delavska enotnost
26. II. 1977 - ŠT. 8 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
glavni urednik:	odgovorni urednik:
Vojko Černelč	bojan samarin
'	>	OKVIRI	1	
9 B
- • -
^1
Uresničevanje načel delitve po delu skladno z določili zakona 0 združenem delu zahteva oblikovanje takšnih delitvenih sistemov, v katerih bodo osebni dohodki odražali delavčevo prizadevnost in njegov prispevek k rezultatom dela. To pomeni, da moramo tako zaradi uresničevanja »male ustave« in še posebej zavoljo vpliva gibanj na področju osebnih dohodkov na produktivnost dela preseči sedanje stanje, katerega značilnost je, da So za veliko večino zaposlenih osebni dohodki odvisni od vsega drugega prej (kvalifikacija, startna osnova, mesto na hierarhični lestvici; čas, ki ga delavec prebije na delu in še kaj), najmanj pa °d konkretnih sadov dela, ki ga opravljajo.
Taka spoznanja so slovenskim sindikatom narekovala, da so v delovnem programu za letos aktivnosti na področju delitve osebnih dohodkov pripisali kar največji pomen. Na seji predsed-s,va RS ZSS pa so delegati še temeljiteje in bolj naravnost povedali: akcija za smotrnejšo delitev osebnih dohodkov je tista naj-v’ažncjša naloga v letu 1977, ob kateri bodo slovenski sindikati opravljali izpit svojih sposobnosti in s tem svoje učinkovitosti.
. Za stanje in gibanje na področju delitve osebnih dohodkov * 'ndikati seveda niso edino ali celo izključno odgovorni. Poleg e;§a Zakon o združenem delu za naloge s tega področjapostav-/a strožji, le enoletni rok v primerjavi z vsem drugim, kar je treba Uresničiti najkasneje v dveh letih. To pomeni, da se je treba dela lotiti z vso resnostjo, seveda vsak svojega dela.nalog. Glede tega le že sprejet dogovor pristojnih dejavnikov v republiki —predv-semgreza Gospodarsko zbornico SRS, republiški sekretariat za delo in sindikate — kaj bo kdo storil.
Jasno je, da ne bi prišli nikamor, če bi »vodstvo« — v tem Primeru sindikatov — pripravilo oziroma predpisalo nekakšne recepte, čeprav bi morda to bilo celo možno. Ce kdaj, je nujna akcija na vseh ravneh, ki se tudi hkrati, brez »čakanja na druge«, Začne na vseh ravneh. Pri tem je naloga in dolžnost osnovnih 0rganizacij, da vodijo politiko na področju delitve po delu in po reZultatih dela, pri tem pa se opirajo na pomoč strokovnih služb 0Zironia jo neposredno tudi zahtevajo.
Izhodišče za delovanje so seveda zakonske usmeritve, določila Samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, še zlasti pa skupna akcija tam, kjer le smotrna in nujna. Tako bodo slovenski sindikati kot celota s sv°jega področja nalog storili predvsem dvoje: analizirali bodo stanje in opredelili osnove za oblikovanje sistemov delitve oseb-n'1 dohodkov po delu. Notranja delitev dela v sindikatih pa n are kuje skupno iskanje odgovorov na vprašanja v vseh tistih Okoljih, kjer so podobne razmere in problemi. Zato bo skupno aelovanje v okviru posameznih sindikatov in znotraj njih po dejavnostih nujno.
Po vseh teh poteh, seveda z načrtnim delom, bomo laže izobli-ovali »ogrodje«, ki ga bodo delavci temeljnih organizacij & kompleti rali« s spoznanji iz lastne prakse.
M. G.
Žena podpira tri vogale
STRAN: 17
Kdo v EMO ni
Enakopraven?
STRAN: 17
Skorajda za vse poklice lahko organiziramo tople malice med delovnim časom. Kaj pa za rudarje? Ze precej let razmišljajo o tem vprašanju v jugoslovanskih rudnikih... Predlagane so bile različne reši-
tve, vendar niso zadovoljive. Tetrapak, termovke... Rudarji želijo predvsem to, da dobijo takšno posodo za svojo malico, ki jo bo ohranila toplo skozi večji del »šihta«. Foto: A. AGNIČ
SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
ODLOČILNI IZPIT
Aktivnost na področju delitve osebnih dohodkov bo letos pomenila izpit učinkovitosti in sposobnosti slovenskih sindikatov — Storiti več za hitrejše in uspešnejše vključevanje delavcev iz drugih republik in pokrajin v delo in življenje zunaj kolektivov, kjer so zaposleni — Osmi marec je delavski praznik in tak mora ostati
V	torek se jc sestalo na 42. sejo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Njegovi člani so obravnavali pester in tudi zelo obširen dnevni red. V uvodni točki so spregovorili o programu aktivnosti sindikatov na področju delitve osebnih dohodkov. Opozorili so, da bodo Sindikati na tem področju opravljali izpit svoje sposobnosti in učinkovitosti v letošnjem letu. (Glej rubriko »v okviru«),
V	nadaljevanju je predsedstvo obravnavalo zaposlovanje de-
lavcev iz drugih republik in pokrajin v SR Sloveniji in njihovo samoupravno integracijo v delovno in življenjsko okolje. Ti delavci, po neuradnih podatkih jih je več kot 100.000, se dobro vključujejo v združeno delo, so pa zvečine prepuščeni sami sebi v prostem času. Taka ugotovitev seveda sama po sebi opredeljuje najvažnejše smeri delovanja sindikatov. (Več o tem na 2. strani.)
Na tej seji so delegati povzeli tudi razprave z območnih posve-
tov o uresničevanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, splošnem izobraževanju zaposlenih ter o mestu delavskih univerz v reformiranem usmerjenem izobraževanju.
V »drugi polovici« seje je predsedstvo ocenilo raziskovalno delo v slovenskih sindikatih in njegovo nadaljnjo usmeritev, sprejelo predlog samou-
pravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev ter koriščenja sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v naši republiki letos, pa tudi predlog sprememb in dopolnitev poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja RS ZSS in njegovih organov.
Ob zaključku seje pa je predsedstvo RS ZSS opredelilo še stališča sindikatov do praznovanja 8. marca. (Objavljamo jih na 2- str.)	m. G.
OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE: RAZŠIRJENA SEJA RS ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
KRITIČNO DO IZGUB V GOSPODARSTVU
Razširjena seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, bila je v četrtek, je bila posvečena obravnavi dveh pomembnih vprašanj v delovanju slovenskih sindikatov. Republiški svet je po dolgi in zelo konkretni razpravi zavzel svoje stališče do razreševanja gospodarskih težav tistih TOZD, ki so lansko leto zaključile z nepokrito izgubo, hkrati pa tudi opozoril sindikalne organizacije, katere so njihove naloge pri razreševanju gospodarskih težav v TOZD. Zatem pa je sprejel dva odloka, ki bosta odločilno pomagala pri poglabljanju delegatskih odnosov in delegatskega načina dela v sindikatih ter utrditvi mesta in vloge sindikatov. Sprejel je odlok o razširitvi delegatske sestave in načinih izvolitve novih delegatov v republiški svet ZSS in odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika o notranji organiza-
ciji in načinih delovanja RS ZSS in njegovih organov.
Ker bomo o seji RS podrobneje poročali še v naslednji številki DE, hkrati pa tudi objavili oba odloka, tokrat omenjamo samo' najpomembnejše iz obravnave prve tematike. V razpravi so se izoblikovala stališča, da je treba pri izdelavi sanacijskih
programov spoštovati določbe zakonskih določil; okvire, ki jih postavlja resolucija o družbenoekonomskem razvoju, zlasti pa določbe o rasti vseh treh oblik porabe in samoupravne sporazume s tega področja. Pozornost družbe pa naj bo usmerjena tudi k tistim delovnim organizacijam, ki so na robu izgube ali celo tre-
nutno dobro poslujejo, pa imajo slabe razvojne programe. Vsekakor pa sanacija ne sme temeljiti na zmanjševanju števila zaposlenih. Hkrati je RS poudaril politično odgovornost sindikalnih organizacij pri uresničevanju v TOZD sprejetih sanacijskih programov in ukrepov.
R. B.
Mika Špiljak v RS ZSS
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 18. februarja obiskal predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in se pogovarjal s predsednikom slovenskih sindikatov Janezom Barboričem ter njegovimi sodelavci o aktualnih
vprašanjih, ki zadevajo uresničevanje zakona o združenem delu v naši republiki. Med drugim so poudarili, da se bodo sindikati v prihodnje še dosledneje zavzemali za delitev po delu, saj je temelj dohodkovnih družbenoekonomskih odnosov. Tovariš
Špiljak se je zavzel tudi za čim jasnejše odnose pri delitvi po delu, da bodo le-ti delavce spodbujali k še boljšemu gospodarjenju. Osrednjo bitko za uresničitev teh prizadevanj bodo sindikati vodili letos.
KAJ SMO STORILI...
Politična odgovornost za »ravnodušnost«
Sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Srečo Mlinarič je na minuli seji izvršnega odbora tega sindikata na glas izrekel vprašanje, ki so si ga nekateri delegati tudi že zastavljali po tihem. »Kaj so sindikati ukrenili in koliko so se zavzeli, da bi sanacija gospodarjenja res bila dolgoročno izboljšanje notranjih pogojev gospodarjenja?« je vprašal predstavnike sindikatov nekaterih organizacij združenega dela, ki so minulo leto zaključile s precejšnjo poslovno izgubo. Sindikalne organizacije iz takšnih podjetij je izvršni odbor povabil na svojo sejo, da bi »iz prve roke« zvedel, kako sindikati delujejo na tem področju.
Sekretarja RO SO k besedi (in nas k pisanju teh vrstic) spodbodli odgovori predstavnikov sindikalnih organizacij iz Emo, Rudnika živega srebra iz Idrije, Iskrine tovarne polprevodnikov iz Trbovelj, Tomosa in Mehanotehnike. Resda nismo slišali v podrobnostih, za kakšne ukrepe so se odločili v teh delovnih organizacijah in kako so pri tem uspeli. Kljub temu pa se je dalo razbrati, da v vseh naštetih primerih sindikati niti pri oblikovanju in sprejemanju sanacijskih ukrepov niti pri nadzoru uresničevanja le-teh, niso delovali tako, kot bi po svoji družbeni vlogi in odgovornosti morali.
Sindikati seveda ne morejo prevzemati vloge strokovnih in samoupravnih organov, skratka, ne morejo izdelati sanacijskih programov. Njihova naloga pa je, da s svojo politično močjo vplivajo na strokovne in samoupravne organe, da pravočasno posežejo po primernih ukrepih, da izdelajo sanacijske programe tako, da bodo le-ti zagotovili trajno socialno varnost delavcem in torej trajen izhod iz težav. Prav tako naj bi sindikati nadzorovali, ali se sprejeti ukrepi in programi uresničujejo.
Iz »poročil« predstavnikov sindikatov v navedenih delovnih organizacijah pa smo lahko razbrali, da so sindikati ostali »ravnodušni« ob marsikateri težavi pri gospodarjenju pa tudi ob nekaterih morebitnih nedoslednostih v sanacijskih programih. V Tomosu so menda vodstvene strukture poslovne rezultate prikazovale v treh inačicah (za kar so v zakonu o združenem delu javno določene sankcije za zavajanje delavcev z napačnimi podatki). V Rudniku živega srebra samoupravni organi od nedavna še niso sprejeli posamičnih zadolžitev za izvajanje sanacijskega programa (tako je dejal Srečo Mlinarič). V Mehanotehniki se vodstveni delavci še vedno ne morejo uglasiti na isto noto. V trboveljski Iskri imajo kadrovske težave in težave z zastarelimi proizvodnimi programi (nakup slabih licenc in podobno). Sanacijski program Emo ne daje dovolj dolgoročnih garancij. Podobno je bržčas tudi v drugih, zlasti manjših kolektivih. Vendar je teža slabega sindikalnega dela v naštetih petih podjetjih večja: vsi ti kolektivi se že več let borijo z gospodarskimi težavami, skupaj pa so lani prigospodarili za približno 260 milijonov dinarjev nepokrite izgube, to je več kakor dve tretjini vse nekrite izgube v kovinski industriji. Takšno stanje v teh podjetjih kajpak še bolj zaostruje politično odgovornost sindikalnih organizacij, ki pa se je le-te doslej, kot kaže, niso dovolj globoko zavedale.
B. RUGELJ
PREDSEDSTVO RS ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O ZAPOSLOVANJU DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK__________
Pomembna vez med narodi in narodnostmi
Prihajanje delavcev iz drugih republik in pokrajin v Slovenijo pomeni, da se v združenem delu in samoupravljanju razvija vsebinsko bogato in vedno širše medsebojno povezovanje delavcev, ki hkrati preprečuje vsakršne oblike in pojave nacionalizma, narodnostne nestrpnosti, nadrejenosti in podrejenosti
Zaposlovanju delavcev iz drugih republik in pokrajin v Sloveniji in njihovi samoupravni integraciji v delovno in življenjsko okolje je na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije veljala posebna pozornost. V skoraj dveumi razpravi je prišlo do posebne veljave dejstvo, da pojmujejo slovenski sindikati prihajanje delavcev iz drugih republik in pokrajin v Slovenijo in njihovo vključevanje v združeno delo v republiki kot izredno pomembno vez med našimi narodi in narodnostmi. Prihajanje teh delavcev v Slovenijo pomeni, da se v združenem delu in v samoupravljanju
LJUBLJANA
Več
organizacij
Organizacijsko kadrovska komisija, izvršni odbor in občinski odbor sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti v občini Ljubljana Center bodo, takoj po opravljenih letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata in letni seji odbora, spodbudili preoblikovanje nekaterih večjih osnovnih organizacij, katerih člani so zaposleni v dislociranih obratih v občini in izven nje, v več osnovnih organizacij. V teh in drugih OOS bodo tudi ocenili ustreznost organiziranja in aktivnost sindikalnih skupin in vodstev OOS.
M. C.
razvija vsebinsko bogato in vedno širše medsebojno povezovanje delavcev, ki hkrati preprečuje vsakršne oblike in pojave nacionalizma, narodnostne nestrpnosti, nadrejenosti in podrejenosti. Ti odnosi, ki se razvijajo znotraj naše samoupravne družbe dokazujejo in morajo še bolj potrditi v vsakodnevni samoupravni praksi, da je socialističnemu samoupravljanju tuja sleherna nacionalna asimilacija ali diskriminacija.
Izhajajoč predvsem iz teh opredelitev je predsedstvo RS ZSS ocenilo vsebino in probleme uveljavljanja enakopravnega družbenega in ekonomskega položaja delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki združujejo svoje delo v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih v Sloveniji. Na podlagi ugotovitev raziskav in drugih analiz, predvsem pa na osnovi dosedanjih razprav, je predsedstvo RS ZSS opredelilo predvsem tista vprašanja in naloge, na katerih mora sloneti bodoče delo slovenskih sindikatov v njihovih političnih nalogah graditve in poglabljanja samoupravnih odnosov tudi na tem področju.
Čeprav ne razpolagamo s podatki ustreznega popisa ali posebne evidence, je po podatkih raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS v Sloveniji kakih 105.000 delavcev iz drugih republik in pokrajin. To pomeni, da je več kot 14 %' od skupnega števila zaposlenih v republiki prišlo z območij izven Slovenije in da vsak sedmi delavec ni Slovenec. Delavci iz drugih republik in pokrajin so prišli k nam, da si poiščejo boljše delovne in življenjske pogoje, mnogi pa zato, da si zagotovijo
trajnejšo življenjsko perspektivo. Zato je vprašanje, ali se ob takem zaposlovanju uveljavlja ustavna, samoupravna pravica vsakega jugoslovanskega državljana, da si svobodno izbira poklic, zaposlitev in svojo delovno organizacijo, po drugi strani pa tudi potrebe slovenskega gospodarstva.
Sindikati ocenjujejo, da se ob aktivni vlogi osnovnih organizacij v organizacijah združenega dela dobro razvijajo odnosi samoupravne integracije v delovno okolje. Vendar pa ni mogoče govoriti o taki integraciji v socialno okolje, v krajevno skupnost, v različne oblike kulturnega, športnega in političnega življenja izven delovne organizacije. Zato bo pozornost sindikatov v bodoče usmerjena predvsem v reševanje tistih vprašanj, ki zadevajo delavce iz drugih republik in pokrajin po končanem delu. Pri tem mislimo na stanovanjsko problematiko, celovito obveščanje v njihovem jeziku, šolanje otrok in na ostale življenjsko pomembne stvari, ki zadevajo njihovo samoupravno integracijo v življenjsko okolje.
L V.
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT	GRADBENIH
DELAVCEV SLOVENIJE: Sestala se je posebna delovna komisija pri republiškem odboru, ki bo proučila sedanje pogoje za pridobivanje dohodka v projektantskih delovnih organizacijah in dosedanji sistem za delitev sredstev za osebne dohodke. Te organizacije združenega dela naj ne bi več »ustvarjale« dohodka v odstotku od vrednosti projekta. Med drugim tudi zato ne, ker to pogojuje v določeni meri neracionalnost gradnje in nepriljubljenost tipizacije. Še bolj pa zato, ne, ker so v resnici projektanti izključeni iz celotnega reprodukcijskega ciklusa, skratka izključeni so iz dohodkovnih odnosov.
K neurejenim odnosom sodi tudi delitev sredstev za osebne dohodke v projektantskih delovnih organizacijah. Ni potrebno naštevati anomalij in še manj različnih skupinsko-lastniških teženj v takih organizacijah, kar se odraža tudi pri delitvi teh sredstev. Člani komisije se zavedajo, da gre za zelo zahtevno in kompleksno problematiko, vendar pa bodo skupaj z delovnimi kolektivi poskušali najti najbolj ustrezne rešitve.
SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE: pred zborom udeležencev samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke za storitveno obrt se je sestal izvršni odbor republiškega odbora ter poudaril, da si bodo morale osnovne organizacije sindikata v tej dejavnosti prizadevati za večji premik pri organizaciji dela in poslovanja, pri povezovanju, krepitvi izobraževanja pri delu in še posebej urejati v prihodnje odnose te dejavnosti skupaj s porabniki storitev. V tem so tudi rezerve za izboljšanje gospodarskega položaja v tej dejavnosti, vendar pa bo treba tudi čimprej oblikovati nov dogovor o cenah za obrtne storitve.
10 RO SINDIKATA DELAVCEV ENERGETIKE IN RUDARSTVA SLOVENIJE
10 RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE O NEKATERIH IZGUBAH
Čas za dejanja
Povezovanje mora biti rezultat soodvisnosti v materialni proizvodnji — V rudnikih in termo' elektrarnah je čas za analize in projekcije 0 medsebojnih ekonomskih odnosih
Takojšnja in odločna akcija
373,5 milijona din nekritih izgub v 21 TOZD kovinske industrije terja takojšnje ukrepe tudi v osnovnih sindikalnih organizacijah
Kar 373,5 milijonov dinarjev ocenjene nepokrite izgube, ki so jih lani prigospodarili kolektivi (z 11000 zaposlenimi) v 21 TOZD iz kovinske dejavnosti, je spodbudilo Izvršni odbor sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije, da je na svoji zadnji seji največjo pozornost posvetil prav obravnavi tega problema. Izguba sama v primerjavi z lanskimi nepokritimi izgubami v celotnem gospodarstvu presega tretjino vseh izgub (število TOZD pa v enaki primerjavi komajda presega petino, število zaposlenih pa četrtino vseh zaposlenih v TOZD z izgubami). Še pomembneje oziroma slabše pa je, da je med temi 21 TOZD precej takih, ki se že nekaj let zapovrstjo ubadajo z gospodarskimi težavami. Zavoljo tega je IO sindikata kovinarjev v skladu z lani sprejetim stališčem republiškega odbora tega sindikata, da se je treba proti takšnim in drugim težavam v kolektivih začeti boriti takoj, sprejel nekaj napotkov za delo osnovnih sindikalnih organizacij pri razreševanju gospodarskih težav. Pri tem je opozoril, čemu naj sindikalne organizacije posvečajo pozornost tako na primer: v TOZD z izgubo morajo čimprej izdelati sanacijski program, in to dolgoročni, ki mora med drugim vsekakor vsebovati tudi analize možnosti za sanacijo izgube. Sanacijski programi morajo biti tudi uresničljivi, obravnavati jih morajo zbori delavcev, sodelovati pa morajo tudi tiste TOZD, ki so s TOZD v izgubi dohodkovno povezane; spoštovati morajo načelo delitve po rezultatih dela in — ne nazadnje — sanacijski programi morajo določiti
nosilce posameznih akcij in tudi odgovornost teh nosilcev.
Hkrati so delegati IO poslušali tudi kratka poročila predstavnikov sindikalnih organizacij iz nekaterih podjetij te dejavnosti, kjer so lani prigospodarili večje izgube in kjer se že sicer več let bojujejo s težavami: iz Rudnika živega srebra v Idriji, Ema iz Celja, Iskre iz Trbovelj, Tomosa iz Kopra in Mehanotehnike iz Izole. Ker bomo te primere (o rudniku
živega srebra smo že pisali) obravnavali posebej, tokrat omenjamo le, da so v vseh podjetjih sestavili sanacijske programe že lani in da ti programi že dajejo prve dobre rezultate. V Emo so razprodali zaloge posode, prav tako v Tomosu ne zmorejo izdelati dovolj mopedov; skladišča so prazna in v letošnjem letu bodo močno povečali proizvodnjo; v Mehanotehniki so se prepričali, da se da tudi v »mrtvih« mesecih prodajati igrače; v trboveljski Iskri imajo sicer
perspektiven program, potrebujejo pa investicijska sredstva za modernizacijo opreme; sredstva za kritje izgube pa so zagotovoili. Ne glede na dokaj ugodne novice iz vseh teh kolektivov pa se bo izvršni odbor bržčas odločil, da bo v delovnih kolektivih preverjal uresničevanje zastavljenih sanacijskih programov in s tem dal osnovnim organizacijam potrebno politično podporo.
Tudi delovni kolektivi v slovenskem premogovništvu in termoener-getiki so se skorajda vse do sprejema zakona o združenem delu »izgubljali« v iskanju najbolj ustreznih inačic samoupravne organiziranosti. Premalo svoje moči — tako bi lahko povzeli oceno delegatov izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije — pa so namenili takemu oblikovanju delovnih in sestavljenih organizacij, kjer bi bilo povezovanje rezultat soodvisnosti v materialni proizvodnji. Dejstvo je namreč, da povezovanje temeljnih organizacij ne more biti oprto le na želje in hotenja, ne da bi v tem procesu v resnici identificirali življenjske interese posameznih temeljnih organizacij združenega dela, ki se prav zaradi hitrejše in učinkovitejše reali-
B. R.
STALIŠČE SINDIKATOV DO VSEBINE DELAVSKEGA PRAZNIKA »8. MARCA«
Mednarodni mik žena 8. marec praznujemo kot borbeni praznik delavskega razreoa in vseh delovnih ljudi, saj se v njem izraža revolucionarno izročilo, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezano s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda.
»Proletarci vseh dežel, združite se«! Za uveljavitev in obrambo svojih človeških pravic, za skupen nastop proti izkoriščevalskemu razredu, ki ne izbira sredstev, da bi zadržal svoje privilegije. V boju delavskega razreda za svoje pravice so bile borbene ženske dvakrat udeležene: kot pripadnice delavskega razreda, ki so jim lastniki proizvajalnih sredstev ropali presežno vrednost in kot ženske, ki so bile še enkrat v primerjavi s svojimi enakimi delovnimi tovariši v podrejenem položaju. Ta razredni značaj borbe delavskega razreda je dajal obeležje praznovanju tega praznika pri nas tudi pred vojno, med narodnoosvobodilno borbo in tudi v graditvi naše nove socialistične družbe, ki teži k popolni osvoboditvi človeka in odpravi vseh oblik njegove diskriminacije.
Letošnjemu prazniku, 8. marcu, daje še posebno obeležje praznovanje 40-Ietnice KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ.
Enakopraven družbenoekonomski odnos je temeljna pravica delovmn ljudi naše samoupravne socialistične družbe. Za uresničitev tega smo v preteklem obodbju tudi v osvobajanju žena in izboljšanju njihovega položaja dosegli velike uspehe, na kar smo lahko ponosni. To pa r.e pomeni in ne more pomeniti, da smo lahko zadovoljni, saj nam naša nadaljnja graditev samoupravne družbe nakazuje še vrsto slabosti in tudi nove razsežnosti* v osvobajanju žena in njihovem družbenoekonomskem in družbenopolitičnem položaju. Sindikati imamo ob tem kot najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda pomembno vlogo in nalogo.
8. marec zato ni le praznik. Biti more tudi delovni dan, ko delavski razred in vsi delovni ljudje na srečanjih pregledujejo dosežene uspehe in slabosti ter se dogovarjajo za nove naloge in akcije, za popolno uresničitev revolucionarnega izročila 8. marca v naši samoupravni socialistični družbi.
Temeljni značaj praznovanja 8. marca pa seveda v ničemer ne zanika posebno slovesnega obeležja in pozornosti tistih človeških sestavin praznovanja do osebnosti naših delovnih žena. Slovenski sindikati smo tudi za slovesnosti in topel stisk rok, smo pa proti vsemu, kar bo vulgarisiralo revolucionarno in humano vsebino 8. marca.
zacije le-teh združujejo v delovne i11 sestavljene organizacije.
Današnja organiziranost v rudar' sko-energetskih kombinatih, kot je med drugim dejal predsednik Teodor Jelen, še vedno ne omog0 delavcem, da razpolagajo s svojin” rezultati dela in sami oblikuje)0 pogoje gospodarjenja. Nekje bolj’ drugje manj je to še vedno v rokat1 »centrov«. Zato tudi ni urejen^ dohodkovnih odnosov med rudnik1 in elektrarnami in ni urejene dohod' kovne soodvisnosti s porabniki.
Vse to narekuje, da delavci obl1' kujejo tudi drugačne delovne org”' nizacije. Gre za združevanje takŠn1 temeljnih organizacij združeneg” dela, ki so v proizvodnem in doho0' kovnem procesu med seboj najb0) soodvisne in tudi zaključujejo ne proizvodni proces. Temu pa dane*5 ni tako. Še manj pa smo lahko zad voljni z uresničevanjem tiste®?! čemur pravimo planiranje, prog”8
To pomeni, da je ta čas pred de lavci v tej panogi slovenskega 8° spodarstva mnogo zelo aktualn nalog. V resnici je med prvimi Ijavitev dohodkovnih odnosov n> temeljnimi organizacijami v del°.
nih in v sestavljenih organizacij3^ nato pa tudi v vsej reprodukcij
celoti. Tu pa bo treba temeljito an lizirati sedanje razmere, sedanj povezave in ugotoviti njihovo vr° nost in trdnost ter pripraviti L trebne ocene, projekcije, skra ^ rešitve za uveljavitev dohodkov'0,^ odnosov v rudarskih in energet* kombinatih. Šele ob tako ProU^e jji
dejstvih bodo lahko delavci °ce0fr sedanje stanje in oblikovali
zmerja med temeljnimi organi2” v jami in delovnimi organizacija111
sestavljenih organizacijah.	i
MHORvA

I ntr* iiiliilciioi# LidCJ jUeJIICJCv
■n dela
V predkongresni dejavnosti predvsem dve nalogi: prva je združiti vse sile za odpravo zaostrenih razmer, v katerih se je znašlo gospodarstvo; druga naloga pa je krepitev socialistične demokracije - V pripravah na 8. kongres ZKS morajo družbenopolitične organizacije izpopolnjevati svojo organiziranost tako, da bodo Postale sredstvo delovnih ljudi ip občanov za uresničevanje njihovih osebnih in širših družbenih interesov — Vsak deseti Jugoslovan je delegat, pred nami pa je poldrugo leto odgovornih priprav na volitve
Leto 1977 bo še eno Titovo Štiridesetletnica prihoda 0*'ta v. v°dstvo partije in njegov j v- življenjski jubilej bo pri-oznost, da proslavimo in kritično ovrednotimo vse, kar smo dosegli v revoluciji in pri gradi-Vl naše socialistične samoupravne družbe. To leto bomo Proslavili tudi več drugih Pomembnih jubilejev: 40-let-d>co ustanovitve KP Slovenije ,n KP Hrvaške, 35-letnico dstanovitve AFŽJ, 30-letnico Ustanovitve ZZB NOVJ itd.
; Letošnje jubilejno leto pa bo Potekalo tudi v znamenju pri-Prav na 8. kongres ZKS in 11. *°?gres ZKJ. Predsedstvo CK KJ je ocji0(;ji0j naj bo 11.
ZKJ v statutarnem
medtem°wje sreKdi 'et.a 1978: cin ko naj bi bili kongresi
., v republikah na pomlad P hodnjega leta. Vse kaže, da Pr°grama ZKJ, ki je bil sprejet ta,7- kongresu ZKJ, ne bo ^ eba spreminjati, zato pa bo etjetno precej sprememb poživel statut ZKJ. Jasno je l že, da bodo namesto for-a"Uh priprav in razprave Potekale priprave na kongres v ce u *n ustvarjanju. Samo tako o mogoče odgovoriti na vpra-. nje, kako komunisti uresničujejo vodilno idejnopolitično
dr°8w na^ Sre za spremembo v J? .noeLonomskih odnosov v S7rsenern del0’ njihovo delo si ^L)L, delovanje v delegat-eni sistemu, interesnih skupkih, skupščinah — povsod, stare n°V' ot*nos' spodrivajo
rPodobno kot v drugih krajih zave smo se začeli tudi v
Sloveniji vsebinsko in organizacijsko pripravljati na kongrese zveze komunistov. O tem, kakšna naj bo vsebina priprav, so že spregovorili na seji predsedstva CK ZKS, na seminarju sekretarjev komitejev občinskih konferenc ter na številnih drugih delovnih srečanjih komunistov. Na osnovi teh razgovorov je zato tudi že možno opredeliti glavne naloge, ki čakajo zvezo komunistov Slovenije v predkongresnem .obdobju.
Na nedavni razširjeni seji 1K predsedstva CK ZKS je Stane Dolanc poudaril, da je treba vso predkongresno dejavnost usmeriti na dve glavni nalogi. Predvsem bo treba združiti vse sile za odpravo zaostrenih razmer, v katerih se je znašlo naše gospodarstvo. O tem, kako se lotiti te naloge, bo predsedstvo CK ZKJ v kratkem poslalo vsem komunistom posebno pismo.Samo mesec dni po novem letu smo namreč že v celoti izkoristili predvideno povišanje cen in investicijskih naložb v vsem letu. Produktivnost dela se zmanjšuje, industrijske zmogljivosti pa izkoriščamo le 65 do 70 odstotno. Izgube so narasle na 5 tisoč starih milijard. Vse to dokazuje, da načrtovanje razvoja v duhu nove ustave še ni učinkovito. ZK se mora torej z vso odločnostjo upreti neugodnim gospodarskim tokovom, ki resno ogrožajo razvoj socialističnih samoupravnih odnosov.
Druga osnovna smer delovanja komunistov pa mora biti
krepitev socialistične demokracije, o čemer bo v kratkem obširneje spregovoril Edvard Kardelj. Čeprav je vloga delavskega razreda v naši družbi vse večja, je marsikje še ni dovolj čutiti. V času, ko mednarodna reakcija rovari proti nam, morajo komunisti dokazati, kaj vse lahko doseže naša dejanska demokracija, ki je že zdavnaj presegla okvire buržoazne demokracije. ZK se mora bojevati za popolnejše odnose v svojih vrstah in izkoreniniti • negativne pojave v kulturi, ali navado, da demokratični socializem velja samo do meje republike. V tem procesu morajo biti glavna sila komunisti, ne pa opozicijske sile v nekaterih univerzitetnih ali znanstvenih krogih ali predstavniki bančnega kapitala, ki si prizadevajo delovati proti temu procesu tudi s pomočjo vpliva ZK.
Stane Dolanc je napovedal še eno pomembno temo, ki ji bomo v pripravah na kongres posvetili veliko pozornost. Gre za organizacijsko strukturo ZK, ki se v zadnjih tridesetih letih ni bistveno spremenila, čeprav so se spremenili vsi odnosi v družbi. ZK pogosto deluje še po starem, kar vodi v sektaštvo. »Nismo dovolj pripravljeni za neposredno soočanje s političnimi in idejnimi razmišljanji, ki niso vedno takšna kot pričakujemo,« je dejal Dolanc na sestanku MK Zagreba, »mnogo laže je namreč prepričevati že prepričane, mi pa smo navajeni drug drugemu pripovedovati zgodbe.«
Če je politično življenje lani potekalo v znamenju priprav na zakon o združenem delu, se bo letos odvijalo v znamenju boja za njegovo uresničevanje. Tudi usklajevanje zakonodaje z novo ustavo še ni končano, ker to ni bilo lahko delo, saj gre za kodifikacijo doslej v zgodovini neznanega družbenega odnosa — samoupravljanja. Komunisti in organizacije bodo morali do kongresov ZK zlasti oceniti, kakšen je prispevek ZK pri organiziranju in mobili-ziranju vseh delavcev v združenem delu za uveljavljanje ustave, koliko člani s svojo konkretno aktivnostjo prispevajo k uveljavljanju neposrednega odločanja delavcev v združenem delu, kako uveljavljajo delegatske odnose. svojo idejno vodilno vlogo, koliko prispevajo h graditvi enotnosti v ZK, njeni povezanosti z delavskim razredom in delovnimi ljudmi ter kako uresničujejo druge naloge, ki sta jih opredelila 7. kongres ZK Slovenije in 10. kongres ZK Jugoslavije.
O DELU KOMUNISTOV V DRUGIH
DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJAH
V pripravah na 8. kongres ZKS morajo množične družbenopolitične organizacije, socialistična zveza, sindikati, zveza socialistične mladine, zveza borcev izpopolnjevati svojo organiziranost tako, da bodo postale sredstvo delavcev in delovnih ljudi v združenem delu za uresničevanje njihovih ‘osebnih in skupnih ter širših družbenih interesov in nalog. Pri uveljavljanju družbenopolitičnih organizacij ne gre več za teoretsko in načelno opredeljevanje njihove vloge. To smo storili na zadnjih kongresih. Osnovna naloga komunistov je, da se družbenopolitične organizacije utrdijo v družbeni praksi in V družbeni bazi, to je tam, kjer poteka boj med samoupravnimi silami in tistimi, ki želijo ohraniti sedanje odnose, boj za prevlado delavsko razrednih interesov v razvoju naše družbe, boj, ki je odvisen od odnosa in moči političnih sil v sleherni temeljni samoupravni skupnosti. Sindikati, socialistična zveza in mladinske organizacije še vedno niso dovolj dobro organizirani v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da bi združevali in usmerjali delovne ljudi k učinkovitemu razreševanju problemov, ki jih težijo. Zaradi premalo učinkovite politične
organiziranosti so še vedno takšne organizacije združenega dela in druga samoupravna okolja, v katerih problemov ne razrešujejo ali pa jih rešujejo v nasprotju z interesi večine ljudi, oziroma v nasprotju s širšimi družbenimi interesi. Srečujemo se tudi s pojavi uveljavljanja delnih in lokalističnih interesov, ki zavirajo .naš skupno načrtovani razvoj, hkrati pa vnašajo nestabilnost v gospodarske in družbenopolir tične odnose.
Nekateri člani ZK pa tudi organizacije in vodstva se namreč še vedno vedejo tako, kot da je vodilno idejnopolitično vlogo mogoče uresničiti samo na partijskih sestankih. Nekatere organizacije ZK same sprejemajo sklepe, ali pa se to dogaja v izvršnih organih družbenopolitičnih organizacij.
Posebno priljubljena oblika so postali politični aktivi, ki nadomeščajo zlasti konference SZDL in zbore občanov. Elemente takšnega dela imajo tudi občinske in medobčinske konference ZK, pred njim pa niso imuni niti republiški organi, kadar sklepajo o zelo pomembnih vprašanjih brez zadostnega posvetovanja ali kadar zahtevajo stališča, denimo po telefonu ali v enem oziroma v dveh dneh.
PRIPRAVE NA VOLITVE
In ne nazadnje: letošnje leto bo potekalo tudi v ozračju priprav na volitve tako v vodstva ZK in nekatere druge družbenopolitične organizacije ter v delegatske skupščine.
Že površen pregled kaže, da je vsak deseti Jugoslovan delegat. SZDL je že napovedala začetek priprav za nove volitve v letu 1978. V predvolivni dejavnosti, ki bp trajala leto in pol. bodo morali občani oceniti delo ljudi, ki so jim izkazali zaupanje na prvih delegatskih volitvah in razmislili o novih kandidatih. Če k temu dodamo še dejstvo, da se bo čez leto iztekel mandat tudi mnogim nosilcem političnih funkcij v ZK, desettisočem ljudi pa v drugih družbenopolitičnih organizacijah, od krajevnih skupnosti in hišnih svetov do vrhov federacije, je očitno, da smo se začeli pripravljati na tolikšno kadrovsko zamenjavo, kakršne doslej še ni bilo. Tudi
del uglednih revolucionarjev, prekaljenih vojnih in povojnih članov vodstev, pripadnikov tako imenovane prve generacije jugoslovanske revolucije, bo odšel v zasluženi pokoj. Njihove izkušnje bodo vsekakor še pospešile uveljavitev velikega števila novih ljudi, delavcev iz neposredne proizvodnje in mladih, ki bodo kmalu na odgovornih položajih v družbi.
Prihodnje volitve bodo pomembne za nekaj desettisoč ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s politiko. Kot doslej nihče ni ostal brez dela, verjetno tudi pri prihodnji menjavi kadrov ne bo. Vendar je depro-fesionalizacija političnih profesionalcev dokaj delikatno vprašanje. V nekaterih okoljih celo sodijo, je dejal nedavno dr. Ivo Margan, da določenih kategorij kadrov ni mogoče obiti, ker bi to bila velika nesreča zanje in za to okolje. Tako se »volilna matematika komplicira tudi s psihologijo«. Naravno zakonito odhajanje s funkcije še vse prepogosto vrednotimo kot zamenjavo in celo kot osebno nesrečo.	.
Priznati je treba, da za težnjo k političnemu profesionalizmu ni kriva politika oziroma ni kriva samo politika. Globlja analiza bi verjetno pokazala, da naše dinamično politično področje nudi največ možnosti za osebni dvig na družbeni lestvici. Kadar bo odkrita in javna kadrovska politika omogočila, da bodo tudi ljudje na drugih življenjskih področjih, predvsem v svojih poklicih, z znanjem in delom hitreje prihajali do družbenega ugleda, bomo tudi politiko pojmovali bolj kot dolžnost, manj kot čast, nikakor pa ne kot privilegij.
Bolj kot doslej si bo zato treba prizadevati, da bi vodstva naših organizacij in delegatske skupščine res odražala politično voljo članstva oziroma volivcev. V vodstva organizacij in skupščine bi morali izbirati predvsem takšne ljudi, ki bodo znali skupaj s članstvom in volivci ne le razlagati našo politiko, ampak jo tudi aktivno soustvarjati vsak po svojih močeh in zmožnosti. Le takšna vodstva bodo lahko mobilizirala vso ustvarjalno energijo članstva ter jo usmerjala na delo v samoupravnih organih, SZDL, sindikatih in drugod, kjer se zbirajo občani.
VINKO BLATNIK
Majbolj pomembno:
delov P°vpra^ate varnostnika v vaši deijm 0r8anizaciji in če ta združuje Varn V Or8onizaciji združenega dela °sn0°St Piubljana, kdo je predsednik skora ne or8anizacije sindikata, vam bo Sio)a!„ VJak tak°> odgovoril, da je to Zap0sl av,f'' Tudi on je od 1964. leta en Lot varnostnik pri Varnosti.
no: saj ^edh se je spopadal z revšči-zdposle^° v °če’ k‘ le pd kot železničar družin0 V ^raniu> ni zmogel za svojo b°vala Zf8°toviti vsega, kar je potre-'itojana tiL°r^a ie zal° tud‘ rnladega šolo v p pred vojno poslal v vojaško Preždi e°8rad. Kot gojenec te šole je vdjske in lazpad starojugoslovanske rUoiO' pfJn ,0t voirii ujetnik prestal sra-
dltje Stc>etn^tVU Sern obolel,« pripove-vMju Jan 7u s,c> Poda takoj po okre-Partkan T poPe8n‘l k partizanom in k°nca v‘o' ^ razdčnih krajih Srbije do v Sloven 'ne P° voin‘ ln vse do prihoda žilice. N°t Sem b'l pripadnik Ljudske sk° šoloa ° Sem končal poklicno gasil-ln se zaposlil pri Varnosti.«
Le toliko sem zvedel o njem. O sebi ne govori rad. Ko pa sem ga vprašal o samoupravljanju pri Varnosti, o delu osnovne organizacije sindikata in o drugih stvareh pri delu varnostnikov, se mu je razvezal jezik.
»Pred varnostniki so zelo odgovorne naloge, ki so natančno zapisane v zakonu o družbeni zaščiti. Ni jih malo in vse bolj se krepi spoznanje, da moraš biti za to delo usposobljen. Če smo nekoč kot varnostnike zaposlovali invalide, včasih tudi ljudi brez osnovne šole, tega danes več ni mogoče. Poleg tega, da moramo biti vsi zdravi, fizično sposobni, spoznati različne zakone in predpise, so potrebni za to delo tudi različni tečaji. Opraviti moramo državni izpit in tako dokazati, da ustrezamo za takšno delo. To velja predvsem za zahtevnejša delovna mesta varnostnikov.
Povem pa vam, da se ljudje tega ne zavedajo, saj dobivamo na razpisano prosto mesto varnostnika tudi po štirideset prijav in le kakih 5 odstotkov vseh
premik v miselnosti
kandidatov povsem ustreza pogojem za zaposlitev.«
Predvsem za večjo odgovornost pa se pri Varnosti tudi zavzema osnovna organizacija sindikata.
»V času javne razprave o osnutku zakona o združenem delu smo govorili o naši organiziranosti,« pripoveduje Stojan Tasič, »in ugotovili, da nismo najbolj organizirani. Prav sedaj je v javni razpravi predlog nove samoupravne organiziranosti. Najbolj pomembno pa je, da v prihodnje zagotovimo vsem delavcem, ki so zaposleni pri nas, za enako delo enako plačilo. Tega doslej ni bilo, osebni dohodek je bil odvisen od temeljne organizacije združenega dela in od lokacije TOZD, kjer opravljamo varnostniki svoje delo. Tako so imeli nekateri za enako opravljeno delo v primerjavi z drugimi manjše osebne dohodke. To pa vendar ne gre!«
Letna konferenca sindikata je bila torej živahna?
Naš sogovornik pripoveduje:
»Zelo živahna. Udeležilo se je je kakih 90 odstotkov delavcev. Pa nismo govorili samo o nagrajevanju, temveč tudi'o sedanjem sistemu izobraževanja pri delu, o obveščanju, o medsebojnih odnosih in še posebej o dejavnosti samoupravnih organov v naši organizaciji združenega dela. Tako kot marsikje, tudi pri nas ni vse najbolje urejeno in še marsikaj bomo morali popraviti. Lahko rečem, da prizadevanja naše sindikalne organizacije veljajo prav tem življenjskim problemom in ker je tako tudi sindikat postaja sila, mimo katere ne sme nobena pomembna stvari. Najbolj pomembno pa je, da se je nekaj premaknilo v zavesti naših deltjvcev, zato v prizadevanjih uspeli; čepiav še nismo z vsem zadovoljni.«
Stojan Tasič je pač takšen. Realno ocenjuje uspehe, ki so jih dosegli v Varnosti in ve, kaj mora sindikat še storiti, da bo ta organizacija združenega dela še uspešnejša.
M. HORVAT
iz albuma
sindikalnih delavtev
Stojan Tasič, predsednik osnovne organizacije sindikata v Varnosti
SINDIKATI O KONCEPTU RAZVOJA IN ORGANIZACIJSKE STRUKTURE LESNE INDUSTRIJE NA SLOVENSKEM
Cokli je ime zaprtost
Uresničevanje zakona o združenem delu narekuje bolj ustvarjalno in dosledno akcijo za spreminjanje in poglabljanje samoupravnih odnosov v konkretni praksi delovanja sleherne temeljne organizacije. Pri tem poudarjamo aktivnost pri uresničevanju določil ustave, zakona o združenem delu, učinkovito gospodarjenje, stabilizacijska prizadevanja, sistem družbenega planiranja in dogovarjanje pri opredelitvi konkretnih rešitev. Osnova in težišče delovanja sindikata v tako opredeljeni celoviti družbeni akciji je v političnih akcijah osnovnih organizacij sindikata.
Čimprej moramo izoblikovati konkretne programe uresničevanja določil zakona o združenem delu v vsaki temeljni organizaciji. Zato moramo v sindikalnih organizacijah predlagati organom upravljanja v TOZD in v delovni organizaciji ter od njih zahtevati , da takoj sprejmejo konkreten akcijski program z opredeljenimi nosilci, nalogami in roki. Dosledno uveljavljanje samoupravne organiziranosti in dohodkovne soodvisnosti je prva in najpomembnejša naloga, ki mora biti osnova v programu sleherne TOZD.
Komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja pri republiškem odboru sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva sprejema kot primarno nalogo svojega delovanja spreminjanje obstoječih samoupravnih razmer in dohodkovnih odnosov. Ugotovimo lahko, da je v lesni industriji in gozdarstvu organiziranost zelo raznovrstna, od enovitih organizacij združenega dela pa do sestavljenih organizacij združenega dela. Na komisiji in v republiškem odboru smo vedno težili za večjo integracijo združenega dela in za uveljavitev dohodkovne soodvisnosti v lesni industriji in gozdarstvu. Cilj te akcije je večja družbena produktivnost dela in neposredna povezanost rasti in razvoja lesne industrije in gozdarstva po vnaprej sprejetih in usklajenih interesih.
O tem, kako organizirati lesno industrijo, obstaja trenutno več idej in razmišljanj (SOZD Slovenijales, Uniles, razmišljanje delovne skupine pri	gospodarski	zbornici
^lovenije). Na podlagi razpoložljivega gradiva ugotavljamo, da je v razmišljanjih še najdlje prišla delovna skupina pri	gospodarski	zbornici
Slovenije. Slabost pa je, da ta razmišljanja ostajajo v ozkih krogih in niso prišla do TOZD in do delavcev. Organizirane SOZD, ki so bolj ali manj prestižnega značaja, v dosedanjem obdobju niso še omogočile pristopa k uresni-
čevanju zahtev združenega dela. Zato ni čudno, da se pojavljajo regionalne, medobčinske težnje po formiranju sestavljenih organizacij.
Poudariti je treba, da združeni delavci v sedanjih sestavljenih organizacijah združenega dela še vedno niso opredelili interesov združitve in da je napačna misel, da delovne organizacije v SOZD uresničujejo vse interese. Taka razlaga bi bila v nasprotju z 38. členom ustave SFRJ in 40. členom ustave SRS. Poudariti moramo, da je TOZD osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije.
Pri delitvi programov in zasnovi surovinske porabe pa ne smemo mimo drugih porabnikov lesne mase (papirnice, kemična predelava lesa, rudniki), temveč v planih in sporazumih upoštevati in usklajevati potrebe tudi tega člena družbene reprodukcije. Če bosta programska usmerjenost, dogovor o planu in razvojnih gibanjih izoblikovana na osnovi usklajevanja, dogovarjanja in dohodkovne soodvisnosti, potem bomo kaj kmalu presegli sedaj edino zveličavne kupoprodajne odnose v verigi družbene reprodukcije lesne industrije, gozdarstva in prometa.
Ideje in snovanja akcije organiziranja, povezovanja in integracije lesne industrije in gozdarstva moramo prenesti v osnovne sindikalne organizacije v TOZD, da bi z neposredno aktivnostjo dosledno uresničili družbenoekonomske odnose v združenem delu. Mimo tega komisija opozarja na naslednje naloge:
—	odpraviti je treba dosedanje slabosti v organiziranosti in delovanju TOZD v lesni industriji in gozdarstvu,
—	zagotoviti večjo povezanost proizvajalcev stavbnega pohištva in zagotoviti delitev dela na tem področju,
—	uveljavljati dohodkovno soodvisnost v sleherni delovni organizaciji,
—	organizirati skupen nastop v izvozu,
—	spodbujati in razvijati delitev dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela.
Sedanji trenutek je izredno pomemben za izid bitke za nove družbenoekonomske odnose, ki jih opredeljuje zakon o združenem delu, ki je hkrati spopad z oportunizmom, zaprtostjo in zaverovanostjo v star e odnose. V akcijo se morajo aktivno vključiti občinski odbori lesne industrije in gozdarstva in samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo.
Komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja pri republiškem odboru sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije.
/ “	_—\
Rešite problem poletnih počitnic I V letu 1977 za sindikalne organizacije:
V POREČU POČITNICE Z BIVANJEM PRI ZASEBNIKIH
nudimo:
— BIVANJE od 50 do 65 din na osebo na dan — POLNI PENZION od 125 do 140 din na osebi na dan — HIŠE V NAJEM (manjši počitniški domovi z 10 do 30 posteljami) Cena pri sezonskem zakupu od 45 do 55 din na osebo na dan
INFORMACIJE IN SKLEPANJE POGODB:
TURISTIČNI BIRO, 52360 Poreč, Trg slobode 3 telefoni: (053) 86-126 in 86-623, teleks 25186 yu turist
V_________________________’___________________________y
Akcija hrastniškega in trboveljskega sindikata
Združili so sredstva — za kakovost in red v prehrani
Akcija za združevanje sredstev za gradnjo obratov družbene prehrane. V Hrastniku bodo zgradili objekt prihodnje leto. V Trbovljah podpisujejo samoupravni sporazum
Le v redkih slovenskih občinah so se temeljito lotili problema, kako zagotoviti zaposlenim družbeno prehrano. Še redkejše pa so tiste občine, kjer so se dogovorili, da bodo zavoljo racionalnosti pripravljali obroke za vse zaposlene delavce skupaj in jih nato razvažali po delovnih enotah ali deloviščih. Tako so se že odločili v hrastniški občini, medtem ko v trboveljski občini o tem razpravljajo delavci na zborih in podpisujejo samoupravne sporazume o združevanju sredstev za gradnjo obrata družbene prehrane. Šli pa so še dlje: razbremenili bodo ženo-delavko, ki mora po naporni službi opraviti doma še drugo »službo«. In če bo razbremenjena le opoldanske kuhe, bo to veliko. Več se bo lahko posvečala vzgoji, lastnemu izobraževanju in različnim aktivnostim.
Pa ne gre samo za razbremenitev žene, treba je tudi zagotoviti, da bo hrana kakovostna in obenem cenena.
KAKO SO SE LOTILI AKCIJE
Že nekaj let nazaj je v hrastniški in trboveljski občini družbena prehrana pereč problem. Vsi kolektivi nimajo toplih obrokov med delovnim časom. V Hrastniku so zaradi novega mostu porušili objekt družbene prehrane za Steklarno. V tej delovni organizaciji pa je zaposlenih
kakih 2700 delavcev, precej več kot polovica vseh zaposlenih v tej občini. Tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih doslej niso imeli urejenih toplih obrokov. Več kot očitna je zato potreba po gradnji novega in funkcionalnega objekta za družbeno prehrano.
Osnovne organizacije sindikata in občinsko vodstvo zveze sindikatov so prav zato temeljito spregovorili o družbeni prehrani in našli dolgoročno rešitev. Sklenili so: zgraditi moramo povsem samostojen obrat za družbeno prehrano, ki bo omogočal vsem zaposlenim v občini toplo malico med delovnim časom. Občanom in delavcem pa moramo tudi zagotoviti cenena in kakovostna kosila in večerje.
Pobudo sindikata so delavci na zborih sprejeli. Še posebej so opozorili, da ni smotrno, če bi vsaka organizacija združenega dela zase gradila objekt za družbeno prehrano. Tako so sklenili in zasnovali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo novega gostinskega objekta v Hrastniku, ki bo služil tudi kot obrat za družbeno prehrano.
VSAK MESEC VSAK DELAVEC PO 100 DINARJEV
Delavci oziroma njihove delovne organizacije in delovne
skupnosti bodo mesečno združevali po 100 dinarjev v sklad za gradnjo objekta za družbeno prehrano. Tako so se zavezali s samoupravnim sporazumom. Sredstva pa lahko združujejo iz sredstev za regresiranje prehrane ali pa iz poslovnih sredstev oziroma sklada skupne porabe.
Že lani so združili blizu 5,6 milijona dinarjev. To pa je nekaj več kot polovica potrebnih sredstev za gradnjo objekta, ki bo po sedanjih cenah veljal blizu 9 milijonov dinarjev. Letos bodo združili približno enako vsoto sredstev.
Seveda pa gre le za oceno potrebnih sredstev, ki jih je potrebno združiti za gradnjo obrata, saj bodo dejanske potrebe v mesecu marcu, ko bodo sprejeli glavni projekt in podpisali ustrezno gradbeno pogodbo. Že v aprilu bodo na Logu v Hrastniku začeli graditi novi obrat družbene prehrane.
Nosilec investicije je Mercator, temeljna organizacija Jelka Hrastnik, ki bo na prostoru obrata za družbeno prehrano zgradila sodobno restavracijo in prenočitvene zmogljivosti, kar v Hrastniku že mnoga leta pogrešajo.
Delavci so že izvolili 13-član-ski odbor, ki bo spremljal gradnjo in sproti obveščal delavce o morebitnih problemih. Ko bo
objekt zgrajen — to pa bo pf' hodnje leto — bo odbor usmerjf | tudi gospodarjenje obrata druž' bene prehrane in vplival 1,2 kakovost, cene in drugo v obrat11 za družbeno prehrano.
TUDI
V TRBOVLJAH
Tako bodo uredili probl^ družbene prehrane v Hrastnik11 Podobno si ga prizadevajo reš|j tudi v Trbovljah, saj je že kak111 52 odstotkov udeležencev p°“ pisalo samoupravni sporazum ( združevanju sredstev za izgra“' njo obrata za družbeno p reli L no. V Trbovljah bodo zgrad1 povsem samostojen objekt, tak' vsaj predvidevajo za zdaj, ni P; izključeno, da se ne bo ponudi1'1 še kakšna rešitev. Toda to ?? zapis o prizadevanjih sindikaim" organizacij v teh dveh občinah1! tolikanj pomembno. Na sva)" stven način so se lotili urejaUl' problemov družbene prehran11 delavci so spoznali, da je edi1!' dokončna rešitev v združevanji sredstev. Ko bodo objekti zgfa jeni in ko se bodo kuhale p P, malice, kosila in večerje, doh11 cenejšo in kakovostno hran0 Problem družbene prehrane P; bo, kot vse kaže, v teh dveh ob01 nah izginil z dnevnega r£ ; osnovnih organizacij sindikat**’
horva1
PRED GRADNJO SODOBNEGA ŠPORTNEGA CENTRA V AJDOVŠČINI
Veliko pričakovanje
V Ajdovščini so zatrdno sklenili, da z najemninami v športnem centru ne bodo pretiravali. Za-kaj bi občani znova drago plačevali nekaj, kar je že tako njihovo?
Na dan, ko je bila ustanovljena v Ajdovščini prva slovenska vlada, 5. maja, bo v tem primorskem mestu še posebej slovesno: ob občinskem prazniku bodo občani dobili sodoben športni center, prvi in edini daleč naokrog.
O gradnji novega rekreacijskega centra in o telesnokulturnem utripu sploh v Ajdovščini, smo se te dni pogovarjali v Batujah z Ivanom Kruš-cem, vodjo splošne službe v Tovarni poljedelskega orodja Batuje t obenem predsednikom izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Ajdovščina.
»Največ dela nas čaka na področju množičnosti...«, nam je razlagal Ivan Krušeč. »V minulem letu je zajela športna dejavnost v naši občini že 4000 mladih, kar je nedvomno tudi rezultat dobro razvite tekmovalne dejavnosti. V slovenski ligi tekmujejo namreč kar štiri naše ekipe, v nogometu, rokometu in v košarki, kar predstavlja za Ajdovščino precejšen uspeh. Tekmovalni šport pa vleče, zato je v vrstah naših športnikov toliko mladih...«
Upoštevaje temeljne smernice nadaljnega telesnokulturnega razvoja so se v Ajdovščini tudi že dogovorili o prioriteti posameznih športnih panog. Tako sta v prvi prioritetni skuppini atletika in košarka, v drugi pa rokomet in nogomet.
»Ko smo sklenili, da bomo storili čim več za množičnost, smo se seveda tudi dogovorili, kako bo z rekreacijsko dejavnostjo in nadaljnjim razvojem šolskih športnih društev. Skrat-
ka, naša telesnokulturna skupnost si je zastavila razmeroma širokopotezen načrt dela, ki pa ga bo možno uresničiti le ob ustreznih pogojih. Mislim predvsem potrebne športne objekte, ki jih v Ajdovščini nimamo kdove koliko. Zato tudi posvečamo gradnji objektov vso pozornost. Asfaltirali smo že nekaj igrišč, marsikje smo poskrbeli za potrebno razsvetljavo, kupili smo novo jadralno letalo za potrebe našega aero kluba, zgradili novo ograjo ob nogometnem igrišču, itd. itd. Urejamo tudi svoj gorski oziroma zimski center Predmeja, kjer imamo lepo brunarico, smučarsko skakalnico in prav lepe možnosti za razvoj zimskih športov.
»Kako pa napreduje gradnja novega sodobnega športnega centra v Ajdovščini?«, smo vprašali sogovornika.
»Novi telesnokulturni objekt bo izrednega pomena za Ajdovščino,
njeno okolico pa tudi vso goriško regijo. V novem športnem centru bodo našli svoj prostor številni športniki, tako številni šolarji kot tudi naši slovenski prvoligaši in predstavniki delovnih kolektivov, ki so imeli doslej dokaj skromne možnosti za aktiven oddih in rekreacijo. Športni center bo imel dve telovadnici, bazen, savno, trim kabinet, potrebne garderobe in sanitarije, bife in vse drugo, kar šteje k sodobnemu tele-snokulturnemu centru. Velika dvorana bo merila 46 x 32 metrov, v njej pa bo možnef igrati rokomet, košarko in odbojko. Tekmovanja v veliki dvorani si bo lahko ogledalo kar 1200 ljudi! Mala dvorana bo dolga 33, široka pa 22 metrov in bo lahko -sprejela blizu 400 gledalcev...«
»Pa objekti na prostem...?«
»Zunaj bodo tudi igrišča za tenis, košarko, rokomet, odbojko, nogomet in za nekatere atletske discipline. Skratka, tu bo vse, kar športniki tega območja najbolj potrebujejo, zato lahko rečem, da Ajdovščina doslej še ni imela podobnega oziroma tako pomembnega družbenega objekta. Res, veliko si obetamo od novega športnega centra...«
Ob tem naj povemo, da bo športni center v Ajdovščini v dobršni meri zgrajen s pomočjo samoprispevka občanov. Precej milijonov pa so za gradnjo prispevale tudi organizacije
združenega dela Fructal-A^1 Primorje, Tekstina in Lipa.
Športni center bo na voljo
našim občanom...«, je nadalj0,,. Ivan Krušeč. »Prizadevali si bUU da bo kar najbolje izkoriščen in “T, bo velika investicija čim bolje o0v()i stovala. V centru bodo našli prostor naši najmlajši, celo tisti, obiskujejo vrtec, šoloobvezni oh
^ A.C
člani športnih društev in seveda^
lavci. Želimo, da bi bilo v veselo vse od zgodnjih jutranj1*1^! do poznih nočnih ur, da bi center zbirališče čim večjega
naših občanov...

Tudi o tem, kdo in kako bo Ijal z novim objektom, se v Ajd0^'
čini že veliko pogovarjajo, saj ^ j;
tega marsikaj odvisno. PredlogP p več, dokončno pa še ni odločen0-, to je še dovolj časa. Že zdavnaj PA
'jr f
v Ajdovščini zatrdno sklenili, da „!
(Č
najemninami za posamezne šp0'!,: naprave oziroma objekte nikoga‘, bodo odirali, kot je to pogosta pT p.
sa marsikje v Sloveniji. ObčajAp delavci so namreč tudi v tem
odrinili del svojega denarja za
gradnjo, zakaj bi torej znova 0 j:
plačevali nekaj, kar je pravzapU^jr njihovo? To vsekakor ne U .^(j pošteno, čeprav tako delajo mat
v Sloveniji.
ULA(
6>\
slovenske železarne ljubljana
SLOVENSKE ŽELEZARNE VČERAJ, DANES IN JUTRI
Veščina pridobivanja železa in jekla je prišla v naše kraje že pred tisočletji. Takrat so našo zemljo pokrivali ogromni gozdovi. Ti so dajali les za oglarjenje, pod površino pa je ležala lahko reduktivna železova ruda, ki so jo začeli izkoriščati ter iz pridobljenega železa izdelovati orodje in orožje.
Spoznavanje zelo pestrih lastnosti železa se je nenehno poglabljalo. V železu raztopljeni ogljik in še nekatere druge prvine omogočajo, sorazmerno s količino in vročo obdelavo, da iz njega lahko izdelujemo mehko žico, trdne oklepe, ostre in vendaržilave meče, kopja, sekire in vse orodje, brez katerega ne bi bilo celotnega napredka, sedanjega in bodočega razvoja in življenja.
Ko so med 6. in 7. stoletjem prišli v naše kraje Slovenci, šo svoje železarske izkušnje obogatili z znanjem staroselcev. V talilnih ognjiščih se je ruda z ogljem reducirala v železo, ki so jo v žilavilnih ognjiščih obdelali do prave vsebine ogljika in končno prekovali v železarske izdelke. Po ocenah je bilo takrat na slovenskem etničnem ozemlju več sto takih ognjišč. Majhna storilnost teh ognjišč ni več zadostovala vedno večjim potrebam naraščajočega števila prebival-
sledila razvoju metalurške znanosti. Leta 1855 so biie postavljene pudlovke, od leta 1870 dalje so pudlano jeklo pretaljevali tudi v talilnih loncih, ga rafinirali, legirali in prvi pri nas začeli izdelovati legirana konstrukcijska, orodna in brzorezna jekla. Ko so leta 1881 postavili še prvo Siemens-Martinovo peč, je leta 1896 ustavljena železarna na Prevaljah imela v železarni Ravne že naslednika, ki ni le količinsko presegel prevaljske proizvodnje, temveč se je s svojim specializiranim proizvodnim programom razvil v najmočnejšo jeklarno za plemenita jekla.
Najmlajša med slovenskimi železarnami, ki nadaljuje železarsko tradicijo nekdanjih železarskih obratov na južnem Štajerskem, je Železarna Štore. Zgrajena je bila leta 1861 na surovinski osnovi predelave starega železa.
Številna priznanja in odlikovanja iz tega zgodovinskega obdobja do prve svetovne vojne, ki jih hranijo tehnični muzeji železarn, pričajo o takratni visoki kakovostni ravni jeklarskih izdelkov slovenskih železarn, ki so našli pot na vsa svetovna tržišča.
Obdobje med obema svetovnima vojnama ni bistveno prispevalo k povečanju proizvodnega potenciala in tehnološkega napredka treh slovenskih železarn.
Relativno majhna investicijska sredstva so bila vložena le v železarno Jesenice in to pretežno šele v zadnjih letih pred drugo’svetovno vojno. S pričetkom vojne v Evropi so nastale zlasti za Jesenice, ki so imele od treh slovenskih železarn količinsko največjo proizvodnjo, težave v oskrbovanju s starim železom, zato je bil leta 1939 ponovno zgrajen manjši in naslednje leto drugi plavž. Tako so martinovke začele delati jeklo s povečanim deležem tekočega surovega železa v vložku. V ta čas sodi na Jesenicah tudi postavitev prve elektro peči z manjšo zmogljivostjo, ki je pričela izdelovati legirana jekla, predvsem za potrebe vojske. Nizka poraba jekla takratne pretežno agrarne Jugoslavije ni omogočala hitrejšega razvoja jeklarske industrije, po drugi strani pa tudi tuji kapital, naložen v slovenskih železarnah, ni imel večjega interesa za krepitev jugoslovanskega gospodarstva.
Ne glede na to pa je slovensko železarstvo v državnem merilu zavzemalo v bivši Jugoslaviji prvo mesto. Pred pričetkom druge svetovne vojne je proizvodnja slovenskih železarn leta 1939 s 140.000 tonami surovega jekla letno predstavljala okrog 55% celotne jugoslovanske proizvodnje jekla. Slovenske železarne so tudi v prvih povojnih letih nosile glawii delež v obnovi porušene domovine.
Nov nesluten razvoj pa je slovensko železarstvo doseglo po končani drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji: Načrtno in skladno s celotno industrializacijo države so bili v vselrtreh slovenskih železarnah modernizirani obstoječi in zgrajeni novi obrati. Vpeljana je bila sodobna tehnologija proizvodnje ter vroče in hladne predelave jekla. Že v prvih povojnih letih je bila slovenskim železarnam določena posebna vloga proizvajalca pretežno plemenitih in kvalitetnih konstrukcijskih, orodnih in posebnih vrst jekla. Taka usmeritev ustreza splošnim ekonomskim, tehnološkim, energetskim, tržnim in kadrovskim pogojem. S tako strukturo proizvodnje plemenitih in kakovost-n.ih vrst jekla na eni ter širjenjem proizvodnje jeklarskih izdelkov z višjo stopnjo predelave na drugi strani so slovenske železarne usklajene s celotnim razvojem jugoslovanske železarske industrije in vgrajene v jugoslovansko industrializacijo. Količinski cfoseg proizvodnje surovega jekla slovenskih železarn je od leta 1939 do leta
stva. Pri višji temperaturi so pridobili več železa, povečala seje poraba rude in oglja, iz ognjišč pa je odtekalo tekoče, z ogljikom nasičeno nekovno surovo železo - grodelj.
Nastopila je druga železarska faza: proizvodnja gredlja v plavžih in jekla v vedno večjih žilavilnih ognjiščih - frišarcah. Vzporedno s tem se je razvijalo tudi železarnam primerno strojništvo. Žilavilna ognjišča so se spremenila po letu 1784 v »pudlovke«. Pudlano jeklo pomeni začetek mehanizirane dobe železarstva.
Plavži so postajali vedno večji in so dajali vedno več grodlja, pudlovke vedno težje lupe, kovačnice so postajale premajhne, gradile so se valjarne ria vodni in parni pogon.
Tako naraščanje proizvodnje je zahtevalo večje proizvodne enote, vedno več železarskih delavcev in vedno večje kapitale. Klasične fužinarske, še družinske organizacije, so se morale umakniti kapitalno močnim družbam.
V prvih desetletjih druge polovice preteklega stoletja je zašla v težave tudi večina železarskih obratov na našem ozemlju. Razdrobljene, po opremi zastarele fužine, niso mogle več slediti hitremu napredku tehnologije, znanosti in tehnike v tem obdobju. Izgubljale so svojo konkurenčno sposobnost in tako so po vrsti prenehale z delom železarne v Beli peči, Borovljah, Radovni, Bohinju, znamenita železarna in livarna v Dvoru, železarne v Podčetrtku, Vitanjah, Mislinji itd. Železarstvo v zgornji Savski dolini je v tem kritičnem obdobju rešilo združevanje posameznih železarskih obratov v večja industrijska podjetja. Tako je bila leta 1869 ustanovljena Kranjska industrijska družba - sedanja Železarna Jesenice. Novi lastniki so začeli opuščati manj rentabilne obrate izven samih Jesenic in Javornika. Posamezni obrati so bili modernizirani, nekateri opuščeni in zgrajeni novi. Vzporedno z razvojem tehnike in metalurške znanostlje pričel vodna kolesa nadomeščati parni stroj, postavljene so bile fyve Siemens-Martinove peči in zgrajene nove valjarne. To ni pomenilo le znatnega povečanja obsega proizvodnje, temveč je omogočilo tudi izdelavo novih vrst jekla in jeklarskih izdelkov. Zaradi pomanjkanja rude na Gorenjskem in vedno večje porabe oglja so Jesenice ob prelomu stoletja začele preseljevati vroče obrate na morje. Leta 1905 so začeli v Skednju pri Trstu graditi novo železarno, ki naj bi s polizdelki za nadaljnjo vročo in hladno predelavo delno oskrbovala tudi Jesenice in Javornik. Z odcepitvijo Slovenskega primorja in Trsta po prvi svetovni vojni pa smo Slovenci izgubili svojo moderno novozgrajeno železarno.
Na Koroškem je bila ob Meži okoli leta 1620 ustanovljena majhna železarna s talilnimi in žilavilnimi ognjišči ter kovačnicami, ki pomeni rojstvo sedanje jeklarne na Ravnah. Ta se je dosledno usmerila in
1950 narastel na 205.000 ton in v letu 1975 na 795.000 ton. Od leta 1950 do leta 1975 se je proizvodnja jekla povečala za 3,8-krat in se je gibala v istem razmerju vzporedno s svetovno rastjo proizvodnje jekla, ki je znašala leta 1950 195 milijonov ton in v letu 1975 650 milijonov ton. Pomemben napredek slovenskih železarn v povojnem obdobju je viden v načrtovanem oplemenitenju proizvodnje ne le v povečanem deležu plemenitih in kvalitetnih vrst jekla, temveč tudi v povečanju proizvodnje jeklarskih izdelkov z višjo stopnjo predelave.
Eden izmed indeksov strukturalne spremembe v korist deleža plemenitih jekel v tem obdobju je povečan obseg proizvodnje elektro jekla. Leta 1950 je znašal delež elktro jekla v skupni količini le 6%, do leta 1975 pa se je povečal na 56% ali več kot polovico vsega proizvedenega surovega jekla. Elektro jeklo se pridobiva v obločnih visokofrekvenčnih pečeh ter zadnja leta tudi po najnovejšem EPŽ postopku s pretaljevanjem pod žlindro za jekla z najvišjimi zahtevami glede kakovosti. Vzporedno z večanjem obsega proizvodnje in plemenitenjem proizvodnega programa so naraščali tudi ostali indeksi gospodarnosti poslovanja.
Ker je Jugoslavija odprta in nevezana socialistična dežela, mora biti tudi njeno gospodarstvo vključeno v mednarodno delitev dela. Del izdelkov mora imeti svoje odjemalce tudi v tujini, saj je to pogoj za doseganje načrtovanega obsega proizvodnje in potrebnega uvoza dela surovin, reprodukcijskega materiala,-opreme in tudi blaga široke porabe. Na podlagi teh prizadevanj so slovenske železarne postale relativno močan izvoznik. Vrednost izvoza se od leta 1970 dalje stalno veča in je že dosegla 45 milijonov dolarjev letno.
Današnji tehnični in tehnološki razvoj tako v svetu kot tudi doma zahteva vedno ožjo specializacijo, večjo delitev dela in koordinacijo proizvodnje, ter s tem najpopolnejše izkoriščanje zmogljivosti in večji gospodarski učinek poslovanja. To, kot tudi nujna potreba enotnega načrtovanja in skladnega nadaljnjega razvoja, enotnega nastopa na tržišču, plodnejše vključitve v mednarodno blagovno menjavo in združevanja intelektualnega potenciala, je leta 1969 rodilo integracijo treh proizvajlcev jekla na področju republike Slovenije v Združeno podjetje slovenske železarne s sedežem v Ljubljani. Ta datum je lahko kot nov mejnik v razvoju in krepitvi slovenskega železarstva.
Eno od izhodišč razvojne politike te organizacije združenega dela je tudi uskladitev proizvodnje s porabo jekla. Tako so bile v prizadevanju za čim večjo usklajenost razvoja osnovnih metalurških izdelkov z njihovo nadaljnjo predelavo v letu 1973 vključene v integralno celoto še štiri predelovalne delovne organizacije in sicer: Tovarna verig Lesce, tovarna vijakov Plamen Kropa, tovarna vijakovTovil Ljubljana in tovarna žičnih izdelkov Žična Celje. S tem je bil postavljen temelj
sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne. Razef teh sedmih proizvodnih delovnih organizacij se je v sklop slovenskih železarn sočasno vključil tudi Metalurški inštitut v Ljubljani, ki ie osrednja raziskovalna institucija na področju metalurške dejavnosti'' Sloveniji. Metalurški inštitut je hkrati vezan tudi na rudarsko-metaWr' ški oddelek Fakultete za tehnologijo in naravoslovje univerze ^ Ljubljani.
Železarne so si vzajemno razdelile proizvodni program, se lotil® odprave nerentabilne proizvodnje, sprejemale letne gospodarsk® načrte, pričele s skupnim oskrbovanjem proizvodnje in enotnejših1 nastopanjem na domačem in tujem tržišču ter izdelale usklaje® srednjeročni načrt proizvodnje za obdobje od leta 1970 do 1975.
Železarna Jesenice ima kontinuirani delovni ciklus od predela^ rude v jeklarsko surovo železo in preko tega v surovo jeklo, ki Sa predeluje v končne jeklarske izdelke. Po količinskem obsegu stoji n® prvem mestu proizvodnja ploščatih profilov - toplo valjane debele i.h srednje pločevine, toplo valjanih trakov in hladno valjane pločevin®' oz. trakov. Sledi proizvodnja toplo valjane in vlečene žice ter konča® hladna predelava trakov in vlečene žice. Tako iz trakov izdeluj®)® hladno valjane profile ter iz njih končne konfekcionirane izdelke,1® žice pa varilne elektrode in nekatere druge žične izdelke.
Na Ravnah se proizvodni proces prične v jeklarni. Surovo, izključnov' elektro pečeh pridobljeno jeklo predelujejo v toplo valjano jeki®’ kovano paličasto jeklo, prosto kovane in krčilne odkovke ter jeklen® litino. Značilnost Železarne Ravne je poleg njenega proizvodnežj® programa izdelave plemenitih vrst jekel tudi visok delež nadaljnl® predelave valjanih in kovanih izdelkov ter jeklene litine v jeklarsk izdelke z višjo stopnjo predelave. To so: listnate in torzijske vzmeti Z® cestna vozila, široka izbira industrijskega rezalnega orodja, jekie®, pilger valji in trni, kovani valji za hladno valjanje kovin, pnevma*5^ stroji in orodje, mehansko obdelani odkovki in jeklena litina, sestav' Ijeni strojni deli, stiskalnice in težki utopi.
Železarna Štore ima dve osnovni veji metalurške dejavnosti- izdel® vo surovega jekla in nadaljnjo predelavo le-tega v valjano jeklo *® izdelavo sive, nodularne in konti litine. Surovo jeklo se po postopa® kontinuiranega ulivanja predeluje v gredice, iz katerih izdeluje valj®rfl
na toplo valjano jeklo in
posebne profile. Surovo železo, ki 9®
potrebuje livarna, izdelujejo v elektro plavžu. Livarski izdelki so' v* L iz sive in nodularne litine ter poljekleni valji za metalurško in dru9 industrijo, ulitki iz sive, nodularne in konti litine za vse industrij5® panoge ter jeklarske kokile. V letošnjem letu je pričela v skloR^ železarne obratovati tudi tovarna traktorjev. Za svojo proizvodhl
defo3*5-**3 ieklarske izdelke lastne proizvodnje ali proizvodnje ostalih
^de?rna v,Jakov Plemen v Kropi je po obsegu proizvodnje največji Ziiah°Vale.c matidnih, nastavnih in sponskih vijakov v srednjih dimen-n. matic ter vseh standardnih vrst zakovic.
verjar!Ja veri9 Lesce je specializirana tovarna za izdelavo tehničnih viSor Mirin° verig zaširoko potrošnjo je poseben poudarek na izdelavi sidrn h°dpornih kalibriranih in oplemenitenih bremenskih, ladijskih nih verig, verig za transporterje in verig za rotacijske peči.
feznT13 viiakov Tovil v Ljubljani izdeluje lesne, pločevinske, samo-up0r!'n Posebne vrste vijakov manjših dimenzij ter zafiovic za ludi i,,0 v Posebne namene. Vijačno blago izdeluje iz jekla in delno ToU| z barvnih kovin.
|Zde3rina žičnih izdelkov Žična v Celju izdeluje vse vrste žičnih pletiv. v0 21*1® mrežaste armature, težišče pa postopoma prenaša na izdela-Živi|sknih transportnih trakov in vibracijskih sitza rudarstvo, kemično, jekla 0 'n dru9° industrijo, pri katerih je osnova žica iz plemenitih vrst
Paij£a?trtim?ju se torei proizvodnja železarn delno prekriva le pri Tako |fl?lr ^eklu' Tukaj Pa i® sPecializacija izpeljana po vrstah jekla. Predein' ^clezame, imajo svoj proizvodni program specializiran tudi ne delovne organizacije v sklopu Slovenskih železarn.
°d info ovni odnosi so bili v Slovenskih železarnah v kali prisotni že okoiišf.9rac|je treh železarn septembra leta 1969. Zaradi različnih ^zraščal Pa se ta sestava socialističnega samoupravljanja ni hitreje stopi,a > a‘ Dohocikovna soodvisnost je v Slovenskih železarnah na-Zdrbžen k Stan0vitvi)'0 interne banke ieta 1972, in sicer s sovlaganjem Pr°jektp ndelovnih or9amzacij Slovenskih železarn v razne razvojne Pa je v Dohodkovna povezava v medsebojnem blagovnem prometu bje i2VQ'ov?nskib železarnah šele na začetku. Materialno vzpodbuja-E°hOdknu Ju bil prvi Premik širjenja rizične skupnosti in razvijanja Kljub nek'" odnosov v steri blagovnega prometa.
Vania ekoterim težavam in takim začetkom solidarnostnega zboljše-^sPehi rt101"81®693 položaja so se pokazali materialni in dohodkovni železarne Vni-lndeksi za Pretekl° Petletno obdobje sozda Slovenske
so razvidni iz naslednjega tabelarnega pregleda:
Proizvnn^3 SL'rovega jekla °onja gotovega blaga
1970 v tonah
1975 v tonah
630.309	795.000
527.450	741.000
indeks
126
140
v milijo- v milijonih din nih din
-	celotni dohodek	1.775	8.252	465
-	bruto akumulacija	137	1.075	784
-	dohodek	411	1.850	450
S tem rezultatom so se Slovenske železarne v proizvodni sferi med organizacijami združenega dela po celotnem dohodku povzpele na 7., po dohodku pa na 10. mesto v Jugoslaviji in po obeh indeksih na prvo mesto v Sloveniji. Na ta uspeh so Slovenske železarne nedvomno lahko ponosne.
Slovenske železarne niso razvijale le proizvodnje znotraj sozda, temveč odigravajo svojo vlogo tudi na področju usklajevanja proizvodnje s porabo jekla. Dale so pobudo za poslovno skupnost za izdelavo in predelavo jekla, ki je bila potem ustanovljena leta 1975. Ta skupnost zajema vse pomembne organizacije združenega dela kovinskega kompleksa.
Lansko leto (1976) je bilo prvo leto novega petletnega obdobja. Slovenske železarne so bile med prvimi sozdi, ki so razpolagale z izdelanim samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja za novo petletno obdobje 1976 do 1980. Na podlagi tega dokumenta so Slovenske železarne tudi podpisale dogovor o temeljih družbenega načrta SR Slovenije, ki so ga sklenile julija lani.
Sporazum o temeljih srednjeročnega načrta pomeni nov korak v gradnji sozda Slovenske železarne kot sistema dohodkovno soodvisne reprodukcijske skupnosti, ki jo povezujejo načrtovanje proizvodnje ter blagovnega prometa, načrtovanje in optimiziranje razvoja, združevanje sredstev in dohodkovna soodvisnost naložb, optimalnejše oskrbovanje s surovinami in energijo, skupni nastop na tržišču, enotno uvajanje sodobnih organizacijskih oblik dela, enotno vodenje raziskovalne dejavnosti, enotna prisotnost v asociacijah, zavodih za plan, denarnih institucijah itd.
Mesto in vloga Slovenskih železarn sta opredeljena že v dolgoročnem osnutku razvoja, predvsem o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja.
Načrt predvideva kvantitativni, predvsem pa kvalitativni razvoj izdelave in predelave jekla. Težišče je v izpopolnjevanju in uvajanju sodobnih postopkov izdelave in predelave jekla ter rasti stopnje metalurške in mehanske predelave osnovnih metalurških izdelkov.
1 ^	ni ^iiurviuiaiiiu i4.uuijoaia oc .uu ptui£VUUMja dur UVcga JcKId.
Pri tem bo elektro jeklarstvo spodrivalo Siemens-Martinov postopek. Postavili bodo nove elektro peči, vpeljali vakuumske postopke in razširili proizvodnjo jekla po postopku pretaljevanja pod žlindro. Na področju predelave jekla v toplem stanju predvidevajo razširitev zmogljivosti kontinuiranega ulivanja jekla v polizdelke, modernizacijo nekaterih valjarniških prog in postavitev linije avtomatskih kovaških strojev. Z dograditvijo nove hladne valjarne na Jesenicah, kije pričela obratovati konec preteklega leta, se bo povečal obseg proizvodnje hladno valjane pločevine. Razširili bodo jeklolivarno, še posebej zato, da bi povečali proizvodnjo nerjaveče, ognjevarne in proti obrabi odporne litine. Pri mehansko obdelanih izdelkih se bo povečala izdelava valjev, pnevmatskih strojev in rezalnega orodja, vse iz jekla lastne proizvodnje. Pri predelovalnih delovnih organizacijah je predviden premik proizvodnje v višje vredne izdelke, katerih surovinska osnova sta valjano in hladno predelano paličasto jeklo ter žica iz plemenitih vrst jekla.
Do leta 1980 morajo delovne organizacije, združene v sozdu Slovenske železarne, v primerjavi z letom 1975:
-	povečati obseg proizvodnje surovega jekla na okoli 1 milijon ton letno ali za 25%
-	povečati dobavo blaga tržišču na 850.000 ton ali za 30%
-	povečati celoten dohodek na 12.500 milijonov din ali za 51%
-	povečati izvoz na 100 milijonov dolarjev ali za 160%
V želji, da bi dosegli te cilje ob večji gospodarnosti in rentabilnosti poslovanja, morajo Slovenske železarne oplemenititi strukturo svoje proizvodnje, razširiti predelavo znotraj Slovenskih železarn, preko poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla in neposredno v organizacijah združenega dela vzpodbujati predelavo kakovostnih in plemenitih jekel.
Cilji, naloge in obveznosti sozda Slovenske železarne so jasno začrtani v sporazumu o temeljih srednjeročnega načrta. Ta sporazum s predvidenim vzpodbujanjem izvoza, določili o blagovnem prometu v smeri oskrbovanja in medsebojnega prometa, predpisanim združevanjem sredstev in zlasti obveznost, da smejo združena sredstva uporabiti le na dohodkovni osnovi, odpira vrata dohodkovni soodvisnosti. Se korak naprej pa bo segel nov sporazum o združevanju v sozd Slovenske železarne. Celotna poslovna politika sozda Slovenske železarne je naravnana na uresničenje načrtovanih ekonomskih ciljev. Naloge so zahtevne. Ob skupnem prizadevanju pa jih bodo prekaljeni in žilavi železarji nedvomno tudi izpeljali. Doseganje teh ciljev pomeni, da bo bogati preteklosti in učinkoviti sedanjosti sledila’ tudi plodna prihodnost slovenskega železarstva.
tfSfc

Smo sredi razprav o nadaljnjipreosnovi kmetijstva in slovenske vasi. Ta preosnova je usmerjena v razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v našem kmetijstvu. Družbenoekonomski odnosi pa bi naj zajeli vse prvine ekonomskega in socialnega položaja slovenskega kmeta in vsebujejo celotno problematiko socialne varnosti. Socialne varnosti v tem smislu, da le-ta postaja vse bolj sestavina združevanja dela in sredstev, to je združenega dela in sredstev kmetov in družbenega sektorja.
jen z nadaljnjo krepitvijo ekonomske sposobnosti kmetov zavarovancev in z materialnimi možnostmi družbe. Sredstva za te namene bodo prispevali zavarovanci v višini 50% republika 33,3% in občinske skupščine 16,7%.«
Problemi starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov so vsekakor bistvena naloga tudi samoupravnih interesnih skupnosti tako inva-kdsko-pokojninskega zavarovanja kot tudi starostnega zavarovanja kmetov. Problemi teh dveh skupnosti se prav na tem področju vse bolj Približujejo.
V raziskavi, ki jo je opravil raziskovalni center za samoupravljanje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, zajela pa je celotno Problematiko družbenoekonomskih odnosov v sistemu — kooperacije In zadružništva, je bila posebna pozornost posvečena tudi vprašanjem socialne politike na vasi, saj je ni mogoče ločiti od ekonomske politike. P okviru socialne politike pa je kot posebna problematika obdelano Področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov in to s Volišča uveljavljanja bistvenih usmeritev v preteklosti kot tudi s stališča Uveljavljanja tega zavarovanja kot sestavnega dela socialističnega Zadružništva in kooperacije.
Raziskava je potekala v 10 organizacijah združenega dela oz. zadrugah na različnih področjih Slovenije in njeni raziskovalni rezultati so za Slovenijo reprezentativni.
Najprej moramo vsaj v neka-jerih obrisih prikazati nekatere “istvene značilnosti socialnega in demografskega razvoja Slovenje v minulem obdobju, da bi 'ako laže razumeli in vgradili tudi s>stem socialne politike v širša družbena gibanja. Udeležba kmečkega prebivalstva v skup-nern številu prebivalstva Slovenje hitro pada. Tako je leta 1953 •Jjegova udeležba znašala Jl,l%, 1961. leta 31,6 %, 1969. na 24,3 %, 1971. leta 20,4 % in J9?4. leta 18%.
Te spremembe v udeležbi ^ečkega prebivalstva pa imajo dekatere izredno pomembne ^ačilnosti. Ob zmanjševanju Udeležbe namreč nastajajo znatna mešana kmečka gospodar-?|va, v katerih je del aktivnih c|anov zaposlen zunaj kmetij-stva.
prav to sodelovanje. Kmetje se vse bolj povezujejo na osnovi kratkoročnih kupoprodajnih pogodb in vse manj v trajnejših oblikah sodelovanja. S tem pa se zožujejo tudi osnove za razvoj oblik socialnega zavarovanja.
NEKATERE RAZVOJNE ZNAČILNOSTI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA KMETOV
Raziskovanja problematike starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov-kooperantov in zadružnikov ni bilo možno ločevati od dosedanje politike na tem področju. Mesta zadružništva in funkcije kooperacijskih odnosov ni mogoče ločevati od pretekle in sedanje politike na tem področju socialne varnosti kmečkega prebivalstva.
Leta 1960 je bilo v Sloveniji LH.855 kmečkih gospodarstev, ^eset let kasneje —leta 1971 — P® 123.343. Tega leta je bilo med djimi le 52.946 čistih gospodarjev, to je tistih, v katerih ni bilo livnih članov z dohodkom žunaj kmetijstva.
Ob zmanjševanju udeležbe ■'ntečkega prebivalstva prihaja pomembnih sprememb v 5konomski moči gospodarstev.
je zlasti razvidno iz višine clohodka kmečkega gospodarja. Poprečen dohodek krnečega gospodarstva Slovenije je jašal 1971. leta 30.913 din, .24. leta že 77.301 din. Ob tem dohodek iz kmečkega gospo-jrjenja znašal 1974. leta 22 %,
, ar je precej več kot leto 1971, 0 je ta dohodek znašal 15%.
V čistih kmečkih gospodarjih se je v zadnjih petih letih Pječal čisti dohodek iz kmetij-j,Va nominalno za petkrat, •ttečka gospodarstva imajo vse ecjo reprodukcijsko moč. Tako ,° v zadnjih letih občutno pove-,'ala svojo opremljenost. Leta 'h je bilo v lasti kmečkih jjPodarstev 30.500 traktorjev jvj ^jOO motornih kosilnic. jrašča torej sposobnost kmeč-lasf3- 80sP°darstva, da s svojim tavr'01 Prid6^001 vse bolj zago-ija enostavno in razširjeno
^Produkcijo.
oh5lavna naloga v minulem obju je bila, da ob rasti , onomske moči kmetijstva vse , J razvijamo različne oblike na,°PKeracije in zadružništva, ki no 1 za80tavljale tudi solidar-va nno <)snovo za razvoj socialne neoo0^1 ln Pr'tem zlasti starost-nja m 'nvahdskega zavarova-
ekonoStV? pa ie’ da ob rasti nemške moči kmetij pada
Ko ocenjujemo procese pri vpeljavi pokojninskega zavarovanja kmetov, bi lahko ugotovili, da je zanje značilno, da zavarovanje nenehoma doživlja kvalitetno preobrazbo. Od začetnih prevladujočih prvin in funkcij tega zavarovanja, ki so bile izrazito socialnovarstvene, to zavarovanje dobiva vse več socialnoekonomskih prvin. Še vedno prevladujejo socialnovarstvene.
Leto 1968 jemljemo kot začetno leto zato, ker je tega leta skupščina SR Slovenije sprejela poseben dokument: »Sklepi in priporočila v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v SR Sloveniji.« S temi sklepi je bila republiška uprava zadolžena, da prouči, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi ustvarili osnove za postopno uvajanje starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov. O tem sklepi med drugim pravijo: »naroča republiškemu sekretariatu za delo — da prouči možnost za ustvarjanje pogojev, ki bi bili osnova za postopno uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov v naši republiki; — da prouči probleme glede oblikovanja sredstev in odprave primanjkljaja pri kmečkem zdravstvenem zavarovanju in pripravi predloge ukrepov za odpravo teh težav v najkrajšem času.«
V srednjeročnem planu razvoja SR Slovenije za obdobje 1971—1975 je problematika pokojninskega zavarovanja kmetov takole opredeljena: »Pomembna pridobitev v sistemu zavarovanja in socialne varnosti delovnih ljudi je uveljavljeno starostno zavarovanje kmetov, ki bo osnova za postopno prehajanje na polnejše zavarovanje za starost in invalidnost kmetov. Ta proces bo pogo-
Izredno pomembni so sklepi II. seje konference ZK Slovenije, posvečene socialistični preobrazbi vasi:
»ZKS ugotavlja, da je učinkovito reševanje zaostrenih razmer na vasi in krepitev socialne varnosti kmečkega prebivalstva eden bistvenih pogojev za družbenoekonomski napredek in dolgoročno urejanje razmer v kmetijstvu. Zato je treba uvesti sistem starostnega zavarovanja
kmetov. Potrebna finančna sredstva je treba zagotoviti na osnovi vzajemnosti kmetov samih. Ker pa bo to mogoče šele z občutnim povečanjem realne ekonomsko-finančne zmogljivosti in z razrešitvijo sedanjih najbolj perečih socialnih problemov na vasi bo v začetku obdobja potrebna pomoč družbene skupnosti. Takšna rešitev in ustrezna finančna udeležba družbene skupnosti pa ne smeta biti namenjeni ohranitvi sedanjih socialnoekonomskih razmer in le reševanje trenutnih perečih socialnih problemov na vasi, temveč stvarnemu družbenoekonomskemu napredku kmetijstva in krepitvi socialističnih odnosov na vasi.
Leta 1972 je bil sprejet Zakon o obveznem starostnem zavaro-
vanju kmetov (Ur. L SRS, 13—72), ki je uveljavil bistvene zahteve nekaterih naprej navedenih zaključkov o reševanju zaostrenih socialnih problemov na vasi, zlasti glede ostarelih kmetov.
Istega leta je bil sprejet tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v svojih določilih prvič v razvoju naše zakonodaje uvedel možnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov-kooperantov, ki svoje sodelovanje z družbenim sektorjem razvijajo na trajnejših in razvitejših osnovah (kvalificirano sodelovanje).
Slovenska ustava, sprejeta leta 1974, je je še bolj jasno opredelila izenačevanje kmetov z delavci v združenem delu. Tako je zlasti v členih 76. in 79. poudarila usmeritev, da si kmeti z združevanjem dela in sredstev zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v združenem delu.
Še posebej velja poudariti najnovejša določila zakona o združenem delu, ki konkretizirajo uveljavljanje enakega socialnega in ekonomskega položaja kmeta z usmeritvijo na trajnejše medsebojno povezovanje in trajnejše poslovno sodelovanje v zadrugah ali drugih oblikah sodelovanja. V 31. členu tega zakona je zlasti jasno opredeljena medsebojna odvisnost socialne varnosti kmeta od preobrazbe gospodarskih odnosov na vasi:
»Kmetje lahko združujejo svoje delo, zemljišče in delovna sredstva oziroma druga sredstva, ki so njihova lastna, v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ali pa jih združujejo z delom delavcev in družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovnega sodelovanja — da zboljšujejo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo, ustvarjajo pogoje za zagotovitev in zboljšanje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih oblik socialne varnosti in drugih njihovih interesov ter da skupaj uresničujejo samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih. Kmet in član njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem, imata na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.«
Določila tega člena so podrobneje razčlenjena v tistih določilih tega zakona, ki konkretneje urejajo združevanje dela in sredstev kmetov v zadrugah oziroma v različnih drugih oblikah združevanja, zlasti pa v temeljni organizaciji kooperantov. Vsi ti odnosi so temeljiteje obdelani v članih 275.—300. zakona o združenem delu.
Takoj pa velja pripomniti, da bodo prav ta določila zahtevala analizo sedanje republiške zakonodaje, ki zadeva tako kmetijski »kompleks« kot celoto (zakon o združevanju kmetov ipd.) pa tudi vse tiste normativne akte, ki zadevajo področje socialne politike na vasi.
Gre torej za poglabljanje tako republiške zakonodaje, kot tudi za obogatitev samoupravne zakonodaje, samoupravnih aktov delovnih organizacij, zadrug in različnih oblik združevanja dela in sredstev na področju kmetijstva, kar bo moralo odločneje zajeti prav probleme socialne politike in jih konkretizirati.
(Nadaljevanje prihodnjič)
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Kdaj se lahko prekliče sklep o pogojni odložitvi ukrepa o prenehanju delovnega razmerja
Delavec-rudar je bil že 15 let zaposlen v rudniku T. Pred leti je zbolel na hrbtenici, zato jamskega dela ni mogel več opravljati, saj je invalidska komisija ugotovila, da je invalid II. kategorije. Razporejen je'bil na lažje delovno mesto, na katerem se mu ni bilo potrebno pripogibati in tudi ni bilo večjih fizičnih naporov. Kljub temu pa je delavec delo teže opravljal, zato je v letu 1975 večkrat izostal z dela, ne da bi izostanke opravičil z zdravniškim spričevalom. Delavski svet mu je 22. 12. 1975. leta izrekel ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, vendar je ta ukrep po priporočilu osnovne organizacije sindikata pogojno odložil za dobo enega leta.
Proti ukrepu delavec ni ugovarjal, pač pa je 29. 12. 1975. leta, ko je delo spet težko opravljal, prosil direktorja TOZD, ali mu lahko piše neplačan dopust. Direktor se s tem ni strinjal, svetoval pa je delavcu, naj gre k zdravniku. Delavec nasveta ni poslušal, ker mu je bilo nerodno, kot je sam pozneje izjavil, da bi kar naprej »stal pri zdravniku«.
V mesecu januarju 1976. leta je bil zaradi tega izostanka uveden disciplinski postopek in delavski svet je 16. 1. 1976 sprejel sklep, da se zavoljo nove kršitve prekliče prejšnji sklep o pogojni odložitvi in da tako delavcu preneha delovno razmer- ‘ je. Kasneje je delavski svet zavrnil tudi ugovor delavca na tako j odločitev.
Sodišče združenega dela, na katerega se je delavec obrnil s predlogom, da razveljavi sklep delavskega sveta, predlogu ni ugodilo in je potrdilo oba sklepa delavskega sveta. Delavec je izkoristil možnost pritožbe in pritožbeno sodišče — sodišče združenega dela SR Slovenije — je njegovi pritožbi ugodilo z naslednjo obrazložitvijo:
Delavec 29.12. 1975. leta ni storil hujše kršitve, pač pa kvečjemu lažjo kršitev delovne dolžnosti, saj je po samoupravnem sporazumu enodnevni izostanek opredeljen kot lažja kršitev.
Po zakonu je seveda možno delavcu izreči prenehanje delovnega razmerja samo za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je tudi preklic prejšnjega sklepa o pogojni odložitvi možen samo pod pogojem, če je nova kršitev hujše narave. Samoupravni sporazum sicer ne določa, da je preklic možen pod tem pogojem, ker predpisuje, da se delavcu pogojno odloži ukrep, če ne bo storil nove kršitve, pri tem pa ne pove, ali mora biti nova kršitev hujša ali pa zadostuje že lažja kršitev. Sodišče združenega dela SR Slovenije pa je svoje stališče oprlo na 198. člen zakona o združenem delu, ki določa, da se pogojno odloženi ukrep izbriše, če delavec v pogojni dobi znova ne prekrši huje delovnih obveznosti.
Delavski svet rudnika T. torej ni ravnal pravilno, ko je preklical sklep o pogojni odložitvi ukrepa, ampak bi moral odločati in izreči morebitni ukrep za lažjo kršitev zavoljo njegovega izostanka z dela.
IVAN ŽUŽEK
CGP DELO -
TOZD DELAVSKA ENOTNOST
bo konec februarja izdala knjigo avtorja Radovana Vuka-dinoviča
EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE
Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu.
Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu. Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borec za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi.
Cena 200.— din.
Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
------------------ odreži 1	1 '■
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4,.izvodov knjige EVROP-
SKA VARNOST IN SODELOVANJE.
Knjigo mi pošljite na naslov: ..........
Poštna številka, kraj: ...............,.............. .
Datum: .................................................
Čitljiv podpis naročnika: (z žigom)
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Že dolgo dobro vemo, da bomo lahko uspešno uresničevali ustavo in zakon o združenem delu v praksi predvsem tako, da bo akcija v vseh okoljih in na vseh področjih kar najbolj enotna in skladna. Zato je tudi povsem razumljivo, da sta pred dnevi tudi komisiji predsedstva
tvijo tako, kot tudi vrsto družbenih, političnih in drugih področij, pri čemer si delavski razred neposredno prisvaja tudi del sodne funkcije.
Toda zakon o združenem delu v svojem 40. členu jasno govori, da Se neskladnosti iz družbenoe-
Komunist«
DE
CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu in odbor SZDL za vprašanja posebnega družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine na skupni seji postavila v ta okvir z vso politično ostrino tudi uveljavljanje in vlogo samoupravnih -sodišč in družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Ob precejšnjem napredku na tem področju in dejstvih, ki že nesporno dokazujejo pomen in vlogo teh novih institucij, pa so si — kljub vsemu — predvsem zastavili vprašanje: kateri so poglavitni idejnopolitični vzroki, da se stanje še vedno prepočasi spreminja. To pa seveda pomeni, da so se predvsem spopadli z vzroki, ki vplivajo na dokaj težko uveljavljanje novosti, ki jih je predpisala ustava. Le-ti so očitno tudi objektivni, saj se še vedno srečujemo z določenimi zakonskimi ovirami, ker še nismo sprejeli nekaterih pravnih načel, vendar gre večinoma predvsem za subjektivne slabosti.
Meščanska družba je na podlagi svojih načel jasno opredelila svoje funkcije na področju parlamentarne, izvršne in sodne oblasti in si to oblast tudi trdno zadržala. V našem sistemu pa ostajajo na družbeni ravni, čeprav prilagojena samoupravnemu sistemu, še vedno kazenska in civilnopravna razmerja, ostale zadeve pa podružbljamo v skladu s samoupravno usmeri-
konomskih in drugih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter spori, ki nastajajo iz teh odnosov, rešujejo z usklajevanjem, posredovanjem, z arbitražo oziroma po razsodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih. Taka opredelitev pa predvsem pomeni, da morajo biti samoupravna sodišča sestavni del združenega dela, nikakor pa še naprej organi državne oblasti.
Toda kot velja nasploh za uveljavljanje ustave in zakona o združenem delu, se nujno pri tem uveljavljanju spopadamo s staro miselnostjo in, kar velja za mnoge posameznike, želimo morda celo nezavedno, v podzavesti obdržati vlogo starih,- državnih sodišč. Dokajšen zadržek pri tem je vsekakor dejstvo, da izkušnje šele pridobivamo, vendar je že zdaj jasno, da nam predvsem primanjkuje akcijske, oziroma revolucionarne smelosti, s katero smo sprejeli ustavo. Očitno je celo del tistih ljudi, ki bi morali pri tem največ narediti, dokaj pasiven; mnogi med njimi so namreč prepričani, da teh novosti niti ne bi bilo treba in da bi dosedanja redna sodišča lahko še naprej uspešno reševala vse te zadeve. To pa z drugimi besedami pomeni, da je sedanja idejnopolitična akcija očitno premalo spodbudila mnoge od tistih, ki bi morali po svojem strokov-
nem znanju in tudi družbenopolitični funkciji največ storiti. Prav kadri na tem področju, ker delavci sami zaradi objektivnih vzrokov ne bodo mogli uspešno uveljaviti novosti, torej tisti, ki bi morali biti tvorci teoretičnih in praktičnih idej, so vse premalo aktivni in s tem tudi predstavljajo pravo blokado hitrejši in uspešnejši akciji.
Ne samo, da nismo še dovolj družbeno uveljavili samoupravnih sodišč in drugih novosti, ki jih predvideva ustava, temveč prav nekateri pravniki kažejo premalo prizadevanj za novo vsebino. Razen tega nova samoupravna usmeritev še zdaleč ni zajela niti šolskih programov, celo ne na ustreznih fakultetah, da o drugih šolah niti ne govorimo. Vodilni v organizacijah združenega dela, kot kažejo izkušnje, še ne poznajo dovolj načel, ki so podlaga njihovemu delu. In ne nazadnje, v samoupravnih aktih TOZD se kažejo velike pravne »praznine«, ki postavljajo nekatere delovne kolektive, mimo načel našega samoupravnega sistema, v pravni protizakoniti položaj. In, kot kaže, se tega mnogi sploh ne zavedajo, kaj šele, da bi sprejeli »urnik« akcije, kako bodo to nezakonitost odpravili. Izgovarjajo se predvsem, da nimajo ustreznih ljudi,, predvsem pravnikov, kar je treba čim prej zavreči kot opravičilo.
V vseh teh pogledih bi morali predvsem zagotoviti uveljavitev spoznanja, da morajo postajati delavci sodniki in sodniki delavci oziroma samoupravljavci. Prav zato morajo biti samoupravna sodišča predvsem povezana z življenjem, torej s samoupravljanjem, z družbenopolitičnimi prizadevanji in tesno sodelovati zlasti z družbenopolitičnimi organizacijami, jih opozarjati na slabosti in skupno z njimi odgovarjati na odprta vprašanja. Kajti samo tesna povezanost med samoupravnimi in državnim pravom lahko zagotavlja skladen in uspešen pravosodni sistem, pri čemer bodo sodniki, na podlagi svojih izkušenj in znanja, nedvomno dajali tudi podlago oziroma oporo razvoju samoupravnega prava. Ne gre namreč samo za klasične norme različnih postopkov, temveč za novosti, ki morajo biti usklajene z družbenoekonomskimi odnosi. Tako tudi v mnogih delovnih sporih ne gre več za konflikt med delavcem in delovno organizacijo oziroma celo vodilnimi v njej, temveč za konflikt delavca z ostalimi delavci, samoupravljavci. To pa je pomembna sprememba, ki jo mora urejevati vsaka organizacija združenega dela znotraj lastnega »manevrskega prostora« v samoupravnih aktih na podlagi okvirnih norm, ki jih dajejo zakoni.
JANEZ KOROŠEC
KAKO POGLOBITI DELEGATSKE ODNOSE
Več učinkovitosti
Na Hrvaškem so doslej konstituirali nad 10.500 TOZD, od tega okrog 6000 v gospodarstvu, hkrati pa ustanovili okrog 2200 SIS. Izvolili so 17.547 delegacij s skoraj 170.000 člani.
Kljub tolikšnemu razvoju
od sobote ^ do sobote
Po uglašenih tirih
Med političnimi dogodki v zveznem merilu so v teh dneh predvsem pritegnili pozornost tisti poudarki, ki so bili dani v zveznem svetu za mednarodne odnose zunanjepolitičnim vprašanjem, ratifikaciji osimskega sporazuma in odnosom Jugoslavije s sosednimi državami. Z odprtostjo meja, pretokom ljudi in dobrin, s čedalje bolj razvitim maloobmejnim prometom s sosednimi državami je Jugoslavija praktično uresničevala temeljna načela svoje neuvrščenosti, so poudarili v teh razpravah. S tem je tudi v praksi uresničevala določbe helsinške deklaracije o razvoju sodelovanja med evropskimi narodi v duhu vzajemnosti, nevmešavanja in spoštovanja suverenosti. Dosedanje pridobitve v teh mednarodnih stikih še vnaprej odpirajo široke možnosti za nadaljnji razvoj gospodarskih stikov, kulturnega sodelovanja in množične izmenjave ljudi, prav to pomeni najtrdnejši most zbliževanja in premagovanja dediščine preteklosti in številnih sporov, ki jih še povzročajo ostanki blokovske delitve in iz nje izvirajočih ovir, ki se še postavljajo na pot mednarodnemu sožitju, zaupanju in prijateljstvu. Zato so odnosi z neposrednimi sosedi preizkusni kamen za uresničevanje helsinških dogovorov o odprtih mejah in pretoku ljudi ter nadaljnjega sodelovanja na vseh področjih, pri čemer je Jugoslavija vložila vse napore za konstruktiven dialog in dosegla tudi v sodelovanju s sosedi mnoge pomembne praktične uspehe.
S potrebno kritično oceno so se te dni v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ usmerili na razmere v trgovini, kjer se še zmerom ohranjajo neustrezni odnosi tako znotraj trgovinskih organizacij kot med njimi samimi, še posebej pa v odnosih do proizvajalcev in potrošnikov. Pretežna pozornost je veljala razvoju dohodkovnih odnosov in uresničevanju zakona o združenem delu v delovnih organizacijah trgovine, še posebej pa približevanju trgovine delovnim ljudem in
občanom v krajevnih skupnostih. Tukaj se delovne organizacije trgovine s svojimi poslovalnicami še zmerom izločajo iz neposrednih intere-sov potrošnikov in njihovega vpliva in družbene kontrole. Zlasti komunisti v trgovinski dejavnosti so zadolženi, da hitreje spreminjajo te odnose, da bi zaživele tiste samoupravne oblike povezovanja trgovine s proizvodnjo in potrošniki, ki bodo presegle sedanje rabatne, kupoprodajne, marzne in zgolj komercialne oblike odnosov.
V slovenski javnosti je te dni veljala pozornost obravnavi problematike prometa in programu razvoja regionalnih in magistralnih cest, ki sta bila predmet razprav v zborih slovenske skupščine. Medtem ko je skupščina dajala glede programa cest le soglasje in tako odprla pot za njegovo uresničevanje v republiški cestni skupnosti, je kritična in široka razprava dala podporo in vrsto napotkov za novo integralno politiko v slovenskem prometu. Gre predvsem za to, da se končno ob upoštevanju širšega družbenega interesa odpravijo nesorazmerja in podjetniško gospodarjenje v vejah prometa, doseže samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v prometni politiki, ustrezna delitev dela, zlasti med cestnim prometom in železnico, specializacija in taka izraba prometne infrastrukture, ki bo racionalna in koristna nc le za ohranitev, ampak za hitrejši razvoj te infrastrukture, s katero se mora Slovenija vključevati jugoslovanske in mednarodne prometne tokove. Delegati v skupščini so se enotno zavzeli za načela takšne kompleksne politike, ki bo začela usmerjati prometne tokove na uglašenih tirih in spoštovati širši družbeni interes, v katerem ne bo podjetniških licitacij r korist ene prometne sfere v škodo druge in kjer bodo začeli prevladovati družbena smotrnost in samoupravno urejanje odnosov.
GOK
samoupravnih odnosov pa se tudi na Hrvaškem srečujejo z vrsto pomanjkljivosti. Najresnejši pojav je, da združevanje ponekod proizvajalce oddaljuje od neposrednega samoupravljanja. Opozarjajo tudi na nevarnost prevelike krepitve »stroškovnega načela«, pa tudi na zgolj formalno združevanje, kjer gre dejansko za mehanično spajanje in ustanavljanje večjih in močnih delovnih organizacij.
V zadnjih dveh in pol letih so na Hrvaškem ustvarili osnovne organizacijske in druge možnosti za delovanje delegatskega sistema, povezanost delegacij z bazo in vprašanje učinkovitega funkcioniranja delegatskega sistema pa je še naprej vprašanje številka ena v razvoju političnega sistema.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da tudi ZK ni dovolj organizirana in dejavna v delovanju delegatskega sistema.
V. O.
k«;
EDVARD KARDELJ, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, ob razglasitvi za rednega profesorja ljubljanske univerze:
Precejšen del naših znanstvenih zmogljivosti se še vedno bodisi hote ali pa nehote odtujuje naši družbeni praksi. Nekateri sodijo, da tako imenovano »služenje znanosti« praksi znižuje raven znanstvenega ustvarjanja. Pri tem pa pozabljajo, da je — odkar obstoji človeštvo — znanost nastajala zaradi človekove prakse in je služila tej praksi. Če ne bi bila tako, bi človeštvo še vedno bilo v primitivnem barbarskem stanju. Znanost je predvsem izraz zavestne težnje človeka, da spreminja prirodne in družbene pogoje svojega življenja v svojo korist. V tem je specifični aspekt človekove prakse kot zavestnega izraza njegovega bitja. To se nanaša tudi na temeljna raziskovanja, čeprav se njegovi rezultati šele v bolj ali manj dolgoročnih obdobjih pojavljajo tudi kot sredstvo člove-
kove neposredne prakse. Potemtakem se moramo prav zaradi znanosti same po sebi postaviti po robu težnjam, da se zapira v nekakšne slonokoščene stolpe izolacije od prakse.
DR. ALEKSANDER GRLIČKOV, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v intervjuju za Radio Beograd:
Komunisti Evrope so že med pripravami na konferenco v Berlinu, ko so rekapitulirali vse tiste dejavnike, ki bistveno vplivajo na sodobna svetovna politična in
ekonomska gibanja, ugotovili, da je poleg socialističnih dežel in delavskega razreda v industrijsko razvitih deželah gibanje neuvrščenih eno bistvenih in usmerjajočih gibanj.
Konferenca se seveda ni spuščala v to, niti ni bil predmet njene razprave, kdo bolj vpliva in kdo je bolj vplival na sodobna mednarodna gibanja. Bistveno je, da so bili vsi vplivni dejavniki na konferenci apostrofirani in soglasno sprejeti. Kar zadeva kasnejše interpretacije gibanja neuvrščenih, je treba vedeti, da bodo še vedno razlike v pojasnjevanju vloge, vsebine in mesta neuvrščenih. Te razlike je vsekakor treba pripisati dejstvu, da tudi gibanje neuvrščenih strateško različno obravnavajo.
Eno. je blokovsko obravnavanje. Že s tem oba bloka dajeta večji pomen sebi kot dejavniku vpliva na mednarodne politične in ekonomske vzgibe. Najvažneje pa je, kateri dejavniki res prispevajo k oblikovanju sedanjih mednarodnih odnosov. Zato danes gibanju neuvrščenih niti njegovi najsrditejši nasprotniki ne odrekajo njegovega vpliva in vloge.
FRANC ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKS, na seji predsedstva CK ZKS
V	obdobju, ki je za nami, smo zgodovinsko zaokrožili nov koncept družbenoekonomskih in političnih odnosov, zato poslej ne gre več toliko za oblikovanje načelnih stališč, temveč prvenstveno za akcijo. Delo 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ mora biti tako izrazito akcijsko usmerjeno, če želimo, da bosta predstavljala dejansko spodbudo, kažipot in obveznost za konkretno dejavnost družbenih sil.
V	‘ predkongresnih pripravah moramo tembolj poglobljeno proučiti izkušnje iz dela zveze komunistov v sistemu samoupravne socialistične demokracije in odgovoriti tudi na nekatera vprašanja. Poleg idejne in akcijske usposobljenosti osnovne organizacije moramo razviti tudi druge oblike in metode mobilnega delovanja ZK. da bi lahko spremljali politično življenje zlasti v delegatskih odnosih. ZK mora biti trdno zasidrana povsod, kjer odločajo samoupravljavci, še posebej pa seveda tam, kjer delavci zaenkrat nimajo vpliva na odločitve, čeprav bi morali biti
nosilci odločanja. Oblike organiziranosti in metode dela morajo biti takšne, da bomo lahko sproti in povsod zasledovali in idejnopolitično usmerjali interese delovnega človeka. Vendar je prisotnost ZK na nekaterih pomembnih točkah pogosto še preveč resolucijska, formalna.

\ P
J
. Alaševič J
Karikatura: M. Alasevu- ^
f
Povratek
menažerjev
»Zdaj gre najbolje tistim delovnim organizacijam, ki imajo kompleti rane ekipe strokovnjakov za obiskovanje bank, zbornic ln r3zličnih sekretariatov. ...« S. temi besedami je ponazoril pojav oživljanja menagerstva podpred-j^dnik Zvezne konference SZDL Marin Cetinič, ko je govoril na Posvetovanju o gospodarskih 8'banjih. Bilo je v zvezni konfe-renci SZDU.
^ečji upi za zvišanje cen (za-radi povečanja dohodka) kot pa v Večjo proizvodnjo in boljšo orga-uzacijo, prav gotovo silijo k re-Snemu razmišljanju. Takšnih Pojavov pa ni dovolj samo ugotavljati in obsojati, ampak je Jno proučiti vzročne zveze zaradi katerih ti managerji ne °Pustijo nepoštenega dela.
^ ^ako rekoč vsi računi kažejo, a je gospodarstvo tako obreme-Jeno — zaradi bančnih obresti, avlcov in prispevkov — da je Produktivna zmožnost znatno v ^ijšana. Naslednji podatki to kakor potrjujejo: neto osebni hodki gospodarstva so udele-m v skupnih osebnih dohodkih 2.an,o s 37 % obresti za posojila in arovalne premije pa so se lani Povečaj za 32 %. Tudi davki in pnspevki so bili večji za 26 % v 4 iro je bil dohodek večji te za
n ^ takšnih pogojih gospodarje-1® je zviševanje cen mimo reda P stalo manija, ki je resno skr-a stabilnost tržišča že na l^m začetku tega leta, saj več 0r 40% proizvodnih delovnih isanizacij resno računa na oražitev cen za svoje izdelke, za °8lavitne rešitve torej niso v nnrufnem delu, kot to pogosto Sl^arjajo, ampak v bankah in ’ saj nobeno podjetje ne more zm Sv°ie določiti koliko bo "anjsalo bančne' obresti ali
Prispevek.«
škili "l^Protju s sklepi republi-konarpc P°krajinskih partijskih ir. 7 i ter 10. kongresa ZKJ ustvar,v>n®resa ZSJ’ da je treba spos u možnosti za krepitev 'e-Jo t°Sti ž0sP0darstva, pa 73 c, Se zmeraj stagnira, saj kar dar«, 0snovnih sredstev gospo-a tvorijo posojila.
sk«ek?j popravkov gospodar-gibanj je vsekakor nujnih!
STANIMIR BOŽANIČ
NA ROB LANSKIH NEPOKRITIH IZGUB V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
Zavihati je treba lastne rokave
881 milijonov dinarjev izgub v 93 TOZD, če ne štejemo železniškega gospodarstva — Vzroki večinoma notranje težave TOZD — Za sanacijo naj si prizadevajo vsi delavci
Seznam temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu Slovenije, ki so po anketi, ki jo je opravila SDK, minulo leto končale s poslovno izgubo, ki je same a li v OZD niso uspele pokriti, obsega brez železniškega gospodarstva 93 »imen«. Nekrite izgube teh TOZD naraščajo od 1 milijona din (Beti Metlika, TOZD konfekcija Dobova in Salonit Anhovo, TOZD Rudnik Globoko) do 80 milijonske izgube v Rudniku Živega srebra Idrija in 88 milijonov din skupne izgube nekaterih TOZD Emo Celje. Več kot 10 milijonov izgube je lani zabeležilo 25 TOZD, tako da je v dobri četrtini naštetih TOZD izguba skupaj presegla 690 milijonov din ali 78 odstotkov od skupne izgube gospodarstva (881 milijonov dinarjev). V omenjenih 25 TOZD z največjo izgubo je zaposlenih 21459 delavcev ali 56,2 odstotka v 93 TOZD zaposlenih delavcev.
Podatki, čeprav še nimajo bilančne natančnosti in dokončnosti, vendarle dovolj jasno kažejo, da so imele nekatere temeljne organizacije hude gospodarske težave, ki jih niso mogle premostiti niti s pomočjo drugih TOZD v organizaciji združenega dela. Vprašanje, ki se ponuja samo, je: kje so vzroki? Nimam sicer podrobnih podatkov iz teh delovnih organizacij, vendarle lahko na podlagi dosedaj znanih dejstev za večino teh izgub trdimo, da niso nastale zavoljo lanskoletnih težav s prodajo izdelkov na domačem trgu (ob prehodu na nov sistem zavarovanja plačil). Zaloge, ki so se nakopičile lani spomladi, je industrija večinoma uspela prodati že do konca minulega leta; čeprav so podjetja pri tem utrpela škodo, le-ta vendarle ni odločilno vplivala na višino izgube, vsaj ne pri podjetjih oziroma TOZD, kjer izguba presega deset ali dvajsetmilijonski znesek.
Deloma so bile krive cene. Ostra politika do poskusov zviševanja cen je lani marsikatero podjetje spravila ob precejšen del dohodka, kajti marsikateri proizvajalec je bil le upravičen
do višje cene za svoj izdelek.
Vendarle pa so glavni vzroki za nastale izgube tičali predvsčm v delovnih organizacijah samih: v slabi organiziranosti posameznih služb, zlasti tistih, ki naj bi pripravile proizvodnjo, in tistih, ki naj bi izdelke prodale; v slabi kadrovski politiki, v neustreznem načinu nagrajevanja delavcev; v zastareli opremi in ne nazadnje v napačni poslovni politiki.
Kdo je, denimo, kriv, če so v Mehanotehniki šele letos ugotovili, da lahko igrače uspešno prodajajo tudi v tako imenovani mrtvi sezoni, v prvih dveh, treh mesecih leta? Zunanji dejavniki prav gotovo ne, pač pa delavci v ustreznih službah v podjetju, ki za svoje delo najbrže niso zaslužili osebnih dohodkov, ki so jih prejemali. Velik del skupne izgube Tomosa je »prinesel« TOZD Tovarna dvokoles Partizan iz Subotice. Zavoljo tega, ker se tamkajšnja družbena skupnost premalo zavzema za koristi delavcev te TOZD? Prej zavoljo tega, ker Tomos v vseh letih, odkar je kolektiv te TOZD njegov član, ni vložil v modernizacijo te tovarne, kjer so stroji v veliki večini tehnično odpisani,
5?EDNJEROCNI NAČRT sozd tego
JVIUJNA DELITEV DELA
^r' določanju nosilcev razvoja delovnih organizacij v SOZD TEGO, zdru-^ene tovarne elementov, gospodinjskih aparatov in opreme, je bilo tre-tg, uP0števati prednosti, ki so jih doslej imele glede na doseženo raven ^bnologije, organizacijo marketinga, obvladovanja domačega in tujega in asortimana proizvodov
(j^kjtpni delavski svet je pred ev' potrdil srednjeročni ra-
2v°jni
načrt sestavljene organi-
2ar**
tov ^ ^ruzenega dela Združene skj^rne elementov, gospodinj-
LjubrParatov 'n °Preme tego
delo Jana’ v katero so vključene <*'r„Vvne organizacije:	Elma
TIkT6’ Eta Cerkno, IGO in Qro Ljubljana, Kovinostroj Tgpjplje> LTH Škofja Loka bel Z*ake >n mariborski Maris. jejo0!"6 0r8aPfeacije, ki združu-v So/|lLSVOiih poslovnih funkcij Petih , ^ TEGO, so se v zadnjih le ki’61'*1 ’zrec*no Pit1"0 razvija-lc0n- l11*5 temu pa so se zaradi stev'|UnkturneSa trga srečevale s m težavami, ki jih je bilo z 0 °dpraviti ali vsaj omiliti le r°čni n° • 0biikovanimi srednj e-nimj ^v'n dolgoročnimi poslov-
posgl^^eanju nosilcev razvoja v550?rfn*11 delovnih organizacij uPošte ^ECO je bilo zato treba ki Sq .Vati predvsem prednosti, 1'n doslej imele glede na
sti pa bo v okviru nove sestavljene organizacije združenega dela pomembna samoupravno dogovorjena delitev dela med delovnimi organizacijami. Tako so se že odločili, da bodo v proizvodnji elektroinstalacijskih materialov skupno sodelovale Elma, Eta in TEP, ki bodo imele »glavno besedo« tudi v proizvodnji elementov za gospodinjske aparate.
Za dopolnitev asortimana malih gospodinjskih aparatov, izdelanih v sodelovanju z Ro-vvento, bo skrbela črnuška Elma, sedanji ugled delovne organizacije TIKI in njeno sodelovanje v okviru specializacije proizvodnje s svetovnoznanim proizvajalcem aparatov za pripravo tople vode, pa zagotavlja tem vrstam apara-
tov tudi v prihodnje ugoden položaj na domačem trgu. TIKI je že doslej pokrival več kot 60 % potreb našega trga po električnih aparatih za pripravo tople vode, hkrati pa je edini jugoslovanski proizvajalec plinskih aparatov za toplo vodo in za etažno ogrevanje. V proizvodnji gostinske opreme bodo v SOZD TEGO sodelovali IGO, Kovinostroj in LTH, ki že sedaj s svojimi proizvodi pokrivajo 70% potreb domačega trga, s srednjeročnim in dolgoročnim razvojnim načrtom proizvodnje hladilne opreme pa LTH ne bo kril samo večji del potreb jugoslovanskega trga, ampak bo skušal prodreti tudi na tržišča dežel v razvoju, ki kažejo precejšnje zanimanje za našo hladilno opremo.
I. V.
Rojstvo strojegradnje
do«
on
,sežen0
^ni?,;-. raven tehnologije, (L)vanj ClJ° marketinga, obvla-
ter as(,rfd0rnačega in tujega trga •mana proizvodov. Zla-
Predstavniki delovnih organizacij, ki na Hrvaškem proizvajajo stroje in orodje, so podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih v gospodarjenju in razvoju do leta 1980. V sporazumu je predvideno, da bodo v tej republiki do leta 1980
proizvedli 29.606 ton orodja in strojev v vrednosti 3,7 milijarde din, kar pomeni, da bo proizvodnja rasla po 10% na leto. Izvoz strojev in orodja naj bi se povečeval za 23 % na leto in do leta 1980 dosegel vrednost 755 milijonov dinarjev.
nobenih omembe vrednih sredstev. Tovarna polprevodnikov v Trbovljah, ki je član Iskrine »družine«, pred trinajstimi leti ni bila tudi dograjena; poleg tega so v podjetju kupili nekaj licenc, za katere se je kmalu pokazalo, da so zgrešen posel in izguba se je začela nabirati. Kljub temu, da je kolektiv minulo leto uspešno . prebrodil, mu je ostala dediščina preteklosti v višini 30 milijonov dinarjev ter nuja po modernizaciji proizvodne opreme.
Kaj naj bi drugega dejali ob 40-milijonski izgubi Tovarna usnja iz Kamnika, kot da je edinole posledica povsem zgrešenega vlaganja velikih sredstev v proizvodnjo obutve iz plastike? Ali o Volni iz Laškega, kjer so leta ne le v kolektivu, pač pa tudi v družbenopolitični skupnosti zapirali oči pred dejstvi, ki niso bila v prid nadaljnjemu razvoju podjetja? Novoteksa iz Novega mesta, še nekaj let nazaj eno najuspešnejših podjetij v slovenski tekstilni industriji, niso »uničile« (predvidoma 30 milijonov din izgube) cene ali drugi zunanji vplivi, pač pa razvojna politika, ki ji kadri v podjetju niso bili kos.
Takole bi seveda lahko še naštevali — in sem ter tja navedli kako TOZD ali OZD, kjer so izgube krivi bolj zunanji kot notranji dejavniki. Rudnik živega srebra Idrija ali Viator, TOZD mestni potniški promet. Torej kolektivom, ki bodo letos morali izdelovati sanacijske programe, ne kaže drugega, kot da zavihajo — lastne rokave. V »tolažbo« naj bi jim bil primer iz Mariborske livarne, ki je lansko polletje zaključila s kakimi 66 milijoni din izgube, poslovno leto pa že z dobičkom. Kajpak so k temu pripomogle tudi boljše gospodarske razmere v drugi polovici leta. Toda kolektiv je dobesedno — zavihal rokave in se lotil stabilizacije na vseh koncih, tudi z metlami na dvorišču, kjer so člani ZMS zbirali surovine, ki so med prevozom popadale na tla. Ta prispevek k sanaciji izgube je bil resda bolj simboličen, toda vemo, da je »zrno do zrna pogača, dinar do dinarja pa...«
B. RUGELJ
GOSPODARSKA KOMENTAR
Poštevanka na računalnikih
V primerjavi z razvitimi deželami smo v Jugoslaviji doslej sorazmerno malo izdali za nakup ali najem računalnikov in računalniške opreme. Vendar nas ta oprema stane zavoljo organizacijskih, kadrovskih in drugih slabosti precej več kot uporabnike v razvitih deželah. Izkoriščenost računalnikov je pri nas znatno manjša, kot bi lahko bila, lahko razberemo iz letnega poročila Zveznega zavoda za statistiko o zmogljivostih in izkoriščenosti elektronskih računalnikov pri nas.
Iz omenjenega poročila lahko razberemo nekaj podrobnosti tudi o vzrokih za takšno stanje. Predvsem velja omeniti, da so v zadnjih desetih letih gospodarske in druge organizacije nakupovale ali si izposojale računalnike in računalniško opremo brez kakršnegakoli družbeno ovrednotenega »sistema« in reda. Posledica so marsikje podvojene zmogljivosti opreme, še bolj pa raznovrstnost opreme, ki je kajpak ni moč povezati v enoten informacijski sistem. Samo v Sloveniji je danes na voljo en velik, 30 srednjih in 70 manjših računalnikov ter 100 računovodskih strojev, ki so skupaj vredni več kakor 1 milijardo dinarjev (po Vestniku Gospodarske zbornice št. 7—77). Po istem viru želijo slovenska podjetja v naslednjih letih nakupiti še za eno milijardo din dodatne opreme.
Kakih 40 odstotkov teh strojev in računalniške opreme je nakupilo negospodarstvo; v drugih republikah je to razmerje še slabše v škodo gospodarstva. Statistični podatki o izkoriščenosti kažejo, da je ta oprema v gospodarstvu sicer mnogo bolje izkoriščena kot v negospodarstvu (v jugoslovanskih razmerah dela tista polovica opreme, ki jo uporablja negospodarstvo, samo dobro četrtino vsega časa, kolikor vse računalnike skupno uporabljajo). Toda tudi v gospodarstvu računalnikov ne uporabljajo dovolj gospodarno.
Predvsem je računalniška oprema v uporabi največ za rutinske posle, za obdelavo knjigovodskih in računovodskih podatkov. Za obdelavo
podatkov, na podlagi katerih bi lahko v TOZD odločali, denimo, o optimalizaciji proizvodnje, ali naglo prilagajali proizvodni program potrebam trga ali ga izkoriščali za obdelavo podatkov za druge odločitve v zvezi s proizvodnim procesom, uporabljajo v gospodarstvu računalniško opremo le petino celotnega obratovalnega časa računalnikov.
Vzrok za to so tudi premalo izobraženi delavci v računalništvu. Po statističnih podatkih manj kot tretjina v računalništvu zaposlenih delavcev obvlada katerikoli računalniški jezik. Od te tretjine pa komaj petina delavcev obvlada jezika, brez katerih uporaba računalnikov za znanstvene namene in za višje faze obdelave podatkov ni možna.
Stihijo v nakupovanju opreme in raznovrstnost te opreme smo sicer uspeli zmanjšati s prepovedjo uvoza ob koncu predlanskega leta. Vendar s tem glavnega problema računalništva pri nas — zelo slabe izkoriščenosti nikakor ni bilo možno odpraviti. V Sloveniji se sicer počasi oblikuje zasnova enotne »računalniške« politike, ki naj bi utrla pot enotne in optimalne računalniške infrastrukture za vso Slovenijo. Pri tem pa bo treba premagati predvsem težnje posameznih organizacij združenega dela, da si pridobe »svoj« računalnik. Gospodarstvo in negospodarstvo se bo moralo povezati v več računalniških informacijskih sistemov, združiti bo treba torej svoje potrebe in spoznati skupne koristi.
Poleg tega bo treba mnogo več pozornosti kot doslej posvetiti izobraževanju računalniških delavcev. Resda so v zadnjih letih na visokošolskih organizacijah združenega dela napravili na tem področju precejšen korak naprej, vendar je profesionalno računalniško izobraževanje še naprej ostalo na začetni stopnji.
V nasprotnem primeru bomo seveda na dragih računskih strojih še naprej »gonili samo poštevanko«, kar pa bo tako za družbo kot za gospodarstvo predrago, da bi si to še dolgo lahko privoščili.
B. RUGEU
RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA V VELENJSKI OBČINI
Uvajanje nove proizvodnje
V Velenju so že v občinski razvojni načrt do teta 1980 zapisali okvirne naloge pri razvijanju malega gospodarstva. Hotenja in naloge so zdaj konkretizirali v srednjeročnem programu razvoja malega gospodarstva v občini Velenje v letih 1976—1980, • ki so ga sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine. Nedavno tega sprejeti program med drugim tudi določa, da je treba kar najhitreje pripraviti in sprejeti razvojne programe manjših proizvodnih oziroma storitvenih organizacij združenega dela, ki morajo predstavljati težišče malega gospodarstva v občini v prihodnje. Izvršni svet občinske skupščine bo imenoval posebne skupine strokovnjakov, ki bodo pomagate pri pripravi teh načrtov.
Napovedujejo, da bodo v prihodnje oblikovali v občini Velenje nekaj manjših organizacij združenega dela, ki naj bi s svojimi programi uvajate novo vrsto proizvodnje v manjšem obsegu ter take, ki bodo velikoserij-sko proizvodnjo dopolnjevale s proizvodi, polproizvodi, sestavnimi deli in storitvami. Seveda ne bo napak, če bodo hkrati z razmišljanji o ustanav-
ljanju takšnih organizacij združenega dela poskrbeli tudi za ustanovitev nekaterih skupnih služb zanje, obenem pa poiskali tudi primerne oblike za medsebojno povezovanje enot malega gospodarstva v panogi, interesnih skupnostih oziroma večjih organizacijah združenega dela.
Pričakovati je mogoče, da bo tudi vnaprej pomembno vplivala na razvoj malega gospodarstva kooperacija z obrtniki, ki jo razvija temeljna organizacija združenega dela Veleprodaja trgovske in proizvodne organizacije združenega dela ERA Velenje. Obrtniki, ki sodelujejo z ERO, oskrbujejo industrijske organizacije združenega dela z nekaterimi proizvodi oziroma polproizvodi, vse bolj pa se uveljavljajo tudi v mednarodni blagovni menjavi. Še večje sodelovanje bo omogočila gradnja potrebnih novih prostorov za industrijsko obrt, nadaljnje razvijanje teh odnosov ter nove oblike sodelovanja in povezovanja, pri čemer računajo pri ERI, da bi v prihodnje nakupovali za kooperante tudi reprodukcijski material in prodajali končne izdelke.
Za razvoj malega gospodarstva bodo potrebna v občini Velenje v prihodnjih letih znatna sredstva. Storitvena obrt naj bi jaovečevala družbeni proizvod po letni stopnji 15 %. Spodbujali pa bodo — tudi z bančnimi posojili — predvsem razvoj tistih dejavnosti, ki bodo dopolnjevale industrijsko proizvodnjo. Sicer so že določili lokacijo za razvoj organizacij združenega dela, ki jih bodo razvijali skladno s programom razvoja malega gospodarstva. V novih stanovanjskih soseskah pa bodo prav tako skušali zagotoviti prostore za opravljanje osebnih obrtnih in drugih podobnih storitev.
Okrepiti pa bodo morali za naprej sodelovanje z velenjskim rudarskim šolskim centrom, ki že zdaj vzgaja nekatere profite kadrov za potrebe malega gospodarstva. Prihodnji razvoj pa je ostvarljiv te z zaposlitvijo novih delavcev, seveda strokovno .usposobljenih. Samo v zasebni obrti morajo do teta 1980 zaposliti vsaj 1.200 novih obrtnih delavcev, da bi odpravili primanjkljaj ter zadostili obstoječim potrebam. To pa ni malo.
P. O
Preden se zadušimo.
• - ;
Drago Skorič že pet let vozi mestni avtobus. »Z rumenimi pasovi gre res nekoliko hitreje, vendar imamo še vedno zamude.«
Čeprav je zelo malo prodajaln žetonov v Ljubljani, plačuje voznino z njimi že kar polovica Ljubljančanov.
O ljubljanskem mestnem prometu smo slišali in brali že skoraj preveč. Še vrabci na strehah, kolikor jih je zaradi strupenega ozračja sploh še ostalo, se ob malici pogovarjajo le o tem. Pa vendar je vsak dan slabše. No, z velikim pompom sprejeti prometni režim ni prinesel pričakovanega olajšanja... Celo nasprotno. Mestni avtobusni promet, kije dobil rumene pasove, je na teh res nekaj hitrejši, vendar vse to izgubi tam, kjer jih ni. Tako smo praktično na istem. V prometnih konicah zjutraj in opoldne pa je že skorajda najbolje in za marsikoga najhitreje, da hodi lepo peš. Avtobusi so polni, praktično natlačeni in razdraženost tistih, ki bi radi čim-prej v službo ali domov, dosega prav v tej gneči svoj vrhunec. »Furmanski « žargon potnikov in neredko tudi voznikov je že vsebolj udomačen. Zamude na delo, ki jih je kriv promet, so vse pogostejše.
Tudi reke pločevink na kolesih so vse gostejše, ne nazadnje zaradi novega prometnega režima, saj moraš do službe oziroma najbližjega parkirnega prostora prevoziti vsaj trikrat toliko kot prej. Da delaš pri tem trikrat večjo gnečo, ni treba posebej poudariti. In če pri tem upoštevamo, da je v ljubljanskih občinah zaposlenih skoraj 170.000 delavcev, ki morajo vsako jutro na delo in potem tudi domov, da je poleg teh še 21.000 dijakov in 15.000 študentov, si lahko predstavljamo obremenitev glavnih mestnih ulic. Samo mestni avtobusi prepeljejo poprečno 210.000 potnikov na dan.
Ob takem načinu prevoza, v taki	
gneči na cesti, ob zastojih in zamu-	■ |»	5
dah pa je jasno, da večina zaposlenih začne svoje delo najmanj s slabo	
voljo.	Si.mi
In ne nazadnje: koliko ton ben-	
dan v Ljubljani, koliko strupenih plinov spustimo s tem v ozračje? Zastrupljenost lahko merimo in zadnja leta ugotavljamo vse več dni, ko je koncentracija strupenih plinov večja od dovoljene. Posledice takega zastrupljevanja poznamo, zmanjšanja delovne storilnosti tistih, ki se že utrujeni pripeljejo na delo, pa žal še nismo poskušali izračunati. Vsaj približno pa si jo lahko predstavljamo.
Iščemo torej rešitev in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana je te dni posredoval družbenopolitičnim in družbenim organizacijam predlog o brezplačnem mestnem prometu, povezan z nekaterimi drugimi rešitvami. To so različen delovni čas in sprememba primestnega prometa ter seveda nujne finančne rešitve. Vse to pa naj bi pripomoglo h kul-turnejši vožnji v mestnih avtobusih, hitrejšemu prevozu delavcev, zmanjšanju osebnega prometa v mestnem območju in zaradi tega tudi zmanjšanju onesnaženja zraka.
Resda predlog ni čisto nov, je pa ideja prav gotovo vredna razmisleka, ureditev ljubljanskega prometnega nereda pa zahteva čimhitrejšo rešitev.
Upajmo, da bodo odgovorni našli tak skupen jezik, ki bo najbližji potrebam in željam predvsem zaposlenih Ljubljančanov.
A. AGNIČ
V avtobusu se navadno premikaš z nogami in rokami, neredko pa tudi po tujih nogah. Da o ostalih »prijetnostih« ne govorimo.
Tako udobna vožnja je, žal, možna le za tiste, ki se jim nikamor ne mudi. Na poti v službo ali iz nje je bistveno drugače.
Vinko Remškar je reden potnik avtobusnega prometa in če bi šlo po njegovem, bi zamude odpravili s tem, da bi zaprli vpadnice za osebne avtomobile.
Enajsta skupina slušateljev dvomesečne politične šole RS ZSS in RK ZSMS, ki bo v teh dneh končala šolanje, je pred dnevi obiskala Beograd. Skupini 40 tečajnikov, ki sta jih vodila Zdravko Troha in Tine Molek, so v našem glavnem mestu pripravili zelo zanimiv program obiska. Tako so si tečajniki, zvečine mladi delavci in neposredni proizvajalci, ogledali Muzej revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije, Industrijo motorjev v Rakovici in Narodno knjižnico Srbije. Srečali pa so se tudi s podpredsednikom sveta ZSJ Dušanom Bogdanovim-
Senkom, s sekretarjem sveta Boro Petkovškim, sekretarjem komisije za življenjske in delovne razmere pri svetu ZSJ Nikolo Mirovičem in še z nekaterimi drugimi sodelavci vodstva jugoslovanskih sindikatov. Za konec tridnevnega obiska pa so člani KUD Dimitrije Koturovič iz Rakovice mladim političnim aktivistom iz Slovenije pripravili tovariški večer z razgibanim kulturno-umetniškim programom. Na sliki: med razgovori v svetu ZSJ.
Krste Bijedič Foto: Zdenko Štromar
HUMORESKA	i —	^ j
j	|. ^ :T	j
Iz poročila konference osnovnih organizacij sindikata Industrijsko kmetijskega kombinata v Suhi grapi o delu njihove organizacije v minulem letu, ki so ga prebrali na nedavni letni skupščini:
»Sindikat se je vse minulo leto zavedal svojega zgodovinskega poslanstva in je ves ta čas neutrudno delal, da bi svojo organizacijsko shemo prilagodil novim potrebam, hkrati pa je z vso družbenopolitično veljavo spodbujal organizacijske spremembe v delavskem samoupravljanju in v drugih družbenopolitičnih organizacijah.«
(Nekaj podatkov: V Industrijsko kmetijskem kombinatu so lansko
pomlad ustanovili šest novilf TOZD, jeseni pa so tri ukinili; zdaj jih imajo šestnajst. V začetku leta so imeli osem osnovnih organizacij sindikata, sredi poletja, po akciji »Približati sindikat članstvu«, so jih ustanovili osemintrideset, zdaj pa jih imajo toliko, kot je TOZD — in konferenco. Število osnovnih organizacij zveze komunistov se je lani prilagajalo številu temeljnih organizacij, torej so se v partiji dvakrat reorganizirali. V zvezi socialistične mladine pa so se vse leto šele organizirali pri tem niso dosegli kdove kakšnih uspehov, se pravi, na reorganizacijo še pomisliti niso mogli.)
Iz poročila konference sindikata:
»Vse te reorganizacije so terjale od nas, razredno zavednih ljudi in aktivistov, ogromno dela; politični aktiv v našem kombinatu je bil lani nenehno mobiliziran. Delali smo po šihtu in pozno v noč, na sestankih vodstev družbenopolitičnih organizacij smo razmišljali, kaj storiti, da bi svojo organizacijsko shemo prilagodili potrebam neposrednega samoupravljanja; pa tudi komisije, ki so jih ustanovili delavski sveti v kombinatu in v temeljnih organizacijah so storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi samoupravno shemo prilagodili zahtevam nove ustave. Ves ta neplačan trud ni bil zaman. Danes je naš kolektiv družbenopolitično in samoupravno
tako dobro organiziran, da smo lahko za zgled organizacijam združenega dela v vseh slovenskih občinah.«
Dva dni po letni skupščini sindikata, na kateri so prebrali to poročilo, so v treh temeljnih organizacijah Industrijsko kmetijskega kombinata prekinili delo in zahtevali sestanek, ker niso bili zadovoljni z odnosi v kolektivu in ker so sodili, da jim osebne dohodke krojijo uslužbenci v upravi — zdaj dajo več, drugič manj, saj o delitvi tako imenovanega gibljivega dela odločajo sami, ne da bi se poprej posvetovali z delavci.
Ob tem sporu pa je prišla na dan tudi dolgo zatajevana resnica, ki so jo
službe skušale skriti v obilici podatkov, zapisanih v »Biltenu« in poslanih vsem zaposlenih in iz katerih niti najboljši strokovnjaki niso mogli ugotoviti, kako so v minulem letu gospodarili.
Šele ko jim je služba družbenega knjigovodstva blokirala račun v banki, so spoznali, da so lani prigospodarili ogromno izgubo.
Politični aktiv Industrijsko kmetijskega kombinata te dni nenehno sestankuje in doslej še ni ugotovil, v čem je napaka, saj so vendar vse storili, da bi se lani kar najbolje reorganizirali.
JANEZ VOLJČ
llllllllllllllllllllll!IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllll!llllillllllllllllllllllll!!lll!lllll!liiillillllill!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP	BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRAT-	tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, de^
VRk W	Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra	NIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov ured-	račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121T00 Posamezna	a.
Bp	1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni	ništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI;	vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov	3,
.EO? JCg	urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MAR-	naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672,	čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubi)
JAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ,	323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5,
i
sindikati po Jugoslaviji
IZGINULE
BESEDE
Zakon o združenem delu ne Pozna izraza »delovno mesto«, ki je globoko zakoreninjen v naši zavesti in besednjaku. Ta jzraz sta zamenjala izraza delo in delovne naloge.
Novim skovankam se je jezik dolgo upiral. Spomnimo se, koliko časa smo potrebovali, da smo se v vsakodnevni govorici otresli izrazov, kot so plača. Poslanec ali podjetje. Ustava je nvedla nove izraze — osebni dohodek, delegat, organizacija združenega dela. Novi izrazi označujejo novo vsebino, prav ta vsebina pa je tisto, v kar se jezik zapleta, Po tem, koliko je kak nov izraz prodrl v vsakodnevno življenje, lahko v glavnem sodimo, kako je bilo sprejeto tisto, kar vsebujejo besede.
Če je za to trditev potreben tudi dokaz, je skoraj težko najti ooljši primer od tistega, kar se dogaja z ustavo uvedenim izrazom »svobodna menjava dela«. Zveni papirnato, uradno, kot c*tat iz dokumenta, o katerega uresničitvi je treba šele razmi-sliti. Svobodna menjava dela Uvaja družbene dejavnosti v Povsem nov svet razmerij, saj
postajajo enakopraven partner proizvodnim ' dejavnostim. Vendar pa življenje še ni uveljavilo odnosov, ki bi jih razumeli pod svobodno menjavo dela. Izogibamo se tudi besede »dotacija«, v pozabo je šel tudi izraz »proračunsko financiranje«, vendar s tem ni izginil proračunski način mišljenja. Samo preoblekel se je. Družbene dejavnosti je postavil na drugi »sisovski« vir zagotovljenega napajanja.
Novi veter, ki bi moral vdihniti življenje svobodni menjavi dela, je zapihal iz Slovenije. V prvi polovici leta se bosta splošna in družbena poraba v Sloveniji financirali na podlagi začasnega sklepa. Do takrat je treba končati nujna opravila za resničen prehod na svobodno menjavo dela. To pa pomeni, da morajo družbene dejavnosti organizacijam združenega dela predložiti programe in stroške, ki jih ti programi terjajo. Organizacije združenega dela pa bodo tudi navedle svoje potrebe in se izrekle o tem, kolikšen prispevek so pripravljene izločati. Lahko trdimo, da se bo z uvedbo resnično novih odno-
sov »udomačil« tudi sam izraz »svobodna menjava dela«.
Mnoge besede, ki jih sedaj uporabljamo povsem normalno, so začele svoje življenje v zakonskih besedilih kot sad prizadevanj, da bi nova razmerja tudi ustrezno poimenovali. Počasi, iz dneva v dan so iz uporabe izginjale stare besede, tiste, ki so ustrezale starim razmeram. Zdaj je — kot kaže — prišel na vrsto pojem »delovno mesto«. Kot ob vseh prejšnjih priložnostih gre spet za vsebinsko in ne za jezikoslovno intervencijo v zakonodajnem izrazoslovju.
Preden pa bo izraz delovno mesto izginil, bo potrebno opraviti mnogo ne prav lahkih zadev. Te izhajajo iz 127. člena zakona o združenem delu. Glede na to, da zakon ne priznava delovnega mesta, ampak samo delo in delovne naloge, izginjajo tudi mnoga formalna merila, ki so doslej osebnim dohodkom dajale privid delitve. Končno se bo moralo pokazati, kaj in kako posameznik dela na svojem zdajšnjem »delovnem mestu«.
M. KOLAROV
BENeficiranJE delovnih mest v gradbeništvu
Sedem dolgih let
j ^c>ja, ki jo je Sindikat gradbenih 1g^Vcev Jugoslavije začel že leta na 1 za benificiranje delovne dobe pr Ij^nieznih delovnih mestih v neo en>štvu in v industriji gradbe-^teriala, še zmeraj ni konča-v ' talto počasno reševanje tega “'ašanja so vplivale spremembe v f^kojninsko-invalidski zakonodaji, k® tudi to, da bi o predloženem ela-'>r;Uu za benificirano dobo morale le mnenje povedati republiške in j rajmske skupnosti pokojninsko-^judskega zavarovanja.
I .,a Podlagi teh pripomb, za katere . 0 rečemo, da so vredne pozomo-’ Je zvezni odbor poslal v delovne ^JUinizacjje vprašalnike, katerih e| ?°Vore 80 uporabili za dopolnilo tie °rata' komisijo za benificira-s. uelovne dobe, v kateri so pred-s^vniki republiških in pokrajinskih sj<UPnosti pokojninskega in invalid-te^a Zavarovanja, pa tudi po vseh dopolnitvah elaborat ni dovolj Pr«Pričljiv.
beni
^edtem je bil sprejet tudi druž-
dogovor o ureditvi postopka in
usklajevanju meril za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, zato je bilo treba akcijo obnoviti, vendar tokrat nekoliko drugače zastavljeno. Po družbenem dogovoru sredstva za beneficiranje delovne dobe izločajo delovne organizacije v odstotku, ki ga določijo republiške in pokrajinske skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Razmisliti torej velja, ali ni bolje ta sredstva v delovni organizaciji izločiti za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ter higiensko-tehnične zaščite delavcev na vsakem delovnem mestu. Tako vložena sredstva podaljšajo delovno dobo in varujejo človekovo zdravje, kar je pravzaprav mnogo bolj smotrno kot beneficiranje delovne dobe. Cilj naše družbe je varovati zdravje človeka, mu podaljšati delovno in življenjsko dobo, ne pa ustvarjati invalide in jih s polovično delovno dobo pošiljati v invalidski pokoj. Prav zato sindikat gradbenih delavcev skuša svojo dolgoletno akcijo za beneficiranje delovne dobe začeti
mnogo širše oziroma jo spremeniti v akcijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, higicnsko-tehnič-nega varstva in varstva človekovega okolja.
Da bi to uspelo, morajo biti v delovnih organizacijah s problemi varstva na delovnem mestu in var-stva.delovnega okolja seznanjeni vsi delavci. To je ena zelo pomembnih nalog sindikata in o tem bi morali vsekakor govoriti tudi na letnih konferencah osnovnih organizacij. Sindikat mora temeljiteje proučiti načrte organiziranja varstva pri delu, bolj poskrbeti za zdravniške preglede delavcev. Vse to seveda ne izključuje možnosti beneficiranja delovne dobe prav za tista delovna mesta, kjer bodo delovne razmere kljub varstvenim ukrepom še zmeraj ogrožale človekovo zdravje. Takšna delovna mesta pa so v cementarnah, kamnolomih in opekarnah. Za beneficiranje delovne dobe ljudi, ki delajo na takšnih mestih, je treba zagotoviti finančna sredstva.
Z. BOSNIČ-VUJADINOVIČ
26. februarja 1977 stran 1 3
MAKEDONSKI SINDIKATI IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA______________
Usposabljanje
za delo
Poudarek idejnopolitičnemu in strokovnemu usposabljanju sindikalnih in drugih kadrov v organizacijah združenega dela
Na zadnji seji komisije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito predsedstva sveta Zveze sindikatov Makedonije so ocenili, da so sindikalne organizacije lani
OD SKOPSKEGA 7~ DOPISNIKA_________________
dosegle pri organiziranju družbene samozaščite zelo lepe rezultate. Pravzaprav je lanska dejavnost potekala na podlagi smernic o uresničevanju družbene samozaščite in vseljudske obrambe, ki jih je že na začetku leta na posebni seji sprejelo predsedstvo ZS Makedonije. Prav zato je veljal glavni poudarek idejnopolitičnemu in strokovnemu usposabljanju sindikalnih in drugih kadrov v organizacijah združenega dela, zlasti kadrov, ki delajo na področju vseljudske obrambe, družbene samozaščite, samoupravne kontrole, varnosti, itd, da bi lahko tvorneje in samo-stojneje sodelovali pri izpolnjevanju nalog na tem področju.
V večini občin so imeli seminarje, prav tako pa tudi v nekaterih večjih organizacijah združenega dela. Poleg predavanj pa so slušatelji temeljito obravnavali tudi uresničevanje nalog, ki izhajajo iz 13. seje predsedstva CK ZKJ. S tem gradivom so seznanili širše članstvo v več kot 800 TOZD v Makedoniji. V industriji konfekcije »Stibo« v Štipu pa so organizirali tudi regionalno posvetovanje o družbeni samozaščiti.
Rezultati, ki so bili doseženi lani, so dobra podlaga za nadaljnje angažiranje sindikalnih organizacij. Prav zato bo tudi delovni program komisije zajel letos več pomembnih točk. Med drugim je predvideno, da bodo nova vodstva v sindikalnih organizacijah v OZD seznanili s koncepcijo vseljudske obrambe in družbene samozaščite, vsakega delavca pa bodo seznanili z njegovimi nalogami in mestom v vojnih razmerah.
B.STANČEVSK1
DRUŽBENA . PREHRANA V ČRNI GORI
Potešiti lakoto in še kaj več
Organizirana družbena prehrana je v Črni gori zagotovljena več kot trem četrtinam delavcev, ki so zaposleni v gospodarstvu oziroma skoraj 90 odstotkom zaposlenih na področju materialne proizvodnje. S tem je v znatni meri uresničeno kongresno stališče jugoslovanskih sindikatov o nujnosti organizirane družbene prehrane v delovnih kolektivih.
V industriji in rudarstvu je Jope! obrok zagotovljen skoraj vsem zaposlenim, v gradbeništvu približno trem četrtinam delavcev, v kmetijstvu pa četrtini. V družbenih dejavnostih pa je samo petini delavcev zagotovljena prehrana med delom.
"Svet Zveze sindikatov Črne gore je ugotovil, da imajo največ težav kolektivi. ki zaposlujejo majhno število delavcev, ker pač nimajo ustreznih objektov, in tisti, kjer zaradi narave dela delavce večkrat preselijo. Za zagotovitev toplega obroka je nujno sodelovanje s kolektivi gostinstva in kmetijstva.
Ugotavljajo tudi, da v organizacijah združenega dela potrebujejo specializirane strokovnjake za prehrano, ki bi skrbeli za pripravljanje hrane z večjo biološko vrednostjo. Tako bi se izognili sedanji praksi, da ne glede na delovne razmere, letno dobo, delovno izmeno, starost in zdravstveno stanje delavcev enako hrano delijo vsem delavcem. Smisel družbene prehrane ni samo v tem, da se poteši lakota, ampak mora biti družbena prehrane dejavnik socialne varnosti, varovanja zdravja. S tem bi prispevali tudi k odpravljanju zastarelih navad v prehrani doma v družini.
M.M.
PIZZERIA-BISTRO LJUBLJANA,Moše PijadevaS
vam lahko vsak hip ponudi žgane pijače,
vina in brezalkoholne pijače specialitete na ražnju in žaru, razne pizze in pecivo ter tople napitke veliko izbiro toplih jedil, v glavnem domačih specialitet
Obiščite pizzerio-bistro TRIGLAV, kjer lahko poračunate tudi z denarnimi boni.
(NE)RUSTNE MASKE
^ smo ga te dni slovesno 'jem avl-iali ‘n z neprikritim vese-kj. , tudi pokopali, je mimo. Pa <; 6 s?10 odvrgli za vedno, ali Prih1110 ■'''1 (oe smo bolj varčni) bkr!m,nil' za Prihodnje leto.
Utka,
pjke več ne mislimo.
ihaskg1*’ na mas*<e' na Pustne
spet ^rajšem oddihu pa bomo j opa krnalu začeli govoriti in ne ? fnaske, ki je marsikdo bo); | Z' vse 'eto 'n za katero svojg1 manj uspešno skriva ^4 Travo bistvo, svoj pravi Upomki Nekateri v te namene vsak0 U'*0 ce'° ve^ mask. za ^ed . Priložnost drugačno. Praviln Povsod so sicer pri-kakjJ6/11 trditi, da se njim o lilco]:1 maskah niti ne sanja, takšni ^ ne skrivajo, da so pač takšn0 Cas'’ da je treba izbrati danem ^trategij° in taktiko, ki v da s0, ■ renutku najbolj ustreza, 'hislitj 'e občutljivi in je treba S'tratk-,nf vse posledice, da je treba biti — moder. V
teh besedah je nedvomno nekaj resnice. Seveda pa sleherna taktika in strategija zahtevata veliko znanja, zlasti pa mora biti jasno, kaj in kje je cil j. In če tega ni, se ta taktika in strategija zelo hitro spremenita v nekaj, čemur preprosto rečeno — laž in ki služi izključno zasebnim interesom.
Vemo, kaj povzroči laganje že v preprostih, medosebnih odnosih. Še bolj pa vemo, kako učinkuje laž v zapletenem življenju delovnega kolektiva, zlasti še, ker so zelo redke laži, ki jih ne bi kdo slejkoprej razkrinkal. Kako si naj razložimo prikrivanje slabih poslovnih rezultatov? Ali to koristi delavcu, ki je že tako udarjen po žepu, ali tistemu, ki je plačan za to, da vse naredi in tudi odgovarja za poslovne rezultate? Odgovor je jasen. Jasno pa je tudi, kdo bi moral sneti masko. Ali pa: zakaj neki tovariš v kolegiju vedno govori, da je drugi
tovariš slab delavec, za katerega med nami ne bi sm Jo biti prostora, ko pa je zadolžen, da pove to njemu v obraz in zadevo uredi, z njim med štirimi očmi govori prav nasprotno, češ jaz vas globoko cenim, imam pa velike ležave s kolegi, ki trdijo drugače.
Zakaj spet neki drugi tovariš, ki bi moral že po svoji delovni dolžnosti pomagati in prispevati pri urejanju medosebnih odnosov, da vsakemu prav, pa čeprav zagovarja vsak nekaj svojega?
Kaj doseže s tem? Samo poglablja konflikte, namesto da bi jih odpravljal. Res pa s ponosom nosi masko vseobčega razumevanja in dobrohotnosti, izpod katere včasih prodrejo zaupne besede: »Če bi jaz imel kaj besede, bi bilo vse drugače!«
Večini ljudi pa so maske sila zoprne. Zadostujejo jim tiste, ki jih vidijo okrog pusta.
Odločanje posameznika
VPRAŠANJE:
Delamo v manjši kemični tovarni, ki izdeluje različne zdravju škodljive snovi. Delamo po normi, čeprav ni predpisana in tudi način delitve osebnega dohodka ni tak, da bi se norma upoštevala ter da bi se zlasti upoštevalo njeno prekoračevanje. Kdor norme ne doseže oziroma ne preseže v tolikšni meri. kot to zahteva obrato-vodja, mu grozi, da mu bo ob koncu sezone (naši izdelki gredo v pretežni meri v prodajo sezonsko, zato je tudi proizvodnja bolj sezonskega značaja) izročil delovno knjižico.
Kdor zahteva delovno obleko in zaščitno obutev, mora poprej dobiti soglasje zdravnika, temu pa je podjetje prepovedalo odobravanje zaščitnih sredstev oziroma delovnih oblek. Kdor zahteva pravilnik podjetja, mu ga v upravi nočejo izročiti niti na vpogled. Zanima nas, ali je naše delo takšne, da bi se delovna doba štela
Prizadeti delavci
benificirano.
ODGOVOR:
O načinu določanja norm smo že pisali. Povedali smo in naj velja tudi \ vašem primeru, da je norma lahko predpisana le s samoupravnim sporazumom. Zato obratovodja ne more določati norme svojevoljno. Gotovo je delo po normi povezano tudi z ustreznim načinom nagrajevanja po delu, zato mora biti samoupravni .sporazum o delitvi osebnih dohodkov usklajen z vpeljanim delom po normi.
Glede groženj obratovodje. da bo po končani sezoni delavce odpustil, čeprav niso sezonski delavci, naj rečemo le. da so take izjave čista samovolja. Preglejte vaš samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij in boste videli, na kakšen način lahko preneha delavcu delo. V' n jem gotovo ne piše, da bi obratovodja lahko o tem sam odločal. Glede delovnih oblek morate imeti v podjetju interni predpis, ki ureja, na katerih delovnih mestih je
taka obutev in obleka predpisana ter na koliko časa ima delavec pravico do nje. Če takega predpisa nimate, sprožite pri sindikalni organizaciji pobudo, da bi ga čimprej sprejeli. Tudi prek sindikata zahtevajte. naj samoupravni organi :kre pa j o proti tistim posameznikom. ki ne izročijo samoupravnih aktov delavcem. Ena od pravic delavca je tudi ta, da ne samo sodeluje pri sprejemanju samoupravnih aktov, ampak jih tudi dobi, ko so sprejeti.
Glede beneficirane delovne dobe ne moremo odgovoriti prej, preden ne dobimo natančnejšega opisa dela.
7	kupon
O
PRAVNIK SVETUJE
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD IN NJEN SINDIKAT
Kaj je
najpomembnejše
Pilšel sem v Prebold, ker mi je Darko Naraglav nedavno tega v svojem prispevku, ki naj bi ga objavili v našem listu, pisal, kako dobro je ■ osnovna organizacija ZSMS v tekstilni tovarni organizirala tekmovalni kviz na temo »Komunistična partija v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline«. Iz njegovega pisanja lahko razberemo, da so mladi preboldski delavci pokazali na tej preizkušnji veliko znanja o dejavnosti njihovih komunistov v obdobju revolucije. Pa me je zanimalo, koliko tega znanja in spoznanja vtkejo preboldski tekstilci v svojo vsakodnevno samoupravno prakso, še zlasti zato, ker so delavci te tovarne nekdaj množično sodelovali v revoluciji.
Jože Dobnik je drugo leto predsednik sindikalne konference v tekstilni tovarni, od takrat, ko so v tej organizaciji združenega dela končno vendarle ustanovili temeljne organizacije.
Sprva, takoj po tako imenovanih delavskih ustavnih amandmajih, je prevladalo pri njih mnenje, da so proizvodno in poslovno tako povezani, da ne morejo ustanoviti TOZD. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da to ne drži in da imajo tudi njihovi delavci vse možnosti za neposredno samoupravno odločanje o gospodarjenju in delitvi sredstev, ki so jih sami ustvarili. Zdaj imajo temeljni organizaciji in delovno skupnost skupnih služb, torej tri osnovne organizacije sindikata, v njih pa 36 sindikalnih skupin z izvoljenimi poverjeniki; vsi poverjeniki so člani izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij in tamkaj naj bi delovali kot delegati.
»Mladino smo doslej premalo vključevali v našo dejavnost«, pripoveduje Jože Dobnik, »pa ne zato, ker mladi tekstilci ne bi želeli delati v sindikatu. Bolj prav bi bilo, če bi dejal, da starejši ne najdemo prave poti do njih. In tako se nam dogaja, da izvolimo poverjenike in delegate v sindikalna vodstva, predvsem stare ljudi, v minulem delu preizkušene, pa potlej, ker so očetje in dedje, nimajo časa in niti volje, da bi še kaj po delu naredili. Družbene organizacije delujejo pri nas praviloma šele po delovnem času. To nam povzroča nešteto preglavic. Na sestanke izvršnih odborov pride le malo izvoljenih članov (delegatov), in • že zdavnaj smo rekli, da bomo nedelavne ljudi zamenjali s tistimi, ki so pripravljeni delati, vendar tega še nismo storili.«
Tam, kjer imajo sindikalne skupine, so ustanovili tudi samoupravne.
Albert Vihar, vratar, ki dolga leta, kot pravi, dela v sindikatu in si je nabral že kopico izkušenj, pripoveduje:
»Vse naše skupine, naj bodo sindikalne ali samoupravne, bolehajo predvsem za tem, da ne znajo samostojno delati. Samoupravne skupine so pretežno informativne (tamkaj ljudje povedo, za kaj gr,, nekdo jim - pojasni, zakaj se bo sestal zbor delavcev, prepričuje jih, naj podprejo ta ali oni predlog, ki so ga naredili v skupnih službah). V sindikalnih skupinah, ki jih sklicujemo po naročilu izvršnih odborov osnovnih organizacij ali konference, pa dostikrat ponavljamo vse tisto, kar je bilo že prej povedano na sestankih samoupravnih skupin. V takšnih razmerah seveda ni dovolj zanimanja za delo v sindikatu in naša organizacija je še vedno kot nekakšna institucija, v kateri delujejo vodstva, ki članstvo zgolj informirajo o svojih sklepih in stališčih.«
Kljub temu pa so, vsaj tako so mi zatrjevali, še kar zadovoljni z dejavnostjo sindikata, saj je »povsod navzoč«. Vodstvo, namreč! Delavski sveti ne sklepajo, če poprej ne vedo za stališče sindikata. Direktor OZD sodeluje na vseh sestankih, tudi sindikalnih. Pogovarjajo sc o vsem, kar zadeva delavce, in skušajo najti najboljše rešitve, ki jih potlej napišejo v tovarniško glasilo in o katerih morajo skupine, kadar vodstvo tako odloči, povedati svoje mnenje, ki pa je ali tudi ni »zelo« pomembno. Službe in vodstva družbenopolitičnih organizacij torej informirajo ljudi. Redko pa se zgodi, da je informacija nujno potrebno samoupravno sredstvo za odločanje v skupini, kjer bi se morala oblikovati stališča, s katerimi bo delegat odšel na sestanek tega ali onega foruma. In prav v tem je težava.
»Ker se še nismo organizirali tako, kot od nas terja ustava, se pravi, ker še nismo uveljavili vsebine ustave v našem vsakdanjem delu, smo se ustavili nekje na sredi poti med starim in novim«.
Jože Dobnik nadaljuje:
»Imamo temeljne organizacije, ki pa bistveno niso spremenile naših odnosov do samouprave, imamo skupine, ki se sestajajo le tedaj, če jim nekdo ukaže, naj o nečem spregovorijo. Ni dovolj samoiniciative, ni pobude za koristne rešitve, ni med delavci dovolj prizadevnega dela, da bi vse tisto, čemur rečemo samoupravljanje, raslo iz delavskih teženj, oblikovanih kot samoupravni sklep. In prav o tem smo v sindikatih minule dni precej govorili; sodimo namreč, da je to najbolj pomembno v zdajšnjem času.«	JANEZ VOLJČ
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLE
VSA RESNICA IN NEKAJ SPODBUD
Kako je sindikat delavcev v štorski železarni ocenil svoje lanskoletno delo in se skušal znajti v sedanjih poslovnih in proizvodnih težavah, ki niso majhne, za katere pa, kot so rekli na letni skupščini konference osnovnih organizacij, do zdaj sploh niso vedeli
Najprej sem jih skušal prepričati, naj hi mi pripovedovali o svojem delu — bilo je pred kakimi tremi tedni — pa so mi rekli: »Pridi na letno skupščino in tam boš iz prve roke zvedel vse, kaj smo delali in česa nismo storili«.
Prišel sem na njihovo letno skupščino in res sem marsikaj zvedel.
Najprej so mi povedali, da so štorski železarji organizirani v devetih osnovnih organizacijah sindikata, ki so lani »delali v skladu z dokumenti in zahtevami 8. kongresa slovenskih sindikatov in s statutarnimi določili, njih vplivnost in vloga na družbeno in samoupravno delovanje pa je bila uspešna.«
KVALITETEN SKOK NAPREJ IN NAZAJ
V poročilu so zapisali:
»Ugotavljamo kvaliteten premik delovanja OOS, res pa je, da vse osnovne organizacije niso enako uspešne pri opravljanju svojega poslanstva«.
In hkrati so tudi rekli:
»Ugotavljamo, da je bilo delovanje samoupravnih organov na ravni delovne organizacije v minuli mandatni dobi uspešno in učinkovito, vendar ni bilo brez pomanjkljivosti. V vsebinskem smislu so vsi samoupravni organi dobro opravili svojo funkcijo pri sprejemanju odločitev, ki sodijo v njihovo pristojnost. Manj učinkoviti so bili ti organi pri kreativni vlogi in samoiniciativnih zahtevah glede dejavnosti strokovnih služb, vodstvenih in vodilnih delavcev. Ob ugotovitvi, da je bila poprečna udeležba na sejah delavskega sveta OZD prejšnjega mandata 59,12%, ugotavljamo pomanjkljivost odgovornosti elanov v DS, kot delegatov posameznih TOZD in DS SS.
Tako so zapisali.
In naprej:
»Enak primer je tudi pri delegatih. Ocenjujemo odnos posameznih delegatov kot neodgovorno vedenje do delovnega okolja delegatov. Pomanjkljiv je tudi delegatov odnos
do pridobivanja stališč svojega delovnega okolja na gradivo in predloge sklepov. Dogaja se, da delegati ne dobijo mnenja svojih TOZD niti ga ne iščejo oziroma ne zahtevajo. V tem pogledu bo potrebna večja odgovornost slehernega posameznega delegata, hkrati pa ugotavljamo potrebo po hitrejšem izobraževanju vseh članov samoupravnih organov. Ocenjujemo, da smo v minulih dveh letih naredili napredek pri pripravi gradiv (še vedno prepisujem njihovo poročilo) za samoupravne organe v vsebinskem smislu, kar je vsekakor zasluga predlagateljev iz oddelka za samoupravno in informativno dejavnost. Dogajajo se še primeri, da je gradivo prepozno poslano, kar ima za posledico prekratke roke za konzultacijo in razprave. Pohvalno je dejstvo, da je sindikalnim organom gradivo poslano pravočasno tako na ravni delovne organizacije kot tudi v TOZD in DS SS«.
IN VENDAR NI VSE ZLATO,
KAR SE SVETI
Tovariš Gradišnik, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij, je takole dejal:
»Naš sindikat je bil že doslej — v devetih osnovnih organizacijah in v 127 sindikalnih skupinah — nosilec vsega dobrega prizadevanja v tej štorski delovni organizaciji, in hkrati s partijo pobudnik najboljših samoupravnih rešitev. Zato me tako preseneča, zakaj smo šele dva dni pred našo skupščino izvedeli, da smo lani slabo gospodarili in leto končali neuspešno. Res smo že poprej vedeli, da nam je s trnjem postlano, toda ljudje iz uprave so nam zatrjevali, da bomo te težave, s katerimi se pač ukvarjajo vse naše delovne organizacije, na hitro premagali. Vse je kazalo, da smo jih res. Zdaj pa so nam preprečili, da bi v sklad skupne porabe za letošnje leto sploh dali kakšen dinar. V teh dveh dneh smo govorili predvsem o posledicah naše nepričakovane izgube, ki bodo zelo hude ne samo v tovarni, tudi v krajevni skupnosti in v občini, povsod tam, kamor je doslej šel naš denar; o vzrokih takšnih razmer pa še nismo utegnili govoriti. Pa vendar danes javno sprašujemo: zakaj je prišlo do tega? Kdo je kriv? Sprašujemo poslovne organe, odgovorne v strokovnih službah, kaj so storili, da tega ne bi bilo? So krivi res samo vodilni in vodstveni delavci, organizatorji proizvodnje?«
»KAJ PA SMO MI, DELAVCI?«
V kasnejšem pogovoru so štorski delavci še velikokrat opozarjali, da niso našli pravšnjega sodelovanja med proizvajalci v neposredni proizvodnji in tistimi, ki delajo v upravi in v strokovnih službah. Se veliko je starih socialno demokratskih in lumpenproletarskih ali pa tudi gosposkih odnosov na obeh straneh, ki dostikrat škodijo skupni akciji, preprečiti pa je več ne morejo.
Je pa sindikatu res včasih težko, ko mora na primer ugotavljati, da so v celjski občini že decembra lani sprejeli samoupravne sporazume, ki naj bi veljali od 31. januarja 1977, a jih štorski samoupravljalci (uprava) še do zdaj niso podpisali.
In so na skupščini tudi spraševali, zakaj doslej kljub mnogim razpravam in številnim uram, ki so jih aktivisti in strokovnjaki žrtvovali v popoldanskem času, še danes nimajo v štorski železarni takega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki bi omogočil slehernemu človeku, delavcu pri plavžu, nakupovalcu materiala in prodajalcu izdelkov, vratarju in direktorju, da bi dobil osebni dohodek za resnično delo, obenem pa naj bi ta delitev omogočala tudi večjo skrb za proizvodne in poslovne uspehe v delovni skupini, v temeljni organizaciji in v tovarni. Že zdavnaj so se odkrito pogovorili in zahtevali takšen sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo dal človeku, kar mu gre glede na njegovo garanje, hkrati pa ga bo tudi spodbudil za boljše gospodarjenje.
Takega načina delitve v Štorah še niso našli, pa so ga, pravijo, zelo pogosto in kar najbolj intenzivno iskali. Iščejo ga tudi sedaj.
»Naše službe so tudi tokrat — kot že tolikokrat doslej — odpovedale. Poslali so nam nekakšen predlog, ki pa ga je predsedstvo sindikata takoj odklonilo.«
»In tajco,« so mi rekli, »nismo zadovoljni niti z odgovornostjo, še manj pa z organiziranostjo in dejavnostjo skupnih služb.«
Ta kritika ni izvenela kot težnja po razvrednotenju vsega, kar delajo v skupnih službah, saj so ljudje, ki so zaposleni na tamkajšnjih delovnih mestih, med razpravo dokaj strpno iskali skupna izhodišča za prizadevno delo vseh ne glede na to, kje človek preživi svoj »šiht«, pri plavžu ali pa za pisalno mizo.
VSI SMO
SAMOUPRAVLJAVCI
»Vsi smo člani sindikata in samo* pravljavci«, je dejal Ladko I.eskoš* iz TOZD MO. »Noben spor nas šej|
ustavil, vedno smo razčiščevali na* odnose; res nismo dosegli plansk1 predvidevanj in morebiti jih tudi bi mogli, ker so bila previsoko stavljena. Toda vsi bi morali še bf sodelovati, še več bi bilo treba stofi,1i da bi se vsak pri nas zaposleni tvofl1 vključil v delo kolektiva«.
Napake in slabosti, ki dostik*! niso zrasle na njihovem zeljniku,vs*| tiste, ki zadevajo poslovanje v jug* slovanskem merilu in tudi v tujini,*| morale, kot pravijo v sindikatu Štu*| skih železarjev, utrditi skupno sW kolektiva, da bi izkoristili še tis*' skrite rezerve, ki jih doslej še ni‘ zmanjšali stroške poslovanja in zvodnje, obenem pa bi, preko svojf delegatov, ki hodijo na sestanke Združene slovenske železarne in republiške ter zvezne delegats*. oblikovane forume, morali doseči,* tudi družba odpravi slabosti, ki so * še zlasti v zadnjem času nakopičile11 tem področju.
Zelo podrobno so pripovedov* predvsem o svojih slabostih: o <>( lovnem času, ki ga porabijo za zbo* delavcev, na katerih pogosto 11 vedo, kaj bi govorili, o tem, da * porabili več, kot bi lahko, oseb dohodki pa so rasli ne glede na b* lovne rezultate,'o materialu, ki so S pripeljali v tovarno, pa ga niso ved* kam dati, o neracionalnem izkopi Čanju materiala in prevelikih pl01 zvodnih stroških.
»Marsikaj vsega tega je mort postoriti kar doma, tudi v temelji1! organizacijah in v delovnih skuf nah«.	y
»Kritika naj velja za vse«, so ref med razpravo, »pa naj delamo v P samah ali v proizvodnji. Če vsi ’ bomo sodelovali v bitki za naš skuf boljši jutri, potlej se bomo lab* samo kregali, kaj več pa ne boe1 znali storiti.«	i
Seveda pa se morajo tako orga*1 zirati'
Prav temu je sindikAštorske z*1 zame posvetil na svoji letni skup&b največ pozornosti. Kaj pomaga, delavec glasen in njegove zahtev* proletarski pravici slišimo vsi, niv' ne stori, da bi to pravico v sai®1’' pravljanju uveljavil. Le vztrajno, vsakodnevno delo nam bo črnogo* takšno samoupravo, ki si jo tudi člani štorskega sindikata.
JANEZ \OV
NAŠI PRIJATELJI S
VINKO BERGANT, Škofja Loka
Lahko bi bilo še bolje
S trebuhom za kruhom je prišel 1948. leta iz rodne Selške doline v Škofjo Loko. In do danes je ostal zvest kolektivu lesne industrije Jelovica, kjer dela v obratu montažnih objektov kot priučen tesar.
»Ob koncu minulega leta«., pripoveduje naš dolgoletni naročnik Vinko Bergant z Pungrtapri Škofji Loki, »skoraj ni bilo dneva, da v našem obratu na Trati ne bi delali od jutra do večera. Tudi ob sobotah in nedeljah smo prihajali na delo. Ljudje v Posočju so še pred zimo . potrebovali streho nad glavo in preostalo nam ni drugega, kakor da delamo.. . Nihče nas ni vprašal, ali zmoremo ali ne, nihče nas tudi ni priganjal k delu. Vsi, ki delamo pri podnih in strešnih konstrukcijah za montažne hiše, smo se zavedali, da je od nas odvisno, ali bodo
prebivalci prizadetih krajev v Posočju pravočasno dobili nove domove... Zdaj smo zadovoljni, da naši veliki napori niso bili zaman«.
Tudi sedaj si šele ob koncu tedna privošči počitek v družinskem krogu, sem in tja pa rad pokramlja v družbi s prijatelji in znanci.
Nekaj let je bil v delovni organizaciji član izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, skoraj dvajset let pa je stalen bralec našega časnika. Lahko bi rekli, da sodi med kritične bralce, čeprav ne varčuje s pohvalami DE.
»Odkrito vam povem, čeprav že dolgo berem Delavsko enotnost, sem jo nameraval pred leti odpovedati... List se mi je zdel precej suhoparen, nezanimivih člankov je kar mrgolelo... Saj nisem imel niti časa, da bi jih vse prebral.
Čeprav sem bil nezadovoljen, se z odločitvijo, da se odpovem svojemu časopisu, nisem hotel prenagliti. Danes mi ni žal...«, nadaljuje Vinko Bergant.
» V zadnjem letu so se stvari obrnile na bolje... Tako kot mnogi drugi naročniki Delavske enotnosti sem tudi sam opazil, da je uredništvu uspelo v nekaj mesecih storiti veliko dobrega za časnik. List je oblikovno precej bolj privlačen kot pred leti, velike spremembe pa se poznajo tudi pri kakovosti poročil, člankov, intervjujev in reportaž. Teme, ki jih obravnavate novinarji so aktualne in zanimive. Morda včasih nekoliko pozno reagirate, zato vas prehitijo dnevniki, radio in TV. Toda pri izbiri mnogih tem ste pogosto pred drugimi. Zlasti sem zadovoljen, ker veliko pišete o vseh tistih problemih iz življenja in dela temeljnih
in drugih organizacij združenega dela, ki zaslužijo vso pozornost. Zadovoljen sem tudi z. rubriko Ljudje med ljudmi, saj sta ti dve strani prav gotovo med najbolj zanimivimi v Delavski enotnosti.
Posebno pohvalo zaslužijo redne Pf' loge Sindikati, ki so nepogrešljiv priPt moček za 60.000 sindikalnih aktivi v Sloveniji pri njihovem družbenop0 tičnem delu. Nekaj pa bi vam rad svd1 val...«
Takole je povedal:
» Verjetno ne bi bilo napak, če bif novinarji Delavske enotnosti lotili
terih tem še bolj kritično, kot jih s'
■ti
obravnavate. Prav tako se strinjam s. stimi, ki so že spregovorim v tej rubm da bi morala Delavska enotnost pOs tribuna za izmenjavo mnenj, predlog stališč in tudi vprašanj s področja si^ kalnega dela in samoupravljal Dobro namreč vemo, da nekajurni Stanki ne zaležejo veliko, koliko f lahko k razčiščevanju stvari prispe dober članek, se včasih niti ne zav<!
mo____/ Kljub uspehom, ki ste jih d1’^
gli v minulem letu, pa je takih prispe v delavskem časniku še vedno Prl’^ lo«.
Tako nam je marsikaj dobrega ''U val naš prijatelj Vinko Bergant- J bomo v uredništvu obravnavali d«b[ ,,
M
■r
slabe strani našega novinarskega

bomo prav gotovo upoštevali njl'f' nasvete.	jf,
,. vin*1
Kulturno življenje v Celju je »mestno« kulturno življenje — Množičnosti ^ ni mogoče graditi na trhlih temeljih — Zapostavljeni so delovni ljudje v rnanjših delovnih organizacijah — Organizatorji kulturnega življenja 80 zagrizli v grenke sadeže obetov
nih še ni ne duha ne sluha. V manjših delovnih kolektivih, v dislociranih obratih izven matičnih podjetij, je kaj takega še vedno samo pobožna želja. Tudi tu moramo na žalost govoriti o »mestnem« kulturnem življenju, o kulturnem utripu, v tem primeru precej bornem, v centralnih delovnih organizacijah.
0b prebiranju poročil in ob razgc vonh z odgovornimi in vodilnin u‘tumimi delavci v celjski občil Pfecej pogosto naletimo na naštev; nje bogatih kulturnih programov poudarkom, da so le-ti mnogo bdgE ejsi od tistih v minulem letu ali "Unulem obdobju. Nihče ne poza! avesti za Celje še posebej znači ega celjskega kulturnega utrip: viT ie’ s katero so na eni strani pož: in kulturno življenje, na drugi p ‘eh postaviti temelje za razma ■HHozične kulture v Celju in v celjsl ^..1 ci. Ob tem pa ponavadi poz: >Jo ali pa le plaho omenjajo prt JSnje vrzeli in številne le na pt resničene naloge, ki so se, resda šel , Podlagi določenega napredki Pokazale v zastavljeni kulturni pol ki m v okvirnih smernicah kultu: "ega razvoja.
. e na kratko preletimo bilanc inulega kulturnega leta v mestu o avmji^ moramo priznati, da kultun 'avci niso držali križemrok. Ku vk r" ?.ay°di s° se v innogo večji me ljucili v tako imenovano kultum eijo ter privabili pod svoje streh precej več 0biskowlcev, zlasti mlad n,so. m nove poslušalce, gledalce i iskovalce iz delovnih organizaci .Prav verjetno niso uresničili en utr; postavk celjskega kultumeg 2 P.a obisk naj bi se povečal k: a trideset odstotkov — so vendarl letrcv‘ dv‘gnili številke v statistični
‘etnih pregledih.
okrepilaniem.letu Pa se Je v Celj
ska deiL!,astl amaterska, ljubitel. novo mt n°st’v utečenih in tudi
njihovo šte°2T HrUŠtVll?,tSaiHeJ nilr. , j cvl]o v zadnjem letu dvit
PortP,„deV:ftnajst na osemindvajse
kro - n pogteou so žalostna i;
ajevne skupnosti — še zlasti 1 k e^nem središču, so ustan: turnoprosvetna društva, am ‘j0 z organiziranimi akc in hi Pritegniti tudi nekatere i e*OVne liudi H cn Hoclpi rte
„ j .•* UIgamzir;
“nejstvovanja.
n* ^ tu ra je nedeljiva«, gl Dravi11^0' Pravimo. »Vsi i iemr,C°jln tioižnost, da jo soc
našim	11
naPak.« Da je torej med nami
381*2? 3Sra 7
me’b^ ustreznih proste
nosthhsoleskah,vkraj-evnil
v njei Ju?35' bližini'tam- kjei jn.J aktivno sodelovali. K‘jnb številnim
izjavam in celo prizadevanjem, da bi izdelali minimalne kulturne standarde, s katerimi naj bi v vsakem okolju, v mestu in na podeželju zagotovili vsaj osnovne pogoje za kulturno delo, je treba priznati, da v tem pogledu ne v Celju ne v drugih občinah celjske regije niso storili posebnega koraka naprej. Pravo, živahno in razvejano kulturno življenje, kvalitetne kulturne prireditve, bogata paleta kulturnih dogodkov, vse to slej ko prej ostaja izrazito mestno »kulturno« življenje.
V enem, dveh letih ni mogoče popraviti desetletja zanemarjenih, drugim »praktičnim« namenom prirejenih kulturnih prostorov, ki smo jih po vojni spreminjali v skladišča, v silose in v druge uporabne in pridobitne prostore, tako da skozi zidove in mimo razbitih strešnih opek brije veter po mili volji. Propadanja se ne da več zajeziti, denarja za nove kulturne domove pa ni. Kratko in malo ni, čeprav vemo, da je brez teh osnovnih delovnih pogojev iluzorno pričakovati pravi razmah množične kulturne dejavnosti.
Drug pomemben dejavnik v oblikovanju in razvijanju množične kulture pa je kulturno delo v temeljnih organizacijah združenega dela. Tu je med zastavljenim in uresničenim še precej večji razkorak, ob katerem se zastavljajo številna vprašanja brez pravega odgovora. Ali so pobudniki te kulturne akcije, v prvi
vrsti organizacije sindikata, poskrbeli za takšne družbene in ekonomske pogoje, ki bi omogočili uresničevanje zastavljenega koncepta kulturne politike? Ali so po posameznih temeljnih organizacijah v mestu že ustanovili komisije oziroma odbore za kulturo, ali so izdelali kulturne programe, o katerih bi razpravljali samoupravni organi? So druge družbenopolitične organizacije v kolektivu pri tem stale ob strani ali so se vključile v tovrstna prizadevanja?
Splet vprašanj, na katera se navezujejo še nova, povezana z družbenimi, materialnimi in kadrovskimi osnovami kulturnega dela. Koliko in kako odločajo delavci o načrtovanju in uresničevanju razvoja kulturnega življenja v okviru temeljne organizacije, v občinskem in tudi v širšem okolju? Kako je z razpoložljivimi materialnimi, finančnimi sredstvi za kulturno delo in ne nazadnje z usposobljenimi ljudmi, organizatorji kulturnega življenja?
Med sklepi kongresa slovenskih sindikatov na vidnem mestu zasledimo tudi tistega, ki navaja, naj v vsakem delovnem kolektivu delavci iz svoje srede izvolijo organizatorja kulturnega življenja, v vsakem večjem delovnem okolju, kjer dela več kot osemsto delavcev, pa zaposlijo poklicnega kulturnega delavca. Na prste bi lahko prešteli prave organizatorje kulturnega življenja v celjskih kolektivih, medtem ko o poklic-
Precej bornem smo rekli. Mar zato, ker delavci ne želijo in ne potrebujejo kulturnih prireditev, ker jih ne mika poprijeti za čopič ali ubrano zapeti v zboru? Tu se ponovno srečujemo s sintetičnim vprašanjem, ki zaobjema in pogojuje vse naše prejšnje vprašanje.
Ob razgovorih po delovnih kolektivih se je namreč pokazalo, da nihče prav ne ve, na kakšnih osnovah zgraditi kulturne programe, ne ve, kakšne so potrebe in želje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Organizatorji kulturnega življenja so si pomagali, kot so vedeli in znali. V celjskem Topni so, denimo mukoma sestavili anketne lističe, odgovorov pa seveda niso znali — to končno tudi ni njihova naloga — raziskati in analizirati, tako da njihova pobuda ni imela kdove kakšnega učinka.
In čakati je bilo treba na drugo sejo sveta za kulturo pri občinski konferenci socialistične zveze, da so njihovi člani od kulturne skupnosti zahtevali, naj strokovno in za vse delovne kolektive pripravi enotno anketo, na podlagi katere bodo kulturni delavci in organizatorji kulturnega življenja oziroma vsi, ki skrbe za razmah kulturnih dejavnosti, lahko v skladu z željami in potrebami delovnega človeka začrtali kulturne programe in kulturno politiko.
js
10 SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE
Breme pomanjkanja sredstev
Izvršni txlbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije je na zadnji seji obravnaval osnutek programa za leto 1977, ki je le del celotnega programa uresničevanja srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja. Osnutek je sestavljen iz dogovorjenega minimalnega programa na področju usmerjenega izobraževanja, iz programa skupnih nalog za potrebe usmerjenega izobraževanja, in iz dodatnega dogovorjenega programa vsake posebne izobraževalne skupnosti.
Sredstva za usmerjeno izobraževanje naj bi se združevala po
načelu vzajemnosti in solidarnosti. Predračunska bilanca sredstev za leto 1977 predvideva za izvajanje usmerjenega izobraževanja 1,535.507 dinarjev. Dohodki za usmerjeno izobraževanje morajo po mnenju izvršnega odbora rasti v skladu z rastjo družbenega proizvoda in od tega ne bi smeli odstopiti. Prav tako je treba vztrajati pri 9 odstotnem porastu osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju ter pri 10 odstotnem povečanju sredstev za pokrivanje materialnih stroškov. Glede na rast družbenega proizvoda je očitno, da sredstva ne bodo
zadostovala, zato bo treba temeljito pretehtati program za letošnje leto in začasno preložiti nekatere naloge. Vsekakor pa ni umestno kakršnokoli poseganje v enotni minimalni program, ki zagotavlja minimalne pogoje za delovanje srednjega in visokega šolstva na sedanji razvojni stopnji in ohranja enake možnosti izobraževanja mladim generacijam, ki se odločajo za tovrstno izobraževanje. Poseči bo možno le v razširjeno reprodukcijo in skupne naloge, kar pa bo seveda pomenilo globok poseg v reformo šolstva.
STANKA RITONJA
ŠTIPENDIRANJE JE FINANČNO USKLAJENO S PRILIVOM SREDSTEV ZDRUŽENEGA DELA
V MIRNEJŠIH VODAH
Poraba združenih štipendijskih sredstev je zdaj v skladu z dotokom denarja iz gospodarstva, vendar se težave pojavljajo drugje
Po velikem nezadovoljstvu in kritikah zaradi dvojnega znižanja cenzusa in drugih sklepov 6. seje skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov je naposled po dobrih dveh mesecih štipendiranje finančno usklajeno. Iz 0,5 odstotnega prispevka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih v združenem delu se je po zadnjih podatkih skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma zbralo v mesecu januarju v Sloveniji 22,229.240 dinarjev štipendijskih sredstev. Ta sredstva so bila namenjena 26.013 štipendistom, za njihove štipendije iz združenih sredstev pa je bilo prejšnji mesec potrebnih 19,064.890 dinarjev. Sklepi 6. seje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v Sloveniji so — čeprav so precej zaostrili finančni položaj — vendarle prispevali k temu, da je bila že sredi februarja poraba združenih štipendijskih sredstev v republiškem poprečju finančno usklajena s prilivom sredstev.
To so najpomembnejše ugotovitve zadnje seje izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ko je na podlagi zbranih podatkov obravnaval sanacijo finančnega položaja na področju štipendijske politike v Sloveniji. Ob spoznanju, da je po nekajmesečni negotovosti zdaj štipendiranje finančno usklajeno in da torej obstajajo dejanske možnosti za odplačevanje premostitvenih
kreditov, ki naj bi jih pri bankah najele občine za izplačilo nepokritih obveznosti, v nekaterih občinah pa za še neizplačane štipendije, je danes, ko je finančna kriza pravzaprav mimo, preura-njeno sleherno optimistično pričakovanje. Predvsem pri reševanju drugih vprašanj, ki so bila predmet razprave že na prejšnji seji izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Z velikimi težavami zbrani podatki so v nekaterih primerih še vedno dvomljivi. Lahko zapišemo, da se za podatki, (to smo ugotovili že pred mesecem) skrivajo netočnosti in prikrivanja, da v mnogih občinah na področju štipendiranja delajo po svoje, da zveza skupnosti za zaposlovanje ni veliko storila za boljšo organizacijo strokovne službe, ki bi morala imeti vsak mesec točen pregled nad zbranimi združenimi štipendijskimi sredstvi... Če prošnja delegatov skupne komisije na prejšnji seji IO ni zalegla veliko, je vprašanje, ali bodo tisti, na katere je tokrat spet upravičeno letela kritika, poskrbeli, da se stvari uredijo in postavijo na »svoje mesto«.
Tako še zdaj, več kot dva meseca po sprejetju dvojnega cenzusa, za marsikatero občino v republiki nimamo zanesljivih podatkov o tem, kakšne so posledice zadnjih sprememb pri štipendiranju iz združenih sredstev, kaj šele, da bi od njih dobili točne podatke o potrebnem in razpoložljivem denarju za štipendije.
I. V.

“»uuejsr zivlienie kaže> da ie naše
S!sieIP h kulturno življenje najpogo-pričg , CV družbenih akcij. Tako smo mlad 2Vrffn‘ dejavnosti, ko se na poroko ^.koti in z jesenjo usahne leti) ko otJ?.to bilo že pred sto in več kulturni0 w nosilci prosvetljevanja in sv°j0 u^a.z‘v^jenja le napredni šolniki s
Amater z lastnostmi profesionalca
'no mladino.
desetletj/hCe'jn °brnočju že več kot dve Srenje dr -n duhove te ali one kulturne kmetov	ki ga sestavljajo mladi s
študenti ^ VCI> dijaki, uslužbenci in
^oy^zlZSaber/'‘ra'
p,red dobili Zarja, ustanovili so jo d°lga leta stiridesetimi leti, je bila senci nenehno ustvarjalnih
Gaberčanov, potisnjena ob stran zaradi nekoč uspešnega Delavskega odra in prizadevnih amaterjev iz Štor. Toda z leti se je Zarja začela počasi, vendar vztrajno riniti naprej, mladi so vnašali novosti, zahtevali kvaliteto in dvigali raven kulturnega udejstvovanja.
»Pri Zarji sem začel že kot kratkohlačnik, ko mi je kakšen igralec dovolil, da sem mu pridržal kovček, ko so čakali na tovornjak, ali ko sem po vasi in mestu pomagal lepiti plakate,« pripoveduje Štefan Žvižej, režiser in že skoraj dvajset let duhovni vodja Zarje iz Trnovelj. Rodil se je pred dvainštiridesetimi leti tamkaj, tam je tudi ostal, od tam je pred triindvajsetimi leti prvič odrinil na tečaj za režiserje, tam je režiral prvo igro, tam se je poročil, tam si je z lastnimi rokami spletel družinsko gnezdo.
»Bilo nas je pet otrok. Štirje so bili
pametni, sam pa sem se odločil za kulturo ...«, navrže v smehu. » Oder mi je bil najprej konjiček, ki pa se je z leti razrasel v konja... Da se prav razumeva: ničesar
mi ni žal. Vsa ta leta so mi dala mnogo lepega, za kar je prenekateri občan prikrajšan. Vse smo naredili sami, tudi dvorano smo si sami uredili, uspevali, bili kritizirani, toda delovni. Delo in delo, večer za večerom, potem prvi večji uspehi. Če je bil denar, smo večerjali, če ga je bilo manj, smo si kupili sendviče, če pa tudi za to ni bilo, ni bil nihče slabe volje. Doslej ni nihče od nas dobil niti dinarja honorarja in vendar to ni bil nikoli p> oblem. Pogosto slišim, da mladi nočejo delati v kulturi. Mislim, da to ni res, če se le kdo hoče ukvarjati z mladimi, so ti še kako pripravljeni delati. Okostje našega društva sestavlja kakih 25 mladih. Polovica med njimi so uspešni animatorji v kolektivih. To so animatorji, kjer v resnici že nekaj delajo, denimo v Topni, Aeru, v Emo in še kje.«
Zarja iz Trnovelj je bilo prvo društvo ■ v celjski občini, ki je prejelo srebrno značko OF, Red dela s srebrnim vencem, Prešernovo nagrado in več drugih priznanj kljub težavam in problemom, s katerimi se je Stefan Zvižej neumorno spoprijemal skozi vse življenje. Najprej se je boril s paralizo, potem z boleznijo želodca... »Pravzaprav sem neke vrste posebnež — nekajkrat sem bil že odpisan, a sem vselej zmagal. Tako danes s četrt želodca, kolikor mi ga je še ostalo, zmagujem delo v službi, ure in ure pa porabim za delo z mladimi na odru,« mimogrede pove tudi nekaj o sebi. Doslej je režiral 52 del. Režiral je v Zrečah, Vojniku, na ekonomskem šolskem centru v Celju vodi skupino dijakov. S svo-
jimi amaterji je bil petkrat na republiški reviji amaterskih gledaliških skupin, dvakrat na republiški »Naši besedi«, udeležili so se srečanja amaterskih gledaliških skupin »Večeri bratstva« v Prizrenu... Ob novem letu se spremeni v dedka Mraza, ob pustu v dirigenta pustnih norčij... Vsepovsod ga srečaš. Najpogosteje pa na sestankih.
»Danes nenadoma ugotavljajo, da je amaterizem v kulturi posebna družbena funkcija. Ko je pred leti bilo za to dejavnost dovolj denarja, so na amaterje pozabili. Zdaj ko denarja ni, govorimo o pomembnosti. Vendar ne gre samo za denar. Gre za pogoje dela. Družba danes od amaterjev zahteva veliko več kot nekoč, pogoji za delo pa so ostali enaki. Ne gre za spore med amaterji in profesionalci, gre za spor zaradi notranje delitve denarja,« zatrjuje in se v hipu prelevi v tajnika zveze kulturnih organizacij Celje, kjer je že nekaj let stalno zaposlen.
»Naše amatersko delo še vedno ni dovolj vrednoteno. Trdim, da je neprecenljive vrednosti že to, da dvajset ali trideset mladih ljudi odtegneš cesti in gostišču, jim pomagaš vzljubiti umetniško besedo. Za te mlade ljudi je dovolj aplavz. To je priznanje za večere in večere trdega dela, ki zaradi gmotnih razmer ni samo bralna ali igralna vaja, temveč napeljevanje elektrike, šivanje kostumov, organiziranje prevozov, skratka tisto, ki izžareva tolikšno draž, da živiš za društvo...«
Js
OB »REVOLUCIJI« V JEKLOTEHNI
Streljanje s slepimi ali pravimi naboji?
Izjalovljen poizkus, da bi sindikat mariborske Jeklotehne postal trojanski konj — Sramotna pot zaupnih zapiskov UJV do razmnoževalnega stroja — Kdo in zakaj obtožuje del vodstva — Okrnjen ugled prizadetih in kolektiva
V trgovskem in proizvodnem podjetju »Jeklotehna« iz Mariboru dela kakih 1.450 ljudi. Organizirani so v pet TOZD, v teh dneh potekajo organizacijske spremembe, ko delijo eno od mariborskih TOZD na tri. Jeklotehna sodi med naša največja tovrstna podjetja. Do nedavna je bilo o kolektivu slišati le to, kako dobro gospodari, se razvija in razrašča. Sredi prejšnjega meseca je nenadoma »počilo« v trgovski hiši Merkur, ko je predsednik ene od sindikalnih skupin na konferenci prebral »poročilo in ugotovitve UJV o malverzacijah, nevestnem gospodarjenju in okoriščanju nekaterih vodilnih delavcev.« Poročilo je seveda učinkovalo in sprožilo kadrovske posege...
svojih lastnih interesov žrtvujejo tudi kolektiv, kot je to primerzdaj. Te pojave je tako sindikat, kot zveza komunistov in mladina skupaj s samoupravnimi organi poskušala omejevati in zatreti, vendar v tem, to so zdaj dokazali, nismo uspeli.
Za kaj v resnici gre? Po vsem, kar smo lahko doslej ugotovili, gre za boj dveh skupin. V Jeklotehni je vodstvo z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi prepričano, da moramo voditi smelo ekonomsko politiko z ljudmi, ki niso obremenjeni, z mladimi, prodornejšimi ljudmi, ne pa da mnogo delovnih mest zasedajo upokojenci. In to je bil eden od vzrokov.
Nekdanji uslužbenec UJV, upokojenec, ki je pri nas nato prevzel mesto kontrole, ki je po mojem mnenju povsem odveč, če imamo organe pregona, disciplinsko komisijo in delavsko kontrolo, je šel na UjV v Mariboru in nekako prišel do zapiskov njihovega inšpektorja, ki je skoraj leto dni preiskoval naše delo in vse do danes uradno ni posredoval. Te zapiske je kontrolor Skupek prinesel v TH Merkur, kjer je zapiske po dogovoru prebral Petelinšek. Tako bi naj sindikalna skupina začela postopek o suspenzu nekaterih vodilnih delavcev. Zagozdni-ku, ki smo ga vkljub neustrezni šolski izobrazbi imenovali za vršilca dolžnosti direktorja Trgovske hiše Merkur, smo dejali:	glej,
mlad si in sposoben, končaj šoloin prevzami krmilo, on pa je to po svoje razumel in, še preden je.končal šolo, začel z udrihanjem po vrhu. Vso razpravo so tako usmerili, da so kolektivu uspeli vsiliti dejstva, ki so v hipu izhlapela, ker je UJV takoj umaknila tiste zapiske. Toda Skupek in še nekateri so pohiteli in zapiske razmnožili ter razdelili po kolektivu in zunaj njega, tako da je sramota zdaj še večja. Potem so prišli na konferenco sindikata OZD in svoji sindikalni skupini pri sklepih podtaknili še drugo, da bi tako bili .nosiisi mnenja kolektiva’.
Sindikat in druge družbenopolitične organizacije ter samoupravni organi kolektiva ne bomo dovolili, da bi se na ta način kršili odnosi, onečaš-čalo ime kolektiva in vodila kadrovska politika...«
Mirko Pomberk: »Sindikat ni trojanski konj...«
SINDIKAT
NI TROJANSKI KONJ
»Moram priznati, da smo bili sindikalni funkcionarji skoraj enako presenečeni kot delavci, ko je MARTIN PETELINŠEK, predsednik sindikalne skupine v TH Merkur prebral tisti dokument. To pa zato, ker družbenopolitične organizaciie in samoupravni organi v kolektivu dobro delujejo in se o vsem dogovarjamo, Sam kot predsednik konference nisem imel pojma, za kaj gre. Pozneje sem izvedel, kako in kaj in zakaj je bila konferenca te skupine mimo dogovora tako pozno, tik pred konferenco celotnega sindikata,« ogorčen pripoveduje	MIRKO
POMBERK,	predsednik
sindikata Jeklotehne. »V resnici se je vse začelo kot odmev na kritike generalnega direktorja. To je bil povračilni udarec, ki pa nam je prinesel največ sramote. Sindikat ne more biti trojanski konj, da bi se v njem skrivali posamezniki, ki za uveljavitev
GRE ZA BOJ DVEH MIŠLJENJ
Kljub temu. da je UJV zahtevala izročitev fotokopij in zaznamkov, smo imeli možnost videti »dokaze« o malverzacijah, podkupovanjih, okoriščanju in slabem gospodarjenju, kar vse bi naj bilo dokumentirano na omenjenih zapiskih. Fotokopije zapiskov namreč še vedno krožijo v kolektivu in zunaj njega. O tem smo se pogovarjali z delavci in funkcionarji v Jeklotehni. Skoraj vsi so enotnega mnenja, da gre »za sramotno akcijo skupine, ki je s pasjo bombico poskušala razstreliti kolektiv...«
»S tem v zvezi težko kaj izjavim, ker sem tudi sam med osumljenci,« je med drugim povedal Janez Rupnik, dipl. oec., pomočnik generalnega direktorja za ekonomska vprašanja. »Resnice še ni, ker jo ugotavljamo. Zaenkrat trdi še vsak svoje, UJV pa je svoje zabeležke umaknila. Vsa stvar se je začela že predlansko jesen. Od marca lani je bil v kolektivu skoraj vsak dan poseben izvedenec UJV, ki bi naj ugotovil naše prekrške. Prišle so tudi različne inšpekcijske službe od beograjske do mariborske. Vključena je bila služba SDK. Doslej niso mogli ugotoviti tega, kar nam očitajo. Največ spora je zavoljo sodelovanja in poslovanja Ljubljanske banke v Beogradu in našega kolektiva v zvezi z najetjem kredita in odkupom blaga, češ da smo najeli kredit pod neugodnimi pogoji za kolektiv. Ekonomski posegi so igra, kot je šah: šele ob koncu vidiš, kdo je izgubil. Tako bo tudi z našim beograjskim poslom, ki smo ga pripeljali že na tri četrtine poti. Po mojem mnenju za nas dokaj ugodno, o čemer so tako kolektiv kot samoupravni organi podrobno seznanjeni.
Bistvo spora je v povsem drugem grmu. Gre za boj dveh konceptov. Sedanja vodilna struktura je mlada in nekoliko »agresivnejša«, s čimer se nekateri vodstveni delavci in posamezniki ne strinjajo. Zato so posamezniki začeli lansirati vesti takšne vsebine, ki takoj najdejo pot do ušes, in sicer o podkupninah, korupciji, kršitvi in dušitvi samoupravljanja...« Delavska kontrola je na željo prizadetih vodilnih delavcev poklicala v kolektiv inšpekcijo SDK, da naj ugotovi, če je kaj narobe. Tako se je milni mehurček razpočil, oblatil kolektiv in posameznike, materialnih dokazov za izrečene obtožbe pa zaenkrat še ni. Nosilci pobude o revoluciji so potegnili glavo med ramena in na vse pretege poskušajo zbrati gradivo za dokazovanje svojih obtožb. Na resnico — vsaj kolikor toliko objektivno — bomo morali torej še počakati.
J. SEVER
Na napisu levo od nasmeha je »pribito«, kako gostje med 4. in 7. uro zjutraj ne morejo dobiti alkoholnih pijač. Nerodno je le to, ker se vrata restavracije odpro šele ob šestih... Le kaj delajo z »brezalkoholnimi« pijačami dve uri prej...?
Vsi so pomagali
V Železnikih, delovnem kolektivu TOZD Iskra Elektromotorji, je Tone Ambrožič delal 15 let in umrl.
Srčni infarkt.
Zapustil je številno družino. Ženo Francko, ki že štirinajst let dela v zdajšnji Iskri, mamo Pavlino in štiri otroke. Zadnji se je rodil po očetovi smrti.
In so v podjetju v osmrtnico zapisali:
»Umrl je Tone Ambrožič, naš delavec...«
Nekaj tednov kasnejepa je kolektiv Iskre v Železnikih dal družini pokojnega Toneta Ambrožiča 5 milijonov starih dinarjev kot pomoč za dograditev hiše, pa še 5 milijonov kot posojilo z ugodnimi pogoji, hkrati pa so prišli v Dražgoše, kjer je Ambrožičeva družina za očetovega življenja skušala zgraditi svoj dom, delavci iz oddelka za vzdrževanje so zidali, naredili ploščo in streho pokrili, in nihče ni za to delo terjal niti dinarja.
Iskrina tovarna v Železnikih je resda znana po svoji skrbi za urejanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih. Dobrih 15 let načrtno skrbijo za gradnjo najemnih stanovanj, kupujejo ali pomagajo pri nakupu etažnih stanovanj, dajejo svojim delavcem posojila za gradnjo ali obnovitev njihovih hiš.
Nedavno tega mi je Tone Lavtar, sekretar TOZD Iskre v Železnikih dejal:
»Zelo kritičnih stanovanjskih problemov pri nas ni več, je pa še precej odprtih vprašanj glede mladih družin. Ko pa se je pri Ambroži-čevih zgodila nesreča, se pravi, ko je umrl oče, smo seveda takoj sklenili, da bi bilo najbolj prav, če bi tej družini omogočili, da si zgradi hišo.«
V tistih dneh, ko sem jih obiskal, so Ambrožičevi živeli v dražgoški šoli, nedaleč stran od njihovega doma, v katerem bo treba še urediti vodovod in električno napeljavo, pa strehe in strope in vse tisto, kar človeku omogoča normalno življenje.
»Tudi pri tem delu bomo »sodelovali,« je rekel Urban Dolenc, podpredsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije. Prav gotovo se spominjate, kako smo se med revolucijo po bitkah v enotah prešteli, in smo vsakega ki je padel, poklicali, kot da stoji v našem zboru.«
Tonetu Ambrožiču niso' v Železnikih zgradili spomenika, so pa njegovi sodelavci storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi njegova družina dobila svoj dom.
JANEZ VOLJČ
Ambrožičeva družina, ko je še bila srečna
PRILOŽIM<sTI\IA ANKETA V »ZLATOROGU«
Žena podpira tri vogale...
d
. Jarcem ztnsk
Pred letošnjim osif mednarodnim dnevoč'"'’’* smo se napotili v tovarno »Zla11 ^ v Mariboru in se s tamkajšnjimi Č '' ln možmi pogovarjali o svojevrsl' VSe bolj aktualni temi — enakof^ ns!L »Kaj je enakopravnost?« smoF^^ali. V tem znanem mariborskem k Vu Je veliko
žensk in prav zato ni' ^zko dobiti f	wie ie i
zanimivih odgovorov.r . 4Lne, tudi
moški so rade volje p1* '*1 SVoje.
ZORA BUNDALO^ena v tehnični kontroli v DSSS: ^n$ke smo se morale dolga leta	to> čemur
danes pravimo enak’ n°st. prav gotovo se je velik del	'1'l v letih
okupacije, ko smo tu<J';,v _e bile tiste, ki se nismo ustrašile za'* Ceve puške. Nasprotno! Tako kot ^ 1 smo tudi same prijele za orožjei1" e v gozdove, pomagale partizanom1	ele za ranjence. Mislim pa, da	'iub temu,
da družba ženi posveča' ■ 0 skrb, ta še ni dovolj velika. Še vrsb , ^Vn‘kov je, ki onemogočajo popolno^J^P^nost. In moje mnenje je, da ^ /n°rala vsa družba še bolj angažira", ‘ vb' odpravila
prav tako hodimo v službo kot moški. Se vam zdi, da smo potemtakem res enakopravne?«
Dobili smo še več zanimivih odgovorov in še bi jih lahko, če bi vprašali še druge tovarišice v »Zlatorogu«. Toda želeli smo izvedeti tudi to, kaj menijo moški o enakopravnosti.
SREČKO BOGOVIČ, vodja kadrov-sko-splošnega sektorja: . »Kakršenkoli odgovor dam na zastavljeno vprašanje, noben ne bo točen. Prvič zato, ker nam je po pisani besedi ustave enakopravnost zagotovljena. Drugič, ker v dejanski praksi ta enakopravnost še ni zagotovljena. Razlika je po mojem enaka kot med organizirano in dejansko demokracijo. Napišemo in govorimo o enakih pravicah obeh spolov do zasedbe nekega delovnega mesta, dajemo pa (nenapisano) prednost moškemu spolu. Govorimo, da smo v privatnem življenju, v krogu svoje družine enakopravni, v resnici pa še vedno strogo ločimo hišna dela med žensko in moškim. In končno naj povem,
da tudi naša zakonska določila pravzaprav podpirajo neenakopravnost. Poglejte samo pokojninski zakon, ki je napisan v korist žene. Nadalje razsodbe sodišč pri ločitvah, ko po navadi prisodijo otroke ženi ne glede na vzroke ločitve. Teh primerov je še več. Vse to neenakopravnost poudarja, pri čemer so tudi moški mnogokrat v slabšem položaju, torej neenakopravni.«
MILAN PEŠLJN, zaposlen v TOZD prašek—milarna: »Menim, da je danes žena še vedno, žal, v slabšem položaju kot moški. Pač materinstvo, družina! Mislim, da moški zelo malo posegajo v tisto delo po opravljeni službi, ki ženo čaka doma. Žena pa mora poleg redne zaposlitve skrbeti še za moža, otroke in hišo. Sicer pa, saj vemo za pregovor — žena podpira tri hišne vogale, in menim, da je v njem veliko resnice. Prav zato sodim, da je iluzorno misliti in govoriti o popolni enakopravnosti, čeprav je res, da družba gleda na ženo in da si je doslej žena že veliko pridobila oziroma priborila.«
MARJAN ČAS, zaposlen v TOZD prašek—milarna:	»Enakopravnost?
Prave popolne enakopravnosti verjetno nikoli ne bo, čeprav je res, da ima žena danes pri nas enake pravice kot moški. Žal je tako, da je žena preveč obremenjena z dodatnimi nalogami, ki jih mora še opravljati poleg svoje redne službe. Vsaka praktično poprime za moška dela pri hiši, moški pa ženi le redkokdaj pomaga. Tako je pač, da mož gre po službi na sestanke, s prijatelji na igrišče..., ženska pa je predvsem doma.«
PETER JAKI, zaposlen v TOZD kozmetika: »Enakopravnost bi naj po mojem mnenju pomenila enake pravice — tako doma kot v službi. Vendar pa to enačenje še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. Predvsem zato, ker še marsikaj, kar bi lahko izenačilo žensko in moškega, ni urejeno. Mislim predvsem na urejeno otroško varstvo, celodnevno šolo itd.«
JANEZ KURBUS Foto: ALOJZ GUMILAR
OB RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA SR SLOVENIJE
tudi še te malenkosti i|,^7c"1 ornogo-
/0ženi(
./st.«
čila resnično enakopr*1 7,
ZINKA ŠERUGA' ČP°slena v TOZD Kozmetika:	da bi se
enakopravnost morala ete odražati tudi v družbenopolič ,rn,ln sarr>ou-pravnem življenju v 1 mrpv n,\s, družbi nasploh. Imam 0bcu,ek, da je prav tu žena še vtja erriaM zastopana. Poglejte, gte^ jnS^0 ^arn v tovarni ali morda vot^ kai vidim? Pride 40 do 50 moškimi žensk. Tu še torej lahko marsLria,reiTler|imo, da bo žena lahko v res11'" °Pravna!«
HAB,A'$55vodskl
prave, resnične enako?1!h0 še ni in težko verjamem- o J kmalu. Škoda je, da je naš pU2",. Na ^[ec — le in samo 8. marca v V'stj0 - ,n sc moški izkažejo s po^/sf-.... P žene.
i
I
mesecu in vsem drug'j s,,-J01 v letu.
LIZA
oddelek DSSS: »Ena^no-!^’ In to
vedno
Kdo v EMO
ni enakopraven?
Šest žensk iz EMO, nekdanje kovačnice delavskega razreda Celja, je poskusilo dokazati, da spol ni odločilen za zasedbo delovnega mesta — Osuplost je bila skoraj popolna — Zakaj tudi v kolektivih z razvitim samoupravljanjem praviloma obvelja predlog strokovne službe, čeprav je protiustaven
Toda, žal, vse preveč^p Mkli da Je
že naslednji-9. n^^,7 v
Vidite, to ne bi smel K ^ Praznik enega dne, tako bi m* ,pslenaSe 'Pto!«
TILČKA BABIČ, 4[)Kav proizvodnji polizdelkov v*. 3 je . rtletika: »Vas lahko vprašam- iidVa n L>nako-pravnost? Kako si ju F , predstav-
!jdALENKA ŠROK^fSe^TOZD
prašek—milarna:	mi z^\ |,a ?e
veliko pravic, vendaf javna p’ , še '	-'na5^do>eJte-
ovsem er
vedno ni po.	upm. .
tu je družina, je dom '^jjt-ja jn Vr^'J"' ga
ima vsaka žena—gosp
vsega
Kolektiv celjskega EMO šteje blizu tisoč delavcev, od katerih je dobra tretjina žensk. Zvečina gre za priučene in kvalificirane delavke v proizvodnji in le peščici je uspelo priti na vodilnejša delovna mesta. Nezadovoljstvo prizadetih žensk je dolgo časa tlelo zaradi neenakopravnosti pri zasedbi najodgovornejših delovnih mest, ki so jih zasedali praviloma le moški. Ogorčenje prizadetih je doseglo ob uzakonjanju te, za naše družbene razmere nesprejemljive kadrovske politike, ko bi naj bila vodilna mesta isk-Ijučno rezervirana za moške, za ženske v EMO pa naj bi bila zagotovljena delovna mesta v proizvodnji, bile bi naj »primerne« ali »neprimerne«, naj bi jih »priporočili« ali ne...
Sodelovanje delavske
.' ,7	* .% , .ksPCTk u . -	•-
Komisija za kulturo pri svetu OO ZSM Iskre
Ku4hact'Lem
Ele^lova^/ ob koncu prejšnjega meseca v. j|l! Pripravi, V.P. 1098-G kranjske garn^i]1 na Lah(;f spoznavni večer v Iskrini resta
rah'	'	ji č°Urni ku.
Skupaj z vojaki so pripravljala A turni program, ki sta ga P0,/!'2a po Konjar in vojak Dragiša D°rlv/,la »Savn stritev je poskrbela folklorna sp/?reriašan!' Sledilo je še šaljivo tekmovanj^ ^ulturn Lj balonov z žičnimi krtačami-^/ ansarrik||^ programu so se zabavali ob Z
SMB 22°'	vilG^ovniu
garm4 ■ l098n'k
Komandant kranjske	vj ^s/ts-r;
Momčilo Marjanac, komand'* /fugit,^ poročnik Dušan Zaklan in S°s ;{i i'®ar|izacij0 so bili s kulturnim programom	2acjQ_
srečanja z mladino kranjske .,0 Wkih 4(jn voljni. Srečanja se je ude 1.	^ Večkrat
Iskrašev in vojakov. Zato bo organizirali podobne večere- a/, j nRacij0 Do prvih stikov med mlad'd j/K priš]() ^ Iskre — Elektromehanike in je '■1,Co rn0£_ decembru lani. Spoznali so,	h ^esec So
nosti za tesnejše sodelovanje-
skupaj organizirali šahovski turnir. Posredovali so tudi vstopnice za Teden slovenske drame, pripravili pa so tudi ogled Iskrinih tovarn v Savski loki in na Laborah za vojake, ki v Kranju služijo vojaški rok. To je bilo prav gotovo zanimivo srečanje naših vojakov z Iskro. Iskrine izdelke imajo razstavljene v Posebnih vitrinah v garnizonu.
Ob dnevih JLA so bili mladi Iskraši gostje kranjske garnizije. Mladinska organizacija Iskre — Elektromehanike želi navezati stike z omenjeno V.P. tudi na področju idejnopolitičnega izobraževanja. V okviru praznovanja Dneva žena bodo pripravili v petek, 4. marca družabno srečanje s kulturnim programom, Proti koncu meseca pa bodo pripravili skupen Partizanski pohod in kviz znanja. V ta pohod se bodo lahko vključili tudi drugi člani delovne 0fganizacije. Načrtujejo še različna predavanja o NOB in tekme v šahu, košarki, kegljanju, ^reljanju, plavanju, namiznem tenisu itd. Garnizija je pripravljena organizirati tudi brezplačne filmske predstave v domu JLA za mladince Iskre — Elektromehanike in vojake.
SILVO SLADIČ
V Sloveniji je nekaj kolektivov, iz katerih prodro v javnost praviloma samo vesti o dobrem gospodarjenju, samoupravljanju in podobnih pozitivnih rezultatih. Na celjskem območju sodi med tovrstne kolektive poleg Gorenja, Aera in Cinkarne tudi EMO. Prav zato je bila osuplost zavoljo ogorčenja žensk v EMO tolikšna, da se niti družbenopolitične organizacije v kolektivu prvi hip niso znašle.
Ob sistematizaciji delovnih mest v EMO, ta je bila na javni obravnavi v kolektivu, je skupina žensk sestavljavce s pripombami opozorila, da se ne strinjajo z že uveljavljeno prakso o »rezerviranju vodilnih delovnih mest za moške.« Kot kaže, strokovne službe tudi zaradi premajhne pozornosti družbenopolitičnih organizacij kolektiva niso upoštevale pripomb.
»Bolj za šalo kot zares smo na oglasno desko pripele naše pripombe, ker jih prej niso upoštevali,« pravi BREDA SVETINA, nekdanja družbenopolitična delavka v Šentjurju, zdaj uslužbenka v EMO, ki je, kot kaže, bila med nosilci akcije za uveljavljanje in priznavanje z ustavo zajamčenih pravic.
Pripombe šestih delavk so z oglasne deske hitro izginile, vendar jih tudi tokrat niso upoštevali. Zato se je skupina žensk kljub poznavanju razmer, morda pa prav zato, odločila za nevsakdanji poseg in sprožila — ustavni spor. Januarja letos je Ustavno sodišče SR Slovenije razsodilo, da imajo ženske v EMO prav, ko izpodbijajo hotenja »strokovnih služb« o zasedbi vodilnih in drugih delovnih mest na osnovi — spola.
»Spor«, če ga lahko tako imenujemo, je znova dokazal, da tudi v EMO, kjer naj bi bilo samoupravno in družbenopolitično življenje kolektiva na dokaj visoki ravni, odstopajo od deklariranega »delavčevega samoupravljanja«. Pri tem ne bo odveč, če se spomnimo, da so prav
v tej delovni organizaciji, kjer je uradniš-tvo s tehničnimi in drugimi administrativnimi močmi doseglo že skoraj tretjino vseh zaposlenih, še ne tako davno fizično onemogočalo prisotnost javnosti, ko so prepovedali novinarjem pristop na sejo samoupravnih organov in celo na sejo zveze komunistov, ko je kolektiv z zadnjimi močmi ob sodelovanju občinskih in republiških dejavnikov uspel razbiti grupaštvo, birokracijo in druge skupinice strokovnjakov, ki so vsaka zase in posebej poskušale vsiliti svojo politiko.
Ob vsem tem je zanimiva reakcija prizadetih, tudi družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in »strokovnega kadra«. Namesto da bi priznali napakovki se lahko pri vsakem delu pripeti vsakomur, tudi v EMO, kjer v poprečju vsak delovni dan na desetine zaposlenih prešedi na tej ali oni seji, jih je prizadelo dejstvo, da je javnost izvedela za spor. Na hitrico so poskušali zadevo utišati, kot je to že ustaljena praksa v kolektivu, o katerem se sliši samo »dobro«. Pri tem seveda ne pride v poštev kritika politike gospodarjenja, razprava o večletnih izgubah posamezne TOZD, ki iz leta v leto »požirajo« skoraj celotni dohodek kolektiva ob posebni družbeni pomoči, kot je primer s TOZD v EMO in bližnji Cinkarni. Šesterici žensk zamerijo, ker so polemiko obesile na veliki zvon. Resnici na ljubo je ta kritika v nekem smislu opravičena, če vemo, da je v tem delovnem kolektivu samoupravljanje na dokaj visoki ravni, če pri tem ne gremo mimo dejstva, da ima kolektiv celo posebnega človeka, ki naj bi skrbel za »vprašanja enakopravnosti žensk«, ki pa je, kot je to preočitno, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami spregledala napako strokovnih služb. Zakaj se torej ta skupinica žensk ni obrnila na vse te organe in institucije znotraj kolektiva?
»Saj smo se, vendar nas ni nihče poslušal,« odgovarjajo...
J. SEVER
Primerno
darilo
za
praznik
Verjetno razmišljate, kako boste letos v vaši delovni organizaciji proslavili 8. marec — mednarodni dan žensk, kako se boste s skromno pozornostjo spomnili svojih tovarišic na delovnem mestu. Če razmišljate, se vam pridružujemo na svoj način tudi mi.
Pri naši založbi je izšla nova in izvirna knjiga o Ljubljani z 88 stranmi barvnih fotografij in 32 stranmi besedila. Knjiga predstavlja sedanji trenutek slovenskega glavnega mesta. Je reprezentativno darilo, ki ga bo prav gotovo vesela vsaka vaša sodelavka. Monografija »Ljubljana« — tako smo ji dali naslov — je tiskana v slovenski in nemško-angleški verziji. Njen format je 24 x 30cm Vezana je v platno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Cena je 400 dinarjev za izvod.
če se boste odločili, da boste sodelavke za letošnji 8. marec razveselili s primernim darilom, vam predlagamo, da jim podarite monografijo »Ljubljana«.
Naročila sprejemamo na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11.
Pripravili smo še prijetno presenečenje!
To so posebne spominske značke za 8. marec po 20 dinarjev za značko. Zato nam tudi za značke, koliko jih boste naročili,sporočite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 ali pa jih lahko kupite tudi v naši prodajalni na Tavčarjevi 5, v Ljubljani.
ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST
Nepreklicno naročamo........izvodov monografije »Ljubljana« in.....značk »8. marec« pri ČGP Delo — TOZD
DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana.
Knjigo, oziroma značke pošljite na naslov:.......................
Poštna številka, kraj:
datum:.........................^	■
Čitljiv podpis naročnika (z žigom)
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga.

TA TEPEN V ŽARIŠČU
Odnosi med Jugoslavijo in Romunijo se iz leta v leto bolj razvijajo in so že dolgo primer dobrososedskega in obojestransko koristnega sodelovanja. Že precej časa je minilo, kar smo od ugotovitev o možnostih za tesnejše ' gospodarsko-politično sodelovanje prešli h konkretnim dogovorom in ukrepom. O tem zgovorno priča donavska velikanka Djerdap I, o tem govorita razvejano industrijsko sodelovanje in tudi visoka raven blagovne menjave. Obisk vršilca dolžnosti predsednika ZIS Dobroslava Čulafiča v Bukarešti pomeni resnično nov korak na tej poti. Jugoslavija in Romunija sta se namreč dogovorili za skupno gradnjo hidroelektrarne Djerdap II. Že letošnjo pomlad — prve dni marca, bodo naši in romunski graditelji zasadili lopate na velikem gradbišču elektrarne, ki bo ob polni zmogljivosti dajala 2,6 milijarde kilovatnih ur električne energije letno. Dela naj bi veljala 4 milijarde dinarjev in naj jih bi končali do leta 1985.
Med večdnevnim obiskom v sosednji socialistični republiki je Dobroslav Čulafič seveda imel precej priložnosti za izmenjavo mnenj s predsednikom tamkajšnje vlade Maneom Manescujem. Govorila sta predvsem o stališčih do številnih mednarodnih problemov. Tudi tokrat se je pokazala vsa koristnost pogostejših stikov in sorodnost stališč do obravnavanih vprašanj.
S podobnega, sicer nekoliko daljšega potovanja in posvetovanj se je vrnil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Ob vrnitvi z obiska v Tanzaniji, Madagaskarju in
Zambiji je Minič ocenil kot zelo uspešne pogovore v treh neuvrščenih deželah. V vseh treh prestolnicah je bilo slišati resno zaskrbljenost nad položajem na jugu Afrike. Ta del sveta vse bolj postaja prostor za tekmovanje blokov, kar ob zaostrenih spopadih znotraj trdnjav rasne segregacije le še stopnjuje napetosti. Ne nazadnje je tu tudi Indijski ocean, kjer se vse bolj razrašča razkazovanje moči velikih. Države ob obalah Indijskega oceana — med njimi tudi Madagaskar — pa se zavzemajo za to, da bi to področje čimprej postalo področje miru in miroljubnega sodelovanja.
Napotimo se za hip prav v eno od dežel ob tem oceanu — v Indijo. Z veliko naglico se približuje trenutek, ko bo več kot 300 milijonov volivcev odločalo o tem, kdo bo v prihodnjih letih vodil to veliko deželo. Dobri poznavalci razmer skoraj ne dvomijo v ponovno zmago kongresne stranke Indire Gandhi. Toda sedanje predvolilno razslojevanje kaže, da vladavina kongresne stranke morebiti le ne bo tako suverena kot doslej. Kongresno stranko so do nedavna razjedala notranja nasprotja in šele v zadnjih dneh je bila dosežena vsaj navidezna enotnost. Tudi desničarska opozicija je tokrat potisnila na stran vsa ideološka in druga nasprotja. Boj za glasove volilcev bo torej precej hud, verjetno pa le-ti vsaj na vsedržavni ravni ne bodo toliko obrnili hrbta kongresni stranki, da bi ogrozili njeno nadaljno premoč in vlogo usmerjevalca razvoja te velike azijske dežele.
BRANKO DOBRANIČ
REORGANIZACIJA SINDIKATOV V ETIOPIJI
V prvih vrstah revolucije
»Po novem« se lahko v sindikatu organizirajo delavci ne glede na sektor lastništva in število zaposlenih — Temeljna naloga novega vseetiopskega sindikata je uresničevanje interesov, krepitev ideologije tamkajšnjega delavskega razreda in izpolnjevanje ciljev narodno-demo-kratske revolucije
V	začetku leta se je končal proces reorganizacije etiopskih sindikatov, ki se je začel decembra leta 1975 s sprejetjem novega zakona o delu. Reorganizacija je postala potrebna, ko se je izkazalo, da se ni mogoče sporazumeti z vodstvom konfederacije etiopskih delavskih sindikatov (GELU), ki je bila ustanovljena s pomočjo ameriških in zahodnoevropskih sindikatov. Le-ti so jo tudi podpirali.
V	cesarski Etiopiji so sindikate lahko ustanavljali le v zasebnih podjetjih z več kot 50 zaposlenimi. V takšnih okoliščinah je bilo sindikalno organiziranih malo delavcev, pretežen del delavskega razreda je bil brez vsakršne zaščite. Člani sindikata so bili v glavnem zaposleni pri tujih ali pri močnih domačih družbah. Ze zato so delovali v razmeroma ugodnih materialnih razmerah v primerjavi z drugimi neorganiziranimi delavci.
Vodstvo GELU se je v glavnem šolalo v ZDA, živelo je v dobrih odnosih tudi s cesarskim režimom in z delodajalci. Revolucija pa je razbila idilo. To je bil
razlog, da se je sindikalno vodstvo postavilo na stran tistih, ki so od vojske zahtevali, naj takoj izročijo oblast civilom. Po več poskusih, da bi spremenila stanje v sindikatih, se je vojaška oblast lotila reorganizacije sindikatov in je odpravila omejitve pri njihovem organiziranju. Delavci se zdaj lahko organizirajo ne glede na vrsto lastništva in število zaposlenih v podjetju.
Organiziranje novih sindikatov je potekalo pod nadzorstvom začasnega oddelka za organiziranje ljudstva in ob nenehnem političnem boju s starimi, zahodno usmerjenimi funkcionarji na eni ter demagoško skrajno
levico na drugi strani. Najprej so ustanovili organizacije v podjetjih, zatem so se le—te združile v osem posebnih sindikatov, v začetku tega leta pa so končali proces ustanovitve vseetiopskega sindikata (AETU).
Ustanovnega kongresa se je udeležilo 65 delegatov iz osmih posebnih sindikatov. Kongres je sprejel statut in izbral izvršni odbor. Predsednik je Tevodros Bekele, generalni sekretar pa Tadeše Birbo.
Kongresa se je udeležil tudi takratni podpredsednik in sedanji predsednik začasnega revolucionarnega sveta Mengistu Haile-Mariam. Ob tej priložnosti
je poudaril specifičnost etiopske poti v socializem ter vse večji pomen in vlogo delavskega razreda v revolucionarni preobrazbi države. Zveza sindikatov mora biti avantgarda v uresničevanju interesov in krepitvi ideologije delavskega razreda. Prednjačiti mora pri izpolnjevanju ciljev etiopske narodno-demo-kratske revolucije. Mengistu je opozoril tudi na nujnost polnega angažiranja delavcev v proizvodnji in v boju proti notranji in zunanji reakciji in kontrarevoluciji ter za ohranitev enotnosti vseh revolucionarnih sil, za obrambo neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Etiopije.M-T
POLOŽAJ DELAVCEV V BRAZILIJI
Kako preživeti?
Brez razredne sindikalne organizacije brazilski delavci nimajo prave zaščite — Delavske komisije — zametek poskusa organiziranja delavce'
kdo §e kdo
SANDŽEJ GANDHI
voditelj mladega krila indijske kongresne stranke
Primer Gandhi je že dolgo znan tako v Indiji kot v vsej mednarodni skupnosti. Zdaj ga nosi predsednica vlade Indira, ki po smrti svojega očeta Javaharlala Nehruja vodi veliko azijsko deželo prek vseh čeri razburkanih politično-gospodarskih voda. Za njenega sina Sandžeja Gandhija pa je mednarodna javnost zvedela pred približno dvema letoma.Če smo natančni, je vedela zanj že prej, a postal je še bolj zanimiv, ko se je spustil v indijske politične vode. To zanimanje se je zlasti stopnjevalo potem, ko je njegova mati Indira Gandhi za letošnji marec razpisala splošne parlamentarne volitve.
Do teh volitev je ostalo dobrih 14 dni in zdaj so politična razvrščanja v glavnem že končana. Pri tem razvrščanju je 29-letni Sandžej imel pomembno vlogo. Ko je pred dvema letoma zapustil poslovne kroge, bržčas ni mislil, da se bo v političnih strukturah tako dobro znašel. Znan je postal predvsem kot voditelj mladinskega krila vladajoče kongresne stranke. Pred meseci so mladi pod vodstvom sina Indire Gandhi začeli ostro in široko akcijo v podporo sterilizaciji indijskih žena in moških. Ta njihova akcija in tudi druge kritike na račun starejših politikov v stranki so povzročile precej težav. Zlasti razprave o sterilizaciji so razburile duhove, del stranke je akcijo podpiral, del
jo je ostro napadal — skupaj z opozicijo. Poleg tega so se pojavila nasprotja med kongresno stranko in KP Indije, ki je doslej podpirala vladajočo stranko. Zdaj je že jasno, da bo boj za glasove volilcev dokaj hud. V zadnjih dneh je kongresna stranka sicer uspela nekoliko bolj urediti svoje vrste, toda to je storila tudi opozicija. Tudi Sandžej Gandhi se je nekoliko umiril in ni več tako radikalen. Poznavalci političnih razmer pravijo, da se Sandžeju ni bati, da med 300 milijoni volilcev ne bi zbral dovolj glasov za svoj sedež v parlamentu.
bd
Jose de Silva vstane zgodaj, da se odpelje v 70 km oddaljeni Rio de Janeiro, kjer je zaposlen v majhni kovinsko-predelovalni tovarni. Z njim je težko navezati pogovor, saj delavci po stavki leta 1968, ko je vojska zadušila delavski odpor, z nezaupanjem gledajo na vsakega tujca.
Delavcu v Braziliji ni lahko, še teže pa je pripadati KP. Decembra lani je vojska v Sao Paulu brez vsakršnega opozorila vdrla v neko hišo v delavski četrti in ubila 4 člane CK KP Brazilije, ki je prokitajsko usmerjena. Tajna policija jih je zasledovala vse od Tirane, kjer so omenjeni štirje člani CK zastopali svojo partijo na albanskem kongresu.
Za razliko od sosednjih Argentincev in Urugvajcev, kjer so vojaki pri vseh inačicah prevzemanja oblasti morali računati z dobro organiziranim in razredno zavestnim proletariatom, pa so delavci v Braziliji nepripravljeni pričakali vojaški preobrat.
Tako imenovani popolistični
(narodnjaški) delavski voditelji, zbrani v delavski stranki Brazilije, so kmalu zapustili delavce in se vključili v novo politično igro v okviru z zakonom dovoljene opozicije, nekateri pa delujejo v državnih sindikatih, ki so edini dovoljeni.
Brazilska hunta je našla delavce nepripravljene, vendar to ne pomeni, da podcenjuje njihovo moč.
Z nasiljem, najprej proti komunistom, nato pa proti vsakemu poskusu delavskega odpora, so vojaki zagotovili »delavsko poslušnost«. Iz populističnih delavskih zakonov, sprejetih v času predsednika Vargasa, so odstranili vse napredne dosežke delavskega razreda. V zameno je vlada obljubila minimalne popravke plač, zagotovljen osebni dohodek, socialno in pokojninsko zavarovanje, osemurni delovni dan in tri tedne počitka na leto.
Nezaposlenost v Braziliji uradno dosega 2,2 odstotka. To je vsekakor podatek, ki bi ga bile
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI_
NEVARNE SNOVI
Pod tem naslovom je izšla knjiga dipl. inž. Alenke Lukač-Oblak. republiškega inšpektorja za varstvo pri delu.
Poleg uvoda obsega knjiga klasifikacijo nevarnih	snovi,
' eksplozijsko nevarne	snovi,
vnetljive tekočine in pline, strupene, zdravju škodljive in jedke snovi. V poglavju »Osebna varovalna sredstva« obravnava zaščito dihal, varovala ža oči ter zaščitne obleke. Obdelano je tudi označevanje snovi z opozorilnimi simboli vred. Sledi obsežnejše poglavje »Nevarne snovi, ki se v industriji najpogosteje uporabljajo«. V tem poglavju je obdelanih 94 vrst snovi. Končno sledita poglavji o informacijskih centrih za zastrupitev ter o ustrezni strokovni literaturi.
Vsaka od nevarnih snovi ima ime, sinonim, formulo, tehnič-no-varstvene podatke, splošne
koristi, primere uporabe, posebne nevarnosti in sredstva za gašenje, nevarnosti za zdravje, varnostne ukrepe, opozorilne simbole in navodila za prvo pomoč.
Knjiga obsega 152 strani, je izredno pregledna, temeljita in zanesljivo instruktivna ter je velikega pomena za neposredno uveljavljanje varnosti in zdravja pri delu z nevarnimi snovmi. Posebno po prireditvi in vsebini je knjiga zelo uporabna za delavce, ki imajo kakorkoli opraviti z nevarnimi snovmi; to so še zlasti kemiki, laboranti, tehnologi, skladiščni delavci, manipulanti, delavci in delovodje v transportu, prodajalci kemikalij, vzdrževalci naprav, čistilci, še posebej pa varnostni inženirji in za varnost pooblaščeni delavci. Knjiga bo obenem zelo dragocen pripomoček za predavatelje in
poslušalce tečajev, seminarjev in drugih varstveno-vzgojnih oblik. Še posebnega pomena pa je uporaba knjige za poglobitev in obnovo pri preskusih znanja.
Informacijski centri za zastrupitve so popisani z naslovi tako za vsako republiko kot tudi za Avstrijo. Literatura pa obsega popis in navedbe naših zakonov, pravilnikov, JUS, odredb o ratifikaciji ter domače in tuje priročnike.
Sestavljalcu knjige, dipl. inž. Alenki Oblak-Lukačevi smo ob tej priliki dolžni izreči priznanje in zahvalo za skrb, trud in sistematičnost pri sestavi knjige, ki nam omogoča strnjen pregled in enotnost te tako zahtevne in pomembne vsebine.
Knjigo dobite na Zavodu SR Slovenije za varstvo pri delu, Ljubljana, Bohoričeva 22 a.
sprašujete ■^Odgovarjamo
Prosim za odgovor na naslednje vprašanje:
Kdaj se šteje, da delavec dela skrajšan in kdaj krajši delovni čas in v katerem primeru mu ne gre regres za prehrano med delom?
M, M. — Novo mesto
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
Za skrajšan delovni čas se šteje delovni čas za nekatere poklice, ki zasedajo delovna mesta, na katerih je delo zdravju škodljivo. To so rentgenologi, rudarji in še nekateri poklici. Tak delovni čas po zakonu velja kot poln delovni čas. To pomeni, da gredo delavcem pravice iz rednega delovnega razmerja v celoti, torej tudi regres za prehrano med delom.
Krajši delovni čas pa delajo delavci v glavnem tudi zaradi zdravstvenih razlogov, vendar pa ta čas ne šteje kot poln delovni čas. Gre za matere porodnice, invalide določene kategorije itd. Tem delavcem gredo pravice iz rednega delovnega razmerja v sorazmerju z obsegom opravljenega delovnega časa. Praviloma tem delavcem ne gre regres za prehrano, ker nimajo pravice do polurnega odmora. Glede na razloge, zaradi katerih pa delavci imajo tak delovni čas, menimo, naj sama organizacija združenega dela odloči, ali bo regresirala prehrano med delom tudi tem delavcem, če so seveda v času polurnega odmora v organizaciji združenega dela, tako da lahko organiziran obrok prehrane med delom tudi použijejo.
vesele tudi mnoge bogate in bolj razvite države.
Težko pa je najti kazalce, na osnovi katerih bi lahko ugotovili resnično stopnjo nezaposlenosti. Če je nezaposlenost v višini 2,2 odstotka praktično zanemarlji' va, pa to ne pomeni, da je zaposlenim bolje. Tako imenovana zaposlenost, pri kateri delodajalci ne spoštujejo z zakonom zajamčenih norm, je namreč zelo pogost pojav. Taki delavci delajo od jutra do večera. Delodajalci sploh ne pomislijo na zakon in delovni čas.
Ob močni migraciji iz siromašnih delov Brazilije v bog3' tejši trikotnik Rio — Sao Paul0 — Belo Horizonte je ponudba delovne sile velika in prav ta p0' tisk povečuje negotovost zap0" slenih in vpliva, da so plače trdne na zelo nizki ravni, čeprav dosega letna inflacija 50 odstotkov. Približno 50 odstotkov brazd' skega prebivalstva, to je kakih 5° milijonov ljudi,- je odvisnih 00 delavcev, ki zaslužijo minimaln osebni dohodek, le-ta pa ni enak v vseh krajih države. Delavec s 763 kruzeiri (približno 1000 din) minimalne plače v Riu, Sao Paulo in Belo Horizontu, ki živl na robu lakote, je pravi bogata® S primerjavi s tovariši iz Aragosa’ --ki zaslužijo polovico manj.
Po dolgoletnem omahovanj0 (j,
so se delavci odjočili, da spi
rej-
mejo državne sindikate, da
morda znotraj zakonsko dov° la Ijenih norm le nekaj dosegi0 Šp mnogih primerih je bila taksna strategija uspešna.	., šp
V nekaterih industrijski Qr panogah delujejo tudi delavs'e ^ komisije, kakršne imajo v Špan* ži] ji. Nekateri lastniki in deloda jalci ne nasprotujejo delovanj la teh komisij, da bi si zagot°v' 0|.
višjo storilnost v zamenjavo z ]-
relativno majhne koncesije, 0 jjj so izboljšanje delovnih raznieL ro
pomoč pri izpopolnjevanju, p°v^ sp
Čanje sredstev za socialno na
pokojninsko zavarovanje	re
podobno. Ni nobena skrivnos^ da vladajoči razred dobro ve, ^ je gospodarska rast možna V(, brez delavskih nemirov.	pr
Razmere pa se spreminjaj U(. Delavske komisije so prvi za^a_ sa tek novega poskusa organizi
"'““obod^CaSUI-6 0
Veliko zelo konkretnih nalog
Posijalo je sonce in topel veter je kar vidno pobiral sneg. Smučarji so v nekaj urah tako razrili smučišče kot malokdaj doslej. Zvečer je bilo smučišče še najbolj podobno bojnemu polju. Jarek pri jarku, greben pri grebenu, luknja pri luknji...
Ponoči je znova pritisnil mraz. Sneg je zmrznil in še pred kratkim gladko smučišče je postalo kot nalašč za vse, ki radi padajo, podirajo in ogrožajo druge, si lomijo okončine, rebra in še kaj. In teh tudi tega dne ni manjkalo. Kar mrgolelo je mladih ljudi z najsodobnejšo smučarsko opremo, ki so bili seveda od prvega do zadnjega prepričani, da so dovolj usposobljeni za nevarno smučišče, in da obvladajo sebe in teren. Pri tem so bili trdno prepričani, da se nikomur ne more nič zgoditi.
Pa se je! Ne le enemu. Mnogim. In ne le tega dne. Nesreč na snegu je vse več. Predvsem zato, ker počno smučarji na snegu, kar se jim zljubi, ker ne poznajo osnovnih pravil za varnost na smučiščih in ker ne upoštevajo, da na snegu niso sami! Pa tudi Zato, ker upravljalci smučišč ne store vsega, kar je v njihovi moči, za varno smučanje. Premalo teptajo in gladijo razrite smučarske steze in Pogosto tudi ob nepravem času. Zato tudi toliko padcev, poškodb in zlomov.
Na naših smučiščih vlada torej še vedno popoln nered. Tako med uporabniki smučišč kot tudi tistimi, ki naj bi vzdrževali smučarske steze. In ta velik nered ni le hudo nevaren, temveč nas tudi hudo veliko stane.
Zato smo se končno tudi pri nas odločili za sprejem zakona ° varnosti na javnih smučiš-
čih. Sicer malce pozno, a vendarle.
Predlog novega zakona je republiški izvršni svet že pripravil in o njem so vsi pristojni tudi že razpravljali. Zato lahko pričakujemo, da bomo prihodnjo smučarsko sezono Že nekoliko bolj varni na naših smučiščih.
Zakon o varnosti na javnih smučiščih bo poenotil in v enojnem besedilu strnil vsa zakonska določila in predpise glede potrebnih varovalnih naprav, tehnične ureditve smučišč in reda na njih ter glede osnovnih obveznosti vseh, ki se posredno ali neposredno pojavljajo na javnih smučiščih.
Seveda bo potrebno po sprejetju zakona poskrbeti še za potrebne predpise o tehnični opremi smučišč, o redu na njih o ožjem smislu, o organizaciji prve pomoči in podobno. Zakon bo namreč določil upravljalcem žičnic številne konkretne dolžnosti, med katerimi so, denimo, zaščita pred plazovi, postavitev zaščitnih ograj, kjer je smučanje nevarno, postavitev opozorilnih napisov itd., itd.
Čeprav med zadnjimi, bomo torej tudi pri nas dobili težko pričakovani zakon. Od tega dokumenta si obetamo marsikaj, predvsem pa bolj varno in s tem prijetnejšo rekreacijo na snegu. Zato bomo morali storiti vse, da ne bi ostalo le pri besedah, da bo zakon dejansko tudi zaživel. Posebno upravljalce žičnic čaka s tem v zvezi še veliko dela. In ker je konkretnih nalog toliko, da jih bo težko uresničiti prek noči, morda niti ne bi kazalo čakati na formalno sprejetje novega zakona. Kaj bi oklevali, ko pa tako dobro poznamo črne točke naših javnih smučišč!
Letošnji, že XII. zimski pohod na Stol, je potekal v znamenju več jubilejev. Z njim smo počastili 85-let-nico predsednika Tita in štiridesetletnico njegovega prihoda na čelo partije pa tudi petintridesetletnico znane bitke na Stolu in petnajstletnico prvega pohoda na najvišji vrh v Karavankah. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo rekordno število 3683 planincev, nekdanjih borcev, pripadnikov JLA, teritorialnih
enot, tabornikov, lovcev in drugih. Pohvaliti velja odlično organizacijo in obenem poudariti dejstvo, da so pohodi na Stol prerasli v pomembne manifestacije, s kakršnimi slavimo zmagovite tradicije našega narodnoosvobodilnega in revolucionarnega gibanja, utrjujemo rodoljubno zavest in v zdravem socialističnem duhu vzgajamo že najmlajše, ki od letos dalje imajo tudi »svojo« varianto pohoda.
i	v
X. JUBILEJNE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ŽIVILCEV	
Lovorika že devetič zap	iored Žitu
Organizator prihodnjega srečanja na snegu bo ljubljanska Emona	
Udeleženci X. jubilejnih zimskih iger predstavnikov živilske industrije, ki so bile ob koncu minulega tedna na smučiščih • Koble, so ujeli zimo tako rekoč za rep. Sneg je vidno kopnel, spodaj je izpod njega že silila trava, zgoraj pa ga je bilo le še za dobro ped. Pa vseeno: snega je bilo kljub temu še vedno dovolj, vreme v redu, organizacija srečanja odlična, dobre volje vseh udeležencev pa toliko, da bi težko spodletelo kaj, kar so imeli v načrtu delavci Ljubljanskih mlekarn, letošnji organizatorji tekem. V zadovoljstvo skoraj 300 nastopajočih, lani na Livku jih je bilo 215, so X. jubilejne zimske športne igre na Kobli v celoti uspele. Tudi poškodb ni bilo, kar dokazuje, da so se predstavniki dvajsetih delovnih organizacij dobro pripravili na srečanje.
»Letos prvič smo se tudi odločili, da pomerimo svoje moči v smučarskih tekih...« nam je pripovedoval Marjan Curk, predsednik organizacijskega odbora. »Ženske in veterani so tekli na dva, mlajši moški pa na štiri kilometre. Tekmovanja v
smučarskih tekih se je sicer udeležilo le osem žensk in enaindvajset moških, vendar sodim, da za začetek ni malo. Še posebej, če upoštevamo, da so si mnogi opremo sposodili in da bi se pojavilo na startu precej več ljudi, če bi imeli tekaške dilce. Vse kaže, da bo prihodnje leto udeležba v smučarskih tekih večja, saj interes za to športno panogo v zadnjih letih razmeroma hitro narašča...«
Čeprav so v veleslalomu tekmovali moški kar v štirih kategorijah, ženske pa v dveh in je bilo poleg tega potrebno speljati še tekmovanje v smučarskih tekih, je uspelo opraviti organizatorjem vse delo v enem samem dnevu!
»Če bo to izvedljivo tudi v prihodnje, bi danes težko rekli, saj udeležba na naših zimskih srečanjih iz leta v leto narašča...«, je po zaključku tekmovanja ugotavljala Duška Lorbek, tajnica organizacijskega odbora. »Na prvih igrah je sodelovalo 31 tekmovalcev, letos pa že desetkrat toliko. Seveda ne bi bilo prav, da bi udeležbo na silo omejevali, zato vse kaže, da
^ključek jubilejnih delavskih Športnih iger kranjske občine
REKORDNA UDELEŽBA
g	-	’	■	"
^°rtniki Iskre-Elektromehanike so kot ekipni zmagovalci dobili prehodni pokal
bodo imeli organizatorji v prihodnje še več dela. Sicer pa ta trud ni zaman, saj se dobro obrestuje. Rekreacije smo vsi 'pošteno potrebni- pa tudi videti se moramo vsaj enkrat na letd...«
Tekmovanje »živilcev« na Kobli je potrdilo, da so se nastopajoči letošnjo zimo že kar precej nasmučali, saj so bili na srečanje solidno pripravljeni. Številne delovne organizacije so pred tekmovanjem na Kobli organizirale tudi svoja interna smučarska tekmovanja, da so lahko poslale na republiško srečanje res samo najboljše.
»Tudi smučarji Ljubljanskih mlekarn smo letošnjo zimo prišli na svoj račun. Naša. delovna organizacija je namreč član konzorcija za gradnjo smučarskega centra na Kobli, zato smo lahko zelo poceni prišli do kart za žičnico...«, mi je pripovedoval Lojze Lihtenvalner, ki je na Kobli zastopal barve Ljubljanskih mlekarn, in veliko pripomogel k temu, daje osvojila njegova ekipa prvo mesto v smučarskih tekih. »Smučanje na Kobli je za nas razmeroma poceni, zato tudi imamo v kolektivu vse več ljubiteljev tega lepega športa...«
Udeleženci jubilejnega srečanja na Kobli so mi poleg tega tudi povedali, da si želijo v prihodnje pri organizaciji podobnih prireditev več pomoči temeljne tele-snokulturne skupnosti. Organizacijske pa tudi materialne. Obenem pa so izrekli veliko zadovoljstvo nad sodelovanjem z vsemi sindikati, ki imajo polno razu mevanja za organizacijo
rekreacije. Predstavniki Ljubljanskih mlekarn, ki so bili letos organizatorji srečanja na Kobli, so zelo pohvalili tudi ljubljanski trim servis. Njegovi možje so svoje delo opravili več kot dobro in tudi dragi niso bili. Med mnogimi, ki so bili pripravljeni spre-Ijati zahtevno tekmovanje, najcenejši!
In rezultati srečanja na Kobli?
Zanimivo: že devetič zapovrstjo so odnesli najbolj dragoceno lovoriko, to je zmago v skupni uvrstitvi, smučarji in smučar ke ljubljanskega Žita. Res lep uspeh! Na odlično drugo mesto so se uvrstili predstavniki Kolinske, na tretje pa Mena. Slede: 4. Slovin, 5. Emona, 6. Eta Kamnik, 7. Ljubljanske mlekarne, 8. KŽK Kranj, 9. Fructal Alko, 10. Pivovarna Laško, 11. Dana Mirna in 12. Droga.
Med posameznicami pa sta se najbolje izkazali Marica Zorman v prvi in Cilka Benedičič v drugi kategoriji. Pri moških je v prvi kategoriji najhitreje prismučal v cilj Matjaž Svet, v drugi Drago Fanedel in v tretji Milan Rojina. Pri veteranih, to so bili tekmovalci starejši od petdeset let, je bil najuspešnejši Miran Kršmanc.
In kdo so bili najhitrejši v tekih? Pri ženskah Maruša Demšar, pri mlajših moških Pavel Perhavec in pri starejših Janko Lapajne. V tekih so v skupni uvrstitvi zmagali predstavniki Ljubljanskih mlekarn, ki so odnesli dve prvi, dve drugi in po eno četrto in peto mesto.
A. ULAGA
red dnevi so v delavskem 0niu v Kranju svečano podelili T^nanja najboljšim ekipam in , °sarneznikom, udeležencem g nsk'h desetih jubilejnih letnih ŽS<rn'^ '£cr občinskega sveta s • Največje vsakoletne rtne manifestacije delavcev , Sanizacij združenega dela ži]30^v6 °b&ne se je lani udele-47° Več kot 2100 tekmovalcev iz °Sn°vnih organizacij sindika-0u -1 so se pomerili za naslove c>nskih sindikalnih prvakov v Ijj Pan°gah — kegljanju, odboj-rok*113*6111 nogometu, plavanju, ' strei)nietu’ balinanju, košarki, na ^aniu> vaterpolu, šahu, red IZnem tenisu in tenisu. Pri-inrec jC ^er’ komisijo za šport ^5gIvreac'j0 pri občinskem svetu vod 'n Prizadevne delavce v Prijet U kranjskih sindikatov je udel "k Presenetila rekordna saj ^ a de*avcev-športnikov, Le3 vsa pričakovanja. 170q t° £rei Je na igrah nastopilo e 'movalcev in tekmovalk,
med njimi 1540 moških in 166 žensk, lani pa je sodelovalo 2100 tekmovalcev, od tega 311 žensk!. Zadnja leta so organizatorji imeli precej težav z udeležbo ženskih ekip, lani pa že precej manj. To velja predvsem za tekmovanja v kegljanju, odbojki, plavanju in streljanju, prvič pa so se ženske pomerile za naslov občinskega sindikalnega prvaka tudi v tenisu. Pri moških se je v primerjavi z letom 1975 povečalo zanimanje predvsem za tekmovanja v balinanju, kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, plavanju, streljanju in v šahu.
Poglejmo še zmagovalce lanskih desetih jubilejnih letnih športnih iger občinskega sveta ZSS Kranj.
Kegljanje — moški — aktivni tekmovalci: L Jože Turk (Elektro) 470 kegljev, 2. Milan Vehovec (Živila) 461, 3. Janko Karun (Merkur) 455, neaktivni: L Miro Kavčič (Živila) 444 kegljev, 2. Marjan Lebar (Tekstilindus) 442, 3. Janez Rogelj (Elektro) 435, ženske — aktivne tekmovalke:	L Francka Žumer
(Kokra) 200 kegljev, 2. Milena
Vrhovnik (Kokra) 190, 3. Pavla Vidaji (Domplan) 181, neaktivne: L Nada Pavič (Iskra) 192 kegljev, 2. Anica Jerman (Planika) 190, 3. Maksa Eržen (Domplan) 189; tenis — moški nad 40 let: L Bojan Bedenk (Iskra), 2. Danilo Aleš (Iskra), 3. Boris Starc (Upokojenci) moški A do 40 let: 1. Peter Starc (Central), 2. Ivo Por (ŽTP), 3. Janez Žezlina (Brnik), moški B do 40 let: 1. Jože Pogačar (Iskra), 2. Jože Rebolj (Zdravstveni dom), 3. Boris Škofič (Zdravstveni dom), ženske: L Marjeta Brence (Gimnazija), 2. Janina Žnidar (OŠ Šenčur), 3. Mojca Starc (Sava); balinanje — dvojice: L Tekstilindus (Škrab—-Lebar), 2. Projektivno podjetje (Ross—Pevec), 3. Temeljna telesnokultuma skupnost (Lampret—Čadež); streljanje — moški: L Vinko Frelih (Planika) 187 krogov, 2. Franc Naglič (Iskra) 183, 3. Marko Plestenjak (Iskra) 181, ženske: 1. Mila Brezar (Tekstilindus) 170 krogov, 2. Vera Malovrh (Iskra) 155, 3. Marta Omahen (PTT) 148; namizni tenis — moški: L Milan Puce (UJV), 2. Janez Žezlina (Brnik), 3. Bogdan Andrejašič (TKS), ženske: 1. Ljuba Pampe (Iskra), 2. Tončka Pfajfar (Iskra), 3. Elizabeta Nizerit (OŠ Predoslje); šah: 1. Siniša Miloševič (Sava), 2. Drago Lazar (Živila), 3. Janez
Marko (Sava); ekipno — vaterpolo:
1.	Tekstilindus—IBI, 2. Sava, 3. Iskra; šah: L Sava, 2. Iskra, 3. Cestno podjetje; streljanje — moški: L Iskra B, 2. Sava, 3. Iskra A, ženske: 1. Sava, 2. OŠ Predoslje, 3. PTT: rokomet — moški: L Iskra, 2. OŠ Simon Jenko, 3. Sava, ženske: L Iskra, 2. Prosveta; plavanje — moški: L Projekt, 2. Iskra, 3. Brnik, ženske: L Planika, 2. Projekt, 3. Brnik, skupno: L Projekt, 2. Planika, 3. Iskra; odbojka: moški: L Iskra, 2. IKOŠ, 3. Bolnišnica Golnik, ženske: L Bolnišnica Golnik, 2. OŠ Simon Jenko, 3. Elektro; namizni tenis — moški: L Iskra, 2. Sava, 3. Zavarovalnica Sava, ženske: Uskra,
2.	OŠ Predoslje, 3. Sava; kegljanje — moški L Tekstilindus, 2. Elektro,
3.	Cestno podjetje, ženske: L Kokra, 2. Iskra, 3. Domplan; mali nogomet: L Sava, 2. IKOS, 3. Tekstilindus, košarka: 1. Iskra, 2. Tekstilndus, 3. IBI; balinanje: 1. Tekstilindus, 2. Iskra L, 3. Cestno podjetje.
Ekipni vrstni red — moški: L Iskra 543 točk, 2. Sava 404, 3. Planika 222, ženske: L Iskra 109 točk, 2. OŠ Predoslje 75, 3. Kokra 71, Skupni ekipni vrstni red: 1. Iskra 652 točk, 2. Sava 465, 3. Planika 278, 4. Tekstilindus 261, 5. Merkur 218 točk.
1. V.
IX. ŠPORTNE IGRE MARISA
Ob koncu minulega tedna je bilo v organizaciji podjetja Tiki iz Ljubljane že deveto tradicionalno srečanje športnikov delovnih kolektivov, ki sodelujejo v poslovnem združenju Maris. Dvodnevnega tekmovanja v Kranjski gori se je udeležilo 168 športnikov in športnic iz Škofje Loke (LTH), Maribora (Kristal, Florina), Cerknega (Eta) in Ljubljane (Tiki). Tekmovalci so se pomerili v veleslalomu, kegljanju, sankanju in v šahu.
Rezultati: Veleslalom moški do 35 let: 1. Janez Jugovič LTH 47,9, 2. Peter Kalan LTH 47,9, 3. Lojze Oblak LTH 48,3.
Veleslalom člani nad 35 let: L Ivan Bernik Tiki 50,7, 2. Franc Lenarčič Tiki 55,8, 3. Alfonz Boro-vinšpV Fta SO 7
Veleslalom ekipno: L LTH Škofja Loka 4:10,2, 2. Eta Cerkno 4:49,2, 3. Tiki Ljubljana 4:62,5, 4. Kristal Maribor 9:79,8.
Ženske so nastopile v sankanju na 300 m dolgi progi. Rezultati: 1. Zofka Močnik Eta 25,8, 2. Janja
Eržen LTH 26,7, 3. Marija Bohinc LTH 27,2.
Ekipno sankanje: (tri tekmovalke): 1. LTH Škofja Loka, 2. Eta Cerkno, 3. Tiki Ljubljana, 4. Kristal Maribor, 5. Florina Maribor.
Šah ekipno (štiri deske): 1. LTH Škofja Loka 15 točk, 2. Kristal Maribor 11 točk, 3. Eta Čerkno 8,5 točk, 3. Eta Cerkno 8,5 točk, 4. Tiki Ljubljana 3 točke, 5. Florina Maribor 2,5 točke.
Kegljanje moški 6x6 lučajev: 1. Kristal Maribor 466 kegljev, 2. Tiki Ljubljana 400, 3. LTH Škofja Loka 366, 4. Eta Cerkno 341, 5. Florina Maribor 260.
Kegljanje ženske 3x6 lučajev: L Florina Maribor 80 kegljev, 2. Kristal Maribor 67, 3. Eta Cerkno 67,4. LTH Škofja Loka 64, 5. Tiki Ljubljana 63.
Zmagovalec IX. športnih iger Maris je postala ekipa LTH iz Škofje Loke s 4750 točkami. Drugo mesto je zasedla ekipa Kristala iz Maribora (4575), tretje pa ekipa Ete iz Cerknega (4575). ANDREJ PIPA*’
11111111 n 11111:11111111111111111111111111 m 11111111111111111 iTTTTTnn I Ilnlli 111 nr	rTTTTTTTTTTTT	fj
DELAVSKO IZOBRAŽEVALNO DRU: T	JANI	)
NEUTEMELJENE OBTOŽBE
Konec julija 1872. leta je Kunc iia izrednem občnem zboru odstopil s položaja predsednika delavskega izobraževalnega društva. Vzrok za to odločitev so bile obtožbe Jožeta Doviča in Franca Šturma, da je ponaredil društvene računske knjige in poneveril denar — približno 40 goldinarjev — ki ga je društvo namenilo kot podporo stavkajočim mizarjem na Dunaju in v Budimpešti.
Ob odstopu je Kunc pozval delavce, naj nadaljujejo njegovo uspešno začeto delo ter ostanejo enotni. Za novega predsednika je bil izvoljen Mihael Tomitsch. Kunc pa je ostal še naprej aktiven član društva. Na njegovo pobudo je izredni občni zbor ob koncu septembra predlagal ustanovitev delavskega polmesečnika v slovenščini, ni pa se strinjal s To-mitschevim predlogom, naj bi v ta namen ustanovili poseben sklad, kamor bi se stekali prostovoljni prispevki, ter je zahteval, da o tem odloča redni občni zbor.
Kunc je bil vnovič izvoljen v odbor društva na izrednem občnem zboru v začetku decembra 1972. leta. Izjavil je, da sprejme to dolžnost le, ko bodo preverili obtožbe Doviča in Šturma. Zato je bila imenovana posebna komisija, ki je na naslednjem skupnem sestanku poročala, da računske knjige niso ponarejene in da so točne. Kunc je bil rehabilitiran, Doviča in Šturma pa je odbor izključil iz društva.
Na tem zboru je bil za novega predsednika izvoljen Karl Monsam. Že v začetku februarja 1973 leta pa je bil Matija Kunc z veliko večino vnovič izvoljen za društvenega predsednika. Kunc sprva te funkcije ni hotel sprejeti, češ da si z delom v društvu močno škoduje pri svojem poslu. Zato je bil sprejet predlog da bodo Kuncu za njegov trud in izgubo časa izplačevali mesečno nagrado 5 goldinarjev.
Kako pomembna je bila Kunčeva vodilna vloga v društvu, pričajo tudi podatki o številu članov po njegovem odstopu s predsedniškega položaja. Do avgusta 1972 je njihovo število
stalno naraščalo, nato pa se je hitro zmanjšalo, da se društvo v novembru 1872 leta zaradi majhnega števila članov znašlo pred razpustom. Kunc je ugotovil, da je bila to deloma krivda odbora, deloma pa posledica dejstva, da delavci še vedno niso dojeli pomena društva. Nekateri so pričakovali le izboljšanje svojega položaja, mnogi pa so v društvu iskali samo zabavo 'ro pa so bili v svojih pričakovanjih razočarani, so se umaknili.
V letu 1873 in 1874 je postalo društvo spet bolj čvrsto in je imelo blizu sto članov. Intenzivneje se je posvetilo svoji izobraževalni funkciji. Že od ustanovitve dalje je društvo prirejalo različna poljudnoznanstvena predavanja, kot predavatelji pa so nastopili znani ljubljanski kulturni, znanstveni in javni delavci. V januarju 1873 leta so začeli vpisovati v posebno delavsko šolo. Žal ni podatkov, kdaj se je začel pouk, koliko je bilo vpisanih in kakšne predmete so poučevali.
Društvo je ustanovilo tudi svojo knjižnico, v kateri so imeli delavci na voljo približno sto knjig, od tega tretjino znanstvenih in dve tretjini leposlovnih ter nekatere časnike.
Leta 1873 je dobila cesarsko sankcijo volilna reforma, ki jo je Auerspergova vlada pripravljala že od leta 1871. Reforma je uvedla neposredne volitve v državni zbor. Število poslancev se je povečalo za tri četrtine, od tega se je najbolj povečal delež mestne kurije. Ob vprašanju, podpreti ali zavrniti volilno reformo, so se začele ostre polemike, ki so avstrijsko delavsko gibanje, že takrat ne več enotno, razcepile v dva tabora. Prvi je pozdravil reformo, drugi pa jo je zavračal. O stališču ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva do volilne reforme je poročal Laibacher Tagblatt v začetku aprila 1873. leta. Po tem poročilu je društvo dalo svoje polno soglasje resoluciji dunajskega delavskega društva Volksstimme, ki je volilno reformo podprlo. Resolucija med drugim poudarja, da se delavska stranka Avstrije bori za takšno
državo, »v kateri je uvedena nepopačena splošna in direktna volilna pravica ter popolna svoboda tiska in zborovanj... V vsakem koraku, ki pelje bliže k temu cilju, vidi korist za stranko.«
Podpora tej resoluciji pa je bila za ljubljansko društvo le začasen izhod, ker je želelo sklicati svoj javni shod takoj, ko jim bo to dovoljeno, ter na njem sprejeti svojo resolucijo, ki pa bržčas ne bi bila bistveno drugačna. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj je društvo s sklicanjem tega shoda odlašalo vse do začetka decembra, ko je končno le odposlalo deželni vladi prošnjo, da mu dovoli sklicati delavski shod, na katerem bi sklepali o političnem programu delavcev ter o njihovem stališču do novega zbora. Poročal naj bi Kunc. Magistralni svetnik Perona je opozoril deželno vlado, da »tukajšnji delavci še ne stojijo na takšni izobrazbeni stopnji, da bi samostojno gradili pravilno spoznanje« o teh problemih. Menil je, da bi bil lahko zbor zaradi heterogenosti ljubljanskih delavcev (narodnostne in politične) nevaren za javni red in mir, zato je priporočal, naj bi shod prepovedali. Deželna vlada je to priporočilo upoštevala in shod prepovedala.
Znano je Kunčevo mnenje o razkolu med dunajskimi delavskimi voditelji. Na društvenem zboru 10. avgusta 1873. leta je Kunc v svojem poročilu poudaril, da so med delavskimi voditelji »pognale korenine razprtij, ki se jih ne sme podcenjevati, lahko se zgodi, da se bodo izgubile vse dosedanje žrtve in pridobitve delavcev, če se le-ti ne bodo v pokrajinah osamosvojili«, ter omenil, da »so igrali na račun delavcev napačno igro, vendar so delavci uvideli, da se morajo sedaj sami nekaj naučiti, če hočejo uspeti proti svojim odkritim ali prikritim sovražnikom«. Kunc je pravilno ugotovil, da ti spori med voditelji rušijo moč delavskega gibanja, vendar pa je bil njegov poziv delavcem na podeželju, naj sami nadaljujejo boj, nesmiseln, saj se je spor v tem času že razširil in ni bil več samo »dunajski« razkol.
Žena, nikar me ne čakaj s kosilom! Za nekaj ur imam še polne roke dela!
Za vsako temo
Karikaturi: M. Alaševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 9. marca 1977 na naslo^ CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinov^ 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRI' ŽANKA št. 8. Nagrade so: 200, 150 in 100 dirt
DE	Mu	StosobtjOSi »te A PreDStAVSA NIAAMBvH	Otok v	ČECJCA WA ISU	ZVEZA komunistov	MAN1ŠE NASELJE	VtstA MtETULlA	tekmovalna 7ATR- NICA	Preplah	kv;ižeii- tllici	Lasikjošt £nailo- MEJRUlGA	wacy,w;l P-USILJ VLAMB.
KiLAvE' J												
tOLIMft V U/atr.liCi ROVK,SR©. ŽEt£MM												
EPSIU t£StJ!K					prideloval SOLAiTE							
					SLAV-Ko kOLAR							
RBlA v iosNIMII RUTOKSAHE PASICE.')						OIKTAT						t€P.CE£LV SILO VI (Ji? (BED)
						ZUrOMJ)! mimisteR						
ttiAiJSVA ehotpost			S-IUrSKA tasiMA KZE	TEKOČINA VzlLAH				VELIK TJUL&NO				
				V?A WT|				Snov				
SlDUA/lRTuoZ M/V VIOLI M! IN P&I)A6aS (IG.O*-)				■	Koniea				CIMOSOV avto			
					NAŠ DEMŠAR				mATU7 SVEVO			
NtRODiM ČU)IEi(							MEH. NAM ZALti&W)Ej					
							ve a e,					
VELI ICO rmsico OEI&fCO						Posmeh						
						KA-£eL Vi&u M						
MIRO me/VR			SL MESTO tUR-CDE							K/Oi/Ak v/LKO		
			rRAVNlŠl/A ZbR.SASTuM*							OUAA&VI		
DF	AlbANEC, šiPrAR							Art.£Evi;A				
	OPETRjIicA							S0]). SLCA/, ilRlGEUT				
Hoš. ImE (KREAOIC.)						06 LAS, 'USEfčAT						
BfiLLRJNA MLVACjtpA				■pISARtJE.	NTObtolK £ez sjfto so« v«. MiTOLDSOl	NAERle'			IVAN TAVČAR			SEJlAVlL1 ©e
									PSfiluALEE KU1E			
sropremec KASTTIat						MGomm bESBICA TA FRAVČ KILAL7E	OkREPLJ- NIKALKIICA				DRŽAJA	ISSEtidlA T^RAAA
							M PIE Z.A REfo MElSt					
Tomisiav ner.au c			DMS(,I tb-LAfW «A2!-SROliAlBc									
			TPiMTAL									
MOlAiiPIj UtLfvL IVUOilM)										RCbE^T 0WtN VIKTOR AV5EL7		
IHEr&A- LBR-INc. J)WWCAW£										05ER				
KutTMA j			ŠPANSItO ZEN-IHE (TADIcl					SoToČkIicA				
r
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 6:
Milton Monaki, Slavko Osterc, Tovornik, Dee, Akira, rok, MK, nestalnež, Ahacij, dedek, RE, ter, zona, Ami, enka, JJ, korevt, Tacen, atek, IE, NM, Neni, špageti, repetito-rij, napake, Alan, APA, skavt, Tipi taka, ona, Ajaccio, osir, NASA, SK, otka .
Izžrebani reševalci križanke št. 6r
1.	nagrada, 200 din: Alenka Weiffenbach. Na plavžu il, 64228 Železniki
2.	nagrada, 150 din: MiraŽegarac, Gotska 11, 61000 Ljubljana
3.	nagrada, 100 din: Srečko Bale, Potok 37, 68297 Šentjanž.
Nagrade bomo poslali po pošti.
_________________ J
r
h
Ljudski dom v Streliški ulici
V