetnim družab- Celovško gledališče je spet odprlo vrata Tajnik Občni zbor slovenskih zgodovinarjev ^ preteklem tednu je bil v Murski Soboti 6r|ajsti zbor zgodovinarjev Slovenije. Zbor *a organizirala Zgodovinsko društvo za 'ovenijo in Prekmursko muzejsko društvo. Loži dva dni je 130 udeležencev obravnavalo novejše obdobje slovenske zgodo-vkie. Otvoritveni referat je imel dr. Metod /''kuž, ki je govoril o problemih razvoja 'fPj. Bo končanem zboru so slovenski zgodo-v'0arji ogledali okolico Murske Sobote. Celovško mestno gledališče je v petek, dne 27. septembra odprlo vrata k predstavam sedanje gledal ške sezone. Ob otvoritvi sezone se je predstavilo s premiero Beethovenove opere »Fidelio”. Uprizoritev te opere, ki sodi med najdokumentarnejše Beethovenove stvaritve in ki vsebuje vrsto za pevce in orkester zelo težkih mest, je z ozirom na gotovo štev lo novih solistov pokazala, da je ansambel celovškega gledališča sezono pričel na nepričakovani kvalitetni višini. Operni šef, Gustav W i e s e , je kakor že večkrat tudi pri premieri »Fidelia" publiko presenetil s svojimi izrednimi sposobnostmi, ki so prišle predvsem do izraza v odlično, v nekaterih primerih pa naravnost čudovito doživeto odigranih težkih delih opere. Franc P a c h e r, ki je pel vlogo ječarja Rocca, je nadkril ostale pevce. Zelo je dopadla tudi amerikanka Donna P e -gors ter novinka VValtrauf Volkel. Naslednji dan se je gledališče predstavilo s premiero Sch llerjeve tragedije »Kabale in ljubezen", ki jo je ob zgostitvi vsebine posrečeno pripravil novi režiser Walther Nowotny. Navzlic temu, da je vsebina te tragedije sedanjemu času že sila, sila odmaknjena, je njena prem era napravila na publiko močan vtis. V svojih težkih vlogah so predvsem dopadli Rai-mund Kuchar, Willi Pokorny, Karin Schro-der in Edith Theiner. n'm večerom z folklorno skupino in vokalnim oktetom Turističnega društva Bohinj, je za nami. Videli smo ta prelepi planinski raj, videli prozorno jezero in bučeči slap izvira Savice. Utrdili smo bratske vezi, pred Bohinjce pa v hvaležnosti za omogočen obisk položili šopek naših pesmi in dali v njega svoje srce. Kaj bi mogli še več dati? — Dajemo zagotovilo, da jih bomo ohra-n:li v trajnem spominu in obljubljamo zvestobo naši pesmi, zvestobo izročilom Lenarta in zvestobo Triglavu. Deset let celjskega poklicnega gledališča V teh dneh poteka 10 let, odkar je bilo v Celju ustanovljeno poklicno gledališče; 110 let pa je pred kratkim minilo, odkar so v celjskem gledališču uprizorili prvo slovensko gledal ško predstavo, Linhartovo »Zupanovo Micko". V počastitev desetletnice poklicnega gledališča v Celju bodo uprizorili Kreftove »Kranjske komedijante”, v avli gledališke hše pa bodo odkrili spomenik zaslužnima celjskima gledališčnikoma Meti Baševi in Adolfu Pfeiferju. V desetih letih svojega obstoja je poklicno gledališče v Celju imelo 2074 predstav. Izmed operet je bila m nuli petek prva premiera. Podana je bila Leharjeva »Pa-ganini", ki jo je dirigiral Karl Heinz Brand, insceniral pa Theo Knapp Goslarja Paganinija je dovršeno podajal Richard Zimmermann, vlogo kneg nje Ane Elise pa je prikupno odigrala in odpela Gina Klitsch. Naravnost prisrčna pa sta se pokazala Margrit Aue in Viktor Martis, ki sta v Celovcu prvič nastopila. Po uspel h prvih premierah lahko rečemo, da je novi intendant gledališča, Otto Hans B 6 h m , svoje umetniško delo v Celovcu res uspešno začel. Želimo samo, da bodo njegove organizacijske spretnosti tudi še naprej deležne takega uspeha, kakor so ga bile pri teh premierah. Kongres slavistov v Zagrebu V dvorani tehnične fakultete v Zagrebu je pred 14 dnevi zasedal kongres jugoslovanskih slavistov. Kongresa se je udeležilo okoli 450 delegatov Zveze slavističnih društev Jugoslavije. Kongres je med drugim obravnaval tudi vprašanje pouka materinega jezika in književnosti v višjih razredih ljudske šole in je o tem govoril Djordje Bajič iz Novega Sada. Na kongresu je bil izvoljen tudi nov upravni odboc Zveze slavstičnih društev Jugoslavije. Ker bo naslednji kongres slavistov v Ljubljani, so bili v odbor izvoljeni po večini slovenski slavisti s predsednikom Bratkom Kreftom na čelu. Deset koncertov dunajskih filharmonikov i Pred kratkim je bil objavljen program filharmoničnih koncertov dunajskih filhar-mon kov v letošnji glasbeni sezoni na Dunaju. Po točno določenih datumih je za vsak mesec predviden po en koncert s ponovitvijo naslednji dan. Vsega skupaj bodo dunajski filharmoniki v tej sezoni priredili 10 koncertov, med njimi bo eden posvečen spominu skladatelja Nicolaija, drugi pa spominu dirigenta Furtwang!erja. Prva dva koncerta bo dirigiral dirigent newyorškega simfoničnega orkestra Dimitri Mikropulos, nadaljna dva koncerta pa bo dirgiral Herbert von Karajan. Po en koncert bodo dirigirali Karl Bohm, Hans Knap-pertsbusch, Carl Schuricht, Mario Rossi, Piere Monteux in Rafael Kubelik. Na sporedu so skoraj izključno dela Mozarta, Beethovna, Haydna, Brucknerja, Schumanna, Wagnerja in Straussa, zastopani pa so tudi Stravinski, Prokofjev, Rossini in Debussy. Dr. MIRT Z W I T T E R 133 Južna Tirolska— manjšinski problem Nemcev Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma oktobra 1958: Na vsedržavnem zbo-j°vanju vodstva OVP na Semmeringu za-'6va avstrijski državni sekretar prof. dr. F. ^hnitzer v svojem poročilu o Južni Tirol-j samostojno avtonomjo za pokrajino °*en. Samo takšna avtonomija da odgo-Qria Pariškemu sporazumu. ^ oktobra 1958: Italijanska vlada v Ri-odobri izvedbena določila k Posebnem Qtutu o imenovanju generalnega tajnika j'Onomne pokrajinske uprave pokrajine 5°*en. ^ 11. oktobra 1958: Avstrijski državn' se-r6tar dr. Bruno Kreisky na deželnem obč-zboru SPO v Innsbrucku označi vpra-^nie Južne Tirolske kot socialni problem. I6'ska malih kmetov, njihovih sinov in hčera ^ težave, da pred sodiščem in oblastmi Režejo svoje pravice v nemškem ieziku, ^ °snovni problem Južne Tirolske. Potreb-i ie, da se išče in najde pot do rešitve ^ pristnega manjšinskega problema. Tej ^Ogj vsej1 Avstrijcev posveča Socialistič-^ stranka Avstrije vso pozornost in dosled-Podporo. ^ oktobra 1958: Ob dograditvi dijaške-^ doma »Ustanove kanonika Mihaela jl^Poija” v Bozenu predsednik pokrajin-vlade v Bozenu dr. inž. Pupp naglaša važnost gradnje takšn h domov za odpravo pomanjkanja nemških izobražencev in za preosnovo socialnega sestava manjšine. 14. oktobra 1950: Pokrajinski deželni zbor v Bozenu tretjič odobri že ponovno zavrnjeni deželni zakon o gradnji stanovanj. 15. oktobra 1958: Regionalni svet z italijansko večino zahteva podporo za industrijsko cono v Bozenu ter sklene pomoč v korist odpuščenim delavcem. 17. oktobra 1958: Pokrajinski deželni zbor obravnava gospodarska vprašanja elektrarn ob Adiži ter sklene finančno podporo za njihovo rešitev in nadaljnjo izgradnjo. 21. oktobra 1958: Ob priliki proračunske debate v rimskem parlamentu poslanec Ve-dovato (DC) ugotovi, da je vest Italije glede izpolnjevanja Pariškega sporazuma čista, gre samo še za rešitev malenkostnih vprašanj. 21. oktobra 1958: Pokrajinski deželni zbor v Bozenu z glasovi SVP tretjič odobri ponovno zavrnjeni »Zakon o imenovanju svetov za kulturo in sklada za kulturno dejavnost". 25. do 27. oktobra 1958: Južnotirolski kulturni institut skupno z dunajskim »Insti- tutom za soc alno politiko in socialno reformo” priredi v Bozenu tridnevno študijsko zborovanje za proučitev perečih gospodarskih in socialnih problemov. Predavajo: Dva avstrijska državna poslanca (OVP) in štirje nadaljnji javni delavci iz Dunaja. 25. oktobra 1958: Avstrijski državni sekretar prof. dr. F. Gschnitzer v referatu pred »Avstrijskim obrtnim društvom" na Dunaju v potrditev evropskega pojmovanja svobode zahteva samostojno avtonomijo za pokrajino Božen. 26. oktobra 1958: V jezikovno mešanem ozemlju južno Božena v Montanu (Mon-tagna) odpre deželni glavar Zgornje Avstrije dr. Gleissner v navzočnosti številnih predstavnikov mladinski dom te avstrijske dežele, v katerega je bil primerno prezidan nekdanji grad Castelfeder. 28. oktobra 1958: Poslanec SVP v rimskem parlamentu dr. Toni Ebner zahteva premestitev vseh na italijanskih šolah nameščenih nemških učnih moči na nemške šole v Južni Tirolski. 4. novembra 1958: Nemški ekstremisti izvršijo na hišo, ki ima razobešeno italijansko državno zastavo v Neumarktu (Egna) na jezikovno mešanem ozemlju atentat z razstrelivom. 5. novembra 1958: Pokrajinski deželni zbor v Bozenu sklene »Zakon o novi ureditvi agrarnih skupnosti (soseščin, agrarnih skupnosti)". 5. novembra 1958: Avstrijski zunanji minister dr. inž. Figi v proračunski razpravi na Dunaju izjavi, da se bodo prekinjeni diplomatski razgovori med Avstrijo in Italijo v naslednjem tednu nadaljevali. Avstrija zahteva z vso odločnostjo polno in pospešeno izpolnitev Pariškega sporazuma. 6. novembra 1958: Nemški ekstremisti izvršijo atentat na električni daljnovod pri vasici Auer (Ora). 6. novembra 1958: V občini Brenner odprejo za sedem nemških otrok posebno osnovno šolo. 7. novembra 1958: Pokrajinski deželni zbor v Bozenu zviša letni proračun za okroglo 600 milijonov lir. Od fega dovoli za 200 milijonov Ir nakup hotela »Austria” v Bozenu za nemški dekliški vajeniški dom. 8. novembra 1958: Avstrijski državni sekretar prof. dr. F. Gschnitzer prispe na dvodnevni »obisk" v Brxen ter ima razgovore s političnimi voditelji SVP, predvsem z generalnim tajnikom stranke dr. Stanekom. 11. novembra 1958: Centralno glasilo OVP »Osterreichische Neue Tageszeitung* imenuje samostojno avtonomijo pokrajine Božen osnovni problem pričetih avstrijsko-italijanskih pogajanj, preizkusni kamen za ugotovitev dobre volje Italije, katere nihče ne more rešiti te v Pariškem sporazumu — ob pravilni njegovi razlagi — sprejete obveznosti. Prijateljski obisk v Kamniku Zveza koroških partizanov je napravila zadnjo nedeljo v septembru nad vse prijeten izlet v Kamnik. Zan manje za povabilo okrajnega odbora Kamnik Zveze borcev je bilo razvesel'ivo, saj se je prijateljskega obiska udeležilo osem ntrideset borcev in bork koroškh partizanov in to kljub deževnemu vremenu, ko je znano, da slabo vreme za izlete ni najbolj prikladno. Z enourno zamudo, zadržal nas je cest-noavtomobilski karambol v Kokri, smo prispeli v Kamnik. Na glavnem trgu so nas sprejeli predstavn ki in člani Zveze borcev s šopki nageTnov, pozdravili so nas ljubi p onirčki in godba na pihala. Oči vseh bivših borcev tu in onstran meje so se orosile ob prisrčni deklamaciji male Kamničanke Opozorilo deželnega arhiva Zaradi presel tve delov koroškega deželnega arhiva odpade do preklica osebni promet s strankami. Do tega časa bodo reševali samo pismena vprašanja. Na kratko razvedrilo smo se z avtomobili odpeljali v Kamniško Bistr co. Kraj je ena izmed najlepših točk v kraljestvu gamsov, vendar nam, žal, megla ni dopuščala, da bi mogli uživati razgled na gorato kamniško alpsko lepoto. Zadovoljili smo se, ko smo si v gost šču Doma v Kamniški Bistrici (601 m) pri kozarcu sladkega v nea pr'povedovali o lepotah turizma in vzbujali spomine na težke partizanske čase. Tudi koroški partizani so bili udeleženi pri težkih ofenzivah in spomin na prehod preko Kamniških planin, Velike planine in Kamniške Bistrice v globokem snegu, lačnim in slabo opremljen m, nas je vse prevzel s hladnim srhom. Trpki spomini pa so se spremenili v veselje, saj smo bili ta dan, čeprav je deževalo, na suhem in še poleg tega pri bogato obloženi mizi in kolikor tol ko še zdravi. Med udeleženci izleta so bili koroški partizani, ki so se v zadnji vojni zimi 1944—1955 umikali pred SS-kimi tolpami preko Kamnške B strice na in pozdravnih besedah predsednika občine, ko so se oživili spomini na težko skupno borbo proti skupnemu fašističnemu sovražniku v zadnji vojni. Sprostitev po trudapolnem delu je opravičena, dovoljena ter potrebna in koristna, smo ugotovili, ko so nas tovariši iz Kamnika povabili na zakusek v lepo dvorano upravnega poslopja tovarne smodnika, kjer smo se ob zvokih godbe kamniškega kvarteta, ki po svojem predvajanju ne zaostaja dosti za drugimi pr znanimi godbami, zavrteli v veselem tovariškem plesu. Zaplesala sva tudi z našo Cilko iz Bele, katere mož je bil dve in pol leta v partizanih, dva brata sta v borbi proti fašizmu padla, očeta pa so nae sti ubili v koncentracijskem taborišču Dachau. Zašepetala mi je na uho: Danes se morem prvič tudi poveseliti po vsem prestanem trpljenju. Navdušeni po prvih lepih vtisih smo si v spremstvu kamn'ških borcev ogledali staro mesto Kamnik in njegove tovarne. Kamnik je najstarejše mesto Slovenije in se je prav po osvoboditvi razvilo v močno industrijsko naselje. V kraju obratuje več ko deset industrijskih podjetij. Vse mesto je obdano z velikimi tovarnami, ki zaposlujejo nad 5000 delavcev. Predsedn k mestnega ljudskega odbora nam je po kosilu obširno in zanimivo razložil pomen mesta Kamnik in predvsem poudaril dejstvo, da se imajo Kamničani izključno zahvaliti social stični oblasti, ki je produkt krvave partizanske osvobodilne borbe proti okupatorju, da je v kraju danes toliko lepega in novega. Brezposelnosti v Kamniku ne poznajo, mnogo družin je, od katerih je zaposlenih po tri ali več članov v tovarnah, življenjska raven Kamničanov pa je že danes mnogo višja, kakor je bila v stari Jugoslaviji. Koroško. Smrekar Andrej je vedel o tej poti povedati mnogo zanimivega, saj je sam tudi prehodil to nevarno in tvegano pot. V Gornjih Stranjah smo obiskali še spomenik prvoborca, ki je bil doma iz Koroške, ter se v globokem spoštovanju poklo- nili njegovemu spominu. Smatram za dolžnost, da na tem mestu izrečem v imenu vseh izletnikov najsrčnejšo zahvalo kamniškim tovarišem za izredno tovariško gostoljubje. Vsem nam je prekmalu min i čas v družbi gostoljubnih Kamničanov, kar so dejali brez izjeme vsi. Hvaležni in veseli bomo, kadar nam bodo tovariši iz Kamnika vrnili naš ob sk ter nas obiskali na Koroškem. Ponovno jih prisrčno vabimol Tudi mi imamo mnogo lepega za pokazati in tudi pri nas živijo premnogi spomini na našo skupno borbo proti skupnemu sovražniku, pa tudi naša srca so odprta za vas, saj smo si kljub vsemu bratje po delu in besedi, predvsem pa po skupno prestanem trpljenju. Tudi pri nas je še mnogo živih Lenartov, kakor so tam Brankofi. V jutranjih urah smo prispeli na naše domove. Vladimir je s harmoniko spremljal vsako skupino posebej, ko je zapust la naš avtobus. Opravka je imel dovolj, saj so bili izletniki iz različnih naših vasi, kakor iz Bele, Lobnika, Goselne vasi, Mokrij pri Do-brli vasi, Čirkovč pri Pliberku, Radiš, Vefri-nja, Sveč, Sel, Bajtiš in Borovelj. Skupni prijetni izlet je spet znova okrepil naše medsebojne vezi in stike, ki jih bomo gojili tudi v bodoče. Gašper Poziv Rdečega križa Rdeči križ je naslovil na celovško prebivalstvo naslednji poz v: Gotovo ste slišali dnevne pozive v radiu in upamo, da so našli tudi močan odziv. Naloge Rdečega križa so mnogosfranske ter se množijo iz dneva v dan. Rdeči križ potrebuje pomoč iz širokih plasti, toda ljudje brez znanja lahko več škodujejo, kakor koristijo. Kori- stiti in pomagati po preizkušenih pravilih se lahko naučite na tečaju Rdečega križa „Prva pomoč". Predavatelj zdravnik vas bo poučil o vsem, kar je potrebno za prvo pomoč pri obolenjih in nezgodah v družini, v okolici, v poklicnem življenju ter seve tudi na cestah. S tečajem bodo pričeli v Has-sner-šoli dne 13. oktobra ob 19.00 uri. Karawankenhof pogorel Pretekli teden je izbruhnil požar v ostrešju Karavvankenhofa v Podgori pri Borovljah. Ogenj se je z bliskovito naglico š ril in uničil ostrešje. Zelo kmalu so prispele na kraj požara požarne brambe iz Podgore, Ko-žentavre, Borovelj, Svetne vasi, Kaple ob Dravi, Žihpolj in Resnika. V napornem in združenem delu se je gasTcem posrečilo, da so preprečili razširitev požara na ostale dele poslopja. Pri gasilni akciji je Maks Antonič iz Borovelj dobil hude opekline, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Celovec. Požarno škodo cenijo na okoli 500.000 šilingov ter domnevajo, da je požar nastal zaradi malomarnosti. V Kara-wankenhofu je bila okoli deset let žandar-merijska šola, zadnje čase pa je objekt stražil oddelek vojakov zvezne vojske. Gradnja novega mostu v Beljaku V ponedeljek preteklega tedna so začeli v Beljaku z gradnjo novega betonskega mostu. Promet na starem mostu so ustavili istega dne opoldne. Do zgraditve novega mostu se bo razvijal promet na pomožnem mostu, ki ga je postavila tvrdka Tschernut-ter-Schneeweiss. Dokler bodo dopuščala gradbena dela, še pešci lahko uporabljajo stari most. Promet z motornimi vozili pa je mogoč na pomožnem mostu in na mostu v Ossiacher Zeile. Ko so končno zaprli motorizirani promet čez stari most, ki ga bodo razdrl , da ga ‘Hvalci se oglašajo: Prejeli smo naslednji dopis z dežele ter ga objavljamo 12.000 potnikov z letali Pred n.edavnim so na seji nadzorneg® sveta koroške letalske obratne družbe P°' vedali, da so letos odpravili na celovškem letališču 12.000 potnikov. Računajo, da s® bo prihodnje leto število letalskih pofn kov celo podvojilo. Na zborovanju ake onarjev družbe so sklenili, da bodo spomladi začeli z gradnjo novega kontrolnega stolpa, s čemer bo letalsko pristanišče Celovec-Vrbsk® jezero še bolj opremljeno v smislu moderne letalske varnostne službe. Nova šola na Brnci Ob navzočnosti častnih gostov in številne udeležbe prebivalstva iz vasi in okolice, so v nedeljo na Brnci izročili svojem® narnepu novo, sodobno in moderno zgrO" jeno šolo. Graditi so jo začeli leta 1956. Gradbeni načrt je izdelal arh. dipl. ing-Wuster iz Beljaka, izvedla pa ga je grad-bena tvrdka Tschernutter. Stroški gradnje so dosegli viš no 3 milijone šilingov. N? slavnostni otvoritvi je goste pozdrav'l župan Schmidt, tjied temi posebej deželneg® svetnika Scheiberja kot namestnika deželnega glavarja in druge častne goste. Nove šole smo s šolsko mlad no vred veseli vsi. Pouk in učenje bosta za učitelj® in otroke prijetnejša, pričakujemo pa tudi' da bo vzgoja mladine v novih šolskih pr°' štorih ustrezala in služila cilju, da bo njih izšla mladina, ki bo koristna v človeški družbi in ohranila tudi zvestobo in spošfO" vanje krajevnemu značaju domačega Pre" bivalstva. nadomestijo z moderno betonsko zgradbo, se je odigrala lepa epizoda, ko je namestnik župana ing. Resch v spremstvu gradbenega referenta ing. Mortla izročil zadnjemu motoriziranemu pasantu častno darilo beljaške mestne občine. Šoferka avtomobila, Ida Polž, je bila zaradi nepričakovanega počaščenja prijetno presenečena. Pravijo pa, da se ji je storilo milo, ko se je zavedla, da je most preko katerega je 83 let dolgo dobo hodilo milijone ljudi, bodisi peš, s konjskimi vpregami in v zadnjih letih z neštetimi motornimi vozili, prešel v preteklost na katerega spominja Beljača-ne in vse, ki so se kedaj napotili v dravsko mesto mnogo lepih in morda tudi trpkih doživetij. Uršlji sejem letos na vel esej inske m prostor** Uršlji sejem v Celovcu, ki bo le*°s 26. oktobra, bodo namestili na velesejm' skem prostoru. O premeščenju tega sejm®' ki je navadno vsako leto zelo zaseden I® tudi dobro obiskan, so razpravljali že dalje časa. V mestnem centru, na Novem fr9u in stranskih ulicah ni več možnosti za vedno večji razmah sejma. Zaradi prepičle9a prostora so morali že mnogim interesenta111 odreči udeležbo na sejmu. — Pretekli torek je celovški župan Au**e^ winkler sprejel na magistratu dvu ugfed® gosta iz Finske. Celovec sta obiskala 11 Helsinkija mestni gradbeni direktor arhif® Varno Tuukkamen in šef prometa Ka . Alakari. Ob navzočnosti mestnega svetn1' ka Asenbauerja in mestnega svetnika N°' vaka so predvsem razpravljali o vpraša' njih celovškega mestnega ter prometneg® načrtovanja. Finski gostje so se zelo zan' mali za stanovanjske gradnje in ured Ne prometnih vprašanj v Celovcu. Slovenska prosvetna zveza naznanja: ---- Potujoči kino SPZ predvaja slovenski umetniški film: NA SVOJI ZEMLJI v torek, dne 13. oktobra 1959, ob 8.00 ®r’ zvečer v Št. Primožu pri Voglu v petek, dne 16. oktobra 1959, ob 8.00 ®r' zvečer v Šmihelu pri Šercerju Vse se je zadnja leta zaklelo proti slovenski manjšini na Koroškem. V ta voz se je znova vpregel tudi celovški škofijski ordinariat. Kakor znano, je izdal odredbo o pouku veronavka v šolah in zahteva, da morajo duhovniki oziroma veroučitelji ubijati slovenskim otrokom verske predmete v nemščini. Pri tem menda ni potrebno upoštevati Kristusovega navka, ko je zapovedal: Pojdite in učite vse narode! Po krščanskem pojmovanju bi to pomenilo, da je treba vsem narodom posredovati verouk v njihovem lastnem materinskem jeziku, samo po mnenju ordinariata ne bedni raji, koroški slovenski deci. Nam koroškim Slovencem, predvsem starejšim, je znano, da škofijski ordinariat, predvsem zadnja leta pod vodstvom generalnega vikarja Kadrasa pohlevno služi in ustreza nepoboljšljivim nemškim nacionalistom. V zadnjih sedemdesetih letih pa smo imeli v krški škofiji le enega škofa, ki je skušal biti pravičen koroškim Slovencem. To je bil knezoškof Kahn. Knezoškofa Kahna so nemški prenapete-ži zaradi njegove objektivnosti in pravičnosti do Slovencev sovražili in nekega jutra so na vrata škofijskega dvorca nalepli lepak z napisom: „Wunder steh' auf und regier', Kahn leg dich nieder und krepir". Vsakdo ve, da raznarodovanje, ki je samo na sebi nemoralno, ne sluzi koristim vere in cerkve. Takih dokazov je dovolj in naj zadostuje, da navedem le primera v Žrelcu in Podkrnosu. Cerkve so bile takrat nabito polne, ko so župnikovali slovenski duhovniki in danes .. . Za take pojave dobro ve tudi škof jski ordinariat, toda on kljub temu nadaljuje svoje nekrščansko raznarodovalno delo. škofijski ordinariat zahteva, da morajo v farah, kjer živi le peščica Nemcev, v največjih primerih to ja niso Nemci, temveč tudi po zaslugi cerkve izmaličeni Slovenci, pridigati vsako nedeljo nemški. V nekate-r h župnijah pa, kjer je večina slovensko govorečih vernikov, pa ne slišijo slovenske besede s prižnice. Nemško cerkveno petje zahtevajo po mnogih krajih po nepotreb- Sejem v Št. Vidu na Glini ne športne prireditve, med temi za otroš^e nogometne igre. Mn0- Poznam primer, da je nemški Gesang-verein, ki ga sestavlja devetdeset odstotkov članov, ki so otroci slovenskih mater in očetov, začel s pevskimi vajami v cerkvi. Kako ti spoštujejo svetišče cerkve, so ugotovili, ko so zjutraj našli „čike' cigaret na koru, kar pove, da so v cerkvi tudi kadili. Ker pa ti pevci na maše itak nič ne držijo, ni prišlo do njihovega nastopa v cerkvi. Če mislijo gospodje pri ordinariatu, da smo koroški Slovenci ljudje, ki smo v njihovih očeh manjvredni ter nas ni treba upoštevati in smo dobri samo zato, da plačujemo cerkvene davke, potem velja: Kar sejete, to boste tudi želi! -2-1 Vsako leto v jeseni je v Št. Vidu na Glini trad cionalni sejem na travniku. Sejem iz leta v leto obiskuje tudi mnogo ljudi iz naših krajev. Letos je bil 597. te vrste. Pravijo, da je letošnja sejmska prireditev v Št. Vidu posebno dobro uspela. Udeležba iz vseh krajev je bila bolj zadovoljiva, kakor marsikatera prejšnja leta. Pričeli so s sejmom pravzaprav že v soboto popoldne, čeprav je bla oficielna otvoritev šele prejšnjo nedeljo s zgodovinsko povorko. V nedeljo so že cenili število obiskovalcev na 20.000 in to kljub deževnemu vremenu. V soboto pa jih je bilo okoli 5000, ki niso malo konsumirali ter so pili in plesali do jutra. Sejem je bil zelo bogato zaseden. Svoje blago je razporedilo okoli 250 kramarjev ter je sejmski odbor posfregel tudi z marsikaterimi novostmi. V velikem sejmskem šotoru je bilo najrazličnejših potrebščin na izbiro, zelo je zanimal na prostem prikaz kmetijskih strojev od najmanjšega do ko-silne mlatilnice ter traktorjev različnih vrst. Živinorejske razstave so bile dobro zasedene ter deležne številnega obiska interesentov in kupcev. Sploh naglašajo, da so bili poslovni sklepi na sejmu zelo živahni. Mnogo zanimanja je vladalo tudi za raz- tekme na rolerjih in _ žica je prisostvovala tudi velikemu og®)®, metu ter vaji požarne brambe na viso ravni. Veliko zabave in zanimivosti je nudil z£l, bavni prostor, kjer so podjetniki postreg^ s pestrimi atrakcijami. Na sejmu ni mapi kal Prechtlov živalski vrt, mali cirkus, drom, vrsta gugalnic in letal za velike 1 male ter dolga vrsta strelišč in mnogo dr® gega. Od nekdaj je v Št. Vidu že navad ; da se na kegljišču pehajo strastni keg^l0 od blizu in daleč, stavijo visoke vsote ^ v polni meri zadostijo svoji igralski s*rfS(1| vseeno, če zadevajo ali zgubljajo. Izk°s® |j ljudje pravijo, da strastni igralci še n* niso prišli do blagostanja in to bo ver)e tudi držalo. KOLEDAR! Prlek, 9. oktober: Janez Sobota, 10. oklober: Frančiiok Nedelja, 11. oktober: Mal. M. D. Ponedeljek, 12. oktober: Maks Torek, 13. oktober: Edvard Sreda, 14. oktober: Kalisl Četrtek, 15. oklober: Tereiija Pestro in zanimive STRAH GOSENIC Pevskemu zboru ,,France Pasterk - Lenart66 Nekaj o osi, ki jo je narava obdarila z nevarnim orožjem Vojni pohod Indijancev iz dol'ne Orino-in Amazone se je razlikoval od pr prav s0rojakov. Nnjihov čarovnik je varil poseb-n° mešan'co, ki je bila podobna surovi gu-Ko se je skrivnost velikega gospodarja °hlad la, so se zvrstili bojevnik'. Konice *v°jih puščic so pomočili v tekočino, ki jim b° prinesla zmago. Nasprotnik, zadet s to Puščico, se je kmalu sesedel — paraliziralo 9° je delovanje strupa. Podoben ugled al strah so 'uživali Buš-j^oni v puščavi Kalahari v osrčju črne Afri-Konice njihovih kopij so bile premaza-1,6 s strupom, ki so ga izdelali iz ličink po-Vsern nedolžnih hroščkov. Čeprav so ta orožja smrti sejala strah ft’ed nasprotnike teh plemen, so bila le !_ab posnetek pr'rode. Številne so žuželke, K| so znane kot tovarne strupa. Najhuje Analizirajoče sredstvo proizvaja drobna Samo en del njenega strupa v 200 milnih delov krvi žrtve povzroči trajno pa-,Ql'Zo nekaterih gosenic. . Ta groza gosen c je znana pod imenom ,abrobracom juglandis. Svojo tovarno stru-PQ uporablja kot injekcijo s presenetljivim *dom. , Pesnici na voljo moramo povedati, da krvoločna le samica, medtem ko je sa-dobrodušno . in sladkosnedo bitje, ki UZ;va razredčeni med iz cvetlic. Samica habrobracom vbrizga svoj strup v Tčinko ali gosenico in jo omrtviči, v nemočno žrtev pa odloži jajčeca, iz katerih se 'dsžejo mlade in imajo hrano brž pri roki. Po dolgotrajnem delu so raziskovalci dodali, da osa kabrobracon izloči samo ob Asm vbodljaju 0.000000065 milimetra stru-Toda ta na videz še tako neskončno Aajvečji naravni hladilnik v zemlji Ob vznožju visoke stene Suve planine Is votl na, kjer so nekoč pirotski mlekarji |6zidali kamnito kočo in speljali k njej ko-°uoz. V tej koči izdeluje čuvaj Mimir Jo-Anovič beli sir, vendar le toliko, da od °l9ega časa ne zadrema. Toda kdor sfo-skozi velika vrata po stopn eah pred vhod v votlino, začuti izreden hlad, ki ne-Pf6stano veje iz nje. Tu na velikih lesenih Psicah ležijo ogromne količine sira v 6bc'h. Na teh lesenih pregradah hrani Arnreč že leta in leta svoje proizvode tarnanja zadruga. V skladišču je stalno za *ko dvajset vagonov raznih vrst sira, ki aCl kasneje odvažajo na tržišče. V tem na-vnem hladilniku brez toka je poleti tem-®rafura okrog —6, pozimi pa 0 stopinj lilija. majhna kol'čina strupa z uspehom opravi svoje uničujoče delo. Če kri iz omrtvčene ličinke vbrizgamo v drugo ličinko, bomo tudi to omrtvičili. Kri te druge ličinke posredujemo tretji in bo tudi ta omagala. V primeru, da so lič nke majhne, lahko omrtvičimo tudi četrto z enakim uspehom. Nekoliko aritmetike pa nam bo dalo še en odgovor. Porabimo vso kri zastrupljene gosenice in jo vbrizgajmo drug m. En sam vbodljaj s človekovim posredovanjem omrtviči s to količino 1641 gosenic. Daljša opazovanja pa so dognala, da posamezna osa piči tudi do 175 ličink. Z vrni-tv jo k aritmetiki pa lahko rečemo, da posamezna samica proizvede toliko strupa, da lahko z njim ubije 227.175 gosenic, ali 20 kilogramov. Mehanizem, ki z njim osa piči, je pravi umotvor prirode. Posamezni enocelični mešički se iztekajo v osrednji zbiralnik, ki ga obkroža močna mišičasta povrhnica. Od tod pelje potem kanal do dveh ostrih izrastkov, s katerima osa vbode. Omrtvičenje nastopi skoraj takoj. Ob vbodu kaže žrtev znake razburjenja. Poskuša ugrizniti svojega mučitelja ali pa mesto, kamor je osa pičila. Morda se bo žrtev poskušala odplaziti, toda le kratek čas in ne bo se premaknila z mesta. Vsi zunanji g'bi z izjemo delov ust se naenkrat ustavijo. Ni videti nobenih znakov življenja. Žrtev v tem stanju ne reagira niti na električne dražljaje. Mišice se še nekaj časa neuravnoteženo premikajo, ko pa otrpnejo g bi ust, se tudi to ustavi. Paraliza je popolna. Srce tako omrtvičene ličinke deluje enakomerno, vendar nekaj dni počasi pojema, če ni prej nastopila smrt. Prav tako deluje naprej tudi prebavni sistem, čeprav se žival več ne hrani. To omogoča vskladiščena hrana. Domnevajo, da je strup ose habrobracon sestavljen iz snovi, ki so podobne beljakovinam. Strup lahko osušimo, raztopimo v vodi in bo imel še vedno sposobnost omrtvičenja. Pri delovanju strupena snov poruši povezavo med mišicami in živci. Ličinke številnih zvrsti gosenic so živa trupla, ki se v njih izvalijo in hranijo mlade ose. Ose — matere pa so izbirčne in se lotijo predvsem manjših gosenic pa tudi moljev. Skoda je le, da so žrtve razmeroma nedolžni zajedalci, medtem ko je cela vrsta nadležnih škodljivcev povsem neobčutljiva za ta strup. Ob priložnosti koncertov v Bohinju sta Franc U r b a n c - Šokelč in Odarjev pevskemu zboru „France Pasterk-Lenart’ v Francelj posvetila naslednji pozdravni in nedeljo dne 4. oktobra ljudska pesnika zahvalni pesmici: Pozdravna Pozdravljeni Vi, ki materino govorico, pesem niste pozabilil O Vi, ki ni Vas sram, da bi tajili »Slovenec nisem", za pesem to slovensko tudi Vi ste kri prelili, da spet lahko doni: s ponosom reči smem »Slovenec sem". Pozdravljeni Vi bratje, ko onkraj te visoke meje s pesmijo slovensko oživljate te črne teme; dobrodošli tu, kjer vznožje je Triglava, prisrčno vsi pozdravljeni, kjer izvira Sava! Pesem to, ko mati nas je naučila, pesem, ki je uničiti ni mogla tuja sila, hočemo, da naprej bi tam se pela, kjer slovenska mati je rodila. Bratje bratom to želimo, za mir na svetu hrepenimo, narod prost, da bil bi vsak in hlapec ne na svoji zemlji in ne mejak. Zahvala Predragi bratje in sestre, ki danes k nam ste Vi prispeli, in pesmi Vaše ste nam peli tako lepp, tako krasno da se solzilo je oko. Pregrade ni med nami Vami, čeprav z visokimi gorami res ločeni smo mi, a v srcih pa pregrade ni. Vi pevci dragi, pevke mile, ste trdna vez do naše lepe domovine. Vi up ste naš in naša moč, nam rodne pesmice pojoč. Vi — sok sladak ste, ki napaja naša srca, Vi — cvet ste lep, ki nam ozaljša prša, Vi — potok živ ste nevsahljivi in svetli dan slovenski domovini. Čeprav na svetu vse premine, ljubezen bratska ne izgine; in rod, ki pesem svojo ljubi in goji, za rod ta — smrti ni. O, zdravo, pevski Vi prvaki, Lesičjak, Kernjak in drugi taki; prav Vam gre tisočera hvala, da pesem Vaša bo ostala. Vam pevcem pa ..iskrena hvala, kar pesem nam je Vaša dala. Bodite srečni, vedri zdravi in zvesti svoji očetnjavi. .-FV^pp-pp--- K/e ste, Eamulevi? Anton Ingolič Jiiiiljiiii -j; 1^,»Poglej, morda le imaš pet, no, tudi za ' ^anke bi se najedla. Najprej večerjica, °tem ljubezen." S ^egla mi je v žep. Nisem se branil. Kaj 1 najde v njem? >. ”^h!” je siknila, ko je videla, da so žepi Ani. 6daj je zagledala uro na moji levici. $j'®i bogat si! Prodaj jo in tri dni bova kot bogova! Coco, ti ne veš, kako ^ ljubiti! Pojdi, da prodava uro!" j^^maj sem se iztrga! iz njenih rok, besed P°gledov. paniki" mi je vrgla v slovo. (jrQru9o jutro sem že navsezgodaj prodal k,'čeprav sem sklenil tedaj, ko sem si jo k,' (kdaj je bilo to?), da se ne bom ni-J '°čil od nje. . z®dnjim frankom v žepu sem deseti ali dan le našel delo. banskem pomolu nas je postajalo • c*esetin brezposelnih. Čakali smo že le £1 ,^r' jaz sem prišel prvič, ker sem še-ftg0 e*Sni> večer izvedel, da sem prihajajo c' najemat težake za delo v skladiščih in za nakladanje in razkladanje ladij. Nazadnje je le prišel možak, ki se mu je ob vsakem koraku zatresel podbradek. Premeril nas je kot mešetar živino od pet do glave, še čudno, da nam ni odprl gobca in nam pogledal zob, potem je pomignil dvema pred menoj in meni. Odšli smo za njim ob mrmranju in preklinjanju tistih, ki so ostali. Prišli smo v veliko skladišče, gospodar je pokazal na polne vreče in prazen kamion. Niti ust se mu ni zdelo vredno odpreti. Pograbili smo vsak svojo vrečo. Moja je bila v trenutku na kamionu, medtem ko sta tovariša najprej zaplesala vsak s svojo vrečo in jo šele s kletvico spravila čez visoko kripo. Gospodar je segel v žep, dal vsakemu od njiju nekaj drobiža, meni pa pokimal, naj nadaljujem. Zaslužek ni bil velik, toliko pa je bilo, da sem si lahko pri nekem mornarju na obrežju najel posteljo v sobi, kjer sta spala njegova sinova, tudi mornarja. Spet sem redno obedoval in večerjal, domov pa pisal, da imam dober in stalen zaslužek. Ko sem se nekoliko seznanil s prilikami v pristanišču in v obal-skem delu mesta, sem spoznal, da bi bilo mogoče tudi za Amona najti kako delo, v kolikor se v obrežnih krčmah sploh ne bi preživljal s harmoniko in petjem. Pisal sem mu, naj pride. Čez teden dni je prišlo pismo nazaj z označbo: Parti. Kam je odpotoval? Nazaj v Merlewald? Kam bi šel drugam? Že na cesti iz Metza je govoril, da bi bilo najbolje vrniti se v Merlewald, saj zdaj, ko je preskrbel fanta, mu ni treba mnogo, ležišče in obrok hrane na dan. Kmalu potem sem dobil pismo od doma: materi je hudo, da sem tako daleč, boji se, da ne bi šel prek morja v Afriko ali Ameriko. Naj pridem bliže, najbolje v Merle-wald! Stiska je velika, vsak dan več ljudi je brez dela, tisti, ki ga imajo, pa delajo te po štiri dni na teden. Nekateri so se odpeljali v domovino, a od tam prihajajo žalostna pisma. Štefka ima spet otroka, hčerko, Robert pa je odprl delavnico. Z očetom je slabo, silikoza ga vedno bolj duši, zato se naravnost zaliva z vinom. Amon je dobil delo pri gradnji vojaških utrdb; vzdolž nemške meje bodo baje zgradili takšne utrdbe, da še miš ne bo mogla z nemške na francosko stran. Na tisoče in tisoče vreč pšenice, moke, sladkorja in kave sem zmetal na tovornjake, ki so jih potem razvozili po marsejskih trgovinah, toda konec marca je moj gospodar, gospod Chouan, na lepem zaprl skladišče, ker mu ni donašalo več dovolj dobička, in se preselil v Maroko ali Tunis, da tam v miru počaka na konec krize. Spef sem se hodil ponujat na pomol in pred železniško postajo, spet sem tiste dni, ko sem imel delo, živel po človeško, drugače pa stradal in sanjaril o obilnih kosilih in sladkem vinu, medtem ko so se mi marsejska dekleta še dalje ponujala za pet, celo za tri franke in so velikanske ladje — trebuš-nice privažale iz francoskih kolonij ogrom- ne skladovnice vsega, kar si človek le more poželeti. Poleg mornarja Mathieua, pri katerem sem imel posteljo, njegovih dveh fantov N:colasa in Jeannota, s katerima sem večkrat šel ribarit, sem se spoznal še z nekaterimi ljudmi v soseščini. To so bili sami taki ljudje, ki so — kot jaz — prodajali zelo poceni svoje roke, in so — tako Francozi kot inozemci — sovražili tistih dve sto bogataških francoskih družin, ki so rezale kruh in delile pravico milijonom in milijonom, Francozom in ljudem drugih narodnosti. Da bi se vrnil v Merlewald, nisem mislil, domov se bom vrnil šele, ko bom lahko šel spet v jamo, ko bom dobro zaslužil in bom lahko materi pomagal, da si bo končno kupila travnik pa kos gozda in se vrnila na Strmec. Sredi maja me je Nicolas spravil na svojo ladjo, ki je plula v Nico, da tam naloži večji tovor, s katerim bi se potem vrnila v Marseille, naložila še neke stvari in odplula v Afriko. Toda ko smo v Nici spravili tovor na ladjo, so kapitanu iz Marseilla naročili, da naj odpluje naravnost v Bizer-to. Zaman je Nicolas prosil, naj me vzamejo s seboj, moral sem ostati na pomolu. Dva dni sem čakal na ladjo, ki bi me vzela v Marseille; ko sem spoznal, da brez denarja ne pridem nikamor, sem jel vpraševati po delu. Pristanišče ni veliko, toda mesto je, kar sem videl že z ladje, bogato in lepo. Z ladje je bilo videti, kot da bi bilo na položni vzpetini nad polkrožnim « — Štev. 41 (908) Q£0j&g&l&l NAPREDNIH GOSPODARJEV 9. oktober 1959 Kako Brž ko je silos napolnjen, ga moramo neprodušno zapreti, da zrak ne more do krme in da iz silaže ne uhaja ogljikova kislina. Če ga ne zapremo takoj, se prično zgornje plasti krme greti in plesniti. Najbolj enostavno zapremo silos tako, da na stlačeno krmo naložimo 10 do 15 cm debel sloj plev, kratko zrezane slame ali slabe trave, nato pa 25 cm debel sloj mokre, pregnetene ilovice, ki jo močno steptamo in dobro zamažemo ob stenah silosa. Ilovico na silosu moramo prvi teden večkrat zaliti in ponovno steptati, da pri sesedanju krme ne nastanejo razpoke, skozi katere b' do silaže prišel zrak. Razpoke moramo redno in sproti zamazovati, zlasti ob stenah silosa, dokler se gmota v silosu količkaj še sesede. Po enem tednu se sesedanje krme v glavnem ustavi. Da se ilovica nato preveč ne izsuši in ne razpoka, jo pokrijemo z vlažno žagovino, s prstjo, z mivko ali sčim podobnim. Dobro je tudi, če po vlažni ilovici posejemo oves ali ječmen, ki se zaraste in potem varuje ilovico, da se ne izsuši in razpoka. Isto ilovico lahko uporabimo več let za pokrivanje silaže. Paziti moramo le — zlasti pri silosih, ki so na prostem, da se v ilovici ne naselijo bakterije, ki povzročajo gnitje, ker bi lahko okužile tudi silažo. Z debelim slojem ilovice moramo pokriti silažo tudi zato, da je dovolj obtežena. 25 cm debel sloj ilovice obteži silažo s 400 do 500 kg na kvadratni meter. Če nimamo pri roki ilovice, lahko zadelamo silažo tudi s prstjo ali z mivko, in sicer naložimo ene ali druge 40 do 50 cm na debelo, Opisani način je pripraven za zapiranje nizkih silosov. Visoke silose sicer zapiramo lahko na enak način, ker pa na visoke stolpe težko dvigamo vlažno ilovico, je v praksi uvodonih več načinov za zap’ra-nje silosov, in to z različnimi pokrovi. Najenostavnejši so leseni pokrovi, ki pa morajo biti tako čvrsto vezani, da obteženi s kamenjem ali betonskimi kvadri, enakomerno pritiskajo na zgornjo površino silaže. Za dviganje lesenih pokrovov se v praksi največ poslužujejo navadnega škrip-čevja (Flaschenzug), ki je poceni in svojemu namenu popolnoma odgovarja. Pod tak lesen pokrov najbolje naložmo sloj slabe, kratke in mehke trave, ki se pod pritiskom obteženega pokrova močno zbije in varuje silažo, da zrak ne more do nje. Kolikor bolj je obtežen in kolikor bolj je zbit sloj pod pokrovom, tembolj je silos neprodušno zaprt. Koder imajo vodovod z dovolj velik m pritiskom je najbolj pripravno, če pokrov silosa obtežijo z vodo. Na silos spravimo prazne posode in vanje napeljemo vodo po gumijasti cevi. Ko silos odpremo, pa vodo po cevi zopet odtočimo. zapiramo silose Pokrovi za zapiranje silosnih stolpev pa so lahko tudi železni ali betonski. Taki pokrovi brez dvoma dobro pritiskajo na silažo in silos neprodušno zapirajo, toda iz gospodarskega stališča so masivni pokrovi zaradi visokih gradbenih in nabavnih stroškov (ca 6.000 do 10.000 šil.) za manjše silose le težko opravičljivi. V novejšem času se močno uveljavljajo razne zapiralne naprave iz gumija, plastičnega materiala in kovine, ki napolnjene z vodo pritiskajo na silažo in silose neprodušno zapirajo. Gumijaste naprave zavzemajo, nameščene na vrhu silosa obliko okrogle, ca. 50 cm visoke posode (banje). Ko posode napolnijo z vodo, se silos zaradi teže vode neprodušno zapre in silaža je dovolj obtežena. Posode polnimo in praznimo s pomočjo cevi, kot smo ta ravnokar opisali. Delo z gumijastimi posodami je sila lahko, enostavno in brez nevarnosti. Pri nabavi gumijastih pokrovov je treba paziti, da premer pokrova odgovarja pre- meru silosa. Premajhna posoda, ki se ne prilega k stenam, dovoljuje dostop zraka in s tem kvarjenje silaže. Prevelika posoda pa se pri sesedanju silaže premočno drgne ob stenah silosa, kar zmanjša dobo njene trpežnosti. Zaenkrat se proizvajajo gumijasti pokrovi le za okrogle silose. Njihova nabavna cena se giba okoli 2000.— šil. in je torej znatno nižja, kot za masivne pokrove. Tudi aluminijaste in pločevinaste posode si utirajo pot v prakso. To so trodelne banje, ki so razmeroma lahke, zelo ročne in jih brez posebnih težav namestimo lahko tudi v višjih silosih. Tudi te banje delujejo na principu teže vode. Zaradi boljšega prileganja polagajo med steno silosa in spodnji rob posode gumijaste trakove (stare zračnice). Opisane posode stanejo za silos s premerom 2,5 m: aluminijaste 2750.— šil., pločevinaste pa 1500.— šil. Za pokrivanje koritastih silosov (Fahrsilo) so se v praksi zelo obnesle pla- stične folije, ki se enostavno pogrnejo čez silažo in obtežijo s preprostim materialom (žagovina, kratko zrezana slama in podobno). Silaža se pod takimi folijami po *a' trditvah praktikov zelo dobro ohrani. Nabavni stroški za 0,3 mm debelo folijo zna-šajo a m2 17.— šil., za 0,1 mm, ki zadošča za pokrivanje nadkritih silosov pa le 8 10 šil. 5Va Korošfeem narašča potrošnja mleka in sira Po pravkar objavljenih podatkih je avstrijsko kmetijstvo v prvem polletju 1959 proizvedlo 735.342 ton mleka; od tega na Koroškem 32.898 ton. V primerjavi z lanskim letom je proizvodnja padla za 3,85 °/o, kar pa je pripisati ukrepom proti tbc in bangovi bolezni. Zdravstvena akcija v govejih hlevih ima za posledico pomladitev sfaleža krav, povečano vzrejo in s tem v zvezi rahlo padanje proizvodnje mleka. Medtem pa je zapaziti tendenco naraščanja potrošnje mleka. V Avstriji je kon-zum svežega mleka narastel na 279.641 ton, na Koroškem pa na 14.325 ton. To je za 2,54 °/o več kot lani. Kljub temu pa ima Koroška presežek mleka, iz katerega izvaža okroglo 12.000 I dnevno na Dunaj. Zaradi rahlega padanja proizvodnje mleka na Koroškem, zaostaja tudi proizvodnja masla za lanskoletnimi številkami. V prvem polletju so v Avstriji proizvedli skupno 15.824 ton čajnega masla, od tega na Koroškem 703 tone. Lastna proizvodnja Avstrijske fovornc dušika v Ginzu so za avstrijsko in evropsko kmetijstvo iz leta v leto pomembnejši faktor. Dočim so prva leta proizvajala le gnojilo z imenom „Nitramoncar proizvajajo sedaj tudi amonijev sulfat in superfosfat ter številne kemične pripravke za varstvo rastlin. Podjetje ima 1 Vi milijarde šil. premoženja in zaposluje 5.693 ljudi. Lani je produciralo 990.000 ton gnojil in jih 773.000 ton prodalo v inozemstvo. Poleg tega je proizvedlo 85.200 ton žveplene kisl ne in 45.600 ton cementa. znaša na Koroškem tedensko okroglo 20 ton, v letošnji sezoni pa se je konzumiralo okoli 53 ton na teden. Primanjkljaj se je uvažal iz vseh ostalih zveznih dežel, deloma pa se je kril iz državnih rezerv, ki so sedaj popolnoma izčrpane. Koroška zaradi pomanjkanja primernih skladišč ni v stanju, da bi sama kopičila zaloge čajnega masla. Tudi konzum sira je na Koroškem narasel; z njim pa domača proizvodnja. V prvem polletju 1959 se je v Avstriji proizvedlo 11.948 ton sira. Od tega 372 na Koroškem, to je za 15,53 % več kot lani. To povečanje priplujejo modernizaciji obratov za proizvodnjo sirov in s tem v zvezi izboljšani kvaliteti proizvodov. lEduženi posevki — nova oblika kmetijske proizvodnja V Vojvodini uvajajo posebno novost v kmetijski proizvodnji — tako imenovano kombinirano setev ali setev več vrst pridel' kov izmenoma v pasovih na istih poljih-Prvi poskusi so bili namreč zelo uspešni’ Pokazalo se je, da je tako mogoče bolje izkoristiti zemljo ob gosti setvi — zlasti koruze — ne da bi posevkom primanjkovalo sonca in _ zraka. Dosežejo mnogo večji hektarski pridelek, ki bogato poplača le malo večje pridelovalne stroške. Zato so se odločili, da bodo kombinirano posejali že jeseni 20 tisoč ha, sporni0" di pa še 60 tisoč hektarjev. Sejali bodo pšenico, koruzo, sladkorno peso in sojo. Z novostjo bodo na seminarju seznanil' strokovnjake okrajnih kmetijskih postaj. R°" čunajo, da se bodo kombinirane setve kmalu oprijele tudi zadruge, ne le družbena posestva. J zve z goveje živine Po dosedanjih podatkih so v prvem p0^ letju 1959 izvozili iz Avstrije 14.000 glav g°' veje živine. To je za 700 komadov manj kot lani. Deficit v izvozni bilanci cfoveje živine pripisujejo zmanjšanemu izvozu v°" lov, ki je lani znašal 5500 komadov, let<°s pa le 1000. Iz tega pa je razvidna tendenca naraščanja izvoza plemenskih krav 'n telic. Največ živine so izvozili v Nemčijo, n° drugem mestu stoji Italija, nato pa sledij0 vzhodne države. Novosti in zanimivosti iz kmetijstva Mehanična krava Britanski znanstveniki so v Londonu prvič predvajali »mehanično kravo", ki „žre" travo in proizvaja deset krat več proteina (beljakovin) za človeško prehrano kot njena štirinožna sestra. Novi aparat, na katerem so delali sedem let in ki je stal 2,2 milijona šilingov spreminja rastline v vlakna, ogljikove hidrate, olje in beljakovine. Konstruktorji pričakujejo od naprave velik uspeh v nezadostno razvitih področjih sveta, kjer pripisujejo mehanični kravi velik pomen v boju zoper veliko pomanjkanje beljakovin, kar je eden glavnih razlogov kronične sestradanosti prebivalcev teh krajev. Predsednik britanskega koncerna „Glues and Chemicals Ltd." je izrazil celo prepričanje, da bo naprava močno posegla v svetovno politiko. Nova britanska pridobitev bo po njegovih bese- dah v veliko pomoč v boju zoper \o^0>0 in bedo v nezadostno razvit h državah. N°' prava je doslej proizvajala beljakovine 1 laških lešnikov, vendar konstruktorji zatdu' jejo, da mehanična krava lahko »prebav vsako drugo rastlino. Švedi so daleč spredaj Na švedskem so v živinoreji daleč pr®^ mnogimi deželami. To vidimo zlasti iz nj1 hovih uspehov v govedoreji. Pod nad*0" rom je molznost okrog 409.000 krav ali d°" bra četrtina. Molznih nadzirateljev im°i0 885. Povprečna molznost krav v letih 1954/3 je znašala 3972 kg mleka s 4,02 °/o tolšČe’ leta 1955/56 pa se je povečala na 4026 ^ mleka s 4,03 % tolšče. Največje uspehe segajo s pasmo jersey (gžersi); molzni teh krav je znašala 4661 kg, mleko p° i0 \/*#*bn\/nlr» rolo 9A ®/n tnlšrfi. zalivom sezidano iz samega belega kamna. Ni vrag, da v takem mestu ne bi našel dela za kak mesec, da si prislužim za pot nazaj v Marseille, medtem si ogledam še mesto, o katerem sem že toliko slišal in bral! Tu in v letoviščih vzdolž Ažurne obale vse do italijanske meje torej zapravljajo francoski in drugi kapitalisti denar, ki ga stisnejo iz naših, delavskih žuljev? Tudi to je treba videti! Za spanje ni bilo fežko: čez dan sem si poiskal kak samoten vrt ob morju, zvečer preplezal kamnito ograjo in legel v mehko travo. Vso noč je onstran vrta ob obalo pljuskalo morje, nad menoj pa so pošume-vale palme. Zjutraj sem seveda moral paziti, da me ni zasačil kak policaj. Brezposelnih niso marali, predvsem ne inozemcev. Lahko so te zgrabili in brez posebnega vprašanja nasilno odpravili prek meje. Ponujal sem se v pristanišču, hodil čakat k vlakom na postajo in lovil kovčke celo po ulicah, a kak dan nisem zaslužil niti za kilo kruha. Ali mi res ne bo kazalo drugega, kakor da se napotim peš v Marseille? Tistega zgodnjega jutra, ko sem lačen in čemeren brez souja v žepu taval po skoraj še praznih ulicah, je zbudil mojo pozornost slabo oblečen fant, ki je z leseno škatlo pod pazduho prišel iz neke veže, jo udrl po ulici naprej, se izgubil v vežo druge ali tretje hiše, od koder se je kmalu prikazal, in jo spet ucvrl po ulici, kot da gori za njim. šele pri tretjih vežnih vratih sem dognal, da je čistilec čevljev. „To ni slaba stvar!" sem si priznal. Ustavil sem ga in vprašal, kako in kaj. »Pozneje, tovariš! Konec ulice me počakaj!" je odgovori in odhitel dalje. Po izgovoru sem sklepal, da mora biti Poljak ali kaj podobnega, morda celo naš človek. Ko sva se čez dobro uro sestala, sem ga vprašal brez ovinkov kar po slovensko: »Si Slovenec?" Široko se je zasmejal. »Ti si Slovenec? Milo mi je," je rekel hrvaški in mi stisnil roko, »zdravo, rojak! Jaz sem Hrvat, iz Like. Dovoli, da te povabim na zajtrk, danes sem ujel tri nove stranke." Tako sem nekaj dni po prihodu v Nico postal s pomočjo dobrosrčnega Jovana Periča čistilec čevljev. Delo ni bilo težko in opravljal sem ga samo ob jutranjih in večernih urah, čez dan pa sem z Jovanom dremal pod palmami. Vendar bi bil rajši prenašal težke vreče v marsejskih skladiščih, še rajši seveda tisoč metrov pod zemljo s svedrom vrtal v premogovo žilo. Ponižujoče se mi je zdelo trkati na gosposka vrata in potrpežljivo čakati, da se pokaže služkinja in mi vrže pod noge nekaj parov prašnih čevljev. Sprva sem jih moral očistiti vpričo nje ali kakega cmeravega otroka kar tam pred vrati na stopnišču. Toda ta posel mi je pripomogel do drugega, še imenitnejšega. Nekaj tednov pozneje sem čistil čevlje v veži gosposke hiše v široki, z drevjem zasajeni ulici. Sredi dela je prišla k meni lepo opravljena hišna in me vprašala, če bi lahko odpeljal na sprehod psa njene gospodinje. Vzravnal sem se in natančneje pogledal dekle pred seboj: namazana de-beluška s črnim', nagajivimi očmi in mehko zalitimi, belimi lakti. »Kaj me gledaš tako neumno?" se je zasmejala, pri tem pa dvignila do ramen gole roke, da sem ji videl še pod pazduhe. »Povej, ali hočeš zaslužiti deset frankov ali nočeš!" »Seveda hočem," sem pritrdil, pri tem si seveda nisem mogel misliti, da je njeno drugo vprašanje v zvezi s prvim. »Počakaj!" Očistil sem čevlje, spravil drobiž in čakal. Ni se mi mudilo, pri stalnih strankah sem opravil, da bi šel na lov na nove, se mi ni splačalo, saj se mi je ponujal sijajen zaslužek. Hiša se je počasi prebujala, že je bilo slišati poleg svežih glasov služkinj ir drugih poslov tudi zaspane in zadirčne glasove gospodinj, a tudi kak moški glas in otroški krik je prišel do mene. Slednjič se je hišna z lepimi lakti le pokazala zgoraj na stopnicah. »Stopi na ulico!" Moral sem napraviti bedast obraz, kajti debeluška, ki je kazala kakih trideset let, morala pa je biti starejša, je še više ko malo prej dvignila roke in se še prešerne-je nasmejala. »Kakšen kmetavs! Stopi na ulico, ti rečem!" Pritekla je dol po stopnicah, me zgrabila za rokav in potegnila iz veže. ko!" Pogledala je navzgor in zakLcal0' »Poglejte ga, madame!" Ozrl sem se navzgor. V oknu nad seb°! sem zagledal hudo zaspan, starikav žen* obraz. A tako, se mi je le posvetilo, na se) mu sem? Seveda, ali me ni tale dekli"0 najprej vprašala, če bi lahko peljal na sp1'®" hod psa njene gospodinje? Da, da. Gosp si torej hoče ogledati spremljevalca svoj® ga psa. Izvolite, madame! Marko Lam1'' brezposelni rudar, doma iz Jugoslavije, s* petindvajset let, še neoženjen! Čevlje s« imel lepo očiščene (lukenj na podplatih oken na srečo ni bilo videti), toda m0^ obleka je bila ponošena, hlače celo na mestih zakrpane, samo modra baretka, mi jo je pred dnevi k plačilu navrgel n® __ star gospod, je bila še skoraj nova. Z ° snico sem se narahlo dotaknil njenega r ba. Madame, ki ji je bilo najmanj sedet0 deset let, je pokimala in se umaknila zaveso. ^ »Legetimacijo!” je ukazala hišna z 9 som sitnega žandarja v rudarskem i'eVI »Legitimacijo?" # 0j, »Ti meni legitimacijo, jaz tebi psa; g\* koncu: jaz tebi legitimacijo, ti meni Ps ^ »In če me ustavi policaj? Inozemec in brez stalnega dela ..." ^| »Tvoja legitimacija bo pes moje 9°''p. To je boljša legitimacija, kot so tvoji 0 zoni papirji.* EVROPA PRED VIHARJEM Reichstag v plamenih . 1- Ali se je v januarju 1933. leta komparti-!a Nemčije pripravljala na oboroženo vsta-Za primer, da bi prišel Hitler na oblast? so se komunisti organizacijsko in politič-n° pripravljali v tej smeri? . 2. Ali je prišlo v februarju, po prihodu na-c'onalsocialističnc vlade na oblast, v vašem raJ0nu do množičnih aretacij komunistov, do ?aplernbe komunistične literature, do prepo-e da so bili komunisti v predvolilini borbi .Y‘rani? Kaj je nameravala ukreniti kompar-^Ja kot odgovor na ta preganjanja in prepo- Ali so v tem obdobju nacionalsocialisti ^Padali delavce-komuniste? 4. Ali so bili v tem času nacionalsocialisti vašem rajonu oboroženi in ali so bili v ka-Sarnah? • 5. Ali so v vašem rajonu nacionalsocialisti ln policisti zapirali delavce-komuniste? j>. Ali ste na sejah partijskih organov v .a*em rajonu govorili o terorističnih akcijah 5 o tem, da bi izkoristili za ta namen v prvi Vr«i tujce? , Vrhovni tožilec nasprotuje vsem tem vpra-J!niem. Sodišče se umakne na posvetovanje. . °da sedaj ni niti več važno, ali sodišče odo-r* ta vprašanja ali ne. Dimitrov se je že do-FVoril z delavci s pomočjo svojih vprašanj /! delavci ta jezik dobro razumejo. Če so .’ Zastrašeni z dolgim zaporom, z množični-/J1 umori in z nečloveškim mučenjem, tedaj vv i’m sedaj samozavest vrača in pred sodi-etla junaško branijo kompartijo. Na eno od ribjih šest vprašanj, ki jih je postavil Di-c.ltrov in ki ga je sodišče dovolilo, so delav-' odgovorili, da se kompartija pripravlja na ^tozične demonstracije in na generalni štrajk , Primeru, če bi kompartijo oblast prepove- Za prvo privedejo na sodišče drugo skupino delavcev. Dimitrov postavi dvanajst novih vprašanj. Vsem delavcem istočasno. Vprašanja postavlja zato, da bi prisilil priče, da govorijo resnico. Že vprašanja sama so razkrinkala tiste priče, ki so v nacističnih zaporih klonile. Predsednik sodišča je zmeden. Grobo prekinja Dimitrova in ukazuje, da naj neha z vprašanji. Dimitrov protestira,, ker mu sodišče omejuje pravico do obrambe in doseže svoje zahteve. Njegova vprašanja razsvetljujejo politični položaj pred požarom in po njem. S svojimi vprašanji pojasnjuje linijo komunistične partije Nemčije in dokazuje, da je obtožnica neresnična. Toda Dimitrova poslušajo delavci-priče, posluša ga vsa Nemčija. Pripoveduje jim o njihovi partiji in o njenem delu v pogojih ilegale. Jasno jim začrtava naloge. Ko vidijo, kako je Dimitrov razkrinkal izdajalca Grotheja, se mimogrede naučijo, kako se morajo v bodoče čuvati podobnih provokatorjev. Taktika Dimitrova je naravnost vzorna. Ostro izjavlja sodišču: „Vem, da mnoga od mojih vprašanj niso prijetna, toda tega nisem kriv jaz. Na zatožni klopi nisem prostovoljno. Meni nikakor ni prijetno, da sedim tukaj, da postavljam vprašanja in da dajem izjave. Želel bi biti na svobodi, da bi sc boril za komunizem in da v svoji državi zanj delam. Toda ker so me postavili na zatožno klop, tedaj se jaz tukaj borim za svoje nazore. Mnoga vprašanja bodo neprijetna, toda jaz nisem kriv, če se je pokazalo, da je kaša, ki jo je zvarila obtožba, za jed neprijetna. In ko nedolžen sedim na obtožni klopi, tedaj se kot komunist branim z vso svojo energijo." Nacistično sodišče se umika Dimitrov odločno zahteva, da kot priča ?.I>čejo Ernesta Thalmanna, da bi pojasnil mi)o kompartije Nemčije. (Thalmanna so na-su zaprli 3. marca 1933 - bil je generalni ZaD ar ,ornPar!-fJe Nemčije) Dimitrov dalje zahteva, da pokličejo za priče Kusinena, Ca-na m Katajamo, da bi kot predstavniki Kominterne osvetlil, linijo in direktive Izvrtaš* komiteja Kominterne. (Katajama je bil “ mrtev, cesar pa Dimitrov še ni ve-dfyv} Dl™trov jo prav tako zahteval, da so-s ,cc poklice nekdanjega ministrskega prednika Nemčije Bruninga, voditelje stranke Atra Disterbergerja, drugega predsednika Pj enega šlema" generala Schlcicherja, von ^.Pena in voditelja nacionalistov Hugenberga. 'niitrov je istočasno postavil deset vprašanj, je katera naj bi priče odgovorile. Pričakoval *ahko, -da sodišče ne bo sprejelo tega nje-. ga predloga. Nič ne de. Postavil je vpra-jHba, ki jih je izrekel pred javnostjo in ki so s.ania razkrinkala te znane politične oseb-^ ki so pomagale nacistom do oblasti. sj|S°dišče odbija zahteve Dimitrova, toda pri-r Jeno je poslušati njegova vprašanja in pa bok 8°’ ki spremlja ta vprašanja. To so glo-politične analize. ka °diš,če se umika na vseh linijah in zapu-Ja Sv°je položaje. Kakor hitro se sodišče sku-z°pet potaviti na noge, že mu Dimitrov ‘ ~a Jiov udarec. Sq r?-avni tožilec predlaga, da prečitajo ob-kci 'z,razn‘h provokacijskih procesov proti [..^Partiji Nemčije v letih 1923 in 1924. Ta ^?log sodišče sprejme. da e<^a’ Dimitrov v odgovor na to predlaga, Da se prečita obsodba proti kontrarevolucio-cj.rnernu uporu Hitlerja in njegove organiza-\Miinchenu 1923. leta. il^išče je že na samem začetku procesa v Salo povezati ime Dimitrova z atentatom ^ '-erkvi Sv. Kralja v Sofiji, Dimitrov na °c<-su izjavlja: i^NcmŠki tisk me je ves čas predhodne pre-taj ye *» na osnovi poročila preiskave kleve-fijsi .ot glavnega organizatorja atentata v so-janj 1 katedrali. To naj bi pripomoglo k ustvar-Prip u.st.rezajočega razpoloženja. Hoteli so ’8njV't' iavnost> da me predstavijo kot po-Xjp' Ca Reichstaga. Sedaj je to pojasnjeno. r>enaŠk' ^-a k° '^hlkischer Beobachter* in ves tienm 1 r‘sk objavil to dejstvo pred celotno n k° javnostjo." ?mJav- tožilec hiti, da bi se opravičil in izjav;ein za8°tavlja, da državno tožilstvo ni tata ' °’ “a ie kil Dimitrov organizator aten-pj . „k»tl. koncu procesa Dimitrov izjavlja: bil 0jl. Predlog, da pokličete Thalmanna, je 'skavi 'tLZa^adi tega, ker je Thalmann v pre-n° urpj- t0Zen’ ^a ,e P.oskušal zrušiti državna t IteX> toda še ni obsojen. Predlagam, priče pokličete sekretarje partijskih od nemškega sodišča, kot da bi se moral zahvaliti za osvoboditev takšni obrambi, kot jo je dal dr. Sack v Torglerjevo korist.. Že od prvega dne je hotel pokazati, da je pred sodiščem neodvisen: „V tem procesu nisem dolžnik, temveč upnik." — Tako zabrusi nacističnemu sodišču v obraz. Ko se je Dimitrov vrnil po svoji izključitvi s procesa ponovno v dvorano, je takoj izjavil: „V tej dvorani ne iščem milosti niti simpatij, zahtevam samo, da se lahko branim kot komunist." Ko se je sodišče „poglabljalo“ v pravne podrobnosti o alibiju Dimitrova in njegovih bolgarskih tovarišev, je Dimitrov prekinil sodnike: „Najmočncjši dokaz v korist našega alibija je dejstvo, da smo mi komunisti in to vodilni komunisti, ki vsled svojih komunističnih nazorov in interesov svoje partije nismo mogli sodelovati v neki takšni zadevi, kot je požig Reichstaga." Ob nekem primeru, ko je državni tožilec posumil o eni izmed prič, ki so prišle iz Sovjetske zveze, češ da njen priimek ni pravi, ker to ni priimek njenega moža, Dimitrov opozarja državnega tožilca: „Zelo se čudim neznanju Vrhovnega sodišča o sovjetski zakonodaji." Predsednik zavrača Dimitrova, češ da je nesramen, toda Dimitrov pribije: „Vi se morate še mnogo učiti, gospod vrhovni sodnik." Sodni proces v Leipzigu je bil ena sama velika bitka Dimitrova proti vstajajočemu nacizmu. Posebno je pomemben njegov zaključni govor, ki je najbrž najboljši primer, kako mora nastopiti pred sodiščem komunist. To ni navaden govor, to je poziv množicam vsega sveta, da se borijo proti fašizmu. V prisotnosti nacističnih sodnikov je Dimitrov vabil proletarce vseh dežel, da naj se borijo proti fašistični nevarnosti. Vrgel je v lice nacističnim sodnikom in celotni vladajoči nacistični kliki resnico o fašizmu, ki jo je razumel vsak delavec. V svojem govoru je opisal poskuse nacistov, da bi uničili delavski pokret. Opozarja nemške delavce, da se nacistični pokret brati s kapitalisti (Thyssen in Krupp) in magnati finančnega kapitala. Zaključni govor Dimitrova organizacij tistih mest, kjer se je, kot to trdijo priče-policaji, kompartija v februarju pripravljala na oboroženo vstajo. Ta predlog ne more biti odbit z motivacijo, da so obtoženi za poskus rušenja obstoječega reda, ker je državno tožilstvo na današnje zasedanje sodišča poklicalo priče, ki so prav tako tega obtožene. Nihče ne more danes niti pomisliti, da so vse poklicane priče obtožene kaznivih (nepolitičnih) dejanj." Vrhovni tožilec hitro odgovarja Dimitrovu, da državno tožilstvo „sploh ni trdilo, da bi povsod poskušali organizirati upor." Dimitrov prehaja v nov napad: „Odobravam izjavo državnega tožilstva, da, kot je bilo ugotovljeno, ni bilo nikakršnih poskusov kompartije za oboroženo vstajo, toda vendar morajo biti zaslišani sekretarji partijskih organizacij kot priče o vprašanju: Ali so obstojali ustrezajoči načrti, katerih izvršitev so preprečile samo mere, ki jih je podvzel Hitler. Tukaj so govorili, da bi bilo dovolj, da vodstvo partije samo pritisne na gumb in da bi že planila vstaja. Zato je treba zaslišati sekretarje partijskih organizacij. Ne umikajte se, gospod državni tožilec!" Dimitrovu, Popovu in Tanevu so določili skupnega državnega branilca. To je bil nacistični advokat dr. Teichert. Dimitrov je že v samem začetku odklonil njegovo obrambo. Sam je predlagal osem advokatov, za katere je prosil, naj jih sodišče sprejme kot njegove branilce. Sodišče je to njegovo prošnjo odbilo. Nekateri od teh advokatov so poskušali priti v Nemčijo, da bi vsaj spremljali potek procesa. Tisti, ki so prišli, so prišli zaman. Nacisti so jih z oboroženim spremstvom pospremili do meje in jih izgnali. To se je zgodilo bolgarskima advokatoma Dečevu in Gri-gorovu, Francozu Villardu in Američanu Gal-lagherju. Dimitrov je predlagal še francoskega sodnika Moro Giafferija, Thoreza, ameriškega advokata Haysa. Toda ti zadnji niso v Nemčijo niti prispeli. Tedaj se je Dimitrov odločil in izjavil pred sodiščem, da se bo branil sam. Zato večkrat opominja sodišče: „SodiŠče mora vedeti, da nisem tukaj samo obtoženi Dimitrov, temveč tudi branilec obtoženega Dimitrova." Branil je predvsem svoje politične nazore, svojo partijo in svoje tovariše — Torglerja, Popova in Taneva. Branil je celo nacistično orodje požiga — van der Lubbeja. Na ta način je razkrinkal ,,obrambo", ki je že vnaprej prejela navodila, da mora pomagati predvsem obtožbi, ne pa obtožencem. Dimitrov je res odklonil branilca, toda čestokrat je prekinjal tudi Torglerjevega „bra-nilca", kakor hitro je pričel kvasiti politične nesmisle. Dimitrov je stal na stališču, ki ga je pojasnil s temi besedami: ,,Rajši sem po nedolžnem obsojen ha smrt Napočil je 16. december 1933 — zadnji dan velikega procesa v Leipzigu. Spet je sedela v dvorani nacistična publika. V eni izmed vrst je sedela kot vsak dan tako tudi danes mati Dimitrova, sestri Popova in Taneva, Torglerjeva mati in Torglerjeva žena. Velika bitka Dimitrova, ki se je pričela s prvim dnem procesa, 21. septembrom, se približuje h koncu. Toda še ni končano. Dimitrov še ni izrekel zadnje besede. Še nekaj hipov in Dimitrov bo podal pred' sodiščem svoj veliki govor. In že pričenja: „Po členu 258 zakona o kazenskem sodnem postopku imam pravico, da govorim kot branilec in kot obtoženec." Predsednik sodišča: „Imate pravico do zaključnega govora, ta vam je dana." Dimitrov: „Po tem zakonu imam pravico polemizirati z državnim tožilcem in šele potem bom prešel na zaključni govor. Gospodje sodniki, gospodje tožilci, gospodje branilci! Že na samem začetku tega procesa pred tremi meseci sem se kot obtoženec obrnil s pismom na predsednika sodišča. V tem pismu sem izjavil, da obžalujem, ker so moje izpovedbe povzročale konflikte. Toda jaz. odločno nasprotujem tolmačenju, ki trdi, da je bilo moje vedenje namerna zloraba, to se pravi, da naj bi izkoriščal pravico za postavljanje vprašanj v propagandne namene. Jasno, je, da sem se, ker sem bil obtoženec, in to nedolžen, trudil, da se zaščitim z vsemi sredstvi, ki so mi bila na razpolago. V svojem pismu sem tudi priznal, da sem tu in tam postavljal vprašanja ne ravno pravilno z ozirom na pravočasnost in obliko. To se da končno pojasniti s tem, da ne poznam nemške zakonodaje. In razen tega prvič v življenju sodelujem v podobnem sodnem procesu. Če bi imel branilca, ki sem ga jaz izbral, bi se prav gotovo lahko izognil incidentom, ki so bili tako neprimerni za mojo osebno obrambo. Predlagal sem več advokatov: Dečeva, Moro Giafferija, Kampinkija, Thoreza, Grigorova, Lea Gallaghera in tovariša Lehmannta (iz Saarbrickna), toda carsko sodišče je zaradi tega ali onega razloga odbijalo moje predloge drugega za drugim. Jaz ne gojim nobenega osebnega nezaupanja do gospoda dr. Teicherta niti kot do osebnosti niti kot do advokata. Toda pri sedanjem stanju stvari v Nemčiji ne morem imeti poinega zaupanja v Teicherta kot uradnega branilca. Zaradi tega se skušam braniti sam in pri tem delam, neizogibno, določene napake s pravnega gledišča. V interesu svoje obrambe pred sodiščem predpostavljam, da se tudi v interesu normalnega poteka procesa še enkrat — in to poslednjič — obračam na Vrhovno sodišče s prošnjo, da odobri advokatu Marcelu Villardu sodelovati v moji obrambi. Če bo na žalost ta koj zadnji predlog odbit, tedaj mi ne preostane nič drugega, kot da se branim sam z ozirom na svoje moči in znanje. Ker je bil tudi ta moj predlog odbit, sem se odločil, da se branim sam. Ker nisem potreboval niti medu niti strupa sladkobesed-nosti vsiljenega mi branilca, sem se ves čas branil sam, brez pomoči advokata. Popolnoma je jasno, da se sploh ne čutim vezanega na obrambni govor dr. Teicherta. Za mojo obrambo je pomembno samo to, kar sem do sedaj rekel pred sodiščem in samo to, kar bom sedaj povedal. Ne bi želel žaliti mojega partijskega tovariša Torglerja — me- nim, da ga že dovolj žali njegov branilec, toda moram odkrito povedati: raje vidim, da me nemško sodišče obsodi na smrt, kot da bi mi uspelo osvoboditi se s pomočjo obrambe, kakršno je dr. Sack podal za Torglerja." Predsednik sodišča prekine Dimitrova: ,,Ni vaš opravek, da tukaj kritizirate." Dimitrov: ,,Priznam, da govorim ostro in surovo, toda moja borba in moje življenje sta prav tako ostra in surova. Moj način govora je odkrit in iskren. Navajen sem, da imenujem stvari z njihovim pravim imenom. Nisem advokat, ki po dolžnosti brani tukaj svojo stranko. Branim se kot obtožen komunist. Branim svojo lastno komunistično revolucionarno čast. Branim svoje ideje, svoje komunistično prepričanje. Branim smisel in vsebino svojega življenja. Glejte, zakaj je tedaj vsaka izgovorjena beseda tukaj, pred sodiščem, tako rekoč kri moje krvi in pot mojega potu. Vsaka beseda je izraz mojega najglobljega ogorčenja proti krivični obtožbi, proti dejstvu, da se takšen protikomunistični zločin pripisuje komunistom. Mene so čestokrat opominjali, da se obnašam neresno do nemškega Vrhovnega sodišča. To je popolnoma netočno. Točno je, da je za mene kot komunista vrhovni zakon — program komunistične internacionale, a vrhovno sodišče — kontrolna komisija komunistične internacionale. Toda zame kot obtoženca je Vrhovno sodišče Reicha instanca, na katero se moram ozirati z veliko resnostjo, ne toliko zaradi tega, ker jo tvorijo sodniki s posebnimi kvalifikacijami, temveč zaradi tega, ker je to sodišče zelo važen organ državne oblasti, važen organ vladajočega družbenega reda — instanca, ki lahko nepreklicno obsodi tudi na smrt. Mirne vesti lahko rečem, da sem pred sodiščem in, sledeč temu, tudi pred javnostjo, v vseh stvareh govoril samo resnico. Kar se tiče moje partije, ki se nahaja v ilegalnem položaju, sem odklonil dati kakršnekoli izjave. Vedno sem govoril resno in z občutkom najglobljega prepričanja." Predsednik sodišča: ,,Ne bom prenašal, da se boste vi tukaj, v tej dvorani ukvarjali s komunistično propagando. Vi ste ves čas to delali. Če boste v tem duhu nadaljevali, vam bom odvzel besedo." Dimitrov: ,,Energično moram protestirati proti trditvi, da sem imel propagandistične smotre. Lahko se smatra, da je moja obramba pred sodiščem imela določen propagandistični učinek. Dopuščam, da moje vedenje pred sodiščem prav tako lahko služi kot primer za obtoženca-komunista. Toda to ni bil smoter moje obrambe. Moj smoter je, da odvržem obtožbo o tem, da naj bi imeli Dimitrov, Torgler, Popov in Tanev, kompartija Bolgarije in komunistična internacionala kakršenkoli delež pri požaru. Vem, da nihče v Bolgariji ne verjame v naše namišljeno sodelovanje pri požigu Reichstaga. Vem, da bo v inozemstvu redko kdo to verjel. Toda tukaj, v Nemčiji, so drugačne razmere. Tukaj lahko verjamejo v takšne nenavadne trditve. Glejte, zakaj’ sem želel dokazati, da kompartija ni imela in nima ničesar skupnega z udeležbo pri takem zločinu. siovEns Stran 8 Arheološka dela na Štalenski gori Celovec, petek, 9. oktober 1959 štev. 41 (908) Kitajska podpira sovjetski predlog o razorožitvi Komaj se je vrnil s svojega obiska v ZDA je ministrski predsednik SZ Nikita Hruščev že odpotoval na obisk v Kitajsko. V Pekingu je pr sostvoval proslavam ob desetletnici Ljudske republike Kitajske. Ob tej priložnosti se je podrobno razgovarjal z Maotseiungom o svetovnih in mednarodnih vprašanjih in o svojem obisku v ZDA. Na proslavi so bili navzoči tudi predstavniki in politični funkcionarji držav vzhodnega bloka. Kakor zagotavlja kitajski tisk, se Ljudska republika Kitajska pridružuje sovjetskim predlogom glede odpravljanja hladne vojne in razorožitve v svetu. Tisk povdarja, da kitajsko ljudstvo podpira sovjetsko iniciativo za popust mednarodne napetosti, za prepoved atomskega orožja in za mirno ureditev odprtih evropskih vprašanj. Medtem pa se je zaostril spor med Ljudsko republiko Kitajsko in Zruženo arabsko republiko, ki jo je sprožil govor ubeglega voditelja sirijske KP, Bachdascha, na proslavah v Pekingu. Vlada ZAR je poklicala svojega predstavnika v Pekingu na poročanje in zadržala povratek svojega veleposlanika v Peking. Prav tako vlada ZAR grozi z zaprtjem kitajskega konzulata v Damasku. Iz leta v leto prikazujejo arheološka dela in izkopavine na Štalenski gori nove zanimivosti in ponazorujejo dela in način življenja prebivalstva keltske dobe in v prehodu v ero Rimljanov. Prodiranje v skrivnosti mesta, ki mu pravega imena še niso ugotovili, zbuja čim dalje večje zanimanje v najširših plasteh v tu- in inozemstvu. Do-čim so leta 1948 našteli le 500 obiskovalcev, so jih v tekočem letu zaznamovali nad 30.000 iz najrazličnejših dežel. Med ob'sko-valci so našteli številne ugledne osebnosti r Kolonialne vojne v Alžiriji še ne bo konec Minuli ponedeljek je začasna alžirska vlada zavzela stališče do De Gaullove deklaracije o Alžiriji, ki jo je podal 16. septembra. Na tiskovni konferenci je predsednik vlade, Ferhat Abas, prebral izjavo svoje vlade, v kateri povdarja, da je pripravljena se s Francijo pogajati o ustavitvi sovražnosti, o političnih in vojaških pogojih za ustavitev sovražnosti in o pogojih ter jamstvih za izvajanje pravice samoodloča-nja Alžircev. V svoji izjavi alžirska vlada povdarja, da je De Gaullova deklaracija o pravici samoodločanja bila mogoča le, ker se je alžirsko ljudstvo skozi 5 let bojevalo proti enemu najbolj krvavih kolonialnih nasilij. Začasna alžirska vlada meni, je nadalje rečeno v izjavi, da ne bo mogoč nobeden referendum, ki bi bil vreden tega imena, dokler bo ena četrtina alžirskega prebivalstva v zaporih, koncentracijskih taboriščih ali pa prisiljena živeti v izgnanstvu. Prav tako ni sprejemljivo samoodločanje, ki bi privedlo do razdelitve Alžirije. Sploh pa pride referendum v poštev šele, ko bo Francija omogočila povratek k normalnosti. Kakšna bo De Gaullova reakcija in reakcija francoske vlade na to stališče alžirske vlade, bomo zvedeli šele prihodnji torek. Vsekakor je De Gaulle že v svoji deklaraciji izjavil, da se z začasno alžirsko vlado ne misli pogajati. Zato je precej očitno, da se bo ta najbolj krvava kolonialna vojna zaenkrat še nadaljevala. Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi dre-! vesnica P o I z e r, p. St. Vid v Podjuni, j iz znanstvenega in kulturnega, gospodarskega kakor tudi političnega življenja. Pogosto pa obiskujejo Stalensko goro izletniške skupine, udeleženci obratnih izletov mnogih podjetij, šolska mladina, ter turisfi, ki se zadržuje v poletnih mesecih v naši deželi. Štalenska gora postaja vedno bolj pomembno kulturno in tujskopromefno središče Koroške ter je zaslovela daleč preko v njenih meja. Včeraj je volila Anglija Včeraj zjutraj so v Angliji odprli volilne lokale za volitve poslancev Spodnjega doma. Volilo bo 35 milijonov volilnih upravičencev. Vsa svetovna javnost z zanimanjem pričakuje izida volitev, saj do zadnjega trenutka nihče ni upal prav reči, kdo bo pri teh volitvah odnesel zmago, kon-zervativci ali laburisti. Dokončni volilni rezultati bodo objavljeni šele jutri. !IC3EM]E}|[3[i3E]Bin3QI2]li KADJO CELOVEC. Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 10. oktober: I. program: 8.00 Tako zveni na Koroškem — 13.00 Opoldanski koncert — 14.00 Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Serenada v mraku — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 20.15 Sobotni večerni program. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.20 Izven programa — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Godba na pihala — 15.05 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Glasba za mlade zaljubljence — 20.00 Mundi iz Dunaja. Nedelja, 11. oktober: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranje melodije — 11 00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.00 Kdo je storilec? — kriminalna slušna igra. II. program: 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.15 Glasba po kosilu — 16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke — 18.25 Nazaj h šolski klopi — 19.10 Melodije od Michaela Jarya — 20.00 Lepi glasovi — lepo petje. Ponedeljek, 12. oktober: I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.45 Prav za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 16.30 Koncertna ura 17.10 Glasba od Roberta Alta — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Mladinska oddaja —- 18.55 Športna poročila —- 20.20 Citati in razumeti — 20.35 Prav ima — 21.05 Lahka hrana. II. program: 6.45 Majhna melodija — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Francoska glasba — 13.30 Za ljubitelja opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Lahko pecivo not — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 19.25 Made v Avstriji — 20.00 .Julietta" (opera). Torek, 13. oktober: I. program: 8.00 Ljudstvo igra — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.55 športna poročila — 19.00 Ljuba mamica — 19.50 Pod ono odejo — 20.20 „ln to v ponedeljek zjutraj!" — veseloigra. II. program: 6.05 Preden odidete — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.40 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Humor in dobra volja — 16.00 Oddaja za žene — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Samo zate — 19.25 Made v Avstriji —- 19.30 Pisan večerni program. Sreda, 14. oktober: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 .Sanjač v vrtu čudežev" — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 19.00 Od ploščo do plošče — 20.00 Skoraj pozabljeno — premalo poznano. II. program: 7.10 Majhen kalendarij — 8.20 Prosimo, prav prijazno —- 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelie tožke glasbe — 13.30 Za ljubiielje opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dobro razpoloženi — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Voseli delopust — 20 20 Štirje proti štirim — 20.30 Ljudstvo in domovina. / Četrtek, 15. oktober: I. program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas — 15.30 Koroški avtorji — 16.00 Popovke — 17.10 Voseli delopust — 18.15 Oddaja za delavce — 18.30 Mladina v poklicu — 20.15 Ce listje pada — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Glasba od Pietro Nardini — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 20.30 Pozor! Snemanje I Petek, 16. oktober: !. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 15.30 Kulturno zrcalo — 16.00 Glasba od N ca Dostala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Vesele malenkosti — 17.55 Pester spored — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.30 Kaj pravi industrija — 19.00 Vse stoj! — 20 20 Halo! Tenagerjil. II. program: 6.05 Mladi glas — 6.45 Majhna melodija — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.15 šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15 00 Šolska oddaja — 16.30 Otroška ura — 17.30 Za veselo popoldne — 17.55 Glasba za delopust — 20.00 »Vsak je svoje sreče kovač" (slušna igra). Slovenske oddaje Radia Celovec Vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ob 14 00 poročila in objave. Vsak dan, razen v sobotah in nedeljah ob 14.00 poročila in objave. Sobota, 10. oktober: 9.00 Od pesmi do pesmi od srca do srca — 18.15 Zemlja domača . . . Nedelja, 11. oktober: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 12. oktober: 14.00 Pregled sporeda. Inter-mrzzo. Kaj pravi zdravnik? — 17.55 Za ženo in družino. Torek, 13. oktober: 14.00 Poje Ženski vokalni kvartet. Sreda, 14. oktober: 14.00 5 minut za čebelarje — Kar želite zaigramo. Četrtek, 15. oktober: 14.00 Kulturni koledor. Petek, 16. oktober: 14.00 Mladinski obzornik. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 11. 10.: 17.20 Za mladino — 17.30 Plešoči medvedek (lilm) — 19.30 Družina Leitner — 20.30 Prenos iz nemške televizije »Vedno so tri možnosti. • Ponedeljek, 12. 10.: 19.30 »Inšpektor Garret" kriminalni lilm — 20.20 Aktualni šport — 20.40 Akta je konec. Torek, 13. 10.: 19.30 »30 minut časa", lilm — 20.15 »Leži v tvoji roki". Sreda, 14. 10.: 17.00 Za otroke — 17.35 Za mladino — »Zima na tarmi* — 17.50 Za družino »Sekira v hiši ..." — 19.30 Očka je najboljši — 20.20 Toko živimo vse dni — 20.50 »Ukradeno leto’ — drama. Četrtek, 15. 10.: 20.35 Prenos iz nemške televizije »Sanjska igra". Petek, 16. 10.: 20.20 Prenos iz Ldwingovega odra. Sobota, 17. 10.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.15 Čudež v živalskem svetu — 20.45 »Zveneča Avstrija' — Nedelja na planini. RADIO LJUBI.JANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15 00, 17.00, 22.00 Sobota, 10. oktober. 5.00 Dobro jutro — 8.05 Iz zabavno-glasbenega arhiva — 10.10 Sedem pevcev — sedem popevk — 10.30 Klavir v riimi' — 11.50 Haremske pesmi — 12.00 Alpski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Nepoznane arije — 14.10 Pet narodnih pesmi — 14.40 Voščila — 15.40 No platnu smo videli — 16.00 Slovenska pesem od roman.ike do danes — 16.30 Za prijetno razpoloženje — 18.15 Zabovni pele melc — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Popevke za prijeten konec tecJ?»a. Nedelja, 11. oktober: 6.00 Budnica — 6.30 Pisan zabavni program na pihala — 7.35 Vedri zvoki — 9.00 Zabavna matineja — 12.00 Voščila — 13 30 Za našo vas — 14.15 Voščilo — 17.00 Operetne uvorture — 18 45 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci — 20.05 Revija zabavne glasbe — 21.00 Obisk pri Karlu Pahorju. Ponedeljek, 12. oktober: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.30 Iz tilmov in glasbenih revij — 10.10 Ritmični intermezzo — 10.30 Operne arijo pojo znani pevci — 11.35 Poje Ljubljanski komorni zbor — 12.00 Ciganski napevi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poslušajmo Kmečko godbo — 12.45 Pet pevcev — pet popevk — 15.40 Lisii iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Srečno vožnjo — 18.15 Umetne in narodne pesmi — 20.45 Kulturni globus. Torek, 13. oktober: 5.00 Glasbeni spored za dobro jutro — 8.05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij — 10.10 Evropski plesni orkestri — 11.30 Oddaja za otroke — 12.00 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fan ov — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zvoki s Havajev — 12.40 Narodne ob spremljavi harmonike — 14.40 Voščila — 15.40 Jugoslovanski popotniki na tujem — 16.00 Izbrali smo za Vas — 18.20 Pet minut za novo pesmico — '20.30 Radijska igra — »Pijanec". Sreda, 14. oktober: 5.00 Dobro jutro! —- 8.30 Zabavna ruleta — 11.00 S popevkami po Evropi ~ 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 12.45 Hammond orgle in klavir v ritmu — 13.30 Veseli planšarji s pevcema Nado Makotar in Janezom Jeršincvcem — 14.00 Poje slovenski oktet — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Zabavni potpourri — 20.00 Kalejdoskop zabavnih melodij. Četrtek, 15. oktober: 5.00 Zabavni jutranje spored glasbe — 8.05 Pisana paleta melodij in ritmov — 8.40 Umetne pesmi — 11.30 Oddajo za cicibane — 12.00 Trio Avgusta Sianka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske polke in valčki — 14.00 Od tanga do cha-cha-cha — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 »Koroška ohcet’ — 16.25 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe — 17.10 »Oj, sveti, sveti lunica" — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 16. oktober: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.30 Priljubljene melodije — 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.10 Zabavna glasba a la corte — 11.30 Družina in dom — 12.00 Segava klaviatura — 12.25 Pisan operni spored — 13.50 Od dueta do okteta — 16.00 Petkov koncert ob štirih — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Godala v ritmu — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Mozartovi koncerti — 2. oddaja — 20.53 Lahka glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Sfrokovnjaki znajo ob živi predsfavi n° podlagi izkopanin pričarali pred oči davno minulo dobo prednamcev, način njih0' vega življenja in dela. Iz davnine vstaj0 slog zgradb, oprema in orodje, okraski 'n lepotičje, umetniki izdelki in drugo, ^ vzbujajo občudovanje. Šele ob razlagi strokovnjakov prav spoznaš vrednoto arheologije, ki prikazuje življenje prebiva!ceV pred 2000 lefi v tako ž vljenjski bližini. Prodiranje v skrivnsoti mesfa na Stale”' ski gori in nadaljnjo proučevanje prazg0' dovine koroške dežele, kar dolga sfoletj0 zakriva zemlja, bo frajalo še dolgo. Vendar bodo odslej naporna in skrbna del° napredovala hitreje, ker so številne tvrdk® s hvalevrednim razumevanjem dale na raZ' polago različne stroje in tehniške pr’P°' močke. Sredstva, ki omogočujejo to delo se stokajo iz različnih subvencij, prispevkov denarnih zavodov, drugih ustanov, prived' nih podjetij in zasebnikov. Team, ki pod strokovnim vodstvom °n'' verzitetnega profesorja dr. Eggerja sodeluje pri arheoloških delih na Štalenski g°r' sestavljajo državni arheolog dr. Vetfe5' protesorica dr. Kenner, ing. Dolenz, gosp0 dr. Mossler, prof. Khevenhuller in Pr0^ Scherbentin. Ravnatelj muzeja dvorni svetnik dr. Moro je ob priložnosti novinarskega sprejema na kraju izkopavanj izreke profesorju dr. Eggerju priznanje in zahvalo tudi v imenu deželnega glavarja. Hotel „Bellevue“ v Ljubljani so povečali Znani hotel „Bellevue" v Ljubljani, ki ie hkrati gostinski šolski center, so v zadnje'” času lepo preuredili in povečali. Staro h°' telsko poslopje so podaljšali z enonadstropnim prizidkom, kjer je dobila prost°r moderna hotelska kuhinja z najmodernejšimi stroji in napravami. Staro kuhinjo s®* daj spreminjajo v recepcijo z manjšim h1' tejem. Na novo so uredili tudi restavracij0' pod katero je v kleti nastal nov modere” bar za 50 gostov. Iz nekdanje verande P°a S 1. majem 1960 dam v najel” kmetijo z 22 ha kmetijske površine v bližini Beljaka. Ponudbe na upravo ^Jsta. j restavracijo pa so napravili okusno kava' no-slaščičarno z 80 sedeži. V povsem prenovljenem hotelu ne boo le gojenci gostinskega centra deležni praK tičnega pouka o sodobni strežbi, ternv® bodo tud! gostje dobili prijeten prostor l° oddih in razvedrilo. Zimski vozni red železnic V nedeljo, 4. oktobra je stopil v veljavo* ^ ski vozni red avstrjskih zveznih žele*n'c’ V tuzemskem prometu ne predvideva n° benih sprememb, razen sprememb, ki s° navedene že v poletnem voznem redu. Ne pozabimo na izmenjavo davčnih kart za motorna vozila S 30. septembrom je poteklo davčno Ie to za davek na motorna vozila. lstočas°ff so zgubile svojo veljavo dosedanje dav^ ne karte za motorna vozila. Te karte I treba takoj, najkasneje pa do 31. oktob' vrniti pristojnemu finančnemu uradu. V n^ sprotnem primeru je lastnik vozila lah1 kaznovan. ^ Od 1. oktobra naprej mora b'ti ^t lastnik motornega vozila v posesti davčne karte. Le-te so na razpolago v ^ fikah in pri davčnih uradih. Razumljivo J da mora od tega dne naprej biti P^°Cte tudi davek za motorna vozila za teko0 četrtletje. Davek je treba, kakor doslej, P; čati v obliki nakupa kolekov v odgovO*J Q joči vrednosti in jih nalepiti na dav n karto. ANEKDOTA______________- Ko je Karl II. zasedel prestol, je P°°u^0 pesniku Miltonu zelo dobro plačano slo* Njegova žena mu je prigovarjala, sprejme, toda Milton je rekel: „Ti si z ska in bi rada imela kočijo; jaz pa ho° kot pošten moški živeti in umreti.*