YU ISSN/9295 LETNIK XXVIII. ŠT. 2. NOVEMBER 1987 CENA 450 DINARJEV i I A A CbIHbl НАРОДА C КЛЛТВОИ ИДУТ B ПОСЛЕДНИИ БОИ И KPACHbIH CTflr COflflATbl НЕСУТ ВСЕГДА € СОБОН! Odprto pismo 00 ZK Temeljnega tožilstva v Mariboru DVOJNI OBRAZ JOŽETA KALINGERJA Avgusta 1984 me je predsedstvo občinskega komiteja ZKS Maribor Rotovž imenovalo v aktiv komunistov, zadolženih za sodelovanje s posameznimi osnovnimi organizacijami ZK ob obravnavi predloga sklepov 13. seje CK ZKS. 12. septembra 1984 pa sem bil zadolžen za osnovni organizaciji ZK pri Postaji milice Rotovž in v prvi osnovni organizaciji ZK v krajevni skupnosti Prežihov Voranc. Na programski konferenci osnovne organizacije ZK Postaje milice Rotovž, dne 7. februarja 1985, so komunisti-miličniki obravnavali tudi problem ilegalnega izdajanja dveh številk študentskega časopisa Kmečke in rokodelske novice, v katerega bi naj bil vpleten tudi sin predsednika MK ZK Rafaela Razpeta. Zahtevali so. »da MK ZK Maribor in 00 ZK Temeljnega javnega tožilstva do prihodnjega sestanka obvestijo to organizacijo, kdo že preko pol leta ovira uvedbo kazenskega postopka zoper znane storilce. Tak način prikrivanja nezakonitosti nekaterih priviligirancev jemlje komunistom in delavcem pregona voljo do dela«. Poročilo o tem sestanku sem 9. 2.1987 posredoval predsedstvu občinskega komiteja ZK Maribor Rotovž, kar je imelo za posledico, da me od tedaj niso več vabili na seje aktiva komunistov. O zadevi sem seznanil tudi svojo 00 ZK v krajevni skupnosti Prežihov Voranc, ki se je solidarno priključila upravičeni zahtevi in protestu miličnikov komunistov iz Postaje milice Rotovž. OK Maribor Rotovž se tudi na to opozorilo ni zmenil in se mu ni zdelo niti vredno, da bi nam pojasnil zakaj molče tolerira tako nezakonitost. Na letni skupščini organizacije Zveze borcev v KS Prežihov Vo-ranc.J■" p* .« X *5 «*weg® огаиЈЏа. _ Maistrova smrt pada v dobo in pofctfčne ikrfee. Nart «wi Pri vsej ljubea ne more poetavitiv m је^овгеЈжкН, dostojne^ dajte, jaz sem raotavršt svojo dolžnost«. Paziti 2aru?°>.da ® pademo zopet v naž O grel^fco nismo nikoH znali prav rt« "rerBrih ljudi! Dvakrat pa big ■*e M taft Maistrovo ime zapadlo Ktod n£egov*n grobom se dvigne granitni spomenik, id si Ppsrtavil, to je naže ‘foPdborjem ob njegovem gr "evspne 7 теВЉвт Joku do droge ki I _ _ boffcL AM ni naAa dolžnost, da ! J* £*** prim* ofc njegov grob ? LepAi bi v častnojfti je od vsakega drugega. Orni vrti (mejviSji vrti Pohorja, 1! m) naj to preteklost, črna preteklo “J-*™ Maisf v™ kot ehnbal hvaležnosti in prizna; osvoboditelju Maribora. V »kzverael воЧвЛве bo na ta način najlepže ohra njegov spomin. Planinci, domači *n tuji, ki bodo j po prelepem Poharju bodo pri, da nismo poralbfll plemenitega SkrveJ MBTTborČani bodo dokazati, da eo h\ WWIVI OtvvIam. 1>i « * GENERAL MRTVE ARMADE ORANŽNA LUČ ZA GRADNJO ŠTUDENTSKEGA ŠPORTNEGA CENTRA ALI UPANJE INVALIDOV... Končno se nam študentom Univerze v Mariboru, obeta »normalen« telesnokulturni objekt, študentski športni center, ki bo verjetno stal na Gosposvetski cesti, ob Pedagoški fakulteti. Do danes, kakor veste, univerza razpolaga samo z telovadnico • ob Tyrševi ulici, izmere 9m x 18m x 4 m, ki poleg tega ne zadostuje niti higienskim niti varnostnim predpisom. In ta »telovadnica« je namenjena samo 5000 študentom mariborske univerze. Prof. Boris Ošlak je v Večeru, dne 26. marca 1987, objavil članek o telesni kulturi na univerzi in poraznem zdravstvenem stanju študentov mariborske univerze. Meseca marca 1987 smo na Univerzitetni zvezi študentskih športnih organizcij (UZŠŠO), v okviru Študentske komune pri UK ZSMS Maribor izdelali analizo stanja telesne vzgoje na visokošolskih delovnih organizacijah in predlog sprememb za izboljšanje položaja študentskega športa na Univerzi v Mariboru. V mesecu aprilu 1987 so svoja mnenja in stališča dodali tudi sta-novalci-študenti študentskih domov študenti Pedagoške fakultete in OO ZSMS VEKŠ. Vse to je meseca aprila 1987 obravnaval Odbor za vzgojnoizo-braževalno dejavnost in poslal svetu univerze svoja stališča do problematike telesne vzgoje in študentskega športa na Univerzi v Mariboru. Svet univerze v Mariboru je na svoji seji dne 2. junija 1987 obravnaval problem telesne vzgoje in študentskega športa na Univerzi v Mariboru in sprejel med drugim tudi stališča: — da se na VDO in VTO Univerze v Mariboru uvede predmet obvezne telesne vzgoje v 2., 3., in 4. letnik visokih šol in fakultet ter v 1. in 2. letnik višjih šol — da se v okviru ustreznih služb izdela in svetu predloži program izgradnje potrebnih športnih objektov (sanacije telovadnice ob Tyrševi ulici, športna igrišča ob Gosposvetski cesti. ..). Pri oblikovanju prihodnjega srednjeročnega načrta SRS je potrebno storiti vse, da se gradnja športnega centra za študente Univerze v Mariboru vanj uvrsti. Obenem je svet univerze v Mariboru dal pobudo Izobraževalni skupnosti Slovenije, da v najkrajšem času zagotovi sredstva za sanacijo obstoječih objektov, za nove gradnje pa zagotovi sredstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. S tem je bil storjen velik korak, da bodo študentje prišli do svojega, tako dolgo pričakovanega študentskega športnega centra, ki naj bi stal ob Pedagoški fakulteti, ki ima že leta pripravljene načrte in tudi rezerviran prostor. Tako se bodo pogoji za študentski šport na Univerzi v Mariboru približali pogojem, ki jih imajo študentje na Univerzi v Ljubljani in v večini drugih študentskih centrov. Novemu vodstvu Univerze v Mariboru in UK ZSMS Maribor je v pogledu telesne vzgoje in študentskega športa delo precej olajšano, saj moramo akcije, ki so jih začela predhodna vodstva, le še izpeljati do konca, torej, da bo ob Pedagoški fakulteti stal v naslednjem srednjeročnem obdobju (1990—1995) študentski športni center, v katerem se bodo poleg redne športno rekreativne in športno tekmovalne dejavnosti odvijale tudi ure obvezne telesne vzgoje Sedanji in še bolj bodoči študentje mariborske univerze pa bodo za to univerzi in mestu Maribor neizmerno hvaležni, saj bo to poleg Univerzitetne knjižnice objekt, ki bo ogromno prispeval k izboljšanju pogojev študija in tudi kasnejšega zdravega življenja. predsednik UZšSO Maribor Sašo Kolar K c ^ЈГ t i i c 9 i i № c fi BEOGRAJSKA PRILOGA ZAVEZNIKI Uredniitvo Katedre se je odločilo za nenavaden korak in vam danes predstavlja posebno prilogo beograjskega dopisništva. Ta priloga pa ima svoje razloge in svoj namen. Priloge ne tiskamo zgolj zato, ker smo z nekaterimi avtorji Se posebej močno povezani. Res je, da je Miroslav Višič izgubil mesto urednika tudi zato, ker je objavil tekst v Katedri, da je tudi Milovan Brkič zaradi teksta, objavljenega v Katedri, prispel v zapor ... Vendar je prav tako res, da je istočasno priSlo do poloma demokratičnih sil v celi Jugoslaviji. Primer obračuna v srbskem CK-ju lepo kaže na to, da so z zatonom partijskega monizma nacionalizmi postali osnova, ki omogoča vladavino posameznih komunističnih partij. Vse bolj jasno postaja, da sistem, takšen kot je danes generira nacionalizme in se s pomočjo njih tudi ohranja. Rešitev ni partijska borba proti nacionalizmu, temveč konec političnega sistema, ki jih proizvaja. Ker narodi in narodnosti niso suvereni, ker torej ne morejo odločati o svojem razvoju, pač pa to počnejo posamezne partijske oligarhije namesto izvoljenih vlad, je problem pač zmeraj nekje zunaj — za takšno ali drugačno »mejo.« Temu brezplodnemu početju pa lahko napravijo konec samo — zavezniki. Zavezniki so namreč ljudje, ki imajo iste cilje, ne glede na nacionalnost. V tem primeru so to naši kolegi iz Beograda. Tekste boste lahko prebrali v srbohrvaščini. Verjamemo, da je to za slovenskega bralca sicer neprijetnost, ki pa je potrebna — za našo skupno zmago. Upamo, da tega ne boste razumeli kot napad na slovensko besedo. Priloga je namreč orožje, s katerim se borimo za demokracijo na drugem koncu Jugoslavije. Če je bilo še včeraj mogoče živeti v iluziji, da je Slovenija otok demokracije, potem zadnji dogodki še kako kažejo, da ni tako. Z represivnimi ukrepi demantirana svoboda tiska in vse ostrejši notranjepartijski spopadi nas opozarjajo, da živimo v isti deželi ter da je nesvoboda enih hkrati tudi nesvoboda drugih. In prav tako je zmaga demokratičnih sil tudi naša zmaga. Če pa boste kljub temu z odporom listali sr-bohrvatsko prilogo, se jezili nad prodiranjem srbohrvaščine v naš prostor ter ob tem pozabljali, da lahko tudi s tem pridobimo že izgubljeno suverenost, potem nam bo seveda žal — vendar brez naših intervencij v srbohrvaški prostor kmalu tudi naša in vaša svoboda ne bosta vredni pečenega groša. Naša zgodovina se, pa če hočete ali ne, še enkrat znova kuha na jugu ... Igor Mekina, odg. ur. PARTIJA PRED SUDOM (NOVA SERIJA) Promenada Prema neproverenim glasinama, bivša redakcija, Študenta je dobila kolektivni azil negde u Sloveniji. Istra-ga je u toku. ★ S početka smo mislili da treba napisati poneki tekst na sledeče teme: problem Študent, problem državni teror, problem IO<37, problem Politika, problem vladajuča stranka ... Sada mislimo da sve to, zbog uzročnoposle-dičnih odnosa, treba da stoji u jednom tekstu. Ko če ga napisati, ne zna se. * Dakle pod blagoslovenom erom Nikole Hrističa osu-deno je u Srbiji osamsto ljudi na robiju. No ovo neče biti siguran broj, jer u Srbiji ima mnogo više Stanovnika. (Ili-ja Ognjanovič Abukazem) * Drugim rečima, Slobodan Miloševič je naš savreme-nik. A to ni je malo! * Dva istomišljenika, dva savremenika, (ljubi ih majka) po-lemišu jedan protiv drugog, zbog čega smo mi veoma tu-žni. Nekima od nas se toliko plače da to več nije pristojno. St To su smrtni neprijatelji. Njihove dvoboje nijedan sekundant nije preživeo. Od ovog obračuna očekuju se još veči rezultati. ♦ Praksa je pokazala da se do jedinstva može doči i sistemom eliminacije. Ili kako reče Džugašvili: koga nema, bez njega se može. A Mi ne sudimo ljudima nego analiziramo njihove gre-ške i nastojimo da ih otklonimo. ♦ Boričemo se za jedinstvo do poslednjeg čoveka, a posle čemo izvršiti diferencijaciju i u sopstvenim redovi-ma. * Milovana Brkiča je u početku preganjala misao, a on-da su o njemu brigu preuzeli organi gonjenja. ♦ U meduvremenu Slobodan Miloševič je govorio tu i tamo. Izmedu ostalog rekao je to što je rekao. * Brkič je izašao iz zatvora, prvi put. Sa ovom informa-cijom moramo biti maksimalno oprezni, jer s obzirom na okolnosti, može mu se desiti da izade i drugi put. Smatramo da bi u javnost trebalo pustiti vest: U slobodnoj zemlji zatvoreni u sebe strahuju od premeštaja. ♦ Kao što je poznato, organi gonjenja se bore rame uz rame sa ostalima, a povremeno i prednjače. * U Jugoslaviji je otpočeo pomor penzionera. Sledeči korak je raspisivanje javnog konkursa za idejno rešenje dozvole za odstrel stari jih lica. Očekuje se odaziv i iz inostranstva, a posebno iz zemalja koje su ranije povla-čile slične poteze. + Ko u socijalizmu gladuje taj ne ume da se ponaša. Џ Otvorenom neprijatelju, hladnom kao dojka od vešti-ce, u početku ni Draža Markovič nije mogao da odoli, ali mu je kasnije isti bezobrazno često polazio za rukom i ulivao novu snagu da, i bez tudeg dušebrižništva, istraje, srčano, do poslednje kapi, u naše zdravlje. ♦ Hamdija Pozderac je ovaj put podneo ostavku iz principijelnih razloga. I to bi za sada bilo sve. Propusti su toliki da največi, i pored najbolje volje, ne mogu da za-glave. IMA Ll SKJ PRIJAVU STANA? Prošle godine domača i strana štampa obavijestila je svoje čitao-ce o jednom neobičnom sudskom sporu koji u Beogradu vodi pravnik i bivši komunista Tihomir Živkovič protiv svoje bivše partije. Slučaj je imao značaj presedana jer se u istoriji još nikada i nigdje nije desilo da neko tuži jednu marksističko-lenjinističku par-tiju na vlasti. Da podsjetim čitaoce »Katedre«, tužilac je tužio svoju bivšu organizaciju zato što nije ispunila svoje programske ciljeve i za-datke, zbog kojih je on i postao njen član. Pošto je članstvo u SKJ neka vrsta obligacionog odnosa, Živkovič smatra da ga je partija svojom krivicom raskinula i zato traži da mu se vrate 353 stara miliona (plus kamata) koja je on na osnovu statutarnih obaveza od 1962. davao partiji na raspolaganje radi ostva-renja njenih statutarnih i programskih zadataka. Prije toga Živkovič je tražio pomoč i zaštitu svih mogučih i nemo-gučih partijskih komiteta — od opštine Stari Grad do CK SKJ, pa čak i od 13. kongresa! Kongresu se obratio ovim riječima: »Moja dužnost da se do kraja borim za opštu stvar, bez obzira na lično stradanje. Moja dužnost da iscrpim sva redovna pravna i politička sredstva da zaštitim društvenu imovinu. Ali je dužnost i društva i partije da mi u torne pruže podršku ... Molim Kongres da se izjasni, da li SKJ ima i koje obaveze prema svom članu koji ispunjava partijske zadatke ili samo član ima obaveze prema SKJ?« Uzalud. Niko mu nije odgovorio. Onda je uslijedila serija sudenja u kojima se SKJ po prvi put otkako je na vlasti, našao na optuženičkoj klupi. Zbog ne-što izmjenjenih istorijskih okolnosti, njegov pravni zastupnik nije mogao da kaže »ne priznajem ovaj sud«, s obzirom oa su sve sudije, bez izuzetka, članovi te organizacije. To če se u ovom sudenju pokazati veoma značajnom, čak PRESUDNOM činjenicom . .. Kako je sve počelo? Zbog izvjesnih nezakonitosti u Jugoslovenskoj kinoteci, reagovao je njen radnik i tadašnji komunista Tihomir Živkovič. Zbog toga je više puta ostajao bez posla. Partija se držala po strani. Kad je Tihomir Živkovič njoj trebao, bio je na raspolaganju, a sad je njemu trebala pomoč partije ... Ostao je sam, bukvalno na ulici. Onda se naljutio i razmislio »šta to radi moja avangarda?« Evo šta je rekao na jednom sudenju: »Ja ne želim da finansiram organizaciju koja ne ispunjava svoje obaveze prema društvu. Posebno napominjem da je SKJ kao vodeča idejno politička snaga, ovo društvo doveo u ekonomsku i političku križu. Ja neču da finansiram nekog ko ovo društvo vodi u propast. Ja krivicom Saveza komunista Jugoslavije raskidam pravni odnos sa SKJ i tražim da mi vrati pare. Iz SKJ izlazim dobrovoljno i tražim da mi se vrate sredstva.« Branilac SKJ pokušao je da ospori tzv. pasivnu legitimaciju partije u ovom sporu, kao i činjenicu da sredstva ne prikuplja SKJ (koji je tu-žen) več republiške i pokrajinske organizacije. Tužilac se, medutim, ne predaje. Svojom partijskom knjižicom dokazuje svoj pravni odnos sa SKJ, jer na njoj upravo i piše SKJ a ne neki drugi SK. Zatim dodaje da: »Po članu 60 Ustava SFRJ društveno-poli-tičke organizacije (medu kojima je i SKJ) mogu sticati sredstva i odre-dena prava na sredstva, i tim sredstvima, kao društvenim, mogu se koristiti za ostvarivanje svojih ciljeva i njima raspolagati saglasno statutu. Kako je SKJ pravno lice, jer ima pravila, sredstva i prijavu djelatnosti (nije dakle ilegalna organizacija) to i on može biti pravno tužen kao i svako fizičko i pravno lice ove zemlje, te po Ustavu i zakonima SFRJ ima pasivnu legitimaciju«. Na jednu primjedbu Živkovičevoj tužbi da je to sa vračanjem partijske članarine slično kupovini tiketa za LOTO (jer bi svi koji ne dobiju u igri vračali tikete i tražili svoje pare), on je odgovorio: »Ovde je u pitanju dvostrani teretni ugovor (komutativni ugovor) gde su či-nidbe ugovora odredene za razliku od aleatornih ugovora gde je buduči ishod neodreden i zavisi od sreče. Ovde dakle nije bio u pitanju ugovor o opkladi i neizvesnosti da li če društvo (jugoslovensko) doči u križu ili progres. Ovde je tačno u ugovoru, Statutu SKJ i Programu SKJ, bilo naznačeno da če dru-što iči u progres. Cilj je dakle bio unapred odreden i izve-stan!« Za vrijeme sudenja, tužiocu je nešto bilo sumnjivo pa je zatražio da se provjeri da li je zapisničar član SKJ. To je i uradeno, i pošto je dotična drugarica bila »organizovana«, Živkovič je zatražio njeno izuze-če. Naime, ona je dužna da štiti interes SKJ pa bi to mogla uraditi izo-stavljanjem ključnih rečenica pri unošenju toka sudenja u zapisnik! Su-dija je poslije kračeg šoka, odbila ovaj zahtjev kao neosnovan. Živkovič je odmah zatražio i njeno izuzeče zbog pristrasnosti koja potiče iz istih razloga (članstvo u SKJ). Sudenje je završeno i o izuzeču sudije odlu-ku je trebalo da donese predsjednik opštinskog suda. S obzirom da je i on član partije, Tihomir Živkovič je zatražio i njegovo izuzeče ... zatim predsjednika Okružnog suda, pa Vrhovnog i najzad Saveznog! Živkovič traži da se ostvari ustavna odredba da su svi gradani jed-naki pred zakonom, a to če biti moguče samo ako se sprove-de pravno pravilo »nemo iudex in re sua«, odnosno da niko ne može biti sudija u svom sporu. Ispostavilo se da bi to veoma iskomplikovalo cijeli slučaj, s obzirom da se nije mogao nači sudija-nepartijac da objektivno presudi. Na stranu što je nedoz-voljen generalni zahtjev za izuzeče. Medutim, odlučeno je da sudenje može da se nastavi i pred sudi-jama komunistima, jer su oni objektivnih nemaju sektaški odnos prema nekomunistima. Živkovič je pristao. Bolje da sudi komunista nego da se sudenje završi bez presude ... A onda ono najvažnije: tužilac traži dokaze o legalitetu tuže-nog — SKJ! Prema nizu zakona i propisa, sve organizacije pa i društveno-političke, koje se bave društvenim radom, koje zapošljavaju ljude, prikupljaju novac i troše ga shodno svojim pravilima, moraju prijaviti svoju djelatnost. Svaka organizacija mora imati svoj akt o konstituisanju .. . Tihomir Živkovič je tražio to i od SKJ. Centralnom komitetu se obratio 20. marta ove godine, sa molbom da mu se zbog sudenja, dostavi ovjeren prepis akta o osnivanju, konstituisanju i registrovanju djelatnosti SKJ, ili ako tako nešto ne postoji da mu se to zvanično kaže. Da li se pravni eksperti iz Stručnih službi CK SKJ možda plaše be-ogradskog sudije za prekršaje Dobrivoja Glavoniča koji neprijavljene novinare šalje u Padinsku skelu, nije poznato, ali na Živkovičev zahtjev ni do dana današnjeg nije odgovoreno! Na slične zahtjeve GSUP i Okružni privredni sud u Beogradu odgovorili su da SKJ nije upisan u njihove registre! Posljednji plenum SKJ bavio se, inače, problemima nepoštovanja ustavnosti i zakonitosti... Miroslav Višič •.... . c„„. OKPy/*,(tl '* ' ’’A •' (РЈО-д1.1 |јув7 -17.3. 1987 ГОД 6 E o Г P a Д TiHoiiia zmovic Novi Beograo .. o. s.v« кош. I 0 ** d i j *i / HNHa* Vlači* eeorPAл TIHOMIR ŽIVKOVIČ NOVI BEOGRAD Jurija Gagarina 211 asrSSia5£ršg®S:3s. HK*%DELJENJA Шјко Vukovi^ %KDuginom< ulicom«, ovih dana je doživela to da se upravo preko »Politike« brani od nemuštih bosanskih optužbi da je posredstvom in-spirativnog Kalajičevog teksta o »kvazi-arapima« napala sav muslimanski narod u Jugoslaviji. Ali, izmedju prvog i drugog slučaja stoji jedna ostavka (Grujiče Spasoviča, bivšeg glavnog urednika »Du-ge«), sukobi u redakciji i na Izdavačkom savetu, i dovodjenje glavnog urednika llije Rapaiča sa mesta sekretara Komisije za infomisanje CK SK Srbije. To sve je, valjda, uslovilo najvnoviji idejno-politički pakt izmedju »Duge« i »Politike«. Kao i svim zaslužnim vojnicima, i pomenutim borcima za demokra-tiju, za pretpostaviti je, sleduju odredjene nagrade. U beogradskim novinarskim krugovima priča se da česta putovanja dr Minoviča po svetu predstavljaju, u stvari, inicijaciju glavnog »Politikinog« urednika u diplomatskog službenika. Za Slobodana Jovanoviča pak, govori se da je posle konkursnog neuspeha njegovog prezimenjaka Baneta, glavni kandidat za novog urednika »NIN«-a. Dotle, demokratska idejna borba se nastavlja. Ima još dovoljno pojedinaca i novina koje treba uškopiti. Dragan Petrovič SA »ŠTUDENTOM« SE NIKAD NE ZNA? MARATONCI TRČE POČASNI KRUG ILI - KAKO RADNE GRUPE SREDUJU SOVRAŽNIKE U gotovo redovnim intervalima u oktobru su posle petomesečne pauze do znatiželjne čitalačke publike počeli da pristižu novi brojevi »Študenta«, Zahvaljujuči autorskim masturbacijama dvojice v. d.-ovaca (glavnog i odgovornog urednikai njegovog zamenika) tzv. »nova serija« lista beogradskih studenata preuzela je ulogu biltenskog izvršitelja u obračunima sa svima onima—koji—nisu—sa —nama, dakle— protiv—nas—su. Vredni kolumnisti koji se bave bljuzgama u štampi odmah su razotkrili da se u domačoj radinosti »restaurirane« »Študentove« redakcije nešto neobično kuva . . . O čemu se radi? »Študent« je krajem septembra napustilo čak 11 članova redakcije, od urednika do kurira. Nova garnitura predala se ambiciji da oprav-da poverenje pretpostavljenih foruma. U tom kontekstu joj je, doduše, nezgodno promakla (dali, nameno, dali slučajno) insinuacija da je jedan od najboljih Titovih prijatelja, Miroslav Krleža, bio je jednako inti-man i sa ustašama. Pitalac koji je vodio razgovor (buduči da se insinuacija »potkrala« u intervjuu sa Petrom Oadičem) čuo je negde da je neko video neku fotografiju na kojoj navodno Krleža in Pavelič tanca-ju šah . . . Pri svemu torne najzanimljivije je da su poslednjih dana u beo-gradskom i srpskom političkom vrhu održani brojni sastanci, na kojima je razmatrana idejna pravovernost pojedinaca čak i uz pomoč reinkarniranja slučaja •antititoizma' na aprilskoj naslovnoj stranici »študenta«. Tako je u tekučem razračunavanju sa unutrašnjim i spoljnim neprijate-Ijem učesnicima tih sesija propala prilika da se osvrnu i na prostotu ovog »primitivnog antititoizma«, iscrpljujuči se ipak u dokazivanju da je komunizam kod njih več genska pojava, dakle činjenica u koju ne smemo sumnjati, bez obzira na prateča reči i dela ... U svakom slučaju poslednji znaci o torne da se »Študent« još nije oporavio od raspada sopstvenog sistema, nisu privukli pažnju dnevne srpske politike. U isto vreme, tu i tamo, od potrebe do potrebe, aktueli-zira se pomenuta aprilska naslovna strana »Študenta« čiju »višezna-čnost je i prozvana radna grupa Gradskog komiteta SK Beograda posle višemesečnog rada svela na jedno — antititoizam. Radna grupa konstatuje da su u »Študentu« krajem aprila i sredi-nom maja »objavljeni idejno-politički neprihvatljivi sadržaji i tekstovi koji predstavljaju napad na Titovu ličnost, vredaju Dan mladosti i Dan sigurnosti, za šta su najodgovorniji glavni i odgovorni urednik i uredivač-ki kolegijum«. Potom, »za štetne posledice polemike koja je započeta na stranicama NIN-a« (polemika sa Dušanom Mitevičem, članom Pred-sjedništva GK SK Beograda, koji je na naslovnoj stranici prvi »uočio« sporne aluzije — prim. aut.) »radna grupa ocenjuje da odgovornost snosi Branislav Miloševič« (srpski ministar za kulturu koji je u rubrici lični stav ukazao da je ceo slučaj »Študent« iskonstruisan, kao posledica »izmišljanja neprijatelja« radi miniranja izbora jednog glavnog urednika, povlačeči pri tom veoma bitna pitanja demokratskog dijaloga, itd. Svejedno, radna grupa je zaključila da je tu došlo do zamene teza, te če se još koliko ovih dana u Osnovnoj organizaciji SK kojoj Branislav Miloševič pripada utvrditi njegova partijska odgovornost za neprepo-znavanje napada na Tita, Dan mladosti, itd. Ujedno, radna grupa inicira i utvrdivanja konkretne odgovornosti Mirka Djekiča, urednika NIN-a, a nije zaboravljen ni Mirolav Višič, smenjeni urednik »Študenta«, niti Spa-sa Andjelič, tadašnji predsednik Izdavačkog saveta lista i ujedno član GK SK. zato što svojevremeno nije javno »razjasnio svoj stav«. U me-duvremenu, u akciji »idejne diferencijacije« Dragiši Pavloviču (smenje-nom predsedniku komiteta boegoradskih komunista) i Radmilu Kljajiču (takoder smenjenom sekretaru GK SK) u nizu političkih grehova prido-dat mu je i »slučaj Študent«. Iz svih ovih procesa jasno je da izveštaj radne grupe neče ostati samo mrtvo slovo na papiru, te da se postavlja pitanje šta če se konačno učiniti i sa potonjim krivcima, odnosno »uredivačkim kolegijumom?« U isto vreme, dok se naširoko utvrduju odgovornosti i načini za njihovo uterivanje za i oko sporne naslovne Strane uopšte nisu ni dira-ni niti pominjani oni koji bi to prvo trebalo da budu: Univerzitetska kon-ferencija SSO Beograda kao izdavač i Univerzitetski komitet SK!? Bez obzira na sve to formirane radne grupe vredno rade . . . Osnovne organizacije SK raspravljaju ... Podnose se ostavke .. . ODSTOPI Miroslav VIŠIČ, Svetlana VASOVIČ, Dragan PETROVIČ, Stevan ŠIČAROV, Vesna RAOS, Steva MILOVANOVIČ, Miodrag JAUKOVIČ, Jasmina Ikonič, Vladimir Devič, Nevenka Miloševič i Biljana Jovanovič podneli su krajem septembra ostavke na svoja mesta u listu »Študent«. To je, konačno, bio jedini način da odbiju nametano učešča u zahuktalim borbama dve linije, koje su, sticajem okol-nosti počele da ih pletu u svoju mrežu. Na taj način hteli su da prekinu svaku dalju manipulaciju sobom kao po-tencijalnim učesnicima ove ili one struje, ili klana. Prema predanju, vampirove žrtve postaju i sami vampiri — oni istodobno ostaju bez krvi i žrtve su zarazne. Sujeverje je ukazivalo na glogov kolač kao jedino efikasno sredstvo u borbi protiv pomenutih biča. Ali, da i glogov list može poslužiti istoj svrsi, pokazala je, izgleda, naslovna strana »Študenta«, broj 11 — 12 . . . Ono što obeshrabruje jeste da pola godine od tada bauk vampirizma još uvek kruži.. . Vredi očeki-vati još žrtava infekcije. Tako su svi izgledi da se »Noč vampira« pretvorila u »Noč dugih noževa«. Šta da se radi?! • . Svetlana VASOVIČ 7 Q Sta Je nagnalo jednog od glavnih aktera po* ratnog jugoslovenskog glumišta da se u poznim godinama angažuje na srpskoj političkoj sceni? Početo je, u stvari, od Porfirija koji je pre-stao da hude glumač onoga trenutka kada je poverovao u Boga, i — po sta o svetac. Sto se Ljube Tadiča tiče, prestao je biti glumač istog časa kada je izabran za člana PredsedniStva Socijalističkog saveza Srbije, verujuči da u na* stalom političkom raiomonu može ISTINOM ne* ito da se uradi, da se ne čini zlo. Tako je za glumca politika postala neito više u trenutku kada ga je zaboleo stomak od svega što se de* iava. Zbog toga u ovom intervjuu nema glume, nema poze, niti svetaca. Ali zato ima mnogo teatra. I to — političkog. nekoliko činova — sada se ose-[ čam kao ufoajev posle prvog či-r na . . . EGZEKUTORI SU STRAŠNI KATEDRA: Ne čini li Vam se da je, ponovo, sve jači zahtev za uniformnošču mišljenja? TADIČ: Verujte mi, .ne znam. Nišam samo ja zbunjen, vidim da ljudi oko mene jednako rea-guju. Toliki je pritisak da je to več neizdržljivo. Svaki dan čitate da je ovaj ovamo opozvan zato što je govorio tako, onaj tamo zato što je govorio onako. Mogu vam samo reči da jako sumnjam u tu partijsku vojsku koja »izvršava« sve te opozive. Verujem da stvaranju uslova za obračun do koga je došlo na' Osmoj sednici CK SK Srbije. Kako ste Vi, kao jedna od veoma retkih političkih ličnosti u nas van partije, doživeli ovu partijsku šiz-mu, za koju se, inače, neprestano ponavlja da predstavlja korak u jedinstvo? TADIČ: Moram reči da još ne mogu da uhvatim smisao svega toga. Slušao sam pažljivo i jed-ne i druge, i mislim da su razlike medu njima zaista u nijansa-ma. KATEDRA: Izgleda da je tu ponajmanje bila u pitanju borba mišljenja ... TADIČ: Nemojte me terati da gadam Beograd ili Srbiju preko mi moramo svi zajedno da se izvučemo iz ove situacije, ne možemo da sektašimo više, do-ckan je zato. Verujem samo u sposobne ljude koji če konkretno pokazati i uraditi ono što treba. KATEDRA: Isti takav stav odavno je postao opšte mesto i u govorima zvanični-ka, pa od toga nema ni-šta ... TADIČ: Nema ništa, jer nema onoga koji če dati sud i ocenu c nečijem radu. Oni se sami bira-ju, nema nikoga ko bi njima su-dio. Obečavaju da če biti dobro, i tako godinama, a kome odgo-varaju za to što je sve gore i gore? Baš sam skoro razmišljao o TADIČ: Još 1981. godine do-lazili smo Mira Stupica i ja na Kosovo, negde u jesen, dakle posle svih onih dogadaja. Išli smo na neku zavičajnu svečanost umetnika sa Kosova, pa smo u sali »Boro i Ramiz« u Prištini organiizovali koncert. Ula-zili smo kolima u Prištinu, šofer, Mira i ja, negde oko podne. Po-red kola, koja su imala beo-gradsku registraciju, prolazila su deca kja su se vračala iz škole, i redom su pljuvala na automobil. To me je vrlo uzbu-dilo. Uveče, na večeri, to sam i Azemu Vlasiju rekao. Postoji greška u politici koja je tamo vodena, i ta greška se dugo čini, možda sedamdeset, možda sto godina, ali ja ne znam da ocenim koja je to greška. Ta LJUBA TADIČ, GLUMAČ ILI ANGAŽOVANI POLITIČAR SOKRATU I DANAS SUDE KATEDRA: Posle duge i uspešne glumačke karije-re, u priličnoj meri neočeki-vano za sve Vaše poštovao-ce našli ste se u ulozi politi-čara. Kako to da Vam se desi? TADIČ: Ne — ja političar nišam! lako mislim da biti političar nije teško. Važno je samo • pored sebe imati dobre politologe. Ako su oni dobri, onda i političar ima ono što se naziva ■političkom glavom«. Ja tu -poli-tičku glavu< nemam! Zbog toga sam sasvim slučajno i upao u tu politiku, u taj Socijalistički sa-vez. Uostalom, vezan sam za socijalizam uopšte ... za drugo ni ne znam. KATEDRA: Ipak, iako se ne osečate političarem, neke Vaše ocene iznesene na Predsedništvu RK SSRN Srbije imale su značajen odjek. Kako se, uopšte, sna-lazite medu političarima koji Vas tamo okružuju? TADIČ: Ne snalazim se nika-ko! Čini mi se da se politika ve-čim, ili bar — nekim delom sve-la na podvalu. A ja mislim da politika nije podvala — jer, šta če podvala doneti ako jedan podvali drugom, ovaj tre-čem . . . Da li če to doneti nešto bolje? S druge Strane smatram da sam u Soc. savezu jer treba da doprinesem nekom napret-ku. Taj napredak možemo ostvariti samo ako imamo de-mokratiju. I nečemo se valjda ubijati samo zato što različito mislimo. Pošto sam glumač, mene u Socijalističkom savezu a priori neozbiljno shvataju. Ne drže za ozbiljno ono što govorim. Meni to smeta. Imam svoju dušu, svoju glavu, pa me uvredi kada mi kažu da ja tamo držim tirade. A ja ne držim tirade, jednosta-vno — moj je idiom drugačiji od onog na koji su oni navikli. Do-' sadan mi je jezik kojim oni govore Ne odgovara mi ni mi-zanscen tih sednica ni njihova procedura . . . Tamo ne možete da razgovarate! Čekate da dode red na vašu reč, onda iz-govarate neke monologe, a di-jaloga nema U poslednje vreme, čak, neki političari su počeli da se hvale kako se nisu pripre-mali, kako če spontano da govore. Meni je to čudno: kad spontano govorim mogu neku stvar i da zaboravim, ovako se pripremim i tačno znam šta ču reči. U stvari, u samom predsedništvu SSRN Srbije ja sam zbunjen. Ipak je to dugačiji svet, drugačiji mentalitet, drugačija logika . .. KATEDRA: Nedavno ste se pobunili protiv prakse da radom socijalističkog saveza u Srbiji dominiraju partijske odluke i zaključci. Da li je uopšte moguča neka-kva nezavisnost Socijalističkog saveza? TADIČ: Nemam ništa protiv Partije, mada sam uz popa Smiljaniča jedini nepartijac u Predsedništvu KATEDRA: Nikada niste ni> bili član partije, ili... TADIČ: Ne, bio sam član do 1951. godine kada su me udaljili na godinu dana zbog nediscipline. Tada sam još bio na Akade- miji, bio sam, tako, malo neoz-biljan i zaista nedisciplinovan. Nikada se nišam više vratio, niti sam mislio da moram biti u Partiji da bih mislio ono što mislim bez nje. Ali, u Socijalistički savez oni su mene, izgleda, pozvali da bih tamo paradirao. Medutim, ja taj Socijalistički savez Srbije zaista shvatam kao najširi Narodni front u kome Partija jeste bitan segment, ali — samo segment. A tamo je sve jedno isto, kao da je sasvim svejedno. U Predsedništvu SSRN Srbije sede isti ljudi koji sede i u Predsedništvu Partije Srbije. Zbog toga ni nema onoga što nam je najpo-trebnije, što pored onih, ekonomskih i sistemskih problema, ipak predstavlja naš največi ne-dostatak — nema demokrati-je. KATEDRA: Prvi Vaš zapa-ženiji politički istup bio je kada ste stali u zaštitu srp-skog sekretara za kulturu Brane Miloševiča, koji je braneči »Študent« čak proglašen »antititoistom«. Evo, ovih dana je zbog toga po-krenut postupak da se Brana Miloševič >razreši članstva' u Savezu komunista. Smatrate li, danas, da za to ima razloga? TADIČ: Pošto, nišam političar smatram da ima puno kompe-tentnijih ljudi od mene koji bi trebalo da sede u Predsedništvu Socijalističkog saveza. Ali kada sam več tamo, ja moram da govorim ono što mislim da je istinito i ispravno. Tako sam branio i Branu Miloševiča koji je moj resorni ministar. Mislim da je ired da branim svog ministra. On je, uostalom, moj prijatelj, znam ga kao poštenog i pamet-nog čoveka, veoma sposob-nog, znam i kako misli. Zato sam stao na njegovu stranu. I danas ne mislim da je on išta pogrešio, da u nečemu nije bio u pravu. Najzad reči nekome da je »antititoista« jako je grubo. Po-gotovo što to po pravilu kažu oni koji, pritom, za sebe tako podvuku da jesu »titoisti«. Mislim da je neučtivo razgovarati na taj način. KATEDRA: Ipak, u takvom jednom neučtivom razgovoru stradala je i jedna redakcija »Študenta«, i jedan ministar za kulturu . . . TADIČ: I to je jako ružno, napadati mlade ljude i popovati im o torne šta oni treba da misle. Prvo, ja kao čovek od pedeset i više godina nemam pravo da tražim od mladih ljudi da misle isto što i ja. Drugo, zbog jed-ne slike reči nekome da je »antititoista«, to je strašno. U slučaju Brane Miloševiča ja još uvek ne mogu da shvatim šta je on to zgrešio Žrtvovati ljude samo zbog toga što drugačije misle može pokazati samo to da ni ova partija, ni ovaj sistem, ni ovo društvo nemaju nikakvog smisla. Čudom ne mogu da se načudim šta se sada ovo deša-vakod nas.. . Pa to je njihova partija, na kom če oni drugom-mestu sukobiti svoja mišljenja nego u sopstvenoj partiji?!! Ustalom, svako pozorište ima Ljubljane i Maribora (smeh). To nije ni lepo, niti može da služi nečemu. No, ja hoču da govorim, a ko bi mene uopšte sada štampao u srpskim novinama. Mislim da ste sada rekli pravu stvar, i tu treba rastrebiti šta je šta. Čim ima sektaštva, a nema prave demokratije, onda mora da postoji borba za vlast. I to ovakva kakva je. Da postoji van društva, samo u malim krugovima. To nisu sukobi prave vrste, to su dvorski sukobi! Znate, mislim da to treba reči, o torne treba ot-voreno govoriti. Ne treba čutati. Narod kaže >Čutanje je zlato«, ali po svim ovim forumima sreo sam mnogo čutača i vidim da im to čutanje nije mnogo zlata donelo. KATEDRA: Jedna od posledica sukoba na Osmoj sednici jeste i smenjivanje Ivana Stojanoviča sa funkcije direktora Izdavačke kuče »Politika«. Pobunili ste se i protiv načina na koji je on smenjen. TADIČ: Ništa nišam pomo-gao, i tu sam malo tužan . .. Možda Ivan Stojanovič i nije bio prava ličnost za to mesto, ali način na koji je on smenjen je surov, pokazana je neka sadi-stička želja da se on sredi. Kaže narod -mački jedanput seku rep«, a kod nas taj isti rep seku po nekoliko puta. Ako takav način, i samo ovo smenjivanje Ivana Stojanoviča znači da če, na primer, doči do poboljšanja u beogradskoj i srpskoj privredi, verujte mi da bih i sam otišao da se, uz njega, dobrovoljno žrtvujem. Ali ja mislim da to ne znači to. Rekao sam to i predsedniku Trifunoviču (predsednik RK SSRN Srbije, prim. pot.) kada je počeo da me grdi zbog mog istupa. Rekao sam mu i da namere mogu biti dobre, ali egzekutori su strašni. I Mi-novič, i Mitevič, i Mičovič, sve je to strašna vojska. Ja moram da kažem da oni nisu dobri! I kako može takva vojska biti egzekutor nad nekim ljudima za koje je znam da su dopbri, da su za socijalizam, da dobro rade? Mogu da razumem da su namere Partije da vrši promene — promene su uvek dobre, ali za sve ovo sada što se ovde dešava čini mi se da je pramena ali — vračanja! Takva pramena nigde ne funkcioniše, nig-de ne može da donese dobro, bar tako nešto još uvek nišam video. Znate, ne mogu ja da se vratim, pa da glumim kao što sam glumio u svojim četrdese-tim godinama — to je nemogu-če, niko me ne bi gledao. I gde nas oni to vračaju, kuda oni to hoče? KATEDRA:I povodom Brane Miloševiča, a i u nekoliko navrata kasnije, govorili ste kako Vam se ne svida pisanje »Politike«. Šta Vam to u n joj smeta? TADlč^Ust »Politiku«« strašno volim i od detinjstva ga či-tam. Kroz »Politiku«« sam mnogo toga doznao. Ali ono što se danas sa njom dešava nema ni-kakve veze sa onom »Politikom« koju jako volim i cenim. Danas u njoj dobrim delom nema ni demokratije, ni samoupravljanja, ni socijalizma, ona je očigledno isektašena. Ne mogu da ne mislim da ona trenutno služi nekoj grupi. Ali, ne mogu ni da otkrijem te kojima ona danas služi. I, mnogo je u poslednje vreme počela da panjka ljude, a to nije lepo. torne koja je najgora rečenica koju sam izgovorio igrajuči razne likove. Zaključio sam da najviše mrzim rečenicu koju sam kao kralj u »Hamletu« govorio, kao kralj koga Hamlet upravo hvata u ubistvu: -Dobro je, sve če biti dobro«. KATEDRA: Po zvaničnom tumačenju, na Osmoj sednici CK SK Srbije nije došlo ni do kakvog rascepa, več samo do protivljenja poje-dinaca utvrdenoj partijsko) koncepciji rešavanja problema Kosova. Da li mislite da je ta koncepcija rešenje za kosovsku tragediju? TADIČ: O Kosovu nikad nišam govorio, i čuvam se da o torne pričam, jer se bojim da u ovoj situaciji ne bih mogao da kažem ništa bitno, a mogao bih negde i pogrešiti. Ja sam se i radio na Kosovu, u Uroševcu, Ferizaju, gde mi je otac bio na službi u nižoj gimnaziji. Tamo je po kazni poslat, i tu je služio od 1926. do '29. Stanje na Kosovu je jedan veliki pritisak na repu-bliku Srbiju koji traje dugo, sve više ubija, a možda je i uzrok katastrofalne privredne situacije u Srbiji. Ali, da odgovorim na ovo što ste me pitali, to je jedna, da nazovemo, istorijska stvar, koja se ne može rešiti na datum. Mislim da se ona može rešiti samo promišljenošču. Vidite, mnogo je mržnje, a to je teško srediti. Pogotovo što je mnogo mržnje ne samo na Kosovu. Ja se osečam Srbinom, ali se osečam i Jugoslopvenom i to pre svega zato što nikoga oko sebe ne mrzim. Mislim da je danas takvih sve manje. KOSOVO JE VEČ DRŽAVA KATEDRA: Da li ste tu mržnju osetili na svojoj koži? шшшшити mržnja se razvila, a mi smo je pustili, ili, možda je bolje reči, zapustili za ovih četrdeset godina. Zašto se to desilo — moglo bi biti tema za posebnu raspra-vu. KATEDRA: Človek se, ipak, ne rada sa mrž-njom... TADIČ: Tačno, on se ne rada sa mržnjom, on je stiče. Dodu-še ima i drugih mišljenja. Eto, čitam kako se Mitevič busa da su svi njegovi bili komunisti, i komunizam svodi na gensko naslede! A ja mislim da se ideologija, komunizam ili mržnja stiču vaspitanjem. KATEDRA: Sve je očitije, a i sve su glasniji oni koji tvr-de — na to je upozoravano i sa govornice Centralnog partijskog komiteta — da se pojavila mržnja i u su-protnom smeru? TADIČ: Jednako kao što je ružno no što se Srbima na Kosovu dešava, pogada i to što su u Požarevcu dva mladiča isko-pala oko onom malom alban-skom dečaku. Šta on nadalje može o Srbima da misli? Ako mi svesno idemo u takav revan-šizam onda nikuda nečemo doči. Imao sam dvanaest godina kada sam video gradanski rat, kada sam doživeo da su se ljudi podelili na jedne, druge, treče, Kada su se medu sobom klali i ubijali. Mnogo bih voleo da do takvih stvari ne dode, ali za to treba imati i puno pameti. KATEDRA: Da li smatrate da trenutna politika predu-preduje takve stvari? TADIČ: Lično mislim da je u svakom slučaju vrlo opasno biti kategoričen. Svaka kategori-čnost može dovesti do vrlo ne- KATEDRA: Po nekim miš-Ijenjima »Politika« je odigrala značajnu ulogu u \' KATEDRA: Danas, medu-tim, nije malo onih koji ka-žu da razlike koje postoje izmedu Srba i Slovenaca ujedno onemogučavaju da se oni razumeju. TADIČ: Vidite, tada su profe-sori nama rekli da nam dolaze slovenački seljaci. Mi smo i ove slovenačke seljake zamišljali kao ljude u opancima i šajkača-ma, kad tamo, iz voza izlaze neki ljudi u civilnim odelima. To, ipak, ništa nije smetalo da se mi razumemo, da mnogo Slovenaca, isteranih iz svojih krajeva, žive u Šumadiji u največoj slozi sa Srbima. Mnogi su Slovenci izginuli zajedno sa Srbima u Kraljevu i Kragujevcu. Opet, polovinu života proveo sam radeči sa jednim Sloven-com, Bojanom Stupicom. Njemu nije smetalo da kao Slove-nac podigne Beogradu tri pozo-rišta! A i meni nije smetalo da saradujuči sa njim i mnogim slovenačkim glumcima, da naučim slovenački. i Jednom sam, razgovarajuči sa Krležom, pomenuo kako se oseča sve veča i veča razlika kada se iz Ljubljane ide do Dev-delije, kako je odnos ljudi dru-gačiji, i kako se osečaju bitne promene. On mi je rekao da su to samo nijanse i ispričao mi je sledeče: >U Ljubljani nečeš sre-sti nijednoga da mokri van šo-Ije. U Zagrebu če več da prska. U Beogradu če pola otiči van šolje, a kada se stigne do Sko-plja, to če se več raditi na ulici.-Dakle, stvar je samo u piša-nju. (smeh) KATEDRA: Ono što se obi-čno naziva >slovenačkim inicijativama« dobilo je, u znatnoj meri, pogrdnu konotaciji! u štampi i javnosti van Slovenije. Da li i vi smatrate da u -slovenačkim inicijativama« ima nečeg lo-šeg? TADIČ: Čega ima lošeg u, na primer, civilnom društvu? Jer civilno društvo je, zapravo, civi-lizovano društvo. A civilizovano društvo potrebno je nama svi-ma, pre svega našoj državi da izade iz ove svoje situacije. Civilizovano društvo mora svuda da se uspostavi. Čovek mora biti Slobodan, mora biti oslobo-dena ličnost. A da bi bio oslo-bošen ne znači da mora da me udara po ledima kada me sret-ne, ne znači da mora da ude u trolejbus kada je on prepun, ne znači da me na ulici doziva >Ej tf glavonja«. Ja jesam glavonja, ali to nije njegova stvar. KATERA: Često se apo-strofira da -slovenačke ini-cijative« nisu u skladu sa našom proklamovanom i davno usvojenem politikom. TADIČ: Čovek mora da kaže, i da traži sve ono što misli da mu je potrebno. Pa nek’ i izlu-peta nešto — u nečemu če, možda, da pogreši, ali nešto če i da ubode. Zato što če nešto reči — nikoga neče da ubije. U krajnjoj liniji bili bismo jako do-sadno društvo da svi mislimo isto. U svakom slučaju, ne treba docirati. Ne treba drugog poučavati šta mora da radi. Niko ne voli da mu drugi odreduje kako če i šta če, a ako ne dode od tebe da zatraži pomoč, ne-moj gba ni ti sam daviti. Samo, mislim da su Slovenci u znatno povoljnijem položaju od nas drugih, i da zato i mogu da pokreču neke inicijative. Kod njih je, za razliku od nas, situacija ipak dobra. I neka pričaju, neka kažu sve što mogu. Uvek mislim da če te nagomilane reči oboriti onog ko nam misli zlo. Verujem da če srušiti tu njego-vu upornost, upornost koju osrednjost nosi sa sobom. A, opet, osrednjost nosi i jedno strašno zlo. Osrednjak, kad nešto ne zna, neče da pita, on če da ubije onoga ko zna. KATEDRA: Prvi korak u pokušaju prevazilaženja tih nekih, recimo, nesporazuma koji su se pojavili na relaciji Srbi—Slovenci predu-zeli su intelektualci, slovenački i srpski pisci preko PEN kluba. Verujete li da če prijatnih stvari. Ali to se po svaku cenu mora rešiti tako da ne padne krv. KATEDRA. U intervjuu, u prošlom broju »Katedre«, Vuk Draškovič tvrdi da je jedino rešenje problema na Kosovu uspostavljanje pravne države. Uz to smatra da su Albanci u Jugoslaviji, prvenstveno u Srbiji, povlaš-čeni u odnosu na ostalo stanovništvo. TADIČ: Da je rešenje svega postojanje pravne države i po-štovanje zakona ustanovio je još Platon. A ako nema zakona onda nema ni države. Smatram da samo jaka država može rešiti sve konfliktne situacije. Što se tiče povlaščenosti Albanaca, u to mogu da verujem na osno-vu onoga što se piše. Uosta-lom, oni kod nas imaju svoju dr-žavu, jer — Kosovo je več država. Preostalo je samo da se dogode neke formalne stvari. S jedne Strane biološki rat su več dobili, a s druge na Kosovu se još uvek dozvoljava da se širi ta mržnja prema Srbima. KATEDRA: Ipak nam niste odgovorili da li mislite da ova politika koja se trenutno vodi u Srbiji može da reši kosovski problem? TADIČ: Ne, mislim da ne može. Ovakvim načinom. KATEDRA: Zbog čega? TADIČ: Zato što to ne može na silu da se uradi. Mnogo je vremena prošlo u kome je mnogo toga ispušteno. Mora da se ustanovi zakon, ne sme da se vrši tortura nad nekim ljudima tamo, mora se doči do usposta-vljanja elementarnog prava čo-veka, do prava da živi. Ali, mislim da je, u neku ruku, i Srbija ostavljena sama sebi. Ona mora iz ovoga da izade velikim ra-dom. Mora kamičak po kamičak da stvara jaku i savremenu dr-žavu, savremenu privredu, sa-vremene odnose. Ako ona to uradi i Kosovo če se smiriti. KATEDRA: Izgleda, ipak, da pritom punu pažnju treba posvetiti nacionalnom biču, kako Albanaca, tako i Srba. TADIČ: Da, rekao samda u svemu torne treba biti jako oprezan. Činjenica je, na primer, da je jedan Gavrilo Princip pucao u svoga cara u ime neke tamo Srbije. A ta blatnjava i svi-njarska Srbija nije mu mogla ni iz daleka dati takvu stipendiju kakvu je on u Sarajevu dobijao od istog tog cara koga je ubio. To što je nacionalizam jači od želje za dobrim životom možda je i neki posebni balkanski spe-cijalitet. KATEDRA: No, ne govori se samo o nacionalizmu medu Albancima ili Srbima. Nacionalizam se pripisuje i drugima ... TADIČ: Očigledno je da se pojavilo nešto u atmosferi naše mnogonacionalne zemlje, koja je izmešana svim i svačim. Kako če se to srediti, kako če se sre-diti ova stvar sa Kosovom, ja ne znam. Mogu malo pesimistički da kažem da ne verujem da ču doživeti da to sve bude u redu. Makar elementarne stvari da se postave na svoje noge. KATEDRA: U poslednje vreme došlo je do neke vrste konfrontacije izmedu Slovenaca i Srba, što se u istoriji nikada nije desilo. TADIČ: Ima mnogo lepih i pametnih reči i mnogo istine u toliko pominjanim »Pismima srp-skom prijatelju« Tarasa Ker-maunera. On malo olako izgo-vra neke reči, neke pasaže, možda i ne zna o čemu se radi. Inače, Tarasa lično volim, imao sam prilike s njim da se sre-čem. Slovenci i Srbi nikada se nisu mrzeli i ne znam zašto bi do toga sada došlo. KATEDRA: Ne mislite li da u tom sukobljavanju ima i potreba dnevne politike? TADIČ: Znate, život ide jednim drugim putem od onoga koji nam oni sugeriraju. U Beogradu se pije »Slovin« vino,pije se »Radenska«, slovenački sokovi, kupuje se slovenački hleb, mleko ... Znači, neki odnosi su davno uspostavljeni, i sve to funkcioniše bez ikakvih problema. Kome sada treba da se svada sa Slovencima, meni nije jasno. Bio sam mali kada su nas u Kragujevcu profesori vodili na železničku stanicu da čekamo voz kojim su dolazili, kako su nam rekli, »brača Slovenci«. Mi-deca, nismo ništa ni znali o Slovencima. Jedino što smo imali u svesti bilo je da tamo negde da-leko, na špicu naše zemlje, postoje neka naša -brača Slovenci«. •uspeti nešto da urade što bi nam svima pomoglo? TADIČ: Ja mnogo verujem u intelektualce, mada kod nas njih malo slušaju ... KATEDRA: To je, valjda, zbog tradicionanog nepo-verenja komunizma prem? intelektualcima. TADIČ: Ne samo zbog toga, iako u torne ima puno istine. Naš, srpski narod često zna da kaže >ma pusti njega, on filozofira«. To znači da je on malo budala. Takav status, čini mi se, kod nas imaju i intelektualci. Pogotovo kada se više njih oku-pi pa sedne da razgovara, kao u slučaju koji ste vi pomenuli, naj-lakše ih je optužiti da su protiv. države, protiv samoupravljanja i socijalizma. Ipak to u svetu nije slučaj, a danas čak ni u komuni-stičkim zemljama. Pogledajte samo Poljsku, tamo se intelektualci okupljaju i sve se više traži njihova reč. U PITANJU JE SAMO BORBA ZA VLAST KATEDRA: U Sovjetskom savezu počela je -perestrojka«, isto tako ona poči-nje i u drugim zemljama -istočnog bloka«. Kinezi, ta-kode, vrše krupne promene i, isto kao i Rusi, priznaju da su dosta grešili u prošlo-sti. Kod nas i pored velike galame sve još tapka u mestu. Kako to objašnjavate? TADIČ: To je očigledno ludi- lo. Neshvatljivo je da se jure ljudi, da im se izmišljaju neke gre-ške, a pritom još niko nije po-nudio neki konkretan program za rešenje privrednih problema. Ne mogu drugačije to da protu-mačim nego, da se vratim na ono što sam rekao, borbom za vlast. Pa ti ljudi su još do juče zajedno radili, jedni su druge bi-rali, jedni druge regrutovali, iz istog su društva. I šta drugo čovek da izvuče kao zaključak — u pitanju je samo borba za vlast. KATEDRA: Onim što ste do sada govorili na Predsedni-štvu SSRN Srbije niste baš stekli mnogo poena u strukturama političke Vlasti. Postali ste, čak, nepo-željni. Da li mislite da ste s druge strane nešto lično dobili? TADIČ: Imam 58 godina i nišam tamo došao da pravim neku političku karijeru. Ako sam tamo, moram da govorim, ne-mam prava da čutim. Da me nije zaboleo stomak od svega što se dešava, da nije došlo do neke mučnine, verovatno bih čfao i umro kao tamo neki čovek koji se bavio glumom. Čovekuu jednom trenutku nešto provali. I mislim da kao što mladost ima pravo na hrabrost, to isto pravo ima i starost. Ne može da se pristaje toliko, pristajati — to je strašno! A to što sam postao nepože-Ijan, ni ne interesuje me mnogo. Postao sam nepoželjan nekim političkim strukturama, ali du- boko verujem da sam za sve one ljude koji su me uvek inte-resovali, za pametne ljude, ostao i dalje poželjan. Znate, kroz čitav svoj život igrao sam dosta pametnih tekstova jer sam stalno mislio da taj minor-ni, efemerni glumački posao jeste dosadan ako se čovek ne trudi da ovom svetu kaže neke važne misli. I sam sam se bavio tim važnim mislima, tim pametnim tekstovima, pa me je, možda, to i zarazilo da — ne bi vo-leo da to zazvuči prepotentno — tragam za nekom istinom. Ima jedan Porfirije, svetac, koji prestaje da bude glumač onoga trenutka kada je poverovao u Boga. Tako sam i ja prešao iz jednog u drugo. Prestao sam da budem glumač kada sam poverovao da može nekom istinom nešto da se 'uradi, da se pomogne ljudima, da se ne čini zlo. KATEDRA: Politički forumi, izgleda, nisu mesta gde se za istinu može izboriti. Da li mislite još dugo preko njih da se borite? TADIČ: Meni je mandat u Predsedništvu Socijalističkog saveza Srbije četiri godine. No, verujem da ču ranije, sam, otiči odatle. Bolje tako nego da me oni oteraju. Eto, pop Smiljanič mi na poslednjem sestanku dobaci: >Ja imam bazu, i u nju mogu natrag, a ti gledaj šta češ«. Ja svoju bazu nišam ni video, niti znam kako je ona mogla tamo da me pošalje. (smeh) KADA RAZMIŠLJAM O OVOM SVOM POLITIČKOM ANGAŽOVANJU, UVEK SE SE-TIM JEDNOG LEPOG CITATA: >U ovom rastrojenom vremenu dogodile su se mnoge stvari koje ljude mogu ogorčiti. Zato i nije čudo što se pokoji koristi nemirom u državi da se žestoko osveti svojim neprijateljima. Demokrati su, izgleda, umereni. Ali slučaj je hteo da su i sami demokratski vlastodršci izveli i mene na sud, i to na osnovu optužbe koja bi se pre mogla odnositi na sve druge nego li na mene. Jedni me optužuju kao bogohulnika, drugi, opet, kao čoveka koji nije hteo da uče-stvuje u bezbožnom zatvaranju jednog gradanina. Kad pogledam ove dogadaje i ljude koji upravljaju političkim životom, i zakone, i moralno stanje, sve što stvari dublje sagledavam i godinama bivam stariji, za mene je vse teže da se bavim političkim životom. Hod politike nije u saglasnosti sa načelima. Pisano pravo i ljudski moral pogor-šali su svoje odnose pa se ja-vljaju gotovo kao suprotnosti. Ako sam ranije žudeo od želje da udem u politički život, sada kada sam sve to shvatio, uhvati-la me je prava vrtoglavica.« To je Sokrat izgovorio. Šta još reči kada je sve rečeno pre dve ipo hiljade godina?! RAZGOVOR VODILI: Svetlana Vasovič i Огадап Petrovič fotografije: NEBOJŠA MITROVIČ DEJA VU NA PLATNIMA HERONIMUSA BOŠA »Mnogo toga je danas i rečeno i obrazloženo. Ali pokušao sam da u mom razmišljanju i svojom diskusijom dam jedan doprinos kako dalje i šta učiniti da bi iz ove mučne situacije a s ve u cilju jačanja jedinstva u Savezu komunista i Centralnom komitetu Saveza komunista. Pokušaču da dam i neke predloge. Prvo bih predložio da se podrži stav Predsedništva za smenjivanje druga Dragiše Pavloviča. Zatim da se obaveže Predsedništvo da izvrši analizu toka pripreme sednice Predsedništva, same sednice Predsedništva kao i toka sednice Centralnog komiteta Saveza komunista Srbije, bez obzira kako se ona okončala, kako bi se utvr-dila odgovornost pojedinih drugova koji su, po meni, svojim diskusijama pokušavali da naruše i razbiju jedinstvo u Centralnom komitetu Saveza komunista«. Ovo je predlog koji je Centralnom komitetu SK Srbije predložio Siniša Biagojevič na samom kraju »Dragišinog plenuma«. Mene je ovaj predlog podsetio da Bošovu sliku »Nošenje krsta« koja je radena kao deo oltarskog krila. Na toj slici prikazana je biblijska priča: Spasitelja vuku na Golgotu. Povorku vodi oficir koji ravnodušno i rutinski, sa dosadom, otaljava svoj zadatak. On koman-duje pandurima koji bičevima održavaju red u povorci, na njih na-srče »opaki razbojnik« koga su upravo odrešili, a u desnom uglu je poboden u zemlju prazan krst na koji če biti raspet »dobri razbojnik«. Pred krstom kleči razbojnik i ispoveda se monahu. Ovim motivom — da se razbojniku doda ispovednik, koji u ruci drži Sveto pismo — Boš je, kažu istoričari umetnosti, »scenu iz pro-šlosti uzdigao u bezvremenost odnosno u sadašnjost i time poja-čao njenu aktuelnost«. U isto vreme on je tim motivom opisao i proces proizvodnje ideologije: u Svetim tekstovima je od posta-nja pa do kataklizme zapisano sve što če se.i kako če se dogoditi. Unapred se sve zna. Naše je jedino da se poslušno pridržava-mo propisanog i da verujemo u obečani Spas. Monah-ispovednik dode kao član neke radne grupe prisutan je tu kao komesar poslat da kontroliše isprav-nost ceremonijala i da pokojnicima da oprost, prisutan je kao supervizor koji prati realizaciju scenarija i brine se da glumci igraju uloge onako kako je to več u jevandeli-ma zapisano. On je jedini koji ima budučnost u svojim rukama, jer u njima drži Sveto pismo i činodejstvu prisustvuje samo radi toga da bi grešne vratio na pravi put. Predlog Siniše Blagojeviča ponavlja ovu bošovsku pravovernost jer od učesnika u raspravi zahteva ono što če tek nakon ras-prave doči. Od nejedinstvenog Centralnog komiteta SK Srbije koji se sastao i zbog toga da utvrdi jedinstvene sta-vove, nakon demokratske i slobodne diskusije, predla-gač traži da »utvrdi odgovornost pojedinih drugova koji su svojim diskusijama pokušavali da naruše i razbiju jedinstvo u Centralnom komitetu«!? Na ovaj način predlog zahteva kao kriterijum za današnju odgovornost meru koja sada ne postoji i do koje tek treba doči. I samim tim ovaj predlog od članova Centralnog komiteta zahteva podanički i po-slušnički mentalitet koji če abdicirati od prava na samo-stalno mišljenje. Ovaj predlog je usmeren na to da iz partij-skog života odstrani slobodu dikusije, pravo na iznošenje mišljenja i slobodu odlučivanja pri glasanju. Nije, nadam se, potrebno podsečati da je i ovaj predlog daljnji prilog u niški nestatutarnih predloga koji su režirali tok i rezultate ovog plenuma. Još na Desetom kongresu SKJ (1974.) uneta je u statute odredba o pravu na slobodnu kritiku. Po danas važečem Statutu SK Srbije »pravo na kritiku znači da član Saveza komunista može u svojoj osnovnoj organizaciji, organu, forumu i na drugim organizovanim skupovima komunista ili u glasilima SK iztožiti svoje kritičko mišljenje o svim dru-štveno-ekonomskim i idejno-političkim pojavama u društvu, o stavovima i političkom ponašanju drugih komunista, svakog izbornog organa i njihovih članova. Argu-mentovano i kritičko mišljenje svakog člana Saveza komunista izraženo u osnovnoj organizaciji, organu i forumu Saveza komunista deo je njegovog statuarnog prava i obaveza da idejno-politički deluje u svojoj sredini i za to član Saveza komunista ne može snositi odgovornost«. Ovakav predlog bilo je potrebno podneti kako bi se članovi CK podsetili da glasaju za predlog partijskog vodjstva, i zbog toga nije slučajno da je podnesen pri kraju plenuma, pred samo glasanje. Uostalom, sve partije pri glasanju kubure sa »slobodnim uverenjima« svojih članova. Poznata je institucija »bičeva« (partijskih činovnika koji kontrolišu glasanje engleskih parlamentaraca odnosno uteravaju poslanike u odredenu prostoriju za koju partijski lideri odredi da označava usvojeni partijski stav, tj. engleski parlamentarci glasaju tako što oni koji su za odlaze u jednu, a oni koji su protiv u drugu sobu). Ali, bez obzira na sve ovaj predlog bi bio samo jedna epizoda iz serije lobotomije mozgova, i po tome ne bi zavredjivao neku veču pažnju da on ujedno nije, i pored toga što nominalno nije prihvačen, u dogadajima nakon plenuma promovisan u princip partijskog delovanja. Tako se več dan posle plenuma krenulo u lov na neposlušnike. Počeli su da niču zahtevi za ostavkama i ra-zrešenjima onih koji su na plenumu svojim diskusijama, na ovaj ili onaj način dovodili u pitanje predlog Politbiroa. Za sada na listi onih za koje je predložen opoziv sa funkcija, ne samo partijskih, nalaze se: Živana OLBINA, Borislav SREBRIČ, Branislav MILOŠEVIČ, Ivan STAMBOLIČ, Stanko MATIJAŠEVIČ, Špiro GALOVIČ, a več je odstranjen Ivan STOJANOVIČ. Po svemu sudeči u vremenu koje je pred nama pri-sustvovačemo srpskoj varijanti kulturne revolucije, koja se kao i ona maoistička verovatno neče zaustaviti u partiji, več če kao metla proči kroz sve institucije sistema, i nahrupiti na ulice i trgove. Dragoslav Grujič p. s. Nadležne drugove za avakl slučaj obaveštavam da imam uredno prija vljeno mesto prebivaliita. IZBOR REKTORA BEOGRADSKOG FAKULTETA SVI PREDSEDNIKOVI LJUDI Za novog rektora Univerziteta u Beogradu izabran je DR SLOBODAN UNKOVIČ, redovni profesor Ekonomskog fakulteta. Njegovu političku i naučnu pravovernost, najbolje ilustruju stavovi iz knjige »Marketing turizma«, tipa: »SAD SU ZEMLJA BEZ PRIRODNIH LEPOTA I ZATO SE TAMO TURIZAM SVODI NA BESCILJNO LUTA-NJE GRADANA ... I TAKO SE STVARA POTROŠAČKO DRUŠTVO.- U jednom manje ironičnom, žrelom, demokratičnijem vremenu, ne bi bilo ni blizu pameti pomisliti da osrednji profesori koji imaju tanak ili nikakav naučni ugled mogu zauzeti tako značajne položaje i voditi tako ugledne ustanove kao što je Beogradski umverzitet. Izbor dr SLOBODANA UNKOVIČA, turizmologa ne-sagledivih političkih ambicija, za novog rektora BU odslikava svu tragikomičnost srpske političke scene, istovremeno ukazujuči na njene korene. Oskudni podaci o naučnom delovanju S. Unkoviča, profesora Ekonomskog fakulteta, govore o nedostatku naučne reputacije koji je, medutim, nadomesten zavidnom dozom karijerizma. Radi se o čoveku koji je. propavši u trči za položaj predsednika SSRN Beograda, za utehu bio postavljen za predsednika novostvorene Komisije CK za nauku i obrazovanje. Medutim, uskoro se pokazalo da su njegove ambicije sezale mnogo dalje. Nakon uglednog ekonomiste, dr Zorana Pjaniča, koji je uporedo sa funk-cijom rektora bio i član Predsedništva SR Srbije, na Univerzitetu se smatralo da • položaj rektora treba da zauzme neka ličnost iz biomedicinskih nauka, jer je po internom običaju na tu grupactju došao red. Sve se iskomplikovalo kada je u po-stupku izbora rektora na Medicinskom takultetu ispoljeno neočekivano nejedin-stvo oko mogučih kandidata. Prof. Dobrosav Cvetkovič koji je pripreman za rektora, inače član Predsedništva CK SKJ.. (jedan od onih koji ne moraju da se pribojavaju ekskomunikacije) poražen je u vlastitoj kuči. Simpatije glasača napre-čaq je osvojio dr Ljubiša Rakič Takole priča o izboru rektora dobila na zanim-Ijivosti jer je otpao favorit, dok je drugi kandidat postao problematičan jer je član Srpske akademije nauka i umetnosti! Doduše. akademik Rakič je zvanično ispao iz igre iz tzv. »formalno-pravnih« razloga, koji su postali jasni tek kada je na jednoj od neuspelih izbornih sednica Skupština Beogradskog univerziteta (15. junij pročitana njegova verzija o razlozi-ma odustajanja od kandidature. Nesudeni rektor (nakon što je »zvan gde treba, da mu se kaže šta treba«) nije, doduše, napisao Memorandum, več pi-samce: »Posle sastanka sa predstavnicima komisija i saznanja o utvr-denim društveno-političkim stavovima Gradskog i Centralnog komiteta SR Srbije i Predsedništva CK SKJ, da kao član Srpske akademije nauka i umetnosti ne mogu u ovom trenutku da obavljam javne funkcije, povlačim kandidaturu za rektora BU............. Loše vreme za akademike donelo je dobar vetar turizmolozima — na popri-štu borbe za rektorski tron posle mnogo trvenja ostala su četiri (od prvobitnih devet) kandidata, od kojih ni jedan nema potrebnu jednotrečinsku podršku članica Univerziteta, ali se granici snova najviše približava profesor turizmologije S. Unkovič, na koga ranije nije niko ozbiljno računao. Sve to se dešava u okolnostima medusobnog iscrpljivanja dve .linije’ na ni-vou Beograda, Srbije, a naročito Univerziteta (Bgd.), koji nimalo slučajno važi za sredinu gde su se sukobi prvi put jasno ispoljili. Zasluga pripada i članu predsed- ništva UK SK, Mirjani Markovič-Miloševič, docentu Prirodno-matemahčkog fakulteta za predmet marksizam (lenjinizam). Mirjana Markovič, naučni radmk bez ijednog naučnog dela (ukoliko se izostavi doktorska disertacija odbran|ena na radu u Nišu, na temu »Marksistički aspekti obrezovanja-). pored štičemka ca Medicinskog fakulteta (Cvetkovič), imala je i alternativu u liku profesora Unkoviča. Siva eminencija univerzitetske (beogradske) kadrovske politike Miriana Markovič-Miloševič, inače se retko pojavljuje na javnoj sceni, pa smo informacije o njenim tajnim metodama delovanja prinudeni da dobijemo iz druge ruke. Jednu od njih je nedavno demonstrirala na Medicinskom fakultetu, kada je povodom studentskog predloga da kandidati za rektora daju svoje programe, replicirajuči nekom iz publike, svako nestojanje za demokratizacijom izbornog postupka okvalifikovala kao reganovsku diverziju i slovenizaciju u negativnom smislu. Otuda i ne čudi što je čak i predsednik Skupštine Univerziteta, prof. dr Radivoje Petrovič, predlog da kandidati daju svoje programe okarakterisao kao diskuta-bilan, nelogičan, kao »pomodarstvo po ugledu na zbivanja u nekim sredinama« Činjenica da operiše neodredenim zamenicama kao argumentacijom za svoje stavove nije onemogučila predsednika Skupštine da izjavi kako je »količina demokratije u izbornem postupku za rektora bila dosta visoka«. Tako smo »visokom demokratijom« dobili rektora sa zabrinjavajučom naučnom repu-tacijom, profesora kojeg študenti od milošte nazivaju »Sloba-kelner« (zbog navi-ke da deli visoke ocene za malo znanja). Verovatno če ocene ubuduče biti još veče, jer je profesor Unkovič dobio još značajniju funkciju od prethodnih, pa če restriktivnije usmeravati pažnju prema svojim studentima. To je jasno i iz govora koji je održao nakon što je na njegovom reveru zasjalo rektorsko ordenje: po prvi put u istoriji Univerziteta jedan rektor se obratio ne studentima — več Univerzitetskoj Skupštini. Odstupanje od tradicije je i programski govor koji su delegati imali priliku da čuju još pre tajnog glasanja. Naime, delegati su ta-da saznali, posle pet meseci porodajnih muka pri izboru rektora, da su — jedin-stveni. »Jedinstvo nam je u ovom trenutku važnije od svega« glasi epilog rek-torovog govora. Simptomatično je ova rečenica na sednici CK SK Srbije, več u svečanoj sali Rektorata Univerziteta u Beogradu, u uslovima kada polovini beogradskih fakulteta preti stečaj i kada su obrazovanje i nauka u kolapsu zbog nedostatka materi-jalnih sredstava. Materijalna sredstva doduše nedostaju svima, ali u Srbiji je pro-naden spasonošan recept: jedinstvo — pre i posle svega. Očito — i po cenu svega. VESNA RAOS Vi L l! r r ,) ‘7‘v \ L Y <. 10 LIBERALIZACIJA TV PROGRAMA? DEMOKRATSKI CENTRALIZOVANE PODVALE Uobičajeno je da, s vremena na vreme, domača televizija neku od svojih emisija, ili bar njihovih delova, proglasi »uredivačkim promaša-jem«. Televizija, na taj način, unekoliko drugačije funkcioniše od ostalih »sredstava masovne komunikacije«, kojima ovakav »samokritički« ton nije primeren. Dok se nepodobnost pisanja štampe uglavnom utvrduje preko raznoraznih političkih foruma, a negira u samoj prozvanoj redakciji, običaj Televizije da sama uočava svoje greške unapred eliminiše svaku potrebu za eventualnom političkom hajkom koja bi se prema njoj pre-duzela. Obezbedivanje podobnosti Televizije, odnosno politička kontrola njenog rada, vrši se, zapravo, internim kanalima, i, u suštini, ispoljava se kao neka vrsta praktične civilne primene onoga što-bi sintagma iz partijskog vokabulara nazvala »principom demokratskog centralizma«. To je moguče i zbog jako razvijene hijerarhizacije — što sprečava da televizija deluje, na primer, kao jedan kompaktan tim — i zbog stroge provere moralno-političke podobnosti uredivačkog kadra. Zbog svega toga prilično smešno izgledaju pokušaji tv-poslenika da dokažu kako televizija ima izraženu kritičku notu u poslednje vreme, kada je očito da ona može biti angažovana samo u onoj meri u kojoj je angažovana vlast, i kritiška u onoj količini koliko su to i oficijelni politički tribuni. Jedini način na koji naša televizija može svesno angažovano dej-stvovati jeste, u stvari, podvala. I to podvala, prvenstveno pojedinca, koja je dovoljno suptilna da onemogučava njeno prepoznavanje več na prvom narednom redakcijskom kolegijumu. Ovaj spekulativni uvod posvečen je upravo dvema takvirttpodvala- ma, koje su se nedavno desile na Beogradskoj televiziji. Naime, dva dana za redom, u sredu i četvrtak 14. i 15. ovog meseca, u udarnom te-levizijskom terminu, u osam sati uveče, neki preduzetni pojedinci ostvarili su prave »uredivačke promašaje« koji su, izgleda, pored plače-nih televizijskih kontrolora prošli bez ikakvih problema. Prvi slučaj vezan je za dugogodišnju emisiju TV Beograd »Kino-oko«, koja je, od kada je vodi i ureduje Dragan Babič, izuzetno zanimlji-va i sveža, i, što je najbitnije, sa po nekom novom i neočekivanom ideološkom jeresi u svakom svom izdanju. U poslednjem terminu »Ki-no-oko« se usudilo da publikumu prvi put u istoriji jugoslovenske televizije prezentuje jedan pornografski film (pravi, sa full-contact-om, fela-cijom i ostalim porno instrumentarijem). Bez obzira na revolucionarnost jednog ovakvog poteza, samo prikazivanje porno-filma nije bilo poenta podvale (mada se može i o tome govoriti pošto je u novinama film najavljen kao kriminalistički). Podvala je bila u tome da je film »Manijak«, dakle jedan pornografski film, poslužio kao povod za raspravu medu gostima-učesnicima emisije na temu devijantnog ljudskog ponašanja. Ali, središnji razgovor je voden oko devijantnosti političkog ponašanja, za šta su se učesnici, očigledno, i pripremili. Ako se, pak, ima u vidu da je nedavno došlo do, do sada nevidene, javne manifestacije odredenog političkog ponašanja za koje se lako može reči da je devijantno, asocijacija koju daje pornografski film je neminovna. Da li bi se neko, u beogradskoj štampi, usu-dio da videno političko ponašanje krsti političkom pornografijom? Sigurno ne bi pošto bi, isto tako sigurno, to sobom povlačilo odredene sankcije za autora i urednika. Televizija se, medutim, usudila. Drugi slučaj tiče se, kao što je rečeno, samo dan kasnije prikazanog filma »1984«. Poznato je da se prema ovom Orvelovom delu komunisti-čka vlastodržačka internacionala držala veoma rezervisano, te ga je, odavno, stavila na spisak zabranjene literature. Kod nas je bilo pone-što drugačije, što je i jasno kada se ima u vidu propagandna namera da se jugoslovenski sistem po svaku cenu predstavi otpornim na svaku vrstu totalitarizma. U tom pogledu je indikativen predgovor Lea Ma-tesa za Orvelovu »1984« u izdanju beogradske »Jugoslavije« gde on, izmedu ostalog, kaže i ovo: »Za nas u Jugoslaviji možda ova upozorenja (upozorenja Orvelove knjige, prim. aut.) nisu toliko potrebna, jer smo se u svojoj nedavnoj prošlosti obračunali u osnovi sa snagama koje su prije^ile da nas odvu-ku natrag u etatizam ...« Sa indignacijom odbacujuči svaku mogučnost povezivanja sa »1984«, domača kulturna vlast ju je, ipak suzdržano, na ovaj način pustila pred publiku. Kada se, nedavno, isti ovaj Radfordov film koji je sada prikazan na televiziji, davao u kinematografima, u verziji koja je prikazana javnos.ti engleska reč »party, koja u Orvelovoj državi označava jedinu legalnu političku organizaciju, prevodena je kao Stranka. Ali, u verziji televizijskog prevoda, ista reč zamenjena je odomače-nom reči Partija! Kontrola je i ovog puta zakazala. Ono što bi bio »uredivački promašaj« u bioskopu, našoj liberalnoj televiziji nije ni malo zasmetalo. No, po svemu sudeči, zasmetalo je redovnom televizijskom gledaocu. Štrecnuo se svaki put kada bi na titlu pročitao reč »Partija«. Dragan Petrovič Tišina! Partija se igra. ★ Za višepartijski sistem narod neče ni da čuje. Ko bi to izdržao? Naši gradani slobodno šetaju ulicama, ali treba reči da se to još radi prilično neorganizovano. IGRE. POČNV/ f £ ■j5 f: f, L 9 0) \ i ШГ*- Гл ‘Mig gnrns NEW YORK, 25. 10. (VUKPRESSAGENCY) Svetski Jevrejski Kongres je na svom vanrednom zasedanju energično protestvovao zbog primečene sklo-nosti da se za bivanje Judom govori da je to judaizam, i umesto toga predložio da se, u skladu sa kretanjima, od sada koristi termin »zapetizam«. Ovakvom izmenom, stoji izmedu ostalog u ozvaničenim zaključcima ovog sestanka, postiči če se veča preciznost, čemu se teži. STRADIJA, 26. 10. (VPA) U državi Unosna & Hladovina na pomolu su nove ekonomske i političke neugodnosti, ovaj put prouzrokovane faisifikovanjem hrane. Jedina nejasnoča je u tome što, kako izgleda, najugroženiji pružaju bezrezervnu podr-šku onima koji ugrožavaju. Ovakva logička homogenost socijalnih struktura i sistema uopšte, krajnje je tipična i treba se nadati novim trovanjima, tvrde poznavaoci prilika u ovoj prijateljskoj zemlji. STRADIJA, 26. 10. (VPA) U prijateljskoj največoj zemlji če početkom idučeg meseca biti organizovano medunarodno savetovanje na temu »Dividie et impera, juče, danas, sutra«. Našu dele-gaciju če predvoditi funkcioneri koji če u potpunosti ititi-ti interese. VUK ČOSIČ ■k -k kr -k kr kr kr -k "k •k 'k -k •k •k •k kt Aleksander Baljak Nama nisu potrebni filozofi. Ako bude treba-lo, ima ko če da misli. ★ Agenti hapse diskretno. Onako u civilu. ★ Žrtva je nepouzdan svedok. Ili dramatizuje zločin Hi je mrtva. i - - c Dobio je robiju. Kome je rečeno, tome je i su-deno. ★ Nisu vremena čupava, to brkovi vire iz prošlosti. ★ U policijskoj državi hapšenja se vrše reda radi. ★ Vodja motri sa svakog zida. Našla slika prili-ku. * On ima mnogo spomenika jer je narod jako rasejan. ★ Teško je pisao. Posle svake knjige morao je da se odmara nekoliko godina. ★ Nevini se krvavo provode. ★ Dželat od posla ne zna gde su mu glave. ★ Sa vašim protivnicima zaista nema dijaloga. Kao da ih je zemlja prog uta la. •k Pojedinci da ju znake života, a bilo je i drugih nasrtaja na društveni sistem. -k—k"k-k"k-k"k-k-k"k—k -k "k-k—k—k- SL № I 1 л m* m l 0 ч л I ti HI1 1 Ш » гЦ к Р/ I t 12 V začetku julija letos je v intervjuju za »Mladino« Stane Dolanc še enkrat presenetil jugoslovansko javnost, ko je potrdil, da se je že zavzel za ukinjanje 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ, ki inkriminira t. i. mišljenjski delikt. S tem se je, vsaj z besedami, pridružil tistim, ki se že leta zavzemajo za svobodo mišljenja in kritiziranja kot enega od elementarnih pogojev za vzpostavljanje demokratične ureditve v tej deželi, ki predstavlja tudi najvažnejši element vse pogosteje uporabljenega pojma civilna družba. Samo ime tega delikta, inkriminiranega s 133. členom, ni slučajno izbrano. Imenovan je kot sovražna propaganda, da bi se vsako mnenje, ki se razlikuje od uradne politike in ideologije, označilo za sovražno, tistega pa, ki takšna mnenja za- nik neuničljiv, ker je po vsakem porazu ponovno dvignil glavo. »Povedal sem že, da bote še imeli težave, kajti tisti, ki so sedaj premagani, so se le malo pritajili. In če ne boste budni, bodo spet dvigali glave. Ponekod vam bodo še naprej metali polena pod noge, popolnoma ne bodo mirovali. Težko je preobraziti človeka, ki je že toliko okorel, ki je opustil socialistično mentaliteto in ki drugače misli.« _ S tem pridemo tudi do tiste prave, v praksi uporabne definicije sovražnika. Sovražnik je tisti, ki drugače misli. In prav 133. člen, za katerega ukinitev si prizadeva Dolanc, je bil eno od pogosto uporabljenih sredstev za pregon, utišanje pa tudi kaznovanje takšnih neistomiš-Ijenikov. V miru je kaznovanje zaradi t. i. mišljenjskega delikta praktično pomenilo vodenje pri- KOSTA ČAVOŠKI lahko preprečilo ustanavljanje drugih, tudi alternativnih političnih strank, v kolikor je pravica do združevanja v resnici obča pravica, ki jo lahko uporabljajo vsi državljani bre razlike. V nasprotnem pravica do združevanja ni pravica, ampak ekskluzivni privilegij, ki ga praktično uporabljajo samo člani edine dovoljene vladajoče stranke. Politični pluralizem je predpostavka razvite civilne družbe, v kateri se na bistveno drugačen način postavlja tudi vprašanje legitimnosti oblasti. Tudi enostrankarska vlada je lahko še kako legitimna, vendar pod pogojem da temelji na z delom dobljenem pristanku naroda (consensus populi). Zaradi tega ne more nihče trajno in v nedogled razpolagati z javno oblastjo, pozivajoč se samo na svoje prejšnje zmage in zasluge, zgodovinsko poslanstvo in avantgardno vlogo. Zaupanje tistih, katerim se vlada, cah državljanov brez priziva na neodvisno sodstvo in odgovarjajočo sodno_zaščito. Tako se na primer z raznimi procedu-alnimi triki v nedogled odlaga in preprečuje registriranje posameznih združenj državljanov in neodvisnih glasil, ki bi jih državljani želeli izdajati, a jih oblasti niso vesele. Zato bi bilo potrebno namesto današnje registracije, ki praktično pomeni predhodno odobritev, preiti na sistem prijave, ki predstavlja zgolj obveščanje pristojnega organa uprave, da je določeno glasilo steklo ali da je ustanovljeno neko novo združenje. Še pomembnejše je opuščanje kakršnegakoli paternalizma partijske oblasti nad državljani, kar zanika njihovo zrelost. Kot tudi v cerkvi obstaja odnos med božjimi pastirji in čredo, ki jih posluša in jim sledi, tako tudi partija boljševiškega tipa predpostavlja odnos med vodstvom in vodenimi, avantgardo in širo- sposoben prenesti še večje ponižanje, pomanjkanje in bedo. Vseeno pa obstaja neko majhno upanje. Nekje manj drugje bolj je prišlo ne samo do razvoja kritične inteligence in relativno svobodnega in kritično nadstrojenega tiska, posebno še mladinskega, ampak tudi do določenega preobrata v javnem mestu, ki več ne verjame vsemu, kar nudi uradna politika in ideologija. Celo v posameznih delih dežele so se, posebno med mladimi, pojavil) nova, alternativna gibanja, ki v temeljih postavljajo pod vprašaj obstoječi model boljševiškega partijskega monizma. Najdlje je v tem odšla Slovenija, ki danes v tem pogledu predpostavlja vzor za celo Jugoslavijo. Toda istočasno se pojavljajo tudi mnoge nedorečenosti. Obstoječi sistem boljševiškega enostrankarskega monizma je vzpostavljen z nasilno revolucijo, v kateri so bili zatrti, strti, nezaupanjem ljudi, ki nikakor ne verjamejo novostim, dokler se o njih ne prepričajo z dolgoletnimi izkušnjami. Zato so v zgodovini uspevali samo oboroženi preroki, neoboroženi pa so propadali. Mojzes, Kir, Tezej in Romul so uspeli zmagati, ker so svoje državnotvorne ideje uspeli utrditi ne samo s prepričljivostjo duha ampak tudi s močjo meča. Za razliko od njih je Savonarola hodil golorok, delujoč samo z močjo duha in je zato moral propasti takoj, ko je masa nehala verjeti vanj. Če pazljiveje preučimo ta Machiavellijev nauk, bomo opazili, da omenja samo enega neoboroženega preroka — Sa-vanarol, četudi o neoboroženih in oboroženih prerokih govori v množini. To nas navaja na misel, da je poleg Savonarole moral misliti še na enega izmed največjih prerokov vseh časov — Jezusa Kristusa. Zato se lahko z vso odgovornostjo postavi PREDPOSTAVKE IN IZGLEDI ZA VZPOSTAVITEV CIVILNE DRUŽBE V JUGOSLAVIJI stopa, za sovražnika. Zato je bila ta zakonska inkriminacija v 133. členu eno od pogosto uporabljenih sredstev pregona političnih neistomišljenikov, da bi jih zastraševali, utišali, če je potrebno, pa tudi za več let zaprli v temnico. Z drugimi besedami, t. i. mišljenjski delikt je predstavljal eno od osnovnih sredstev v rokah oblasti za ostro razlikovanje med pristaši in nasprotniki, prijatelji in sovražniki. Takšno razlikovanje pa so izvrševali tisti, ki so na oblasti, ravnajoč se po maksimi: Kdor ni z namf; je proti nam.« V tekoči politični praksi se je to razlikovanje naj-češče dogajalo z vidika pregona t. i. razrednega sovražnika. O tem pričajo številni primeri. Leta 1966 je Josip Broz Tito vznemiril jugoslovansko javnost, ko je izjavil, da po več kot 20 let od konca državljanske vojne v Jugoslaviji še vedno obstaja razredni sovražnik: »Hotel bi še nekaj povedati o razrednem boju, o čemer sem že na kratko govoril... V odločitvah je dovolj jasno povedano, v čem je bistvo razrednega boja. Razume se, da se v Jugoslaviji danes ne more govoriti o klasičnem vidiku razrednega boja, o klasičnem vidiku razrednega nasprotnika. V stari Jugoslaviji je imel razredni sovražnik oblast in materialna sredstva. V novi Jugoslaviji imamo oblast mi. Razredni sovražnik, ali bolje rečeno razredni nasprotnik, je razlaščen. Ampak fizično ni izginil, prisoten je. Zveze ima z vsemi mogočimi faktorji razrednega nasprotnika v tujini in njegovo podporo . . . So tudi komunisti, ki postavljajo vprašanje, na kaj se misli, ko se govori o razrednem sovražniku. On je tukaj, prisoten je. Za to smo krivi mi. ker nismo dovolj budni.« Tukaj se soočasmo s trditvijo, da v jugoslovanski družbi obstaja razredni sovražnik, čeprav so v socialistični revoluciji ukinjeni razredi, posebno še buržuazija kot sovražni razred, še več, tisti, ki niso nagnjeni k temu, da v to takoj verjamejo, zaslužijo vsako grajo in ukor. »Na vse to moramo biti pozorni,« je opozoril J. B. Tito, »še posebno moramo biti budni do razrednega sovražnika, ki je še vedno tu. Malo sem presenečen, ko neki tovariši, celo komunisti, sprašujejo, ali pri nas lahko govorimo o razrednem sovražniku . t. Večji del težav izhaja prav iz zelo perfidnega delovanja razrednega sovražnika.« Ali kakor je to J. B. Tito takoj zatem pojasnil: »Kadarkoli je naša dežela v določeni preusmeritvi, v preobratu k hitrejšemu razvoju, kadarkoli v takšnih situacijah prihaja do raznih težav, se takoj pojavljajo sovražniki in postajajo zelo aktivni.« Tako so bile po tem pričevanju, vse tiste številne težave, na katere smo večkrat naleteli v našem gospodarskem in družbenem razvoju, posledica »perfidnega delovanja razrednega sovražnika« ali pa je ta sovražnik izkoriščal določene preusmeritve, da bi vse te težave poglobil, in, povečal. In kar je najhuje, izgleda da je ta sovraž- tajene državljanske vojne proti političnim neistomišljenikom. Resnično vzpostavljanje civilne družbe zahteva državljansko spravo, zaustavitev kakršnegakoli sovraštva do lastnih držav-njanov in dosledno spoštovanje načela strpnosti v medsebojnih odnosih političnih tekmecev, vlade in njenih kritikov. To med drugim zahteva tudi ukinitev 133. člena, ki uvršča našo deželo med tiste, ki še nišo dosegle načela ideološke strpnosti. Obstoječe razlikovanje med prijatelji in sovražniki vendarle ni cilj za sebe. Skrajni namen ravnanja s posameznimi skupinami državljanov kot s sovražniki je ovekovečenje neomejene oblasti v rokah nekaterih. V naših razmerah je to ohranjanje monopola oblasti v rokah edino dopuščene, vladajoče stranke. Ce torej želimo imeti monopol enostrankarske oblasti, moramo utišati, zatirati in streti kot sovražnike vse neistomišljenike in nasprotnike, ker trajno zadrževanje monopola oblasti brez pregonov ni možno nasilja. In obratno: stalno poudarjanje, da številni in nevarni sovražniki ogrožajo obstoječo ureditev, predstavlja najboljši izgovor za uporabo ukrepa državne prisile proti tistim posameznikom, ki se ne strinjajo z oblastniki ali ki postavljajo pod vprašaj neomejenost trajanja njihovega monopola oblasti. Celo notranja trdnost takšne zmonopolizirane oblasti se potrjuje predvsem z odnosom do tistega negativnega heretika oziroma disidenta kot sovražnika in odpadnika. V toliko se tip avtoritativnega političnega ureditve ne more obdržati brez tistega zoperstavljanja drugega — sovražnika, ki ga je potrebno vedno znova poniževati, teptati in premagovati, da bi ostali, poučeni z njegovo pogubo, ostajali v pasivnosti in poslušnosti. Če ni sovražnikov, si jih je potrebno izmisliti, kajti brez njih bi bila notranja trdnost takšnega režima ogrožena. Pri nas je vsaj to lahko — vedno se najde kakšno nekonformištično mladinsko glasilo, v katerega so prodrli »sovražniki«. Da bi se končno ukinila sama možnost neprestanega razlikovanja med prijatelji in sovražniki in prikrite državljanske vojne, se mora enkrat za vselej odvreči skrajni namen, zaradi katerega se to počne — ohranjevanje enostrankarskega monopola oblasti. Nujno je ukiniti monopol oblasti ene politične stranke ali katerekoli ekskluzivne skupine, kakortudi vsake oblike partijske države, in to s svobodnimi in neposrednimi volitvami. Razvita civilna družba pomeni svobodno zbiranje in združevanje občanov, tako v strokovna, profesionalna, kulturna, športna in humanitarna združenja kot tudi v politične organizacije in stranke. Ta pravica do mirnega javnega zbiranja in združevanja je elementarna predpostavka vsake demokratične ureditve in niti ena skupina državljanov ne more biti v uporabi te pravice postavljena v privilegiran položaj. Ker že obstaja ena politična stranka, ki je trenutno na oblasti, ni nobenega dobrega razloga, na osnovi katerega bi se se mora vedno znova pridobivati. Začetni pogoji so svobodne in neposredne volitve, na katerih je vsak kandidat izpostavljen konkurenci drugih kandidatov, pripadnikov različnih političnih skupin, ki se bore za zaupanje volilcev. Takšne volitve bi zagotovo pripeljale do občasnih zamenjav na oblasti, ker je malo verjetno, da bi bila enkrat izbrana vlada sposobna vedno znova pridobiti zaupanje volilcev. Med drugim se morajo težji neuspehi v politiki (da o strmoglavljanju dežele v ambis krize niti ne govorimo), plačati z izgubo oblasti, s katero se razpolaga. Vendarle pa bi bilo napačno, če bi idejo civilne družbe zvedli samo na tako razumljen politični pluralizem. V zavesti današnjih pobudnikov te ideje v Jugoslaviji pomeni veliko več, predpostavlja avtonomijo svobodne družbe v odnosu do državne oblasti oziroma samostojnost različnih oblik združevanja in grupiranja državljanov izven politične sfere v ožjem pomenu te besede. Da bi se dosegla takšna avtonomija, je nujno ukinjanje diskrecijske pravice upravnih organov, da odločajo o posameznih svoboščinah in pravi- kimi masami. Takšna partija ve vedno bolje od samih državljanov, kateri so njihovi pravi oziroma zgodovinski interesi, iz tega sledi, da ima moralno in zgodovinsko pravico, da jih vodi ne samo na lep način, ampak če je to potrebno, tudi s silo. Ideja civilne družbe predpostavlja takšno zrelost državljanov, da sami presojajo o lastnih interesih in potrebah brez tujega upravljanja. Takim državljanom ni potrebna nobena samooblastna avantgarda, ki ji ne morejo v nobenem trenutku odtegniti zaupanja. Poleg že omenjenih, bi lahko navedli še druge predpostavke, brez katerih civilna družba ni • mogoča. V tem kratkem tekstu je potrebno nekaj reči tudi o samih možnostih, da pride v nekem določenem času do vzpostavitve civilne družbe. Na žalost izgledi niso veliki. Vsak, ki dobro pozna današnje jugoslovanske razmere, je bolj pesimist kot optimist. Še posebno se je treba bati nasilnega »razpleta«, zaradi katerega bi vsi zaostrili, rešilo pa se ne bi nič. Še bolj verjetno je zadrževanje in nadaljnje poslabševanje obstoječega stanja krize, razpada in brezihodnosti, ker je ta narod izobčeni pa tudi fizično uničeni skoraj vsi tedanji nasprotniki nove ureditve. Poleg teba se je ta ureditev več let vzdrževala z neprenehnim razlikovanjem med prijatelji in sovražniki, slednji so bili utišani, vrženi v temnice in včasih, posebno še v prvem povojnem desetletju, tudi ubiti. Danes so najslabše plati takšnega režima znatno ublažene, posebno še v posameznih delih dežele, čeprav se sama njegova narava ni spremenila. Zato so vsi tisti, ki razmišljajo o vzpostavljanju civilne družbe soočeni s težkim in daljnosežnim vprašanjem: ali se lahko obstoječa ureditev mirno in postopno preobrazi v pluralističen demokratičen sistem ali pa se lahko ukine na isti način, kot je bila tudi uvedena — z novo revolucijo, ki vključuje tudi uporabo nasilja? Za to drugo rešitev govori logika boja za oblast in skorajda celotna zgodovinska izkušnja uvajanja novih oblik politične in družbene ureditve. Kajti vsako uvajanje je zelo težko, najpogosteje pa tudi zelo rizično in nevarno. Zato mora tisti, ki uvaja novo, računati tako s sovraštvom tistih, katerim je bilo dobro v stari ureditvi, kot tudi z zakoreninjenim vprašanje: kako je Machiaveli na osnovi omenjenega nauka lahko pojasnil širjenje in zmago krščanstva? Ali je bila končna prevlada krščanstva tako v rimskemu cesarstvu kot kasnejši Evropi samo posledica Konstantinovega nepričakovanega prikljanjanja krščanstvu, v katerem je iskal podporo za svojo oblast? Ali ni bilo v Konstantinovem času krščanstvo že močna duhovna sila, ki je mogla motivirati tedanje politike in državnike? In ali ni najboljši dokaz te samosvoje moči tedanjega krščanstva kasnejši neuspeii poizkus Julijana Odstopnika (Apostate), da ga potisne in tako povrne premoč davne poganske vere? Ravno primer širjenja krščanstva kaže, da se nova ureditev stvari včasih lahko uvede ne zgolj s silo, ampak tudi z miroljubno propagando, s katero se spreobračajo človeške duše. Jezus Kristus je bil neoborožen prerok kakor tudi njegovi apostoli in prvi kasnejši nasledniki. Vseeno jih to ni oviralo pri tem, da so s svojimi pridigami potisnili stare poganske kulte in tedanji civilizirani svet privedli k novi veri. Prvobitno širjenje krščanstva v rimskem cesarstvu je bilo torej izjema, ki samo potrjuje pravilo, da v zgodovini uspevajo oboroženi preroki, neoboroženi pa propadajo. Ta izjema ni bila edina. Zato ni izključeno, čeprav tudi ni gotovo, da se pri nas nekaj takega lahko ponovi. Danes ponuja največjo ohrabri-tev stanje duhovno v Sloveniji. Po dveh desetletjih izražanja kritičnih pogledov in zahtev za demokratizacijo obstoječe ureditve, kar so z isto vztrajnostjo počeli tudi v drugih delih dežele, so v Sloveniji te ideje skoraj postale vladajoče ideje. S časopisi jih sprejema mladina, velika večina intelektualcev, dober del novinarjev, vplivni ljudje v državnem in partijskem aparatu pa so do njih ohrabrujoče strpni in naklonjeni tudi kadar se ne strinjajo povsem z njimi. Z določenim tveganjem bi lahko rekli, da je prišlo do bistvenega preloma v slovenskem javnem mnenju, tako da se morajo zastopniki starih pogledov in represivnih metod boriti proti struji in pri tem tvegati da ostanejo praznih žepov pri prvi naslednji visokih položajev. Dolanc je to pravočasno začutil, zato se je oprijel tega enostavnega, a vseeno učinkovitega načela praktične politične modrosti: med svoje zasluge pripiši toleriranje tistega, česar ni več mogoče preprečiti tako ali tako. Zato je z olajšanjem, da ne izstopa preveč sploh lahko rekel: »Mi, Slovenci, smo zelo enotni v političnih stališčih . . . med nami ni razlik.« Morda so ti dvomi o Dolančevi iskrenosti neutemeljeni. Morda so dolga leta življenja v neiskrenem in pokvarjenemu svetu politike ustvarila v nas navado, da nikomur od tistih, ki so na oblasti, ne verjamemo. Leta, ki so pred nami, bodo pokazala, koliko je bil opravičen dvom in koliko vera v takšne ljudi. Sedaj nas v istem trenutku prevzemata strah in upanje. 1 13 Nekaj je pripadalo dejanskosti, so ljudem vbili v glavo. Vendar se je odvrnilo, izginilo. Navadili smo se na koščke tega. Zdaj živi naprej v notranjosti, pripada »čutu«. Vendar se ne giblje čut, temveč se spomin, spominjanje. Toku življenja se to dogaja vse življenje. Dogaja se tudi za cela ljudstva: 300 let je bilo nekaj resnično (na primer Rim, kralj, sijaj, palača, mesto Firence, nedolžnost, glasba v operi in tako naprej); nato se odvrne od nas tisto, za kar nismo vedeli, da je bilo podlaga lepemu, dejanskemu videzu. To, kar se je obdržalo 300 let, zdaj se pa več ne, postane imaginarno: Zdaj se vedejo čuti (torej ne zgolj spomini) tako, kot da bi bili oni Rim, kralj, sijaj, palača ... Sanjajo pripovedi, filme, države, vojne: neustavljivo hrepenenje, top spremni občutek ... Po nekaj desetletjih to izgine. Nekaj v nas se odvrne od nas. In zato se vrne vse, kar je bilo najprej dejanskost, nato pa je določalo obliko čuta, še enkrat kot nesreča. Če bi se kaj spoznali na ko-miko, bi komiko množično proizvajali, tako bi pos-nemovalna plat, preobleka teh nesreč postala šala. Tragediji sledi kot vnukinja farsa. Vendar se na to komiko prav nič ne spoznamo; ne uporabljamo množično njene analitične sposobnosti (kot jedko-vine, spoznanja). Alexander KLUGE Iz predgovora h knjigi Patrio-tinja. Zgodba o Aniti G. je bila pri snemanju filma iztočnica za igralko glavne vloge, Alexandro Kluge — vživljanje v vlogo ji je namreč omogočilo improviziranje, s katerim se je v literarno zgodbo vpletla sled igralkinih osebnih izkušenj. V poznejših primerih je razmerje med knjigo in filmom bolj zapleteno. Knjiga Gelegenheit-sarbeit einer Sklavin. Zur realistischen Methode (1975) je režiserjeva reakcija in odgovor na dve javni reakcijj: prvič na zahtevo odbora, ki dodeljuje subvencije za snemanje filmov, in drugič ženskih skupin. Realistična metoda za Klugeja nujno vključuje odstopanje od scenarija. Ker so scenariji podlaga za dodeljevanje subvencij, je prišlo do spora zaradi odstopanj od scenarija. Ker izkušenj, ki nastanejo med snemanjem, ni mogoče predvideti na papirju, ohranjanje sledi teh izkušenj tudi v končnem izdelku pa daje filmom ne samo realistični, temveč predvsem avtorski pečat, je Kluge v knjigi utemeljil svoj produkcijski način. Knjiga Oie Macht der GefU- hle (1984) je radikalizacija knjige o Patriotinji. Tekstni listi filma niso dodana teoretska besedila, temveč predstavitev vzporednega filmskega projekta, ki je ostal nedokončan: Krieg und Frie-den; in zbirka zgodb in komentiranih fotografij na temo vojna. »Moč usode: ime opere, ki ustreza skoraj vsem operam. Toda ostaja dvomljivo, če usoda dejansko obstaja. Morda je šlo le za stotisoč razlogov, ki so jih pozneje imenovati usoda . . . Mojemu zadnjemu filmu je ime: Moč čustev. Ta moč dejansko obstaja, tudi čustva dejansko obstajajo. Najostrejši izziv za čustvo je vojna. Sicer pa je vojna najostrejši izziv za vse projekte moči, dokler lahko dokazuje, da je nobena moč ne more zadržati: in historično je do zdaj ni mogla zadržati nobena moč. Želim pripovedovati zgodbe, kako to, da čustva niso nemočna.« Predgovor h knjigi Die Macht der GefUhle. Ob knjigah, ki so vezane na posamezne njegove filme, je Ale- dovinsko materijo prikaže samo z dramaturškim incestom. Rdeča nit izrine izkušnjo iz filma. Montaža je v zgodovini filma »svet oblik povezanosti«. Temu se pridruži navidezno nasprotje med dokumentacijo in inscenacijo. Gola dokumentacija odreže povezanost: Nič objektivnega ne obstaja brez čustev, delovanj, želja, tj. oči in čutov ljudi, ki delujejo. Nikoli nisem razumet, zakaj upodobitve takšnih delovanj (večinoma jih je treba inscenirati) imenujejo fikcija, fiction-film. Ideologija pa je tudi, da bi lahko posamezne osebe delale zgodovino. Zato nobena pripoved ne uspe brez ustrezne mere avtentičnega gradiva, torej dokumentacije. Ta zagotovi očem in čutom takorekoč komorni ton, a: dejanska razmerja jasnijo pogled za delovanje.« Drugo od štirih uvodnih pojasnil k tekstni listi filma Patriotinja. Za konec še nekaj pojasnil o zgradbi Klugejevih knjig in filmov. Prvi vtis je kaotičnost: v filmu se meša. najrazličnejše slikovno gradivo — novi in stari dokumentarni posnetki, inscenirani prizori, fotografije, tehnološko obdelana zaporedja slik (barvno, glede ali glasbe se Kluge ustavi ob nekem odlomku; prepiše ali prevzame ta odlomek, nanj pa naveže ali naniza svoje situacije ali misli. Tako se kopičijo rezultati nenehnega dialoga z rezultati dejavnosti drugih. Ob določeni količini tako nabranega gradiva se sproži proces montaže — in nastane nov film ali nova knjiga. Pri tem delu ostane marsikaj tudi neuporabljeno. Iz tega gradiva včasih nastanejo nadaljevanja projektov ali nove verzije (denimo pri knjigi Schlachtbeschreibung, katere jedro je,stalingrajski kotel, ali pri filmih Oie Artisten in der Zir-kuskuppel: ratlos in Die Pa-triotinj. Klugejev interes je nenehno usmerjen v raziskovanje razmerij v različnih družbenih skupnostih. Pri tem ga najbolj zanima, ali je posamezniku na razpolago kakšen izhod, — analizira človekovo ravnanje in čustvovanje v situacijah, ko išče izhod zase. Zdi se, da ni naključje naslednja značilnost njegovega ustvarjanja: sodelovanje z drugimi. Pri tem ne gre za mehanično druženje rezultatov dela različnih oseb. Oskar Negt je sodelovanje opisal kot izjemno stopnjevanje produktivne sile: VLOGA FANTAZIJE O NEMŠKEM PISATELJU IN REŽISERJU ALEXANDRU KLUGEJU »Teorija ni nič drugega kot uvajanje novih razlikovanj, ločitev, rezov, da bi tako proizvedli nova stičišča z dejanskostjo. Teorija nam daje orientacijo, kakor krmarimo ladjo po zvezdah. Te imajo prednost, da jih ni mogoče premakniti. « S temi besedami je Alexander KLUGE opisal hotenje, ki je spremljalo nastajanje knjige Geschichte und Eigensinn. Opis je del pogovora, ki ga je organiziralo uredništvo revije Aest-hetik und Kommunikation spomladi leta 1982, približno pol leta po izidu knjige. V obeh naslovih se pojavljajo besede, ki jih lahko uporabimo za zakoličenje Klugejevega interesnega področja: zgodovina, svojeglavost, estetika ali čutnost in komunikacija ali pogovarjanje. I. »PRIPOVEDNI KINO. Nobenih filmov ne bi delal, če ne bi bilo zgodovine filma iz 20-tih let, nemega filma. Odkar delam filme, se navezujem na to klasično tradicijo. Za mojo predstavo je prav to pripovedni kino, da namreč pripovedujemo zgodbe: in kaj je zgodovina neke dežele drugega, kot najbolj široka pripovedna površina? Ne ena zgodovina, temveč številne zgodbe.« Prvo od štirih uvodnih pojasnil k tekstni listi filma Patriotinja. Do leta 1962 so si mladi in mlajši nemški oblikovalci in režiserji kratkih dokumentarnih in igranih filmov nabrali dovolj izkušenj in gotovosti vase, da so lahko sestavili in objavili na filmskem festivalu v Oberhausnu znamenit manifest, ki označuje v filmskih zgodovinah začetek »novega nemškega filma«. Jedro manifesta ni na področju estetike, temveč na področju ekonomske in produkcijske organizacije na eni strani in v odločitvi, da je treba s filmsko kamero posneti zahodnonemško realnost, na drugi. Tako tudi ni presenetljivo, da podpisniki manifesta niso razvili prepoznavnega skupnega stila, niti se ne lotevajo podobnih tem in snovi. Svoj učinek je manifest dosegel predvsem na organizacijskem področju. S sprejetjem ustreznih zakonov in ustanovitvijo posebnih odborov so bile zagotovljene minimalne možnosti za kontinuirano delo mladih ustvarjalcev. Pri oblikovanju teh zakonov, še posebej pa pri njihovem poznejšem dopolnjevanju, je odigral pomembno vlogo prav Alexander Kluge. Dvoje mu je omogočilo vključevanje v ta prizadevanja: pravna izobrazba (doktoriral je v Marburcju na 1 ahni s temo Univerzitetna samouprava) oziroma odvetniški poklic in organizacijske izkušnje pri vodenju filmskega oddelka na Šoli za oblikovanje v Ulmu. Nastanek tega Inštituta za filmsko oblikovanje je drugi pomembni dosežek podpisnikov manifesta. Posebnost inštituta je bila v zasnovi učnega programa, ki je dal izjemno velik poudarek splošni izobrazbi, pri ukvarjanju s filmom pa spodbujal prepoznavanje osebnih nagnjenj in sposobnosti za opazovanje. Alexander 14 Kluge je bil skupaj z režiserjem Edgarjem Reitzom in Dettenom Schleiermacherjem organizator in oblikovalec programa. Za učitelje in študente je inštitut pomenil dvoje: možnost, da organizirano vstopajo v družbene dogodke (denimo snemanje študentskih prireditev v času študentskega gibanja), pa tudi pribežališče, ko so začutili odklanjanje okolja. Obdobji nacizma in povojne restavracije sta prekinili stike s tradicijo nemškega ekspresionističnega filma. Inštitut v Ulmu je bil tako priložnost za urjenje v obrtnih spretnostih in za seznanjanje z zgodovino filma. Negotovosti in nevarnosti, da zaidejo v pretiran subjektivizem, pa so se nemški režiserji izogibali tudi s tem, da so se pri scenarijih opirali na klasična dela nemške literature ali pa da so za snemanja izbirali kraje izven Zvezne republike Nemčije '(pri tem je bil najbolj ekstremen VVerner Herzog). S Klugejevim filmom Slovo od včeraj, ki je prejel v Benetkah leta 1966 posebno nagrado žirije, je dobil novi nemški film prvo mednarodno priznanje. Od takrat se situacija pri poznavanju in izrekanju priznanj ni kaj prida spremenila: novi nemški film je v tujini dosti bolj zasidran in trden pojem kot v Zvezni republiki Nemčiji. Predloga za scenarij je tudi pri filmu Slovo od včeraj vzeta iz literature. Vendar je Kluge namesto literarnega dela kakšnega klasičnega avtorja uporabil zgodbo o Aniti G. iz svoje prve leposlovne knjige — zbirke kratkih zgodb z naslovom: LebensISu-fe, ki je prvič izšla leta 1962. Objavljanje knjig, ki jih lahko razdelimo na leposlovne, teoretske in dokumentarne, se prepleta s snemanjem filmov in z organizacijskim delovanjem. Nekaj vozlišč tega prepletanja bo opisanih v nadaljevanju prispevka. II. »To naj bi bila knjiga k filmu, nastalo pa je nekaj drugega : 480 strani, slik itd.« Motto nad retuširano fotografijo dvokrilnega letala, ki se je s propelerjem zarilo v zemljo, na začetku knjige o Patriotinji. Podnapis k sliki: dotik z zemljo. »Ne smemo pričakovati, da ima ta knjiga neposredno opraviti s filmom Die Partiotin. Gre za tiskarski izdelek, absolutno drugačen izdelek. Knjiga filma ne obnavlja, to je slabost. Če bi hotel iz takšne knjige narediti film, bi moral posneti 600 ur dolg film, to je krepka stran... Gre za knjigo o kooperaciji, želji. David in Goliat. Kako asociativne morajo biti človeške sile, da sploh nastane David, ki je sposoben monstrumu realnosti streljati v oči. To je vprašanje. Zelo preprosto vprašanje. Se nikoli nisem naredil turna, ki shaja s tako preprostimi elementi. Tudi ta knjiga je preprosta: tekstna lista, 29 novih zgodb, sled teorije (način govora), surovine s polja sporočil in novic, Gabi Teic-hert, ki znova nastopi in poskrbi za red, nazadnje: tema. Ko najdemo temo, bi lahko začeli s pisanjem. Jezikovno je v določenem oziru prava zmešnjava, če pa jo beremo ne-jezikovno, je naš vsakdanjik.« Ženskega vprašanja pa se je v. filmu dotaknil na dveh točkah: v okvirni zgodbi s prikazom splava in z dejavnostjo ženskega lika: odpravljanje plodov, da bi lahko preskrbela več svojih otrok; v jedru filma pa z obravnavo razmerja med ženo in možem. V knjigi opisuje Kluge, kaj se je naučil med razpravami, ki so se zvrstile med ženskimi skupinami po predvajanju filma. Pri Patriotinji (1978) ie nastajanje mnogih delov knjige potekalo vzporedno z nastajanjem filma. Na obeh ravneh je šlo za nadalje-^ vanje projektov. V filmu je to lik učiteljice zgodovine Gabi Teic-hert, ki se je pojavila že v filmu Deutschland im Herbst (1977/78). V knjigi pa so objavljene prve verzije nekaterih poglavij iz obsežne knjige Geschichte und Eigensinn, ki je izšla leta 1981. Avtorja, Oskar Negt in Ale-xander Kluge, jo razumeta kot nadaljevanje in razširitev njune prve knjige: Offentlichkeit und Erfahrung. Zur Organisationsa-nalyse von burgerlicher und pro-letarischer Offentlichkeit iz leta 1972. Rdečo nit v filmu in v knjigi lahko opišemo kot raziskovanje trčenj med politično ekonomijo kapitala in politično ekonomijo (ali samokrmiljenjem) delovne sile. Ponazoritev je zgodba, v kateri se prepleta zgodovina neke ljubezni z zgodovino nacizma. Ljubezen, ki se je spletla leta 1939, je z vojnimi dogodki nasilno prekinjena; leta 1953, po moževi vrnitvi iz vojnega ujetništva, ni mogoče nadaljevati z graditvijo čustva tam, kjer je bila gradnja prekinjena leta 1939. xander Kluge objavil še tri knjige o organizacijskih in estetskih vprašanjih, ki so bila aktualna v različnih obdobjih zgodovine novega nemškega filma. Dobrih deset let po objavi oberhausenskega manifesta je skupaj z Michaelom Dostom in Florianom Hopfom objavil knjigo Filmwirtschaft in der BRD und in Europa. Gotterdamme-rung in Raten (1973). Leta 1980 je skupaj s Klausom Ederjem objavil knjižico Ulmer Dramaturgien, Reibungsverluste. V njej je objavljenih nekaj načelnih razmišljanj o filmu, jedro knjige pa je povzemanje izkušenj, ki so se nabrale med delom na inštitutu za filmsko oblikovanje v Ulmu, in oblikovanje izhodišča za prihodnjo filmsko politiko. Tretja knjiga, ki je izšla 20 let po objavi manifesta, je nekakšen zbornik z zgovornim naslovom: Bestandsaufnahme: Utopie Film (1983, Posnetek stanja: utopija film; ob dvajsetletnici novega nemškega filma). Pri nastajanju besedila je sodelovalo okrog 50 oseb; knjiga pa je urejena podobno kot knjigi Patriotinja in Moč čustev. Mešajo se besedila najrazličnejših žanrov, ki so prekinjena ali povezana s fotografijami, pod katerimi so aforistični podnapisi ali izčrpni komentarji. Teme knjige so: produkcija filmov, pogoji za kontinuirano delovanje kar največjega števila ustvarjalcev, organizacija predvajanja in izkušnje z občinstvom. III. »MONTAŽNI FILM. To pomeni: montaža. Nobenega dvoma ni, da lahko pripoved o posamezni usodi, razprostrta v 90 minutah, zgo- osvetlitve); med prizori se pojavljajo napisi kot v nemih filmih. Vsemu temu se pridruži še pestrost zvoka: originalni posnetki s snemalnih mest, komentarji, govorjeni v off-tehniki, mešanica najrazličnejših glasb. Pri prvem gledanju iščemo opore in kaj hitro preidemo v lastne asociacije. S tem je dosežen eden od namenov Klugejevih montaž: film se realizira v gledalčevi glavi, ko se gledalec odmakne filmu in začne sam razpredati asociacije. Ponovna gledanja pa nam omogočijo prepoznavanje skrbnosti, s katero so narejene montaže slikovnega gradiva in usklajenosti z zvokom. Klugejevi filmi tako zahtevajo večkratno gledanje; ne nazadnje tudi zato, ker različna gledalčeva razpoloženja odločajo, katere stvari bomo-opa-zili in med seboj povezali. Podobno se dogaja bralcu njegovih knjig. Najbolj zanimivo je branje v trenutkih, ko naletimo na besedilo ali fotografijo, ki se ga oziroma je spominjamo iz kakšne druge knjige; vpetost v drugačno okolje in prepoznavanje trčita skupaj in sprožita nove asociacije v bralcu. Takšno kroženje po ogromni zbirki literarnih zgostitev in dokumentarnega gradiva je načelo oblikovanja v vseh treh vrstah knjig: literarnih, dokumentarnih in teoretskih, kolikor je te tri plasti v nekaterih projektih sploh še mogoče razločevati. Se drugače bi njegov način dela lahko opisali takole: med branjem neke knjige, med pregledovanjem kakšnega slikovnega materiala, med poslušanjem zvokov stavek začne formulirati eden od njiju, dokonča ga pa drugi. Vsak stavek je torej dobesedno avtorstvo obeh. IV. IMA POJEM »KORISTNOST« KAKŠEN POMEN ZA VAŠE FILMSKO DELO? »Uporabna vrednost« je zame kategorija . »Koristnost« je preveč nevtralen pojem. Uporabna vrednost za gledalca pa je nasprotno zelo gosta kategorija: in ta uporabna vrednost predpostavlja, da prisluhnem gledalčevim lastnostim in njegovim interesom. Toda pri tem moram biti znova pristranski. Lahko se obrnem k gledalčevi vzgojeni zavesti in na njegovo razumevanje filmske umetnosti: toda natanko tega ne počnem. Obračam se k lastnostim, ki so v človeku razredno potlačene. Torej na trebušno prepono, brez zadržkov. Na sposobnost spominjanja, na sposobnost asociiranja, brez zadržkov. Organizirane lastnosti, lastnost logike, vrednostno sodbo in tako naprej, razkrinkavam, kjer morem. KAKO NAJ GLEDALEC UPORABLJA FILME, KO REČETE »UPORABNA VREDNOST«? Uporablja naj svoje čute in svoj čut za protest, nasploh svoja čustva. Svoje čute, ki jih zanimajo neskladja; medtem ko se naj raje odpove svoji potrebi po har-moniziranju — logika na primer ni nič drugega kot umetnost za nasilno harmoniziranje sveta — ali svoji prisili po smislu.Uporablja naj tiste svoje lastnosti, ki jih sicer ne uporablja rad, ki so mu jih odvadili, starši, šota, množični mediji — ti vzgajajo v določeno smer, namreč v pretirano produkcijo Vrednostnih sodb in premajhno produkcijo neposrednega zaznavanja. In to neposredno zaznavanje je sposobno za samokr-miljenje, kar logika ni. Z logiko lahko postanem enako dobro paznik v koncentracijskem taborišču ati glavni strateg v Pentagonu. Toda moja trebušna prepona me ne more privesti tja. Moje oči in moja ušesa me ne vodijo tja. Tam, kjer je tlačenje najostrejše, je običajno najbolj goto in nerazveseljivo za čute. Komika na primer: to so območja možganov, ki so jih somatsko določili in ki delujejo od spodaj navzgor, tu je zaznavanje hitrejše od razumevanja. In v razumevanju, torej v »zavestni« zavesti, se skrivata hkrati mehanizem gospodovanja in neka zmožnost. To so lastnosti, ki svojih dveh strani ne morejo več dialektično razrešiti. V očeh so zanesljivo skriva slepilo, hrepenenje, pa tudi analiza. To so lastnosti, ki se še gibljejo druga proti drugi: niso še otrdele. Odlomek iz pogovora med Ul-richom Gregorjem in Alexandrom Klugejem 14. aprila 1976 v Munchnu (v knjižici Herzog, Kluge, Straub, Munchen 1976, . str. 175 n ). Igor KRAMBERGER oktober 1987 Pri avtorju prispevka so na razpolago vse omenjene knjige razen tiste o Filmskem gospodarstvu v ZRN in v Evropi (vsaj trenutno še ne.) Alezander Kluge: rojen 14. februarja 1932 v Halberatadtu Mojmir Ocvirk na okrogli mizi o svobodi tiska v Celju: »Kdo pa ie novinarju dons kej more!« ALI PRIHAJAJO ZA NOVINARJE ČASI STARE JUGOSLAVIJE? Tudi mene je kot mnogo drugih »vznemirilo« ravnanje s svobodnim novinarjem Milovanom Brkičem. Zato podpiram stališče Katedre. objavljeno v Večeru dne 14. 10. 1987, pod naslovom »Težak udarec svobodi tiska«. Če se spomnimo nekaterih nadaljevank iz TV in zgodovine predvojne Jugoslavije, so novinarje tudi precej preganjali in za-plenjali časopise. To so delali z ljudmi, ki so pisali resnico in bili zaradi nje kaznovani. Ali se zgodovina tudi tu ponavlja? Po zadnjih zapletih z Mladino in Katedro mislim, da se že ponavlja. Upam si trditi, da sta ti dve reviji pač na udaru zato, ker objavljata resnico (podčrtal J. J.). Resnica pa je za mnoge boleča, posebno če gre za politike. Naši novinarji in ■ karikaturisti imajo izgleda manj svobode kot ameriški. To se že vidi po tem, kaj vse so novinarji odkrili v Ameriki (n. pr. afera Wa-tergate itd.) pa jih ni nihče preganjal, pa čeprav je zato letel s položaja Nixon in še drugi. Tuji časopisi so vsakodnevno polni karikatur politikov, predsednikov in to v pozitivnem in negativnem smislu. Pri nas so zelo redke karikature naših politikov. Če bi naši karikaturisti ali novinarji objavili karikature, recimo. Šetinca, Smoleta, Mikuliča, Fadi-Ija Hode (podčrtal J. J.) itd. bi bili takoj obtoženi žalitev njihovih osebnosti. Spomnimo se karikatur pokojnega De Gaula, na vsaki s svojim dolgim nosom in še bi lahko našteval, pa jih nihče ni preganjal ali zaplenjal teh časopisov. Novinarja Milovana Brkiča so, kot je pisalo, aretirali kot največjega gangsterja sredi ulice in zaprli Zanima me, kakšen je bil postopek aretacije Fikreta Abdiča, ki je zagrešil milijonkrat večji greh kot Brkič in s tem vznemiril celotno jugoslovansko javnost in tudi po svetu smo si ustvarili »lep sloves«. V časopisju je precej pisalo o grehih Fadilja Hodže (zato je zgoraj podčrtan). Bral sem to predvsem v Osmici in Dugi, kateri objavljata tudi v redu članke brez dlake na jeziku. Če je vse to res, bi Fadil Hodža moral biti že zdavnaj zaprt in kaznovan. Če pa pogledate zadnjo številko Duge, ga na sliki vidite smehljajočega. Slika je bila posneta na slovesnosti ob 50-letnici prihoda tov. Tita na čelo KP Jugoslavije. Slika ima našlo »Objektivno gledano« (fotokopijo slike prilagam). Ne bom več našteval, ker kdor bere časopise in gleda TV tako ve, da je že pri nas nekaj politikov z grehi, od teh pa nekateri sami odstopajo s položajev, preden jih odkrijejo. Članek objavite s polnim naslovom, ker upam da z njim nisem vnesel nemira med državljane, ki ga bodo brali, mislim pa tudi, da ne bom doživel usode Brkiča zaradi objave tega članka. Jože JURC Škofja vas 52 f SFSfflrf/J gofc ShetTAME M\jAJ/Sičy zg - H ђ&АУМС Ksteii*t&A 8 MAZ/Bt-f; 9«-^ J E Ifj OSESMJ MlŠLcKje- c vA>\ Tet* cAČjoM V-c \JAC ftltoK-KATSic, frfACAj MuJc SPM sf ikj 1“да^см|ем feiAvo« PPoŠKJA ye TAfcbo tS*.eei->A KcT Sv KcNwu/S77 ^o^TOJi |»J vA^ UJuOSTVD 1STC '<«T Z/\-Z ^?«-oh n«. MfcPA 2ЈИЈ Ko STE" Jk> qc9P0DARStcc,A ZLaMA. L3uT>3C N«? 30 v'i<.E.(TO fcfc»Tt2.\fcATi 'ACK Z. fctspzes*. ЗоГЛ \tJ F7V&AAJ ZAVBATE PveSc-Do M&C/.7A It-' *PXiCO. VKlfJUU STF SVoB-Do (y«VcRA IM "r!Slc A Tgrg. TA*«-} po VCJAJ/ MlM k Ail MA VMAZAAJ AA&N Šč TISTE ]kATE(lF Ло ffu oT\’oRcD,TVI Ж DC&U S£ej)$Tev iaj ciljsV DA pa ftt te /va- c&att za- qa sf с>Лоег/7Е S. B /ZAl/Z/)T£, Te PIAŠ.A a/Ane D г. SVC3IA1 - pošreK-зе za s/epAzsnto /m 'имјм&Фс ZESMICs) Pa 2fir /Аг„ Tc PcZTA 34 DAM VSE &Z.J <ČiTA>C ZATc MCPMA Tf/L VEAA t' VAS „ SHETcE ZŠ! lv7*Z/" po VcЗД STE MAkrEu/./ fc47tCA>} ZU.M TF £lC2/nF *.» -JF HrrPuVAL. -DAZŠmFM qcSPoDAKSJtErt PPoPADC/ 2* M7EC£<£A S TF оО^оУокм/ Vi k.oMVAJl$TI. И&4 SAMOUKALMA VAGANTA DA <34)0 V S/ CDfjoVC^AJ/ Z Ar NhSTAki PoCcZAl PF Bc DkZA/A, Pa J E M ADH/МЧ /M <$e/uFk#V S2cSno bicŽE IM DA MAJ t/ CM MAZED/M, PEti frCJSfcA STAPjA PcZE ti&Oi-JŠAj kveC9fM' <7A 7-MiKC Po O d 2х+јЛЦ r&e. 3^ PcDzpjsaa MAecDV 7. ato im ta pA^tV. &EŠI7FC 8' 8'čA L'1/еДбА- PAKiAhtrTACAjF MBScAmSkC Df+KKCACiJE z. SVcfioiVJ-f*1 Vct/OVAfA, lk/ PčAVcP) * V TAkSMfjM < Af %I &Cq ZcjC/-]A AttUFApkFAfL fiGL/ATlt /Šč/LSj ^ACrA) Kecc>eAlSM Hk-CES . ... 1 M--A>/ fr/Po vE4 ~ AOia.'A ^ TEA Д«.V/A/tfk^pV C.-T M-c-ol/AA.' pj?tr,c ič/ ZE Z- 'TlCMC ČGEceAiC ?>' ^.'c«if4r 1TVC V^VŠctAio UREDNIŠTVU ŠTUDENTSKEGA ČASOPISA KATEDRA MARIBOR S/ McvJuOCr -A \f>rc»p \j' FVCcP^J0O GjcSM>At • tfftrfttcSr '" ? VMC (^ЕсСјглКкО U--?cnTe UZuUlTVU pAJ Z^ct-I tTKANKo feATteA -go MAJUtMTŠl fi*/7' /» f 1АА^А'М fkpetrZA7lCMAl S*T7E-7,f T.f /N// Trfflc Р*2А-с5П f/V AVTCAAHVVt ■ —Aca\'imE. V-EA Bc 77A sPrS ’ TE-Ško p>e.f:tjavcJi v 2 a o ja/cva/o r H.AC/ 30 f>' Z o UAfRoS»L. &A- CfA- AM*E 3 5o SVoZZC,!f „ DeAfcк£л-т<с*t-cT-* cfm7a.A , /C-P pr^DZAV / -Ufa 7 V »KATEDRI« Št. 1 od oktobra meseca 1987 ste objavili »ODPRTO PISMO MARIBORSKEMU SZDL« v katerem podpisnik VILI VUK omenja mojo razpravo na 15. seji CKZKS prejšnjega sestava v juniju 1985 ter navaja da sem šokiral člane CK s svojo razpravo in dalje, da so bile moje besede pra-j zno bojevite, agitaciske in škodljivci konzervativne. Z ozirom, da ne navaja nobenega besedila moje razprave mi dovolite, da v skrajšani obliki povzamem bistvo moje razprave. Gradivo za takratno 15. sejo CKZKS o kulturi je bilo v široki razpravi na področju Maribora ocenjeno pozitivno. Razprave v posameznih OK ZKS in številnih 00 so potrdile, da v zadnjih letih v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih namenjajo kulturni dejavnosti večjo pozornost. Tako imajo or-ganizirana kulturno-umetniška društva, ki redno pripravljajo kulturne prireditve in proslave ter omogočajo več desettisočem delavnim ljudem ljubiteljsko kulturno dejavnost. Prek kulturnih animatorjev v mnogih okoljih skrbijo za zadovoljevanje kulturnih interesov in potreb delavcev v sodelovanju s posameznimi kulturnimi ustanovami in poklicno kulturo. Na tem področju so v zadnjih letih veliko storili sindikati in krajevne konference SZDL, pri razvijanju ljubiteljske kulture pa je neprecenljiv delež zveze kulturnih organizacij. Nato sem govoril o našem povojnem družbenem in kulturnem razvoju in se posebej zadržal pri razpravah, ki smo jih posvetili mladim v kulturi. Dejal sem, da smo ugotovili, da komunisti v organih mladinske organizacije vse premalo posvečajo razvoju mladinske kulture, kar nam nalaga nalogo da organi ZK in ZK kot avandgardna sila več razmišlja v svojem okolju o kulturnem življenju mlade generacije, o kulturnih potrebah mladih, o njihovem načinu doživljanja današnje družbe in sodobnega sveta sploh, o njihovih vzorih in vrednotah o idejnih tokovih, ki na njihovo oblikovanje vplivajo. Mlada generacija v svojem kulturnem življenju ne potrebuje in ne želi varu-štva — kar je dokazala s svojimi konkretnimi nastopi že neštetokrat v našem povojnem obdobju — potrebuje pa ustrezno materijalno podlago, prostor, mentorje, potrebuje idejno in vrednostno usmerjanje, potrebuje večjo svobodo v ustvarjalnem iskanju novega in več razumevanja tudi do zmot in napak za katere ne smemo dovoliti, da jih tolmačijo posamezniki, samovoljno in ločeno od naših zgodovinskih znanstvenih inštitucij. Zato moramo biti toliko bolj občutljivi ob različnih stališčih in idejah, ki so v očitnem nasprotju s temeljno strateško usmeritvijo naše družbe in ki očitno ne odpirajo naši družbi nobene perspektive in ne rešujejo nobenih elementov, pač pa bi, če bi prevladale, pahnile našo družbo v eksistenčno negotovost z nepredvidljivimi posledicami. Pri nas se v vseh kriznih obdobjih začno pojavljati različna tuja pojmovanja na idejnem pa tudi političnem in kulturnem področju. Lep primer je SPOŠTOVANI TOVARIŠI, ŠTAJERSKI MLADINCI! Desetega oktobra sem se udeležil odkritja spomenika generalu Maistru v Mariboru. Na odkritje spomenika sem prišel kot rojen Stajerc, resda primorskih starišev ki jim je tudi kraljeva Jugoslavija na Štajerskem po prebegu iz fašistične Musolinijeve Italije nudila kruh in varno zavetje. Tudi kot mariborski gimnazijec, ko sva skupaj s soroja-kom in sodrugom iz SKOJ-a, Karlom Destovnikom-Kajuhom, po izgnanstvu vsak iz drugega kraja prišla zadnje leto stare Jugoslavije v Maribor na gimnazijo. Tudi kot štajerski pohorski partizan v zadnji zimi NOB, ki je prišel s prvo redno partizansko enoto VDV v Maribor kot osvoboditelj (resda po prvih internacionalističnih osvoboditeljih Bolgarih) ter za nami došlih »uradnih« osvoboditeljih pokojnega velikega jugoslovanskega osvoboditelja Kosta Nadja III. armije, ki je dva dni pirovala v Mariboru, preden se je sploh zavedla, da Jugoslavija končuje malo dlje. Tako je prepustila prednost Bolgarom pa seveda domači IV. operativni coni. Tudi kot povojni OZNO-vec, ki sem sodeloval pri tistem od Tarasa Kermavnerja imenovanem genocidu nad štajerskimi Nemci, po mojem pa pravičnem zgodovinskem povračilu s Hitlerjem sodelujoči nemški manjšini, ki je genocid izvajala prav nad slovenskim življem s svojim »Drang nach Osten«. Zato sem smatral, da se odkritja spomenika moram udeležiti Ne samo v gimnaziji, že po očetovem izročilu sem namreč izvedel, da se je slovenska zgodovina in državnost začela že pred Čebinami. OF in AVNOJ-em Doma smo imeli graviran tulec granate iz prve svetovne vojne, na katerem je pisalo 29. oktober 1918 Takrat je nastala država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1, decembra združila s Srbijo in Črno goro v kraljevino Jugoslavijo. Ta oktober smo praznovali celo I. 1941 na pobudo OF. O tem bolj sramežljivo pišemo, tudi v Pleterskega »Narodi, Jugoslavija in revolucija«, čeprav resda omen|a tudi prostovoljce R Maistra Moram reči, da je bila proslava predvsem s »korektnim« govorom predsednika slovenske SZDL in drugih, seveda pa tudi s kulturnim programom in dekoracijo brezhibno izvedena. Lep sončen dan je bil. Park pred bivšo realno gimnazijo, kjer je nekoč stala od Nemcev porušena pravoslavna cerkev, je bil lepo urejen in v plapolajočih zastavah. Spomenik generala Maistra, prepleten s slovensko trobojnico, je bil presunljiv. Tudi narodne noše, obdajajoče prireditveni prostor. Pa trije »prostovoljci« v nekdanjih uniformah iz I. 1918! Tudi stari borci za severno slovensko mejo! Pa godba in pevski zbor. Tudi partizanski prapori, pet po številu! Rad se udeležujem proslav, partizanskih in drugih, tistih, ko smo zmagali, pa tudi tistih, ko smo bili tepeni; tudi žegnanj, saj sem iz tiste generacije partizanov, ko smo še poznali božič in veliko noč. pa partizanske maše in pogrebe. Imam torej nekakšne »pro-slavljalne« izkušnje. Zato me je pri tem odkritju Maistrovega spomenika nekaj motilo. Miličnikov je bilo kar precej, pa gasilcev, nekakšnih redarjev z rdečim trakom tudi, obiskovalcev pa zelo malo. Pa tudi borčevskih praporov malo! Na vsaki proslavi, tudi tisti, kjer praznujemo svoje poraze, kot na Pokljuki, Poreznu ali Osankarici in drugod, je zaščitnikov manj, obiskovalcev pa več. Sem radoveden, pa sem povprašal, zakaj. Miličnik je bil zelo vljuden, na vprašanje, zakaj jih je toliko, pa ni odgovoril. Redar s trakom mi je zelo »policijsko« predpisal smer, kam lahko grem, gasi« lec z vrvjo za in pred obiskovalci se je skliceval na tako komando. Pa sem pobaral še starega znanca partizana iz Maribora, zakaj tako malo obiskovalcev. Takšna je bila direktiva od »formalnih centrov moči« (po Jolki Milič). Ne smemo dražiti sosedov-kapitali-stov v Avstriji (tudi Heimatdiensta) zaradi izgubljenega plebiscita (da nam bodo dali še kakšen šiling). Pa še gostitelj kulturnici plenumov OF iz prete klega leta, gospod VVagner, je obstreljen in potrebuje, izgleda, mir (o, pisatelj Mesner, kje si!) Zato, kot kaže, (moje osebno mnenje) tudi general Maister gleda proti jugu. ne proti severu, kamor je bil tedaj s svojim bojem za Štajersko usmerjen. Zakaj pa ni več praporov, pa ni vedel nihče nič povedati. Na vseh proslavah, tudi naših porazov, jih je več, pa tudi na proslavi taboriščnikov na Ljubelju (ko so zadnje čase spet prišli iz ilegale). Kje so prapori štajerskih brigad in divizij, tudi štirinajste? Brez Maistrovih prostovoljcev in njihovega boja ne bi obstojale! Pa kje so bili govorci »narodov in narodnosti« iz naše skupne države Jugoslavije? Saj so se udeležili in tudi govorili na proslavi priključitve Primorske. Morali bi tudi na proslavi odkritja spomenika tistemu, ki je »priključil« Štajersko še pred »bolje rat, nego pakt« in pred Stolicami! Saj plačuje Štajerska prav tako zadostno »članarino« za Jugoslavijo kot Primorska in ostala Slovenija. Tudi prijatelj iz Kamnika, rojstnega kraja generala Maistra, mesta, ki se ga ni nikoli sramovalo, kot nekateri drugod v Sloveniji, mi ni znal odgovoriti na moja vprašanja. Njegove poizkuse za večjo udeležbo iz Kamnika so že imenovani »formalni centri moči« zavrli. Je bil pa isti dan iz Kamnika organiziran obisk džamije v Zagrebu! Kot kaže, je jugoslovansko samoupravno socialistično primernejši ogled sodobnega prodiranja Turkov v Evropo z denarjem Gadafijev, Homeinijev in raznih fevdalističnih šejkov, kot pa spomin na zmagovito reševanje slovenskega narodnostnega ozemlja. Tudi Maistrov spomenik je bil plačan s prostovoljnimi prispevki Slovencev in ne iz kakšnih popustov na prometnem davku ali carini, ki jih na koncu zopet vsi skupaj solidarnostno plačamo. Iz narodnostnega obupa sem se> napil novega štajerskega mošta na vrtu gostilne na Trgu svobode (kjer stoji tista ponesrečena osvoboditvena meduza) ter zaradi jugoslovanstva naročil še odojka Natakarice ni bilo potrebno nič spraševati. Sama je bila mnenja, da je tako maloštevilna udeležba pri odkritju spomenika sramota za Slovence in Štajersko še posebej. Njena mati in oče sta predčasno umrla zaradi mučenja v nemških taboriščih, sedaj pa se bojimo še koroškega Heimatdiensta! Tu sem doživel še snemanje zastav, ki jih je bilo poleg par na Trgu svobode in pred kolodvorom le na prizorišču odkritja spomenika. Ko sem vprašal delavca komunale, zakaj jih tako hitro snemajo (ob 13.45), je pojasnil, da je bilo naročeno snemanje zastav »takoj po koncu proslave«. Vendar pa visijo zastave v Sloveniji kar nekaj dni ob obisku vsakega afriškega poglavarja! Značk, razglednic ali cvetja, ki ga pozna že vsaka gasilska veselica, sploh ni bilo! Zakaj je to bilo tako? To bi rad vprašal. Vas, mladce, ki tudi niste bili pri odkritju, čeprav znate množično organizirati razne ekološke proteste, Celja, Zajčje dobrave in podobno! Pa še slovensko SZDL — OF bi rad vprašal. Njenega prvaka-govorca na odkritju spomenika, tako zaradi njegovega prvaštva pa tudi zato, ker me je prav on, ko me je sprejel v stari Jugoslaviji v SKOJ, naučil, da moramo biti borbeni, odkriti in iskreni. Zato moje pismo! Zveze borcev in njenega prvaka-so-borca pa raje nič ne sprašujem. Kot kaže, zanje vsa borba za Slovenijo začenja šele z 22. julijem. Verjetno odgovora na svoja vprašanja nikoli ne bom dobil! Pa tovariško pozdravljeni! Zdenko Zavadlav upokojeni OF-ovec »Nova revija«. Ne zavzemam se za administrativne ukrepe proti njej, z delo-cializma in demokracije, ne vsakršne, marveč naše demokracije, če tudi bodo zato potrebne kadrovske in druge spremembe (Mislim, da je dogajanje po I. 1981 potrdilo moje teze, saj je prišlo do kadrovskih sprememb) Nato sem govoril o vročih temah iz naše preteklosti, h katerim se nekateri posamezniki stalno vračajo in povdaril, da s polresnicami in dobronamernimi namigovanji brez povezave z zgodovinskimi okoliščinami in dejavnostjo takratnega zunanjega in notranjega sovražnika samo razburjamo naše delavne ljudi, mladino in tako vzbujamo nezaupanje v pravilnost celotnega povojnega razvoja, hkrati pa pospešujemo in hranimo znano sovražno propagando belogardističnih veljakov. Tem iz zgodovinskega razvoja ter vseh stranpoti, dilem in napak ne moremo obravnavati ločeno od razmer, okol-ščin in družbenih protislovij časa, ko so se dogajale in v prefinjeni obliki s posameznimi pamfleti direktno ali indirektno napadati zvezo komunistov in službo državne in javne varnosti v celoti, ob tem pa se sklicevati na svobodo mišljenja. Zveza komunistov kljub vsem posameznim ekcesnim primerom in ugotovitvam brionskega plenuma ni nikoli spremenila visoke ocene, s katero je ta služba bila ocenjena za svoje uspehe in žrtve, ki jih je dala za našo svobodo in njen razvoj. Ob tem sem citiral besede tov Šetinca, ki jih je izrekel na proslavi 13, maja, praznika državne in javne varnosti, kot sekretar CK ZK Slovenije: »Naša misel pripada več kot devetsto padlim najbolj udarne, neimenovane brigade, ki je odšla na bojišče, zmagala in se ni več vrnila. Nobena njihova žrtev ni bila zaman. Vgrajena je v temelje našega napredka, vtkana v našo zavest, da bomo zvesto sledili vodilu, ki so ga s krvjo zapisali mnogi vosov-ci, vedevejevci, miličniki in dr. Iz njihovega boja so zrasle pridobitve, ki jih moramo s trajnim naporom obdržati, učvrstiti in olepšati.« Na zaključku sem predlagal, da bi v sprejeti dokument vgradili zahtevo, ki je bila večkrat izražena med komunisti v Mariboru ob obravnavi dokumenta o kulturi, da morajo glasila in revije socialistične zveze in naših založb postati v svojem publicističnem delu tribuna organiziranih socialističnih sil, nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi postala glasilo oziroma trobilo samo enega kroga socialističnemu razvoju tujih mnenj. To je krajši povzetek bistva razprave, ki pa seveda vsem prisotnim ni bila všeč, vendar nihče od članov CK ni oporekal ali zavrnil moja izvajanja. Polemičen je bil samo tov. Ciril Zlobec in delno tov. Tone Pratljič. Oba sta bila povabljena na omenjeno sejo kod gosta s tem pa ne zmanjšujem pomena njune razprave in kritike glede moje ostrine. Do vprašanj, ki bodejo tov. Vilija VUKA pa nisem bil oster samo jaz, temveč je do teh vprašanj bil dokaj jasen sam uvodničar dr. Boris Majer, ki je med ostalim dejal: »Seveda pa bi bilo enako nesmiselno zapirati oči pred dejstvom, da se pojavljajo tako v delu literarne in ostale umetniške produkcije kot v revijalnem in dnevnem tisku, v delu družbenih znanosti itd., tudi ideje, stališča, teze, ki neobjektivno, enostransko ali kratkomalo zmotno prikazujejo našo preteklost in sedanjost, izkrivljajo ali bolj ali manj neposredno zanikajo temeljne vrednote naše družbe, naše revolucionarne preteklosti in naše samoupravne socialistične družbene usmeritve sploh ... In dalje: »Kjer pa gre za očitno nazadnjaška, za resnično reakcionarna stališča in ideje, za reakcionarno ideološko propagando ali moralnovrednostno destrukcijo, tam pa je pomanjkanje odločne javne besede, odločne javne zavrnitve takih tez izraz oportunizma, breznačelnosti, klikarske miselnosti in idejno politične deziorentacije subjektivnih sil, posebej še komunistov. Se prav posebno velja to za nacionalistične težnje in koncepcije, ki postajajo vse bolj politična platforma za združevanje protisamoupravnih in protisocialističnih sil v Jugoslaviji, ki jih je čutiti tudi v slovenskem prostoru in jih zato tudi v Sloveniji ne moremo podcenjevati ...« Uvodni referat je bil na omenjeni seji v celoti sprejet in vsi diskutanti smo ga v celoti podprli. Res je ZK prav na tem svojem sestanku pokazala pripravljenost na strpen dialog in na priznavanje drugačnosti, kod navaja tov. Vili Vuk, vendar z vso odločnostjo do vsega nazadnjaškega, reakcionarnega, kar bi nas vlekla nazaj. O drugem delu pripombe tov Vuka pa mislim, da je P — MKZKS in MKZKS Maribor dovolj široko razpravljal in prinesel tudi zaključke s katerimi so bili seznanjeni komunisti Maribora. Vidim da je tov. Vuk ne zadovoljen z sklepi in stališči in v kolikor je njegova želja sem pripravljen na kakšnem odprtem sestanku tudi o tej temi podrobno pogovoriti. Alojz VINDIš-Dunda 15 KRATKO, OD NAŠIH DOPISNIKOV Iz poluradnih virov smo izvedeli, da je IGOR MEKINA, urednik Katedre, sklenil v Vevčanih s tamkajšnjimi prebivalci, tajno pogodbo. Napisal naj bi »pravo« resnico o znanih dogodkih, oni pa ga bodo v zameno povabili in gostili v času pustnega karnevala. IGOR je svoje delo korektno opravil... Po vsem tem, kar je v zadnjem mesecu dni doživel, je priljubljeni Mariborčan in dolgoletni študent TOMI DROZG-TOMEK izjavil: »Kdor ima takšne prijatelje kot jaz, še tašče ne potrebuje ...« Zveza prijateljev mladine je po zadnjih radikalnih spremembah v mišljenju voditeljev SZDL še pred enim odprtim vprašanjem. Ne morejo se zediniti ali naj nastopita DEDEK MRAZ in BOŽIČEK vsak zase, ali pa bi bila to lahko ena in ista oseba ... V Lipnici že nekaj dni ni možno kupiti Rame, kave in nekaterih vrst čokolade (Milka). Govori se, da kapitalistični trgovci nesramno špekulirajo oz. da čakajo na nove cene ... SLOVENSKI POSLANCI so se v parlamentu spet pogumno borili za neodtujljive pravice svojih volilcev. Gre le za zastopnike SLOVENCEV v parlamentih v Rimu in na Dunaju ... V dneh od 27. do 30. oktobra, so bila na Jesenicah, v Mariboru in v Ljubljani, kljub prepovedi oblasti, delavska zborovanja, na katerih so udeleženci od vlade zahtevali program za omiljenje gospodarske krize, socialno varnost za brezposelne in zagotovitev minimalnih plač. To se je dogajalo leta 1930... Italijanski ribiči upravičeno protestirajo proti nameri JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE, da pošlje obe podmornici na vaje v Severni Jadran. Po njihovem mnenju bi to lahko vznemirilo ribe med Izolo in Piranom in bi vsled tega odplavale v druge, njim bolj oddaljene dele Jadrana. V Beogradu je njihov protest naletel na razumevanje, slovenski ministri pa so modro molčali ... POSTANITE NAŠ Poznate dejstva. Slišali ste neverjetne stvari. Zelo važno je, da bi to izvedeli tudi drugi. Vendar tega ne morete povedati sami. Nikogar ni, ki bi to tudi objavil. Postanite naš... OBVEŠČEVALEC KATEDRA, Tyrševa 23, 62000 Maribor. Telefon (062) 22-004. Uradne ure vsak petek po poldan. Vznemirite se danes, jutri je prepozno. IZ DOMOVINE IN TUJINE štirinajsti Dalai Lama je pozval rojake k uporu. Jugoslovanska vlada se glede tega ni opredelila, saj še čaka na mnenje posebne komisije, ki naj bi ugotovila identiteto omenjenega Dalai Lame. Nekdo je namreč v neki nemški reviji (verjetno gre za NEUE POST) prebral, da seje lani v Španiji rodil novi mali Dalai Lama! Še večjo zmedo pa je povzročilo vprašanje enega od članov komisije, kje pravzaprav je Tibet in ali ne bo prišlo zaradi tega do spora med vlado v Madridu in Tibetanci. NA koncu dolge in poglobljene razprave, na kateri so prišla do izraza tudi nasprotujoča si stališča raz-pravljalcev, so napisali izjavo, v kateri prihaja do izraza naša neuvrščena politika in naša dosledna politika nevmešavanja v zadeve drugih držav, in v kateri ugotavljajo, da je »tibetansko vprašanje« španski notranji problem... Vodja prodaje Danilo Vezjak se ob najnovejših obtožbah na račun sodelavcev Katedre samo še smehlja. »Kalinger je z nami!« je radostno izjavil v ožjem družinskem krogu. Dragica Korade se je po večdnevnem pohajkovanju vrnila s Češke. Posledice so grozne. Kot ambasador mariborskih Romov si je obljubila, da bo njihove interese zastopala samo še ob vrčku piva. LOVRO KUHAR-PREŽIHOV VORANC, komunist in pisatelj, je nekoč pisal tudi o tem, kako so se koroški kmetje bali zadolževanja saj so se zavedali, da je potrebno dolg z obrestmi vred vrniti. Zadolževanje je bilo takrat sramota, kdor pa »pufa« ni mogel vrniti je bil kaznovan in izobčen. Mislim, da so Vorančeve knjige dobre in poučne, ne vem pa, če so prevedene tudi v srbohrvaščino ... Člani ZK se še vedno sprašujejo, kdo je kriv za nastali položaj. Oni sedijo v ložah, krivce pa iščejo v parterju . . . Svečanost ob odkritju Maistrovega spomenika je minila brez prekinitve, čeprav so se prisotni, pri nekaterih točkah programa spogledovali, marsikateri med njimi pa je z očmi zaman iskal RAFAELA RAZPETA.. . SKUPŠČINI SRBIJE PREDSEDSTVU SR SRBIJE ZVEZNEMU JAVNEMU TOŽILCU REPUBLIŠKEMU JAVNEMU TOŽILCU SR SLOVENIJE V veri, da odločno popravljanje dosedanjih sodnih in izvensodnih krivičnosti in nasilja lahko prispeva k jačanju nujnega zaupanja javnosti v neodvisnost in nepristranskost sodstva kot najvažnejšega pogoja za vzpostavitev vladavine prava v tej deželi, vas opozarjamo na enega od najbolj znanih montiranih procesov, na sojenje skupini »Stara pravda*, in scenirano 1947. leta. Resnični namen tega sojenja petnajsterici slovenskih intelektualcev pred Vrhovnim sodiščem Slovenije (K-1/47/21/) je bilo zatiranje nekomunističnih frakcij in skupin znotraj Osvobodilne fronte zaradi težnje k njeni politični in ideološki homogenosti. Sledeč temu je po preiskavi, v kateri je kot oficir OZNE sodeloval tudi Mitja Ribičič, vložena obtožnica proti ČRTOMIRJU NA-GODETU, vodji skupine -Stara pravda«, ki je bila na osnovi sporazuma s Kidričem avgusta 1941 sprejeta v Osvobodilno fronto; BORISU FURLANU, rednemu profesorju ljubljanske Univerze, ki je 1930. zapustil rodni Trst kjer so ga 1942 v odsotnosti obsodili na smrt in ki se je 1944 pridružil jugoslovanskim partizanom; LJUBU SIRCU, ki je leta 1944 zapustil nevtralno Švico, da bi se pridružil jugoslovanskim partizanom; FRANCU SNOJU, ki je bil minister v slovenski vladi in narodni poslanec; LEU KAVČIČU, ZORANU HRABARJU, ANGELI VODE, METODU KUMELJU, PAVLU HOČEVARJU, SVETOPLUKU ZUPANU, BOGDANU STARETU, METODU PIRCU, VIDU LAJOVICU, FRANJU SIRCU in ELIZABETI HRIBAR. Med ostalim so bili obtoženi tudi organiziranja špi-jonske dejavnosti in povezovanja s špijonskim centrom štev 101 v Avstriji, pa tudi novačenja pristašev iz vrst pokvarjenih in podkupljivih intelektualcev. ČrtQtmir Nagode, Boris Furlan in Ljubo Sire so bili obsojeni na smrt, ostali pa na zaporne kazni s prisilnim delom od enega do dvajset let. Smrtna kazen je izvršena nad Črtomirjem Nagodetom in Borisom Furlanom, medtem ko je Ljubu Sircu spremenjena v zaporno kazen. Franjo Sire, čigar zdravje je bilo resno ogroženo, je v zaporu kmalu umrl. V samem načinu vodenja preiskave, pridobivanja -dokazov« in organiziranja sojenja se lahko dobi samo bleda in nepopolna slika na osnovi dostopnih sodnih spisov. Vsi obsojeni so bili izpostavljeni dolgotrajnemu fizičnemu in psihičnemu mučenju, da bi od njih izsilili lažna priznanja. Ljuba Sirca so, na primer, zasliševali dan in noč in ga, če je za trenutek zaspal, zbujali z besedami. -Sire, povejte vse ati pa vas bomo obesiti/« Izsiljevali so ga z usodo njegovega bolnega očeta Franja; -Vaša usoda in usoda vašega očeta je odvisna od tega, ati boste priznati!« Štirideset let je od tega montiranega sojenja, ki je zahtevalo tudi človeška življenja. Verjamemo, da njegove nedolžne žrtve mora- jo dobiti pravno, materialno in rijoralno zadoščenje. V Sloveniji je za razliko od ostalih federalnih enot že v veljavi precedens. Po dolgem oklevanju in polovičarskih ukrepih so končno rehabilitirane vse nedolžne žrtve montiranih Dachauskih procesov, na katerih so obsojani španski borci in bivši komunisti, vojni ujetniki iz zloglasnega taborišča. Pravičnost nalaga, da se na povsem enak način obravnava tudi nedolžne žrtve montiranih sojenj nekomunistom iz vrst meščanskih političnih strank in skupin. Zato pri pristojnih pravosodnih in državnih organih zahtevamo obnovo sodnega procesa skupini »stara pravda« njihovo pravno in moralno rehabilitacijo, če se na ponovljenem sojenju dokaže njihova nedolžnost. Tako tudi pozivamo javnega tožilca naj v smislu 404. člena Zakona o kazenskem postopku obnovi sojenje. Kopijo tega pisma pošiljamo Vrhovnemu sodišču Slovenije s predlogom, da ravna v smislu 4 odstavka 405. člena Zakona o kazenskem postopku. V Beogradu, 08. 10. 1987. V imenu Odbora: Dragoslav Mihailovič V borih štirinajstih dneh je Okrožno sodišče v Beogradu prepovedalo dve knjigi pisca in izdajatelja dr. Vojislava Šešlja; »Disidentski dnevnik« (sklep št. 94/87 z dne 04. 07. 1987) in -Demokracija in dogma« (sklep št. 100/87 z dne 07. 08. 1987). Po ugotovitvi sodišča te knjige vsebujejo »neresnice, s katerimi bi se lahko vznemirila javnost« in »tekste, s katerimi se izvršuje kaznivo dejanje sovražne propagande«,poleg tega pa se še »grobo žali ugled SFRJ in njenih predstavnikov« (Hamdijo Pozderca, Branka Mikuliča in Staneta Dolanca). Ne da bi se spuščali v dejansko in pravno upravičenost teh sodnih rešitev opozarjamo, da praksa prepovedovanja in uničevanja tiskanih stvari ni samo nasprotna načelu svobode mišljenja, izražanja in objavljanja, ampak je tudi iracionalna in brezupna. Namreč, jugoslovanska javnost je bila in ostala globoko vznemirjena zaradi splošne krize, ki že več let muči deželo in objava šešljeve knjige bi tej resni zaskrbljenosti ne mogla ničesar dodati ali odvzeti. (Če kaj, potem bi sam akt prepovedi knjige mogel vznemiriti, in to iz načelnih razlogov, del javnosti). Poleg tega ugled POzderca, Mikuliča in Dolanca ne bi smel biti odvisen od tega, kaj o njih misli in piše Vojislav Šešelj, ampak od tega, kaj in kako oni, kot državniki in kot javni delavci, delajo za skupno dobro. Tisto, kar je Šešelj hotel reči o Hamdiji Pozdercu, na primer, deluje naivno in sveže v primerjavi s prepričljivimi obtožbami, ki jih danes poslušamo o Pozderčevi vlogi v gigantskih finančnih škandalih in gospodarskem kriminalu. Težko se je znebiti vtisa, da imajo Številni represivni ukrepi proti dr. Vojislavu Šešlju (aretaci- je, sojenja, robija, prepoved štirih knjig) povsem politično ozadje in da je njihov osnovni cilj zaščita in zadovoljevanje poškodovane nečimrnosti nekaterih jugoslovanskih (in še posebej bosanskih) profesionalnih politikov, na čelu s Hamdijo Pozdercem in Brankom Mikuličem. Ko bi ti politiki sami čuvali svoj ugled in čast, namesto da to za njih opravlja Okrožno sodišče v Beogradu, bi bilo bolje tako njim kot deželi. Pozivamo vas, da s svojo politično avtoriteto delujete tako, 'da bi se odstranile pravne posledice citiranih sodnih odločitev (ki še niso pravnomočne) in da bi se v Jugoslaviji že enkrat nehalo z dušenjem svobode mišljenja in izražanja ter s sežiganjem knjig, v Beogradu, 7. septembra 1987. Odbor za obrambo svobode misli in izražanja v imenu Odbora: dr. Vojislav Koštunica Odbor za obrambo svobode misli in izražanja: dr. Kosta ČAVOŠKI, dr. Ivan JANKOVIČ, prof. dr. Mihailo MARKOVIČ, član SAZU, Borislav MIHAJLOVIČ-MIHIZ, književnik, Tanasije MLADENOVIČ, književnik, prof. dr. Predrag PALAVESTRA, član SAZU, prof. dr. Radovan SAMARDŽIČ, član SAZU, prof. dr. Dragoslav SREJOVIČ, član SAZU, prof. dr. Zagorka GOLUBOVIČ, prof. dr. Andrija GAMS, Dobriča ČOSIČ, član SAZU, prof. dr Neca JOVANOV, Dragoslav MIHAILOVIČ, član SAZU, prof. dr. Nikola MILOŠEVIČ, član SAZU, dr. Gojko NIKOLIŠ, član SAZU, Miča POPOVIČ, član SAZU, Mladen SRBINO-VIČ, član SAZU, prof. dr. Ljubomir TADIČ, član SAZU, dr Vojislav KOŠTUNICA, Matija BEČKOVIČ, član SAZU FOTO: T.W.D,