ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV ODDELEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE IN SPLOSNE ZADEVE Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije pri SOb Ljubljana Vič-Rudnik: VPRAŠANJE: Kako je s programom rešitve pro-storske problematike krajevnih skupnosti (na podlagi izdelane analize). Kako je z reševanjem kadrovske pro-blematike v KS, ki je po mnenju delegatov vedno bolj pereča glede na vedno zahtevnejše naloge v KS? ODGOVOR: Glede prostorske problematike za delo-vanje krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila izdelana analiza, iz katere je razvidno, da ima za delovanje 23 krajevnih skupnosti dokaj urejene pro-store, 6 KS pa nima ustreznih prostorov in te so: 2e-limlje, Rakitna, Črni vrh, Brezovica, Tomišelj, Lavrica. Vse navedene KS imajo v srednjeročnih programih predvideno pridobitev in ureditev potrebnih prostorov za opravljanje nalog. Še bolj pereč je problem kadrovske zasedbe v veči-ni krajevnih skupnosti, predvsem pa v izvenmestnih in deloma tudi primestnih KS, čeprav ni toliko vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za delavce v KS, kajti te zagotavlja vsako leto občinski proračun z namenom, da bi bilo funkcioniranje delegatskega sistema kar naj-boljše. To nalogo in tudi druge, predvsem s področja ljudske obrambe opravljajo tajniki, ki so v izvenmest-nih KS tudi referenti za LO. Zaradi vedno zahtevnejših nalog, ki jih tajniki opravljajo v KS, se pojavlja tudi problem zasedbe teh delovnih mest s primerno razgle-danimi in izobraženimi kadri. V letošnjem letu je prišlo do formiranja delovne skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, v katero so se vključili vsi delavci, zaposleni v posameznih KS naše občine in tako ustanovili skupno strokovno službo za opravljanje nalog v KS na podlagi samoupravnega sporazuma. Zaradi večje zagotovitve so-cialne varnosti delavcev v KS bodo tudi odločitve za prevzem nalog v KS lažje in uspešnejše. KS KOLEZIJA: VPRAšANJE: Zakaj še nismo pričeli z izgrad-njo doma upokojencev v Koleziji? ODGOVOR: Dom upokojencev v Koleziji je v pro-gramu za začetek gradnje v letu 1978, to je letos. V 2. številki Naše komune z dne 8. februarja 1978 na strani 6 je bilo napisanih nekaj problemov v zvezi z gradnjo doma ositarelih občanov v Koleziji. Gradnjo doma fi-nancirajo Republiška skupnost pokojninsko invalidske-ga zavarovanja in samoprispevek II v skupnem znesku 70 novih milijonov dinarjev. Ker je dom predviden za 200 upokojencev, daje skupnost pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja 40 milijonov, to je pa 20 tisoč di-narjev na eno posteljo, samoprispevek pa zagotavlja 30 milijonov. Poleg tega zneska pa mora občina Ljub-ljana Vič-Rudnik zagotoviti še komunalno urejeno zem-ljišče, ki bo stalo po predhodnih izračunih 6,5 milijona dinarjev. Ker navedenih zneskov ni mogoče prekora-čiti, je komisija za pregled projektov pri republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo prvi projekt ocenila kot predrag, saj bi morali dodati najmanj 16 milijonov več sredstev, ki jih nihče ne more zagotoviti. Tudi komisija pri Ljubljanskem investicijskem zavo-du, ki je dala projekt v presojo več strokovnjakom s področja projektiranja domov ostarelih, je podala po-ročilo, da bi potrebovali znatna dodatna sredstva za re-alizacijo prvotnega projekta. Poročilo je obravnavala tudi funkcionalno tehnološka komisija pri izvršnem od-boru skupščine samoprispevka II s sodelovanjem dele-gata skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ter sprejela sklep, da bo podala poročilo in mnenje v verifikacijo skupščini samoprispevka II. Skupščina bo dokončno odločila o prvotnem projektu in zadolžila iz-vršni odbor, da takoj pristopi k razrešitvi tega proble-ma z novo zasnovo idejnega projekta. V postopku je tudi pridobivanje gradbenega zem-ljišča, ki bo pridobljeno do začetka gradnje doma upo-kojencev oz. ostarelih občanov v Koleziji in to še v le-tošnjem letu. Investitor zagotavlja realizacijo le takega projekta, ki je v skladu s finančnhni možnostmi in to je v okviru planiranega zneska. ^ . KS VNANJE GORICE: VPRAŠANJE: Kdaj bomo dobili na vpogled idejni projekt za vzgojno varstveni zavod v Vnanjih goricah in kako je z odkupom zemljišča, na katerem bo gra-jena? ODGOVOR: KS Vnanje gorice nima zazidalnega na-jčrta za področje, kjer naj bi gradili vzgojno varstveno ustanovo. Zato je bil postopek za pridobitev lokacijskih smernic daljši, kot če bi bila lokacija po urbanističnih zasnovah že znana. Zaradi tega tudi zasnova idejnega projekta ni bila možna. Ker so bile Iokacijske smernice objekta že določene v sodelovanju z gradbenim odbo-rom v januarju 1978, bo izdelava idejnega projekta mož-na že do 20. februarja. Do konca februarja bo dobil idejni projekt tudi gradbeni odbor v obravnavo in po-trditev. Sočasno poteka tudi pridobivanje gradbenega zemljišča, tako da bo pričetek gradnje objekta, kot je predvideno v terminskem načrtu, aprila 1978. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBCINE UUBLJANA VIC-RUDNIK — KS VIC: VPRAŠANJE: Kakšne so obveznosti delovnih organi-zacij družbenih dejavnosti do samoupravnih sporazu-mov (združevanje sredstev za financiranje LO v Ljub-Ijani, Pot spominov in tovarištva ipd.)? ODGOVOR: Pri ¦ obveznostih podpisovanja samo-upravnih sporazumov ne bi smeli ločevati delovnih or-ganizacij družbenih dejavnosti od proizvodnih delovnih organizacij, predvsem ne za tako pomembna področ-ja kot je ljudska obramba, pa tudi ne pri podpisovanju drugih samoupravnih sporazumov, saj se moramo zave-dati, da z združevanjem sredstev vseh delovnih ljudi lahko organizirano pristopamo k razreševanju financi-ranja skupnih nalog, ki so pomembne za vso našo druž-bo in za posameznika. Samoupravne interesne skupnosti posameznih druž-benih dejavnosti morajo najti sistem zagotavljanja sredstev tudi za financiranje obveznosti iz samouprav-nih sporazumov. Načelnik oddelka za družbene službe in splošne zadeve: Anton Bregar, 1. r. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO KS MALCI BELIč: VPRAšANJE: Ali je možno vključti v namembnost prostorov, ki jih bodo gradili na območju Langusove in Trga MBD tudi potrebe po podružnici SDK? ODGOVOR: V poslovno trgovskem centru VS 104 Langusova so za službo družbenega knjigovodstva — podružnica Ljubljana že predvidene in zagotovljene po-trebne poslovne površine. VPRAŠANJE: Kako je z izgradnjo trgovine v VS-4 Bonifacija? Konkreten odgovor. ODGOVOR: Kot smo že v enem prejšnjih odgovorov navedli, je investitor za trgovino v Bonifaciji Mercator — TOZD Dolomiti. Po planu TOZD bo v letu 1978 pred-videna samopostrežna trgovina zgrajena do III. gradbe-ne faze, odprtje novega trgovskega lokala pa je predvi-deno v prvih mesecih leta 1979. KS HORJUL: VPRAŠANJE: Zakaj ni v osnutek programa družbe-noekonomskega razvoja občine za leto 1978 vnešena izgradnja samopostrežne trgovine v Horjulu? ODGOVOR: Naš odgovor na to vprašanje se veže na odgovor, ki smo ga v zadevi izgradnje poslovno trgov-skega centra v Horjulu že posredovali in je objavljen v delegatski prilogi Naše komune iz meseca julija 1977. Gradnjo trgovine v Horjulu predvideva srednjeročni program družbeno ekonomskega razvoja občine Ljub-ljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1980. Ker pa Mer-catorjev srednjeročni načrt dela in razvoja predvideva začetek gradnje horjulske trgovine v letu 1980 (Merca-tor — TOZD Dolomiti je potencialni investitor), jo v osnutek programa razvoja občine za leto 1978 nismo mogli vnesti. VPRAŠANJE: Zakaj ni pri investicijskih vlaganjih izgradnje novih proizvodnih prostorov vnesen obrat »2imnice« v Butanjevi (Ljubljanica)? ODGOVOR: Na seji skupščine dne 31.1.1978 je bil sprejet amandma k predlogu programa družbenoeko-nomskega razvoja za leto 1978, da se v poglavje inve-sticij vnese tudi pričetek izgradnje novih proizvodnih prostorov »Žimnice« v Ljubljanici. Načelnik oddelka za gospodarstvo: Janko Šolmajer, 1. r. 23 DELEGACIJA KS MILAN ČESNIK: VPRASANJE: Kdo in kdaj bo porušil zgradbi Bičev-je št. 3 in 5, ki nista bili porušeni ob gradnji novih sta-novanjskih blokov na Bičevju? ODGOVOR: Doslej je ugotovljeno, da je bila zgrad-ba Bičevje 3 prenešena v družbeno lastnino v letu 1960 in lastniku (občanu Oblaku) plačana odškodnina, delo-ma v gotovini, deloma v nadomestnem stavbnem zem-Ijišču, kjer si je občan Oblak zgradil družinsko stano-vanjsko hišo, in v njej nekaj let stanuje. Nadalje se iz razpoložljivih podatkov da sklepati, da je tedanji investitor naselja Bičevje Zavod za stano-vanjsko izgradnjo OLO Ljubljana plačal odrejeni komu-nalni prispevek občini, oziroma Komunalnemu skladu občine, ki ga je nasledil Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič. Iz povedanega sledi, da je dolžan to zgradbo odstra-niti omenjeni zavod, zato predlagamo, da imetniki pra-vice uporabe oziroma lastniki novih stanovanjskih blo-kov oziroma stanovanj v njih zahtevajo od Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič odstranitev zgradbe Bi-čevje 3. Dolžnost dokončanja objektov zunanje uredit-ve (zelenice, dvorišče, pot) pa je na strani investitorjev novih blokov. Glede zgradbe Bičevje 5, katere lastnik je bil Gre-gorčič Beno, je bilo ugotovljeno, da je bil dolgotrajni razlastitveni postopek leta 1966 končan z odpravo raz-lastitvene odločbe iz leta 1960. Sedaj je zgradba družbe-na lastnina v uporabi delovne organizacije »Rade Kon-čar« iz Zagreba. 0 morebitni odstranitvi te zgradbe bi se morali spo-razumeti imetniki pravice uporabc oziroma lastniki no-vih stanovanjskih blokov oziroma stanovanj v njih z Za-vodom za urejanje stavbnih zemljič Vič. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRNOVO: VPRAŠANJE: Občani Trnovega sprašujejo, ali se bo gradnja plinovoda nadaljevala do obstoječih hiš na raz-nih ulicah Trnovega? Kdaj je to predvideno? Ali bo možna napeljava tudi preko Gradaščice na posamezne ulice? ODGOVOR: Zaenkrat je v planu in v izvedbi izgrad-nja plinovoda od Kosez do Trnovega z regulatorsko po-stajo Trnovo in sekundarno plinsko omrežje za stano-vanjsko sosesko VS-1 (bločna gradnja). Predvidena pa je tudi gradnja primarnega cevovoda po novi cestni po-vezavi Opekarska cesta—Ižanska cesta do novih rudni-ških sosesk (najprej zaradi nove šole in VVZ). Nadaljnja izgradnja sekundarnega omrežja v Trno-vem v smislu poslavljenega vprašanja je možna in zaže-lena, vendar ni predvidena v tem srednjeročnem ob-dobju! ^ Ali bo to uvrščeno v srednjeročni program za ob-dobje po letu 1980, pa bo odvisno od zagotovljenih fi-nančnih virov za gradnjo in od razpoložljivih količin plina za ta namen. V vsakem primeru pa se bo treba o tem dogovarjati v okviru Samoupravne komunalne skupnosti. VPRAŠANJE: Kakšni so ukrepi za pospešitev Iegali-zacije črnih gradenj, še posebej za območje Rakove Jelše? ODGOVOR: O problematiki nedovoljenih gradenj je razpravljala občinska skupščina aprila 1975 in maja 1976 in sprejela ustrezne sklepe za razreševanje te proble-matike, o katerih so bile delegacije podrobno seznanje-ne tako s predhodnim gradivom kot z zapisniki posa-meznih sej zborov skupščine. Med najpomembnejše sklepe lahko uvrstimo sklep o izdelavi regulacijskega (podrobnega urbani-stičnega) načrta širšega mestnega območja občine, ki bo vseboval tudi predloge za spremembo namemb-nosti zemljišč za območja, napadena s črnimi gradnja- mi, kot je to primer Rakove Jelše. O tem dokončno od-loča Skupščina mesta Ljubljana. Pomembni sklep je tudi ta, da se naroči izdelava večjega števila zazidalnih načrtov za posamezne sose-ske, kajti že z njihovim sprejemom bo izvršena dejan-ska legalizacija vseh že zgrajenih objektov, ki jih bi za-zidalni načrt ohranjal in so zgrajeni v skladu s pogoji zazidalnega načrta. Formalna legalizacija pa bo seveda izvršena z izdanim lokacijskim in gradbenim dovolje-njem po predhodnem plačilu prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč! Nadaljnji sklep je, da se zagotovi organiziran pristop k nadaljnji gradnji tako v pogledu uvrstitve tovrstnih sosesk v usmerjeno stanovanjsko gradnjo in s tem v programe kreditiranja, kot tudi v pogledu povezovanja občanov v stanovanjske zadruge. Kar se tiče izdelave regulacijskega načrta, ki bi mo-ral biti po pogodbi izdelan že ta mesec, ugotavljamo, da to ne bo mogoče, ker Republiška skupnost za ceste, oziroma njene strokovne službe, občutno kasnijo z iz-delavo gradiva in razgrnitvijo dokončnih (vsaj tako upa-mo) predlogov za potek obvoznic in avto cest v Ljublja-ni. Predvsem od lege teh cest je odvisen tudi dokončen predlog za spremembo urbanističnega programa in na-črta. Lani in letos je oziroma bo v izdelavi zazidalnih na-črtov kar za 12 sosesk za individualno gradnjo, med njimi tudi za Rakovo Jelšo. Kdaj bo slednji izdelan, je odvišno od že omenjene spremembe urbanističnega pro-grama in načrta za Ljubljano ter od izdelovalca zazidal-nega načrta. Seznanjeni smo, da za letos predvidevajo tudi že priprave za gradnjo kanalizacije preko novega mostu čez Mali graben do Rakove Jelše. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOLEZIJA: VPRAŠANJE (predlog): Občina bi se morala zavzeti, da se ob pripravah za gradnjo družbenega centra ob Mokrški cesti zgrade tudi hiše ob Javorjevem drevore-du v Murglah (od nove samopostrežne trgovine do ga-silskega doma)!? ODGOVOR: Vse kaže, da bodo omenjene hiše zgra-jene prej kot pa predvideni družbeni center, kajti IMOS, ki bo gradil štiri vrstne (verižne) hiše in last-niki zemljišč, ki bodo gradili preostalih pet vrstnih (ve-rižnih) hiš, so se že sporazumeli o načinu zazidave in o izboru enotnih projektov, v postopku pa je tudi že po-trditev manjšega odmika od sprejetega zazidalnega na-črta, o katerem se morata izreči še pristojni organ KS Kolezija in skupnost lastnikov hiš iz prve faze izgradnje Murgel. Takoj za tem se bo z gradnjo teh hiš pričelo, saj zlasti lastniki zemljišč nestrpno čakajo na to možnost. Istočasno pa bodo odpravljene tudi pomanjkljivosti v zvezi s parkirišči pri novi samopostrežni trgovini.