m koritll delav-Ijudat va. Del»v-IO opraviieni do 1» kar producira|o. This paper la devoted to the intereete of the working claae. Worker« are entitled to all what they produce. Kaurwlft* »»noutt-r>i*»« «aliar, Dee. «. 1907, at t bo pout off! -« at Cbleafo 111. and«» tb* Ael of CoogrroM of Mtroh *rd. 1X79. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". paziti:! 4MK»1"1 * na étsvilko v <*klepatu ki ae nehala poleg va-éega naelova. prilepl|e-nega epoda) ali v na ovitku. Ako ( 126 ) |e itevllka . teda| vam s prihodn|o Atsvilko nagega lieta po teée naročnina. Proel* mo ponovite |o tako|. Stev. (No») 125. Chicago, KL, 1. februarja (Februar), 1910. Leto (Vol.) V. Pozor agitatorji I Našim zastopnikom in vgem ti-gtim, ki iščejo novih naročnikov sa "Proletarca" naznanjamo, da dobi viakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNGEL zastonj. . Požurite ge! Džungel je velika povest, v lepo vesani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povegt, ki je sajeta iz delavskega Življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclair ju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vaš dom. Hočete knjigo Džungel zastonj? Splošen pregled. — Ako primerjamo ameriške meščanske dnevnike z najslabšim evropejskim listom, tedaj zaključimo, da ima naša republika najslabše meščansko časopisje. t Mesto, da bi to časopisje prinašalo debate iz kongresa, iz kterifc bi ge dalo zajeti, da diki in cvetu naroda — državnozborskim poslancem ni za dobrobit ljudstva, pa posveča cele strani profesionel-nim pretepačem, ki s pestmi drug drugemu zbijajo zofbe v goltance. Dolga in obširna so tudi poročila o konjskih dirkah, o tepcih, ki tekmujejo med seboj, kdo prehodi več milj; o bedakih, ki v dirkah z avtomobili lomijo svoje vratove. Prinašajo tudi detajle o tatvinah, ropih in vlomih v toliki meri, kot se jih Čita navadno v grošni literaturi najnižje vrste. Tudi sveČe-nieam boginje Venere in dogodkom v zloglasnih hišah posvečajo -rc4c kolone. Priobčujejo alike mladoletnih goek, ki so utoežale sta-riaem, da bi igrale ulogo samostojne gospe. Objavljajo tudi podobe vseh goljufov, sleparjev in tatov na debelo. Pod podobami pa prinašajo izreke teh goljufov, sleparjev in tatov kot nekaj važnega, modrega in pametnega. Vsaka največja bedastoča, če jo je izgovoril človek, ki ima nekaj pod palcem, se lahko čita v ameriških meščanskih dmyvnikih. Tako vsebino prinašajo splošno te vrste dnevniki. Le semintje zaide tudi kakšno dobro zrno med te otrobe. Po časopisju se sodi intelegenca in politična zrelost naroda. To je staro in občeznano pravilo, ki je resnično. Ameriško ljudstvo se vsled te vzgoje briga za rokoborbce, za borbe z biki, psi in petelini, za igro z žogo, za dirke z avtomobili m konji, za vsakega lumpa, ki prične oznanjevati kakšno novo vero itd. itd. Ali to ljudstvo se no briga za svoj lasten dobrobit. Potrpežljivo kot osel gleda, kako ga odirajo trustjani v zvijzi z meščanskimi političarji in drugi moderni roparji in klativitezi. e e s — Volilci v San Francisco so glasovali, da se poobčini sedem milj ulične železnice v trgovskem okraju, ker je potekla doba za pogodbo med mestom in privatno družbo. Naveličali so se ropa po privatnih družbah in so pridržali sebi pravico do javne ceste. San Francisco je prvo mesto v Zdr. drž., ki bo lastovalo ulično želcznico. . Dani se. Pa počasi! • s # — Danes se ne vpraša, kaj je zakon. Pri obsodbi ne odloči zakon. Tam odloči, kaj sodniki mislijo in hočejo. Dandanes zakon toliko odloči pri obsodbi, kot je odločeval v dobi Caligulc. Ali mislite, da je «ikon določil, da trustu za olje ni bilo treba plačati 29 milijonov dolarjev globe. Kaj še t Sodnik Ur owe up je rekel: 'proč z glMlo" in z vršilo ae je tako. Mi živimo danes v anarhokapi-talistični družbi, v kteri se tepta zakon. Le poglejmo v Spokane, Wash Tam javni uradniki tepta- jo zakon in ustavo. Mar jih bodo zaprli in kaznovali radi tegaf Ne! Ali ti zločini odpirajo ljudstvu oči in čimdaljeveč jih prihaja v socialistične vrste. a a s — Sboboden tisk v Ameriki? Sbobodna kolportažat Ej, kdo verjame še v to laž T V Spokane, Wash. je policija zaplenila angleški socialistični krajevni tednik, ker je razkril zločin policije, kterega je policija zvršila nad neko aretirano govornico in govorniki, ki so govorili na cestnih voglih za svobodo govora. V Chicagi je policija prepovedala prodajati dečkom na ulici "Appeal to Reason". socialističen tednik, ki ima skoro pol milijona naročnikov, ker je razkril življenje zveznega sodnika Groscupa. Kmalu ne bo o stari slavi, za ktero so se borili leta 1776 ameriški delavci in kmetje nič. fte spomin na to slavo bo kmalu zginil, če se kmalu ne strmoglavi današnji anarhokapitalističpi in roparski zistem. a a ♦ — Umjski delavci protestirajo proti imenovanju Lurtona zveznim sodnikom. Ta protest pa upliva toliko na plutokrate kot, če bi pes lajal v luno. In Taftt No, Taft se smeji, saj so ga zvo-lili delavci, kot starega prijatelja delavcev. Delavci so z glasovi za Tafta izrekli, da hočejo imeti Lurtona sodnikam. - Ako hočejo delavci resno protestirati, potem naj glasujejo za socialiste. To bo najboljši protest! * e * * —r Socialistična organizacija ni tajna. Na shode in seje socialistov je dovoljen vsakomur vstop, če tudi ni socialist. Socialisti se borijo z odpTtim vezirjem in postavnim potom za zračenje profitnega zistema in za uveljavljenje skupne lastnine obratnih sredstev, caravnih zakladov, strojev in orouja. Socialisti nimajo za prikriti nič. Kdor še ni socialist in se hoče poučiti o socializmu, naj le pride na shode in seje socialistov, kjer mu bodo na vsako vprašanje odgovorili uljudno. a ' a a » — Z majhno večino j** zavrgel kongres predlogo, vsled ktere bi imel predsednik absolutno civilno, pravno in vojaško moč v panamskem prekopnem okraju. Ako bi ta predlt>ga postala zakon, tedaj bi predsednik imel večjo oblast kot ruski car, ki se mora vsaj v nekterih zadevah obračati na dumo. Vzlic temu pa imamo optimiste, ki ne* vidijo in slišijo, da jadramo brzo v imperializem. Kdor je čital v zgodovini o razpadu rimsko republike, bo lahko našel pararelo med ameriško in nekdanjo rimsko republiko. a a a — Trije mladeniči v Somerset, Pa. so bili obsojeni ne na manj kot 0 mesecev in ne več kot tri leta ječe, ker so ukradli par ko-košij. Nekega mladeniča so že izpustili iz ječe in sodnik Kooser mu je rekel: "Če bodeš še kedaj obsojen radi kterega zločina, poj' 11 os po novem zakon n za 30 let v ječo. Brez komeiitara! a a * — Strokovna društva in organizacijo v Argentiniji so se pred kratkim na obdržavanem kongresu zjedinile glede taktiko in agitacije. Ta sporazum je prinesel velikanske vspehe. Ali kapitalistična vlada je takoj nastopila po barbarski navadi. Proglasila je za 60 dni obsedno stanje, razpustila organizacijo in odbornike pa brez tožbe vrgla v ječo. , Vlada je nastopila tako sirovo, da tudi v meščanskih krogih godrnjajo proti tej brutalni odredbi. Kapitalistične vlade kot ponižne dekle kapitalistov naj le nasto- pajo sirovo proti delavcem. Taka preganjanja rodé najboljši sad. Delavci *e prično zavedati, kje je sovražnik in trumoma prihajajo v socialistične vrste. e e e — Senator Lee S. Overmann iz North Caroline je v senatu predlagal, da so naj vsak naseljenec, ki še ni državljan vsako leto javi pri naselniški oblasti in plača za dovoljenje, da sme bivati v Zdr. drž., 10 dolarjev. Nadalje naj se ga fotografira in po Bertillonovem zistemu vzame pritisek njegovega palca. Res je, da za ta bedasti predlog ne bo dobiti večine. Pametnejše bi bilo, da bi nekte-re senatorje preiskali, če so pri zdravi pameti. e e a — Ko je John R. Walsch moral odromati radi vele-goljufije na oddih v zvezno ječo, je čikaško kapitalistično časopisje prinašalo take simpatične Članke za toga hudodelca v fraku in cilindru, da se je človeku že studilo prijeti kak časnik v roke. Mi smo prepričani, če bi bil šel Walsch radi ktere plemenite stvari v ječo, ki bi imela koristiti ljudstvu, bi ga kapitalistični časniki zatajili, ali pa omenili le s par vrsticami. Ker je pa bil hudodelec milijonar, so i>a ponižni hlapci črnila pisali, da so jim škripali prsti in pokali možgani. Neverno, ali bi se bolj čudili va-rijanti, da gre ložje velbljod akozi šivankino uho kot bogatin v ječo, ali temu, da se navadnemu hudodelcu izkazuje javno simpatije. e e a — Policija v Chicagi je žela zopet veliko blamažo. Znano je, da tri leta sem pokajo bombe v Chicagi. kot svojedobno v Rusiji. Razlika je le ta, da jih v Chicagi mečejo lastniki igralnic za denar, ker drug drugemu ne privoščijo olbiskovalcev. To je v Chicagi občeznano. Le polk'ija noče nič slišati o tem, ker so lastniki igralnic intimni prijatelji policije. Ker je nastala v Chicagi radi pokanja bonib splošna nejevolja v ljudstvu, se je policija odločila, da izbere za bombo št. 31 s\ojo žrtev. Iskala ni d >lgo, odločila se je za Altmana, organizatorja tesarske unije, da bi atentate z bom'ho podložila organiziranim dulavcem in obrnila splošno pozornost proč od lastnikov igralnic^ poljuja je pričela z velikim hrupen preiskavo in proces, ki je nazadnje žalostno končal za njo. Porotniki so izrekli soglasno: Altman ni kriv. Ako bi se bil ta proces vršil pred 20 leti, tedaj bi šel Altman na vislice ali v dosmrtno ječo. Takrat so bili drugi časi. Policija je lahko spravila vsakega siromašnega delavca na vislice. Nedolžen ali kriv, za to se ni vprašalo. • Danes je drugače. Delavci v Chicagi so dotbro organizirani Htrokovno, poleg pa imajo dobro razširjen delavski tisk skoraj v vseh jezikih, ki so govore v C5hi-eagi. Vsled t«1 ga se danos ne more obešati nedolžnih ljudi, kot obeša mesar klobase v dimnik. e e a — Štiri milje vzhodno od Es-pande je skočil (»sobni vlak raz raz most v reko. 48 ljudi mrtvih. Tako se poroča. Tako žre železniški moloh ljudi v Ameriki, ker do danes še niso vtaknili v ječo nobenega železniškega magnata radi umora. e e a — Kapitalistični časniki pripovedujejo bombastično, da bo -stric Sam prijel mesarski trufct za ušesa, ker je zakrivil visoke mesno cene. l*ise se. da bodo mesarski kralji morali obleči marogasti jet-niški jopič. Mi aii|*> pa v tej zadevi neverjetni Tomaži. Doživeli bomo morda — nevé se še — dolgo pravdo. Konec konoa pa bo najbrž, da bo sodišče oprostilo mesarske kralje, oni bodo pa iz hvaležnosti podražili aupet meto v pokritje pravdnih stroškov. T roško za komedijo bo plačalo navsezadnje le ljudstvo. Truetom se da priti do živega le s socializiranjem človeške družbe. Dotlej bo pa steklo še precej vode v jozera. morja in oceane. e e a — Na tisoče ljudi strada, išče dela, pa ga ne dobi. Vsaki dan poročajo časniki o novih samomorih zavoljo bede, vzlic temu pa bogatini žive tako, da izzivajo povsod jezo in gnjus. "World-u", njujorškemu dnevniku se poroča brzojavno iz Mine-apolisa: Goepej W\ H. Shafer je crknil kužek. In dala ga je pokopati v fini rakvi s srebrnimi ročaji, preko ktere je bil pognien bel žamet. Pokopali so ga nasproti mirodvo-ra, le 50 čevljev od družinske rak-ve Shafer5 Ob 10. uri zjutraj so črno okrašeni konji na mrliškem vozu peljali kužka k večnemu počitku, kteremu je sledil^ zaprta kočija. Spremili so ga gospod in g<*pa Shafer in njiju 17 letni sin. Gospa Shafer je izjavila kasneje, da bo psu postavila nagTobni spominek. Mi obžalujemo, da se tega pasjega pogreba ni vdeležil še kak duhovnik, že kterekoli si bode sekte in molil ob odprtem grobu za psa. Bilo bi potem vse v redu po načelih m nazorih bogatih postopače v. e a a "..— Dandanes ni draginja le ameriška prikazen. Splošna je. Kapitalistično gospodarstvo poganja svoje cvetke. Dasi je to dane« občeznano, vendar je treba ljudstvo večkrat opominjati na to, da ga peščica kapitalistov razlastuje. Danes so ljudje istotako lačni v revni Avstriji kot v bogati Ameriki. To vse pa le priča, kako kapitalizem gospodari. Ako'k draginji prištejemo še brezposelne delavce in pohabljence, ki so poškodovali svoje zdrave ude, delajoč za kapitaliste, potem gledamo pred seboj prepad bede, uboštva in siromaštva. Delavci se morajo naučiti, da take razmere ne smejo biti veko-trajne, ako ljubijo sobe in svojce. Skrajna potreba je, da se delavci povsod združijo gospodarsko in politično in skupno borijo za svoje cilje in načela. Ta cilj pa mora biti strmoglavi jen je kapitalistične človeške družbe in ustanovitev nove družbe na podlagi socializma, ki priznava enake dolžnosti in pravice za vse. Se le v socialistični družbi bo konec bedi, nboštvu in siromaštvu. In lakota in Inga ne bodeta tudi morila več najboljše sinove. - To je treba delavcem povedati stoinstokrat,. a e a — Zdaj je resno, Kiij je resno T Vlada je pričela boj z mesarskim trustom. Sodnik Landis jo dejal veloporotnikim, da zvrne največje delo za domovino, ako pošljejo notarske kralje v ječo in vničijo to hidro. Mi ne odrekamo dobre volje sodniku Landisu. Sodnik Landis je obsodil tudi trust za olje, sodnik Orosscup je pa njego\o obsodbo razveljavil. Ako ima sodnik Landis dobro voljo, še ni gotovo, da pojdejo mesarski kralji tudi res POZOR! POZOR! v soboto večer S. februarja bo slavnostna otvoritev Restavranla In kavarne aa 1412 W. IS Street, Ctalcago, III. I Pridite in oglejte si! P. PERICH, lastnik. vžjvat ričet. Mesarski kralji ima jo preveč sredstev, s kterind t»e lahko izognejo ma roga sle mu jet-niskom u jopiču. In če bi se navsezadnje res posrečilo vladi kapitalistične roparje v ameriški republiki vtakniti za omrežje, bi to ne izdalo nič, ker je sama jetniea teh roparjev. Le ljudje, ki mislijo tako daleč, kot sega njih nos, si domišljajo, da se bo obrnilo na bolje, ako se vladi posreči uničiti mesarske ali druge truste za živila. V Ameriki nimamo trusta danes za moko, a vseeno je moka draga. V Avstriji nimajo mesarskega trusta, a meso je dražje kot v Ameriki. Naše celo gospodarstvo je danes bolno. Oderuštvo, špekulacije, monopoli, oderuška trgovina, vse to draži živež, obleko stanovanje itd. Socialno vprašanje postaja tudi v Ameriki z vsakim dnem bolj pereče. In socialno vprašanje se pa ne da reéiti s temu, če se nekaj trustjanov pošlje v ječo. Za kar je I>a potreba še počakati, če bo res. — Kongres hoče uvesti preiskavo; zakaj imamo tako draiginjo. Neumnost! Zakaj? Saj ni treba črtati druzega kot kapitalistične Časnike. V teh čita-mo, kako je korporacij* za kor-po rac i jo napravila 20, 40—100 milijonov dolarjev dobička na leto, da so se plačevale dividende tudi na vodene delnice. Ljudstvo je pa dobro molzna kravica. ki se da molzti in ponižno čaka. da bodo navsezadnje še *4jermena" rezali ra>/. njega. Kadar bo ljudstvo dalo še svojo kožo, morda se mu takrat odpro oči in bo reklo: Dosti je. No» potem pa tudi preiskav ne bo potreba, ki so dandanes le problematične vrednosti. a e a I—Dne 19. jan. t. 1. se je pripeljal na paru i ku " Ocean ic" v Zdr. drž. človek, ki je ruski vladi in njenim špijonom prizadjal najhujši udarec. Na ameriška tla je stopil Vladimir Bureev, ki je razkril ruskega nadšpijona Azeva. Ž njim je prišel še en drug revolucionar. Jurij Silber, ki je v knjigi vsa sramotna m špijonska dela Azeva obelodanil in uvekovečil. Bureev je prišel v Ameriko, da Američanom razobloži pravi položaj Rusije in da se dogovori s svojimi tovariši glede sredstev za o-svoboditev Rusije izpod carskega jarma. Na tisočo ruskih mož in žena je burno pozdravilo Bureeva. Sprejemni komité je sklical shod v Grand Central Palace, na kterem je Bureev govoril o namenu svojega prihoda v Ameriko. Tudi mi mu kličemo: Dobro došel ! a a a — Trust za sladkor trdi v svojem poročilu, tla je nedolžen kot novorojeno dete, da so stric Sama osleparilo na eolnini posamezne osebe. Seveda! Saj je vsa sleparija tako preračnnjena, tla se ne more zagrabiti trusta, in tla je morala država prijeti par uradnikov kot grešnike. Nam so pa dozdeva, da jo taka sleparija skoraj nemogoča brez vednoati trusta. Vriva se nam v-prašanjo, kako jo bilo mogoče delati dobiček, kterega je nesla sleparija, ne da bi trust kaj vedel o slepariji t Kako je bilo mogoče ločiti naraven dobiček od sleparskega, ki je prihajal iz eolninet In če priznamo, tla je bila taka delitev dobička mogoča, tedaj pa vprašamo: Kako je, bilo mogoče deliti, ne tla bi bila kaj vknjižena v računskih knjigah, ne da bi ravnatelji ali merodajne osebe vedele kaj o tonit Trirst jani naj si ne domišljajo, da je ljudstvo tako neumno, da verjame vsako laž, ktero je lahko prijeti z rokami. Premogarji na konvenciji - v Indianapolis!!, Ind., sa združe n|e z W. F. of M. Konvencija U. M. W. of America, ki se vrši sedaj v Indianapolis, Ind. ima med drugimi važnimi vprašanji glede povišanja plače, o varstvu pretnogarjev itd. tudi resno vprašanje, za združenje v Western Feder. of Miners. Predsednik Charles Moyer od W. F. of M., ki je prišel radi tega nprašanja z' twtalo delegacijo na konvencijo U. M. W. of A., je imel 21. januarja velik govor, kjer je pozival vse delegate na skupno delo napram skupnemu sovražniku. Entuzijazem za združenje je bil velikanski; in sedaj je stvar tako daleč, da je ta korak odvisen, le še od tozarevnegaj komiteja, ki ima izvršiti sporazumni program. Rezultat tega sporazuma je bil, da bi bila organizacija premogar-jev, ki bi se nazivala United Federation of Miners, močna 400.-000 Članov. Na ta način bi bilo la-gje organizirati v Canadi in po Zed. državah še tistih 1,000.00D premogarjev, ki do danes še niso v organizaciji. Samoumevno bi bila ta organizacija veja od American Fed. of Labor, ki kaže zadnji čas naprednejše licc. Za predsedništvo U. M. W. of A. je bil ponovno izvoljen T. L. Lewis; prvim podpredsednikom pa socijalist Frank Hayes. In sicer je dobil lie wis f>5.712M» glasov, Fr. Hayes pa 97,072%. E. Perry, ki je bil izvoljen zopetniin tajnik— blagajnikom, je dobil 142,753 glasov. Ste že obnovili naročnino "Pro-letarcaMt — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. Kdo je socijalist v pravem pomenu besede? Kdor ne glasuje za socialistično stranko ne more biti socijalist. Pa tudi volitev za socijalistično stranko in članstvo konsumne zadruge ali strokovne organizacije ne zadošča še za socijalista. Socijalist v pravem pomenu besede mora poznati nauke znanstvenega socijalizma, prepričan mora biti, da je delavec skala, ki bo stala na njej bodočnost človeštva, vedeti mora, tla mora biti osvobojen je delavskega razreda le delo delavskega razreda, da mora biti pro-letarjat organiziran niednarondo, kakor je kapitalizem organiziran mednarodno. Ne zadošča več so-cijalistu, če se vda brezbrižnosti, nego biti mora sodelavcu prijatelj in svetovalec, predvsem pa bojevnik, in ktlor hoče biti to, pa mora citati st>cijalistično časopisje In knjige. Socijalist brez tega, je podoben Kristjanu, ki taji Krista. Glasilo S. N. P. J. kot tednik. Zadnji teden v januarju je izšlo Glasilo S. N. P. J. kot tednik —v obliki. V uvodu obljubuje u-redništvo spopolnitev tednika, ki je namenjen prod vsem izobrazbi, vzgoji in poduku. List ima obliko sedmih kolon z veliko glavo, ki bi pa bilo lahko bolj okusna nego je. Kakor je razvidno iz uradnega poročila in ra nnav sploh, .Tedno-ta dobro na produ je. Največji napredek pa je za »Tednoto vsekakor Glasilo kot tednik; kajti čim več čtiva dobe naši slov .delavci v A-. nioriki, tem bolje za nje! — Na Pruskem so priredili socialisti v prrlt>g v splošni, enaki in direktni pravici za pruski deželni zbor veliko demonstracije. Dem ost rilo se je na shodih in na ulici. Povsod je policija nastopila po rusko in ameriško. Napadla jc mirne di-monstranto. — Iz Madrida so poroča, da so konjiča in policaji zasedli arzena-le v Ferrolu. Curunni in Gijonu, ker so tlelavej, zastavkaJi. Vsob delavcev stavka priMijžno 5000. "Olas Naroda" je skebsld list _ in Glasilo iifkartll s P RO LET AREC p P QL|E TAR ETC razi,u,trivanju nehote usiljuje mi UST ZA INTERESE DELAVSKEGA w LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutaik ia isdajatelj. Jagoslotanska dela »tka tiskovna druiba v Chkafo. III. Nirožaiaa: Za Aor.trico $1.50 sa calo tato, 7Sc sa pol lata. Za Evropo 12 aa calo leto, $1 sa pol leta. Oglati p« dogovor«. Pri sprtm*mbi bitatii<'a J«poltg not t* namaniti tudi HTAKI tuuiu*. PROLETARIAN Owaad and pnbliahad Ev ca t Tuesday by So« t h Slavic Workmen's Publliblof Company C h icaf o, îilioois. sel t "ali je pod takimi razmerami vredno podpirati klerikalen zavod samo radi slov enakega jezika, ki j« v službi nazadnjaštva?" — Odgovor na to je lahak: pod ta- i Tako je umoril Bogdana Memedi-kimi razmerami Ne! Kajti kaj ča (okrajnega načelnika) B. Branam je Slovenec, če je klerikalec caneviča, (učitelja), Lazarja Skar je stal kak dvor. Pobil otroke, žene, starce ... Dana« j i knez je sovražnik omikanih ljudij. t e le more, pohije vsakega, kdor se »mi zdi sumljiv. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.____ Jo« J i sih, President j John Patrick, Secretary ; Prank Mladič, Treaaursr t.»as"«iptiom hates: United Stataa and Canada. ti.SO a year, 7Sc lor half y«ar. Foreign countries $2 a year, $1 for half year. anvsBTUiNO bates on afrssmant. naslov (address): 44 PROLET AR EC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111 si Ciril Metodova družba') Zadnji čas se je začelo v New ^ Yorku gibanje za organizacijo Ciril — Metodove družbe v Ameriki. Da se je začelo to gibanje v New Yorku je značilno; in da izhaja to gibanje od uslužbencev Sakserje-vega podjetja, je še značilnejše. Mi, tu na srednjem zapadu, ki imamo vršiti važnejše naloge ^ delavskem boju za obstanek: or ganizirati slov. delavce v Ameriki gospodarsko in političih*, da poznajo razmere tc dežele in da jih rešpektira tuztmski tovariš - delavec, smo že davnaj mislili na to, kako je mogoče, da se ljudje, ki tvorijo nekak preostanek slovenske posiliburžoazije, ne začno za-. nimati za kaj podobnega, zlasti ko vemo, da se zadnje čase ustanavlja v Ameriki vsesorte družbe in pobira vsesorte prispevke. In naposled, saj to ni nobena težavna stvar, če se pomisli, da jim je na razpolago največji slovenski dnevnik v Ameriki. Časa imajo tudi ljudje dovolj, in besed za "Narod" tudi; po drugi strani je pa tudi bogatih skušenj, da se nasi ljudje dobe za vsako stvar na svetu — izvzemši, kadar se gre za koristi njih lastnih interesov. Zato bi bilo popolnoma napačno in naivno, če bi kdo od nas pričakoval na-sprostva. Ravno narobe je: če je v Ameriki prostora za vse stvari, čemu naj bi se čudili, če se je v New Yorku osnovala Ciril - Metodova družba?— Toda mi, ki nismo šli nikdar mimo novih družabnih pojavov, ne da bi pogledali njih jedro, ki nismo nikdar nič dali na kolikovost, ampak kokovost in smo v tem ozi-ru že pisali malone čez vse zavode v Ameriki, hočemo pogledati malce tudi v to gibanje, da ljudje izvedo, kakšno stal išče zavzemajo slov. socijalisti v Ameriki napram Ciril - Metodovi družbi. Gori omenjena družba je bila ustanovljena z namenom, da se go-je ob mejah slovenskega jezika slovenske sole. Ker je bil njen prvoten namen kulturen, vzgojeva-len, toraj vziršen. je bilo tudi naravno, da ga je vsak zaveden Slovene podpira!. To je bilo za časa prve dobe te ustanove. Takrat je gospodovala se posiliburžoazija na Kranjskem, ki se je radi lepšega nazivala za "liberalce". Prišli pa so časi političnega prevrata na Slovenskem in dežela je prešla v tabor klerikalne politike in v roke klerikalnega gospodarstva, ki danes vlada na vseh koncih in krajih j tako ob mejah kakor v Slovenski metropoli. Naravno toraj, da so vsi zavodi in nadzorstva prešla v posest klerikalcev. Nesmemo pa pozabiti povedati, da se je to zgodilo na rovaš liberalne lenobe in zakrknjenosti. Pod takimi razmerami je naravno, da tudi Ciril -- Metodovi družbi ni bilo prizanešeno in da je tudi ona z vsemi kulturnimi nameni padla v roke klerikalnega gospodarstva. To| pa pomeni z drugimi besedami, da je družba zgubila svoj prvoten pomen in da se bodo otroci slovenskih starisev vzgojevali v slovenskem klerika-lizmu, ki je eden najnevarnejših za slovensko mladino, na ktero se ima zidati kulturo bodočnosti. In prav valed tega se Človeku pri tem in zgubljen za napredno in kulturno delo bodoče družbe? — Bolj« fše je, če j»* napreden, da je Nemec, manj škoduje. Rešitev " potu jčenja", Če ima na sebi take posledice, da se je obvarovalo jezikovni? "potujčenje", in jh> dragi strani pa naredilo iz "odrešen-cev" — tujca napredku in moderni znanosti, ni nič vredna! Taka "rešitev" naroda je pretveza v uatih politično klerikalnih šahov -cev in je najbolje, tla takoj preneha s svojo funkcijo! Mi smo sicer Slovenci, toda ne hodimo prodajat svojega slovenstva z geslom "svoji k svojim" za kšeft; pojm o napredku, ne maramo zamenjati za par puhlih fraz o "narodnostni rešitvi", o kteri se kvasi «že pol stoletja, ne da bi se vedelo pravzaprav kaj je to. Če bi tako radi nazivani "Slovenci za rešitev naroda" imeli res voljo rešiti narod iz pod kakega janna in pritiska, tedaj naj bi bili to že storili s tem, da bi pom«etli s klerikalizmom in tako obvarovali Ciril -- Metodovo družbo pred klerikalnim j poplavom. če že ne druzega. ' Slovenski soeijalisti so vedno in še zastopajo stališče narodne avtonomije, t. j. potrebo slovenskih šol v krajih, kjer so Sloveči naseljeni, a istočasno so se vedno zavarovali proti klerikalnim nakanam in niso nikdar drvili v naročja klcrikalizmu. Soeijalistom js bil vedno več napredek nego slepe fraze o "narodnosti", pod ktero so se natihem skrivali razni ljudje ki so gojili narodu škodljive ukrepe. V naših očeh se gre zato: ali naj se pod plaščem slovenskih šol ob mejah, ojači klerikalizem? Kakšno stališče ima potem zavzeti socijalist, kteremu mofa biti napredek več nego jezik, če so razmere take, da se njegov jezik izkorišča v klerikalne namene in. če se pomisli, (fa ni noben ponos to, če ima človek svoj jezik in nobeno ponižanje to, če jih zna več - mislimo, bo vedel vsak. Za nas, ki imamo več prakse v življenju nego naivni "narodnja-karji" v fraku in klaku doma in New Yorku, ni uprašanje, če se bodo otroci slovenskih starisev u-čili v šoli slovenski — marveč, če se bodo učili naprednega uka. — Danes poučujejo v Ciril Metodovih šolah po večini redovnice^ in mi v Ameriki, ki pošijjamo svoje otroke v napredne javne šole, z namenom, da jih obvarujemo črne klerikalne kuge, ne bomo tako nedosledni, da bi dali le en cent za strup, ki bi duševno umoril otroke slovenskih starisev v domovini. Drskar. cviča, Vladimirja TomiČa (sodnika),) Gr. Nikeviča iabs. pravni- VOJNA.. Ne more se danes ¡«reči, da je Človeški rasi določeno, tla se uniči z vojno. Kdor lista v zgodovini ali čita o razvoju Človeške rase in njenih družabnih spremembah, pride do zaključka, tla vojna ne določa družabnih form. Da*i se prva doba človeštva zgu- ka) i. t. d. Te umore je izvršil na l>Utt ▼ temi, vendar se lahko trdi, razne načine pod krinko zakona, ljudje niso bili vedno bojeviti, i zasede s strupom. Zastrupil je i je niso bili bojeviti v dolgi znamenitega prvaka Miloša Pavli-ča. Pavličevega prijatelja in tovariša Tomiča je vkoval v železje. Perjaniki so ga mučili na vse načine, nazadnje so ga dejali v dvorano, polno plina in zapalili.. * Veliko število intelegentnih Črnogorcev je imel po 10—14 let v ječah, okovane, ne da bi jih zaslišal; tako S. Kaludjeroviča, I. Vo-iniča, I. Lipovca, II. Martinovca, in tir. Od narodnih |>oslancev izvoljenih 1. 1901, je ubil popa Marko Tomiča in Sime Plemenca; 8 jih je pa izgnal iz Črne gore, ostale pa z vso vlado in petimi ministri ima še danes v ječah zaprte in okovane. Zadnje dve leti je umoril dvajset najboljših predstavnikov narodne stranke ter vrgel v ječo na krajši ali daljši čas na tri tjsoč ljudi. Danes ječi v okovah na Črni gori 2.30 najboljših političnih osebnosti. Iz političnih motivov je ukovanih v ječi celo nekaj dečkov iz nižje gimnazije! V dveh letih so požgali in porušil: kneževi perjaniki na njegov ukaz 20 domov! V enem domu umorili dvoje nežnih otrok. V najnovejši aferi v Vasojevicali je zaprtih 490 oseb, ki so se podali v boj jta svoje politične pravice. V Kolašinu samo pet, ampak 10 ljudi, kar je dokazano. Govori se pa, tla bo te dni zopet 30 Črnogorcev pogubljenih. Tako piše "Radnik"; "Crvena sloboda" v Sarajevu pripominja poročajoč tO: Pred nekaj časom je Evropa protestirala proti marokanskemu sultanu Mulej Hafidu in je zahtevala, da preneha s svojim zverinskim klanjem svojih političnih nasprotnikov. Ali nad visokim Lov-čenom je še en Mule j Hafid — Ni-kita v Cetinju — ki neprestano mori in ubija svoje politične nasprotnike. Doklej mu bo to dovoljeno? GROZODEJSTVA NA ČRNI GORI. List "Radnik" prinaša zelo zanimiv članek o krvoločnem postopanju kneza Nikite, ki je na.šim narodojakarjem vzor slovanskega v lat. a rja. Evo. kaj piše "Radnik": 1856. se je uprlo nekoliko prvakov iz plemena Kučimov nasilju in oholosti očeta in strica sedanjega črnogorskega kneza. Oče Mirko Petrovič je šel z vojaki nad pleme Kučimov in je pobil 140 najboljših mož tega plemena. Da bi popolnoma zatrl Kucime je pobil s svojimi vojaki tudi nežno de-co. 18 otroeičkov, starih komaj po dobi pastirstva. To dokazujejo skupni izrazi imioevropejukih jt zikov. Iz toga lahlco skl^iamo, da je bila oastirska doba daljša kot druge, ki so ji sledile, v kterih najdemo napredek v poljedelstvu, trgovini in industriji. V kasnejših dobah vidimo, tla so ljudje z orožjem v roki skušali obogateti: V vojni so zaplenili sužnje, ženske, domače živali, ko vine blago in žito. Nastale so vojne med posameznimi naselbinami in vasmi. Kasneje so se združili zmagovalci s premaganimi v eu narotjf in nastali so narodni boji. lTsak narod je utrdil postojanke ob prelazih, cestah in na morju, tla je varoval svoj imetek. Zopet kasneje so se naraščajoče ljudske skupine pričele družiti, mesto, da bi se bojevale med seboj, so pa pričele izmenjavati produkte med seboj. Napočila je dolm, v kteri se je domnevalo, da je Rimu podložen ves svet. Avgustu« je trdno verjel, da napoči zlata doba vesoljnega miru. Zmotil se je, ker ni poznal obsežnosti zemlje. Napačno je verjel, da je rimska moč podjarmila ves svet, da reke, visoke gore in jezera ob katerih so bivali ^Slovani, pa ni bilo ptubitih T postreljenih) Germani in Perzi in na^kkterimi . A ' _____ .. 1 ^ A 1*1* 1 • _ a /v i\ I n 11 i v 1 » \ I «■• »M << b i v M a . 1 4 . . — ■ • «v \ Slovenci! Narodnjaki! Preberite to in premislite — gorje narodu, ki mu vladajo taki "narodni knezi". . — Imamo Slovence, Slovence in zopet Slovence. Nekteri povdarjajo, da so Slovenci, ker so kramarji, kakršne je Krist spoti i 1 iz božje hiše. Te vrste kramarji včasih tudi kaj darujejo za slovensko stvar, če se jih prime za goltance. Potem imamo Slovence, ki znajo slovenski in so za vsako narodno stvar, ketlar pri Slovencih — ameriških državljanih love glasove po republikansko ali demokratično stranko. Nadalje i-mamo Slovence, ki se z veseljem žrtvujejo za vse. kar je slovenski narod, njegovi prijatelji, pesniki in misleci — vstvaril krasnega, lepega in plemenitega. Kasneje prihajajo Slovenci, ki ne znajo nič in ne vedo nič, ki pa po gostilnah je plapolal rimski orel, tvorijo konec sveta. Ve se, dandanes, d» so se te iluzije Rimljanov pokazale kot navadim domišljija, da so Germani poplavili rimsko državo in jo uničili. Ti barbari, ki so na razvalinah rimskega cesarstva ustanovili svoj" dom, so 15 stoletji ubijali drug druzega in ustanovili krvave domovine. Tako življenje je bilo v srednjem veku. Vojna je cvetela bujno in je žrla najboljše moči narodov. l>asiravno so v dobi renesanee zopet malo oživeli duhovi in pričeli blagodejno vpljivati na mišljenje narodov, je na drugi strani strastno stremljenje po iznajdbah in znanosti zopet oživel bojni duh. Razkritje zapadne Indije, potovanje v osrednje Afriko in preplovba Tihega oceana so vzbudili v ljudeh zopet lakomnost. Beli ljudje so se klali med seboj, da bi vničili rdečo, rmeno in črno raso. Štiri stoletja je trajalo to klanje. V tem medsebojnem klanju je pa bela rasa spoznala obsežnost zemlje. Tembolj je bela rasa spoznavnla velikost našega planeta, tolikorbolj je šlo v cvetje klanje, rop in požig. Narodi, ktere bela rasa zaničuje kot barbare in in-ferijorna plemena, poznajo belo raso le po njenih zločinih. Ta morska potovanja in križa-renje po oceanih, ktere je rodila neizmerna lakomnost po bogatst-vu, kterih so se voeležili klatevi-tezi. človeški lovci in trgovci s človeškim mesom, to brutalno gibanje, ki še danos sili ljudi, da ena polovica hoče vničit drugo, so pri čaši piva'opravijajo in obira jo svoje tovariše po narodu, kte- morda nesrečne kondieije. ki pri rim so glumaški triki, ktere so vi- pravljajo dobo splošnega miru, r» deli v kakšnem "kasprlteatru", kateri se danes še ne more reči, umetnost — vse drugo pa nič. kedaj bo napočila. Slovenski narod, kot danrs živi Nobena država ne more danes v Ameriki, ima že precej razvito zahtevati absolutrto vlado nad socialno življenje. Vstic temu p» morji in oceani. Prijateljska vez, prireditve pevskih in Dramatičnih ki objema dandanes vse kulturne društev niso dobro obiskane, ker narode, ni morda tako očivtdna. so med štirimi zgoraj navedenimi ¡kot je politična nadvlada. Vendar 2 leti, je pomoril Mirko Petrovič, vrstami Slovencev tri popolnoma je pa tesnejša in solidnejša, dasi Nedolžna kri je tekla v potokih, mrtve za umetniški, užitek. različna, ker temelji v samem dru- Po smrti kneza Mirka jc prišel ua In to jc škandal. žabnem življenju. Ogromno nara- črnogorski prestol brat Danilo, Kjerkoli nastopi dobro izvežban ščajoč obrat, prisiljena zaupnost stric sedanjega kneza, ki je bil kr- pevski zbor, tamburaški klub, god- na finančnem in trgovskem sve-volok. kakršnih je malo. Enega ba ali pa društvo da celo gledali-1 tovnem trgu in brzo se razširja- ško igro dobre vsebine, tedaj bi joč mednarodni socializem bodo morala biti premajhna vsaka dvo- združili narode in onemogočili rana v vsaki večji ameriški slo vojno, venski naselbini. Slovenci tarnajo, da jih prezirajo Američani. Smešno! Ali naj človek,. ki prezira samega sebe, pričakuje kaj druzega. •) To prinašamo na izrečno željo nekterih sodrugov v Ameriki dne je dal nalog svojemu perjani-ku (vojaku), naj gre v dvor rodbine Kadičev in naj mu žerto Teodora Kadiča pripelje, ki je bila na glasu kot zelo lepa. Storjeno. In knez Danilo jo je zaprl v svoje dvore ter jo onečastil. Mož one-eaščene žene je sklenil osveto. Kmalu je ubil perjanika ter na to 1. avgusta 1. 18(50. tudi kneza Danila samega v kotoru. Današnji knez pa jc prekosil v krvoločnosti i očeta i strica. Teodora Kadiča je umoril ter ž njim 80 njegovih sorodnikov, zapalil je 89 domov, oplenil in zatrl ves rod Kadičev, da ni več kamenja, kjer — Ogrska je dobila nove ministre. Predsednik je Khuen fTeder-vary. ki je zapustil žalosten spomin kot ban na Hrvatskem, i Delavci nimamo domovine. Nihče nAm ne more vzeti tega, kar nimajo. Dandanes se dozdeva, da bode-ta imperializem velesil, in oboroževanje oboroženih narodov vničila vse nade o bodočem svetovnem miru. V resnici pa moderni nacionalizem ne predočuje nič druzega kot konfirzno stremljenje vseh narodov po združitvi. Res je, da bomo imeli morda še vojne, ker zverski inštinkt v ljudeh še ni popolnoma zamrl. Do dane« se fcndi še niso formirale o-gromne ljudske množice, ki hočejo mir jn nočejo vojn, v eno sku- pino, tla bi tako vstvarile ravno težje iueo-stavodajah posameznih držav v varstvo delavca, a ti zakoni ostanejo samo na papirju ker kapitalisti se ne brigajo za nje ker na pristojnih mestih imajo oni svoje hlapce, da se jim ni treba bati kazni če vsled njihove malomarnosti upire par sto ljudi, kakor se je zgodilo v Cherry, 111. Kapitalizem mori in nas bode moril na drobno in debelo dokler, se vsi delavci ne vzdramijo iz duševnega spanja in temeljito pometajo z današnjo gnjilo kapitalistično družbo in spravijo na površje do vrhunca socialistično vladanje katero bode jamčilo delavcem_wirnost vseskozi, takrat ne Knlejcitati dan za Incvom o groznih umorih katere sedaj izvršuje kapitalizem nad u-hogim proletariatom. Socialističen pozdrav La vosi a v Zevnik. Johnston City, 111. v jan. 1910. Cenjeni urednik "Proletarca"! Pred kratkem sem čital en dopis iz Virdna, 111., kjer nekdo iz->ovcduje Antona Fisherja, prijatelja vsesorte socialistov za dnar. Ker jaz tega človeka prav dobro poznam, hočem tudi jaz nekaj rc-i k njegovemu soeijalizmu : Tone Fisherja pravo ime je Anton Vrbiščer. Kako blizu socija-ističnoh idej in vzgledov stoji ta človek ki hoče nekaj čvekati čez slovenske stxnjaliste okrog "Pro-letarca", je lahko razvidno iz sledečega dogodka, ki se je izvršil v Johnston City, Illinois. Kakor vsem premogarjem znano, so linijski predpisi v Illinois in splošna navada je to, da Čakajo zjutraj premogarji pol osme ure, ko začne voziti vspenjača v rov, pred šaht^m. Nt*ega jutra pa jo je Vrbiščer, vulgo Fisher kar na tihem mahnil, pred določenim časom, kar po stoj pujicah v rov. Ker je pa slučajno nekdo opazil, da je neki človek pred čaaoin zmuznil v rov, je to takoj javil pit komiteju in bAssu, kteri vsi so se podali v rov in na površje pripeljali pred obličje velike množice premogarjev prida-niča Vrbiščerja, vulgo Tone Fisherja. Sauioobsebi se ume, tla je mpožica skoro enoglasno zaklicala tihotapcu v obj-az skeb! skebl skeb! A naš junak Vrbiščer, ki bajtla meni, tla se ne nagara v osmih lirah in je mislil očividuo pritegniti na svojih žilah, se je zgovarjal, da ni vedel, da se ne sme pred časom v rov in je dejal, da bi morala ta naredba biti pribita na javnem prostoru. Povem naj koneČno 2e, da je * Vrbiščer svoječasno, to je bilo takrat, ko ga še ni obiskal in blago, slovil Konda—hvalil 'Proletarca', češ, da je dober list. Seveda po ' žegnu" in obisku k — e pa ni bil niv več uič vreden. Saj se poznamo! Virden, 111. jan. 27. —1910. Že dalj časa ne počutim povsem dobro in to ravno od prenapornega dela v rovu. Danes smo pa končali delo nekoliko minut preje, kot po navadi in z manjšim naporom. Prišel sem domov še ob solnčnem svitu in ko omijem premogove plasti iz telesa in obleko preme-nim sedem k zakurjeni peci, iiza^ mera v roke modro—slovni list "G. S". Kmalo najdem meti dopisi: Frank Peterlin in Anton Fisher. Ko prečitam oba dopisa, se nisem zamogel vzdržati smeha. Pr-iwtvu in jedn. škodlivi in nevar- ¡kar se mu bo poljubilo. Kavno ta-| se je pa že skazala kot umestna ko l>o vsak član družbe laliko kar dotičniki že na vse kriple rav najo za ustanovitev Koudovega— • društva. • Konečuo se ozrem še na opombe uredništva 0. S. v dopisih. Predzadni dopis iz Girarda ("Če psu stopiš na rep tudi cvili") Mogoče koga drži, ko je tako cviljenje? Druga: Naj mi natančne podatke o predlogu za bojkot napram 44Glas Svobode" zvemo, iiku bodemo pokazali, kot je pot v prisilno delavnico".) * Hodite plašit vrabce na streho, bodemo vkleli, koliko daleč bodo bežali. Ako pa veste tako umetno spravljati ljudi v prisilno delavnico radi bojkota brez sodnij-ske prepovedi, ^ podajte tajnost mesnemu trustu,v ima ravno sedaj priliko pol milijona ljudi spraviti v prisilno delavnico. "To bo dober business". Da bode pa apostol A; Fisher s svojim vrednim kompanijain zopet radi tega dopisa, skušal iziva-ti celo okolico napram meni, je gotovo, toda že vsakdo ve, komu sliši. Prejšni. bo njegova * . po njego- Listu v podporo. Iz Oleneoe, O. Ivan Kravanja, Anton Komac m Ignac Žlember-ger vsak po 25 ct. Iz Breretona, > HI. Pošiljajo: Frank Aleš 50ct. ker so uredniki G. S. "ihaha", Anton Mira vije 50 ct., ker tako lažejo, da sami sebi verjamejo, Jožef Novak 25 ct., ker je zmiram "brok", Frank Mravlje 15 ct. ker nekaj ribniških fantov laže zraven, Tom Felc 10 ct. ker ga pijemo. — Frank Bogataj v E. Palestine, O. 25 ct. John Bergant, Og-lesbv. 111. 25 ct. — V Johnstown, Pa. so darovali: John Dedič, John Bombach in Math. Pečjak vsak po 25 ct. Ivan Čerjak 10 ct. za kapitaliste 10 ct. Neimenovani 5 ct. Hvala. Vesela družba v narodni dvorani pri ustanovitvi novega društva €esar Rudolfa, ki pa ni bilo ustanovljeno. Po sodr. F. Udoviču $1. .Listnica uredništva: John Ber-gant, Oglesbv, 111.: Hvala za poslani dopis, ker je že v dopisu iz La Salle omenjano o nesreči smo dopis izpustili. Pošlite o priliki kaj druzega. Pozdravljeni. Novi poverjeniki: Felix Kra-maršič — out, na to: A. Gaaperin, 41. Sc hol es St. Brooklyn, N. Y. Frai.k Podlipec — out na to: Jos. Zavertnik junior za severno stran Chicaga. — Jack Henigsman 1230 Berwind Ave. Pueblo, Colo. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knji lice. Stranka. **Nov socialističen klub št. 20 se je ustanovil v Johnstown Pa. Socialistični katekizem. (Konec.) Ali socializem nasprotuje veri? I* Vere se pečajo s posmrtnostjo Človeka; socializem pa s sedanjim ! in resničnim življenjem. Vsled tega nima socializem, kot gospodar-ski nauk ničesar opraviti z vera- ►Vmi. - "V socialistični družbi bodo ljndje tudi lahko imeli svoje religije, ali pa nobene, kakor se jim bo polujbilo, dokler ne bodo mo-' tili drugih.*' (Rev. G. Woodbey.) Ali socializem nasprotuje cerkvi? ? Da! Kajti cerkev, kolikor sama ne reprezentira iakoriščujočega kapitala, je zaveznica kapitalizma. Cerkev je vedno na strani po-sedujočega razreda in nasilja; in kot. taka je tudi ona nasprotna gibanju razredno zavednega pro-letarijata. f. Hoče li socializem dokraja odpraviti privatno lastništvo? Ne! Socializem bo odpravil privatno lastnino, sredstev za produkcijo in distribucijo — kakor že rečeno —, t. j. privatno lastnino zemlje, orodja in motorjev, to- iiuel svojo hišo, ki privatna last. "Vsakemu človeku vik delih." (Aley.) Kaj bo v sacialistični družbi s človekom, telesno in duševno zdravim, kteri bi ne hotel delati? ' Imel ne bo deleža kolektivne ga proizvoda. Vsled tega bo sam primoran, prijeti po svojem poklicu in zmožnostih za delo. Ali je socializem in anarhizem je-dno in isto? Ne! Anarhist se drži načela, da volja posameznika bodi najvišja avtoriteta v človeški družbi. Socialist pa pravi, da skupno blagostanje vseh ljudi je več kot pa volja posameznika. Dalje anarhisti ostro nasprotujejo vsakemu političnemu gibanju, med tem ko socialisti postavljajo politično delo na prvo mesto svoje propagande, temelječe na razrednem boju. Kaj bo v socialistični družbi nadomestilo današnjo vlado? "V socialistični družbi ne bo vlade, kakršno poznamo danes; nadomeščena bo z jedn ost a v no industrijsko administracijo ali u-pravo. V ti upravi si pa ne smemo misliti gigantičnega "bossa", kferi hi ukazoval temu: "Ti delaj to" in drugemu:: "Ti pojdi tam" — temveč ravno nasprotno-, ljudstvo bo imelo tako upravo pod svojo popolno knotrolo. "Vlada" v socialistični družbi bo' nekak veliki informacijski biro, ki bo preskrbljal članom družbe natančna poročila glede kakovosti in količine proizvojenega blaga na raznih krajih sveta, in jih obveščal, kje bo potrebna izvršitev kakega večjega »li nujnega dela." (Simons.) Upa li socialistična stranka na kakšen kompromis ali zvezo s ktero kapitalistično stranko? Ne! Socialisti ne poznajo kom promisov. Socializem napada trdnjavo kapitalizma, in jo bo napadal in bombardiral, dokler bo stal še samo jeden kamenček te trdnjave. Vsled tega je absolutno nemogoča vsaka zveza — še sama misel v tem je bedastoča — s kterim si bodi zagovornikom današ njega sistema Jagnjeta se ne paj-dašijo z volkovi. "Naša trdnjava lahko uzdrži vsak napad; nasprotnik nam je ne more vzeti, ako tudi nas slučajno premaga. Padla bi pa naša socialistična trdnjava, če bi mi sami odprli vrata nasprotniku s tem, da bi ga vzeli v naše kolo kot sodruga. Naša stranka se je rodila iz razrednega boja, in le v tem boju je njena eksistenca in nepremagljivost. Kakor hitro pa stranka zanemari razredni boj in išče stika z nasprotnikom, je izgubljena.'' (Liebknecht.) Ali je kaj resnice na takozvanem socialističnem "deljenju"? Niti malo ne! Govorica in pi šarjenje o takozvanem "deljenju" na jednake deleže, ktero podtikajo nasprotniki socialistom, je prvič laž, drugič pa skrajna neumnost. Noben socialist ni še učil, da bi vzeli denar bogatinom in ga razdelili med nemeniče. Socializem zahteva ravno nasprotna: danes razdeljeni — namreč nejednako! — kapital bodi skupna, nedeljiva last vseh ljudij. Pač, jedno stvar hočejo socialisti razdeliti, in ta je: delo. Delo bo tako pravično razdeljeno, da bodo tu di tisti delali, kten danes lenarijo in uživajo sadove drugih. Ali se bojite take plitve? Kakšno stališče zavzema socializem napram rasam? Socializem ne pozna razlike med belo-, črno-, rjavo-, rdeče- in žoltopoltnimi ljudmi. Socialistu je vsak človek naj prvo človek, nato šele vprašr. kakšne polti in kte-rega naroda jo. Socialistu so pro-letarci, mezdni delavci vseh narodov, vseh ver in vseh ras bratje, ki se morajo združiti in skupno nastopiti proti kapitalizmu, kteri vse delavce, brez razlike polti, naroda in vere jedn ako izkorišča. Kakšno stališče zavzema socializem napram trustom? "Osredotočenje (centralizacija) kapitala je korak družabenga napredka. Napaka je le, da je kapi- tal privatna listnina in kot tak samo kapitalistom v korist. Decentralizacija kapitala (uničenje trustov) bi pomenilo korak nazaj, v čase proizvajanja v malem, kar bi bilo neumno. Poznavatelju gospodarskega razvoja so "tru-sti" zadnji stadij kapitalističnega sistem p," (iz revije "Corning Nation".) "Narod (država) naj poseduje truste." (Wilshire.) Trusti gladijo pot socializaciji člov«»ške družbe. Razkropljeni ka pitail se vedno bolj zgrinja v velikanske kupe, ali z drugo besedo: druži se v truste. To je že nekak kolektivizem denarnih mogotcev; jedina operacija, ktero je treba izvršiti nad trusti, je: razlastiti denarne mogotce, kapitaliste in spremeniti truste v skupno lastnino vseh ljudij. Govoriti o razdjajnju trustov, je torej nes-pamet. • • * Čitatelj teh vrstic, kteri še ni socialist, naj blagovoli sam pori sdbi odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali ti koristi, če si okraden in oropan t Ali te veseli, vednt) delati za druge! Ali bi ti škodilo, če bi dobil za svoje deio polno vrednost svojega proizvoda? Ali je prav, da ljudje, ki ne proizvajjo ničesar, žive v bogastvu in razkošju? Ali je prav, da ljudje, ki pro-lzvavajo vse, žive v pomanjkanju in revščini? Ako se tvoj odgovor na vsako teh vprašanj glasi: Ne!, tedaj je tvoja sveta dolžnost, da pristopiš k mednrodni socialistični stranki, ktere naloga je, spremeniti sedanji krivični družabni sistem v nov sistem splošnega blagostanja. NAÖI ZASTOPNIKI. La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf. New York-Brooklyn: Feliks Kramai-ŠiČ, Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. / Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico. Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank črne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Zastopnik: Frank Podlipec v Chicagu za Severno stran Chica- «a. Anton Sterle, Box 368, Chis holm, Minn. Anton Jalovčan, za Hudson, Wyo. Lorain, O. in okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minnesota: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Louis Olažar za Sygan in okolico. Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135. Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Filip Godina, za Indianapolis, Indiana, in okolico. FRANK UD0VIC, EKSPRESMAN 1343 w. 18th Street pri Blue I ilan d Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohištvo, premog, drva in drago. Ogl«it« vri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. AiAr Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka. 538 W. 145 St., New York, N. Y. ▼ 'V Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. vac. kroupa, 1243 W. 18th St. Chicago, 111. ♦»»♦♦♦»»»♦♦♦»»»♦»«»♦»»♦♦»m»«»»» Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. x8th St. Chicago, III Ima večjo zalogo ar, veritie, prate nov in drugih dr* go t in. Izvršuje tudi vaakovrvtna popravil* v tej stroki po zelo nizki ceni. ObiAčite ga! POZOR! POZOR! SLOV. SOG. KLUB ST. 1 V CHICAGU priredi letos veliko slavnost PARIŠKE KOMUNE Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marca 11. v veliki hali NARODNE DVORANE 1802 So. Center Ave. * Na programu bo igrokaz. slavnosten govor, tamburanje in prosta zabava. Natančneji program se objavi pozneje. ODBOR. NAZNANILO! Hlavnemu občinatvu v Chicagi in okoliei naznanjam, da sem odprl <► na it. 1842 Bo. Center Ave., Chicago, MODERNO UBEJENO Krojačnico Pri meni «e izdelujejo obleke po najnovejši modi. — Qene zmerne, * * delo solidno. Za mnoga naročila ne priporoča mike kastrun, 1842 SO. CENTEB AVENUE, CHICAGO, ILL. J; Ce rabite express kočijo, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v stajno stroko L.---se oglasite pri------ W. J. BRENN AN, 1132 -1st St La Salle, I1L Halo, Johny! Kje »i pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali fte ne vei da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, m. Druitvene regalie, kape, prekoramnice, bandera itd. za alovenaka društva najbolje preskrbi Emil Bachmau 1719 So. Centre ave., Chicaifo, 111. Slovencem in Hrvatom! ninnjMao, da isdahajeuo nhlpkp 1,0 na>1M>vej|OT1 trojo- Unijako dalo; trpetno in lite« UUl^nC) v zalogi imamo tudi mane drt zalogi da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ai naio ialoibo. Z vem apoMovaajem druga potrebščina, k epa. t3T POZDRAV V SEZONI ŽENINOM I NEVESTAM V NOVOM LETU. Ženitev je najvažnejši korak v našem življenju, -vsled tega želi vsak, da mu od tistega dne ostane trajen spomin. ŽENITOVANJSKA SLIKA, IZDELANA PO IZKUŠENI FOTOGRAF * je naj primirneja. Zmerne cene in delo naj bolje. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. i * TELEFON C AN AL 287. USTANOVLJENO 1883. Izdelujemo obleke po meri po $20. »22, 125. Prodajemo obleke po ¡10, $12, $14, $15. Imamo veliko zalogo modernih klo-111I41UU bukov v naj raznovrstnih boj ah. V ZalAffi imamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f ¿41UJJ1 vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča f|T|l| JUi \ MFI/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J UM M/UVIIjB, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. TELEPHONE 380 R. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin < Varicocele, Hydrocele ffi*1*™* Ozdravim vsacega, kdo% trpi na Varieoeeli, fltrieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastru^enje, tivdne nezmožnosti, vodo-nico in bolezni tido^ih §e moikih. Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali ie velike svot» zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati veem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspeino, da poeedujem le jae edino areJekup*jza<**me," B. Mahnich-ii. Iskali ga bodo, prijeli in obesili g» Je mdi#nirano opozorila neka 7«4 |urkH «¿tr,,. Jl-iT*«. ob svitu jutranje zore. Po kratki |HtareiŠR t\HUin I ™fl Mref1, Wau»*«"- pavzi bo tukaj zopet vse mirno, godba bo pričela, smehljajoči lju-1 ogledoval debelo, dje bodo poslušali pazno, čudežno] "To je kupej za dame!" Ah, tako," je spregovoril To- R. Richter PAIN-EXPELLER" starejša dama. "Kaj?" je vprašal Tone in jo I Pri njcm?1 Je vie najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepita. krasan glas bo zapel, nage blede Slovencem in Hrvatom priporo- snilo v njegovih možganih. [aplavz. Spravite se ven," ga je opo- FRANK ZORNJAK, "Bojevali se še bomo," je rekel Za trenutek g0 je v „jegovih minjada neka mlajša dama "Tu 1837 8°' Centre av<» GhieafO, 111. ponosno in stopil pogumno «kozi V71etih moŽKailih porodilo nekaj, poleg je oddelek za možke."' vrata. Lrnč, ropot in gibanje na cesti nji0 lxakrat so ga omamili. Storil je nekaj korakov naprej, ali odskočil je nakrat uazaj. Na različnih krajih ob nekaj velikanskega, potem pa zgi- "Aha," je pričel umevati To- Najboljše in najfinejše obiske iiie. Tukaj je le za babe." Divje, s skuštranimi lasmi, u-| Tone je vstal in S trdimi in okor I pri ivuniin tknliMiinim nlmovniri Iniitii Lnful/i .> KI i £„ i 1 .J J. I so po nizki ceni na proda, H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago veinih vratih cestnih in nličnih I n^onU nakrai na lofcTin VBtVeWlfoipJda inTitlulLnike^one'^l ^^ Zftl?*a klobukov' ««P*«» ^ 19 lllill.... «V« ik A M a A I A A MM A . 1 A — ■ ■ A - - — I . . . .. I I If 1 1 1 A • M 1»_ — V ^ t_ _ mazanun, bolestnim obrazom I nimi koraki odšel v bližnji odde-in žarečimi očmi se je Ševirjov lek. Tam sta sedela pri oknu dva križiščih so stale povsod črne stra- je> ne ^ bi mirü v morje ni¿ wiu. je vsedel tik vrat. že s puškami na kterih so bliŠčali tečih glav bajoneti v lučni svitlobi. I Aha, obkolili so me!" je me nil Ševirjov z ravnodučno brez-upnostjo. Vozne listke, prosim!" Na-Strašen krik je bil odgovor. Vi-1 krat je stal sprevodnik pred Tone-soka nota je vtihnila, velika muo- tom in molil roko. žica je planila na noge, čudno po- "Nimam listka," je pojasneval vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih snem, da ga morajo videti, je pla nil na cesto in tekel skoraj pod rokami policajev, ki so hiteli skupaj od vseh strani, na trg. 15. Črno nebo, ki je zakrivalo ve jov je vstrelil z nova, Ta pot s premislekom v največjo gnečo. NVpn iiehno streljanje se je ču-lvoril energično. "Saj mi nisi dal lo med divjimi kriki. Iz gladke časa, da bi kupil vozni listek, cevi Browning samokresa so zade- Zgrabil si me in vrgel v voz! Ne [le kroglje kot strele ljudsko mno- plačam kazni!" zavivta steklenica. Pojdi 8<» solit!" je Tone odgo-1 Sred*tvo ^o kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. x . .... . . .žico, ki je bezala divje. V kaos černo zarjo, milijonov lučic se je . .. » .. , . . .*.,,. , , . . krikov so se mešali histerični kli- razprostiralo nad mestom. Dasi-ravno so na vogalih in trotoarjih gorele žareče svetilke so bile ulice v primeri z gledališčem, ki je do- ci žensk. Nek debel gospod je o-! stal kot zagozda v hodniku pred "Kam se peljete?" je vprašal I sprevodnik. "Do Otoč!" "Tedaj dobite vozni listek do ložo in cvilil z visokim in tanjkim postaje Lesce." Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago zdevno gorelo od znotraj, temne Med \mti i^LV*ai| He ^jj** dobrogMtilnO in dVOTan£ soteske. Od vseh strani so se čuliltW*a< HUVfth v obn,z< hrbH lnlAh 81 *,uh? Je Prot^iral Tone. | m _ zategneni klici fijakarjev in koči ¡tilnik s pestmi, pobijali na tla na- "Peljati se morate do Lesee." lišpane, nežne dan«', trgali dra- ga je podučeval sprevodnik. "Ta jazev; kot reka je drvila množica iz teme in se zgubljala v razsvit-ljenih vhodih. Ševirjov je bil naenkrat sredi te temne množice, da se je potem prikazal na drugi strani, ali pa zopet v nji zginil. - . <nt? oáloino in vtakuil moš-Instinktivno je Ševirjov vbogal I njegov okrvavljen frak se je pa v žeP in vsedel na mehki mlad glas in z množico odšel v ve likansko gledališče. vlekel po tleh; peljali so mimo| žensko v jasno modrem dekolete- sedež. Sprevodnik se je odstranil s Nekdo ga je pahnil k vhodu za ju, ktere voščen obraz se je nagnil ratko kletvico na jeziku, prve sedeže. Gledališčni sluga v na prsa; v laseh njene frizure je Tonetu je ugajalo na mehkem rdečem /"latem fraku ga je hotel pa vjsela bela lilija na zlomlje- KeVeŽ,U'. Vrapa' tu je pa nobel in ustaviti. Ali odskočil je, ko je za- nem steblu. *ajn," in pljuval je velike pljunke gledal dvoje strašno divjih oči, Ševirjov je gledal preko razjar- ,ia tla-mej tem so pa neznani ljudje jenih obrazov in samokresov, ki # ^ek 8®8Pod ob oknu se je zge porinili na stran. Ševirjovu se je so bili namerjeni na njegova pr- n|l nervozno. "Pljuvati je prepo posrečilo uteči v ozek hodnik. Te- sa, na ulomljeno lilijo, na kri, ki v<'dano," je rekel in kazal na ta kel je mimo garderob, rdeče oble- je onečiščevala nežno kožo za finol^'.®0 ua 8teni. Po govorici je bi Glavno pravilo. Da si življenje olajšamo in po videl nekaj, kar nihče drugi vitle-[daljšamo, moramo slediti glavne- ti ni mogel. čenih slug nališpanih dam in sko- uživanje negovanih prsi. čil v prazno l(»žo v kteri so stali Vpili so na njega, tresli ga za, pozlačeni stoli, stene so bile pa o- ramo, ali njegove oči so bile osor-1 krašene z rdečim žametom. Brez- ne in hladne in gledale so z nezavestno je zapahnil vrata in pred | razumnim izrazom pred se, ko bi nje postavil divan. Roki so mu o-mahnili. To je bil konec. Cul je, kako je nekdo razburjen in z nenavadnim glasom klical v hodniku: 44Na galerijo! . . Videl sem ga!|sPi8al Rud. Greinz. Predelal J. Z Xa galerijo! Tje! Na galerijo!" | - . Nekdo je skušal odpreti vrata, ali šumom in prikazal se je žareče ob-1 5 tujec Ljubljančan. (Konec prih.) ZNAMENJE V SILI. mu pravilu, to je, opuščati vsako nezmernost, pa naj se imenuje kakorkoli. Vsaka nezmernost zapušča posledico tu ali tam v telesu, ampak navadno je želodec, ki trpi. Bolečino ali težo začutimo v njem, jed nam ne diši, skratka, nič nam Soparen večer. Gorenjski vlak, . i v istem trenutku so ugasnile je pravkftr priv0lU z južn0 ko- H**.™: f0}™1 J(> P"' ei, zastor se je dvignil z lahkim lodvora njl ii4pllKkn nnatflin V(>H0,tl *elodcu počitekjer lodvora na šišensko postajo. 5 minut odmora. Pred odhodom uživati Trinerjevo ameriško zdra- rdečih in jasno modrih kostumih. Kar je temu sledilo, je bilo grozno, strašno, prišlo je naglo in "Kj !" vpil ja |0 oéùtoi, "dovolite, da se peljem z vami." Sprevodnik ga je zgrabil za ra- sevan zelen vrt, po kterem so ho- vlaka je pa rihitol velik ko^Pn h;ilm> ^eIlko vjno- To zdravilo podili ljudje v fantastičnih, slatih, brez sape na kolodvor P nov^l1^^:, orga- nom, izpodbudi /.Ir/.r k novi delavnosti ter usposobi telo prejemati in prebavi jati tečno hrano. Uživati bi ga Morali, kad»ir koli se počutimo slabe, utrujene, potrte, ob izgubi slasti in ob neprebavnosti. To zdravilee lahko prenaša naj-občutnejši želodec, ker ne vsebuje kih petdeset let. GospodarH je nal^ primesi kacega ško-........X....... ......_ j m _ |dl,pvega leka ali zelišča. V lekar- nepričakovano kot vihar - vrtinec, mo in porinil v prvi kftpej. Ševirjov v začetku ni ločil nič: morje glav, ki so se osredoteča-vale v megli v en sam nejasen madež. Tudi zavedal se ni enkrat, da je v gledališču, in da pričen ja predstava, da so čudne osebe, ki hodijo gorindfce amodke. Potniki dobe čedno êiSée in ninko Poetresba toten la Isbona. Vaern Slovencem ia dragim Sic •e toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 625 So. Centre Avs. Chicago Kndnr ae brijete stopite vedno v brivaieo I. rarreda, to je pri Louis Pôlka, 1215 W. 18th St., Tkilia Hill Bldg. CHICAGO, ILL. rr ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovenske Angleške Slovniee,, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1. —in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W. 145 th. St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig! Podpisani naznanjam roja» tom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Saltiel OD VETJI IK v knnenekik ia eivilnik »dmk Auto Pkome 0065. Offiee Phone Main S06B fieeideaee Phone Irvring 417S TOAD: 27 MBTBOPOUTAM BLOOX Sevtroanp. ogel Randolph in La Salle nliee Stanovanje: 1217 Sheridan Bend. HALO! HALO! Kam pal — Nn «vele pivo in «ai» dobrega vinn k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam ae bomo imeli po domaČe." To je pogovor a eeate, ki prl4a e mojem saloon a. Frank Mladič, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ta notranje bolezni in ranocelnlk. I zdravniška preiskava brezplačno—pi». <"ati je le edavila, 1924-26 Bine Island Ave. Chicago. Za dne uro: Od 1 do t po pol. Od 7 do 9 eveéer. laven Chience iive«i bolniki naj piielo slo v enaki SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev sa $2.00 iadelane in najboljšega materijala, ki ae prodaja sa $4 00. To nam zagotovi in prineae 100 novih odjemaleev k tisočem drusih, kterim amo prodajali od leta 1876—to je 33 let pod tvrdko Joa. Kralj Val ti ao iznašli, da so naie britve ia najboljšega materi,)ala in da jih najbolj zadovole. Vsaka nattk britev je garantirana in mi damo v alušaju da nI komu britev po volji, damo popolno zaddttenje uoticniku. Nihče ne more oceniti britve predno je ni rabil. Ker vemo, da ao naše britve dobre, jik lahko tndi garantiramo. Cena tem britvam Je ln $2.00. Bruaimo tndi atare britve, za kar računamo 25c. za Chicago. Za laven meata je plačati 5c več aa poštnino. JOS. KRAL, 1147 W. 18th Street, - CHICAGO, ILL. Dp. Wm. A. Luric, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordlnaj.t And»'« Drn» Store, Ml •. On«r« ave .