Poletje 2002 Letošnje poletje se je začelo s tropskimi temperaturami. Na srečo jih je nevihta v noči na državni praznik omilila. Portorož je v poletno turistično sezono vstopil s popev-karskim festivalom Melodije morja in sonca, ki so ga tokrat prestavili v junij, kar bi lahko bil še najustreznejši termin. V naslednjih tednih se bo v Portorožu, Piranu in tudi drugih krajih naše občine (v Sečovljah bodo na primer 6. julija obudili staro šagro San Dorligo) zvrstilo veliko število najrazličnejših prireditev: od čisto običajnih zabav in veselic do vrhunsko umetniških (kot na primer koncerti v okviru svetovne klavirske konference, ki bo te dni (od 2. do 5. julija) potekala v Portorožu). Izbire je torej dovolj za vsak okus, žep ali razpoloženje... Je to dovolj za letovišče evropske ravni, kakršen bi rad bil Portorož? Stari Palace s svojim parkom že predolgo nemo priča, da v Portorožu ni vse tako, kot bi moralo biti. Prostor nekdanje tržnice Kaštel s sosednjim, kjer sta nekoč stala hotelska objekta Helios in Orion, postaja vsakdan bolj kramarska ulica. Pa če dodamo še zanemarjeno območje avtobusne postaje, poleti pogosto umazane asfaltirane pločnike, s katerih - ko so razgreti - celo' zaudarja, vsepovsod avtomobilsko pločevino..., potem bi lahko pritrdili direktorju Hotelov Morje, da v Portorožu nikoli ni bilo tako slabo, kot je zdaj... Pesimizem, poceni kritizerstvo?!? Poglejte okoli sebe, pokukajte za zunanjim bliščem, prepričajte se sami! (L.S.Z.) IZ VSEBINE: шг Naš obraz je tokrat Igor Krmpotič взг O novem kongresnem centru in še tem in onem v Portorožu ШГ Kje naj čakajo potniki na avtobusnem postajališču v Portorožu? шг Svetovni klavirski kongres: vrhunski glasbeniki bodo koncertirali pri nas Ddr Obsežna polemika v pismih bralcev Igor Krmpotič: "Nepal je moja druga domovina" Pirančana Igorja Krmpotiča mnogi poznamo kot ljubitelja vsega lepega, posebej umetnosti, kot človeka, ki ga zanima veliko področij: umetnost, filozofija, zgodovina, politika, religija. Študiral je umetnostno zgodovino, oblikuje keramiko in izdeluje vitraže, ukvarja se z vzrejo konj. Je tudi velik ljubitelj knjig; njegova domača zbirka šteje več tisoč knjig. V mladosti je veliko potoval po Evropi, kasneje pa ga je začelo vleči na vzhod, v Indijo. Dostikrat pa je potoval v Nepal, za katerega pravi, da je njegova druga domovina. Kaj ga je vzpodbudilo na potovanje v to podhimalajsko deželico? "Prebral sem nekaj knjig o Nepalu, npr. Vzhodno od Katmanduja Zorana Jerine, Nepal odpira vrata Tiborja Sekelja, Katmandu Ste-vana Pešića in druge, ki so mi vzbudile zanimanje za to deželo. Kmalu sem odšel v Nepal na treking. Vzljubil sem Katmandujsko dolino, njene prijazne, dobrodušne in nasmejane ljudi ter njeno kulturo in se še večkrat odpravil tja. Tam sem našel tudi prijatelje. S sporazumevanje nisem imel težav, saj vsi znajo nekaj angleščine. Ob prebiranju knjig, ki so jih napisali naši alpinisti, sem spoznal, da tudi drugi čutijo podobno kot jaz: tudi zanje je Nepal druga domovina." Iz Nepala se je Igor Krmoptič vselej vračal navdušen in seveda nas zanima, kaj neki je v Nepalu tako vplivalo nanj, da je postal del njega. Pa kako tamkajšnji prebivalci sprejemajo tujce. "Čeprav se iz Nepala vselej vrnem domov, pa tam vedno pustim del sebe. To je tista sprememba. V Nepalu je veliko ljudi: Nemcev, Francozov, Angležev, ki so za vedno ostali tam in se nimajo več namena vrniti v Evropo. Evropa se jim preprosto zdi prenaporna, preveč stresna. Tam pa živijo z majhno pokojnino ali s podporo, ki jo dobijo kot nezaposleni. Nepalci so tujcev veseli. Problem je le, da je vizo mogoče dobiti samo za šest mesecev v letu, a tudi to se lahko uredi. Nekateri se celo poročijo samo zato, da lahko tam ostanejo. Živijo v popolnem sožitju z Nepalci, predvsem pa s tamkajšnjim življenjem," pripoveduje naš sogovornik. "Kako pa se prilagodijo kastnemu sistemu?" ne moremo mimo njihove družbene razslojeno-sti, ki je za marsikaterega zahodnjaka najmanj sprejemljiv in doumljiv del tamkajšnjega življenja. "No, kastni sistem je morda edina stvar, ki mi v Nepalu ni všeč. Ima štiri glavne kaste, vsaka od njih pa se deli še na morje podkast. Če si se rodil v nepravi kasti, si oplel: vse življenje ne prideš nikamor. To je handicap Nepala. Kasta, iz katere izhajajo uradniki in vojaki, je premalo številna in ne daje dovolj sposobnih ljudi. Na odgovornih mestih so tako zaposleni ljudje, ki so blizu kralju in drugim pomembnim ljudem, a za to službo niso dovolj usposobljeni. Odgovorne naloge potem prevzemajo Indijci, ki prihajajo v državo. Tujci bi v tem kastnem sistemu spadali med parije, nedotakljive in so pravzaprav izven kast, kar je najslabše. A ker imamo denar, živimo v hotelih, smo zavarovani... Vendar pa tujci za vselej ostanejo nekako turisti, zato jim je v Nepalu tudi tako všeč. Ne zaplavajo v bedo četrte kaste ali nedotakljivih. " Nadaljuje o položaju nepalskih žensk in otrok, o revščini, bolezni...: "Ženske v Nepalu veliko delajo, podpirajo pravzaprav tri vogale v hiši. Njihova glavna naloga je rojevanje, v družbi pa nimajo kake velike vloge. Precej so izčrpane, saj družina z osmimi otroki ni nobena posebnost. Vendar sem pri mlajših opazil, da se odločajo za manjše število otrok. Ugotovili so, da vseh otrok ne morejo niti prehraniti, kaj šele šolati. Osnovno štiriletno šolanje je sicer lahko dosegljivo, vendar veliko otrok dela v tovarnah, saj vsaka rupija pride prav. Izdelujejo preproge, opeke. Nekateri zelo naporno delajo. Otroci so za starše tudi neka oblika zavarovanja za starost, saj pokojnin ni. Na starost so tako obsojeni na revščino. Vendar se nekako znajdejo in živijo. Nekaj pomagajo otroci, pa gre. Beračev ni veliko. Ti so predvsem Indijci: obiskujejo božje poti in tam beračijo. Včasih pa srečaš gobavca. Gobavost jemljejo kot kazen, kijih je doletela v tem življenju, zato je ne zdravijo: mislijo, da bo v drugem življenju boljše." Ker sem bila na njegovem predavanju, ki ga je o nepalskem mestu Katmandu in okolici imel v izolski knjižnici, sem seveda na čudovitih diapozitivih, ki jih je posnel v daljni deželi opazila veliko prizorov s templji, svetišči, pagodami, molilnimi zastavicami... Kaže, da je življenje v Nepalu zelo prepleteno z vero. "Templji so res povsod. V Nepalu so življenje, vera in smrt zelo povezani; med njimi ni ostrih meja. Tam človek izgubi strah pred smrtjo, saj je ta le del življenja: prideš in potem greš in pri tem upaš, da se boš drugič rodil v boljšem življenju - seveda pa se že v tem življenju trudiš za to. Vera in življenje nista ločena: človek vsak dan kontak-tira z bogovi, jim nekaj podari, na primer kito cvetja. S tem se jim skuša prikupiti, da se mu ne zgodi kaj slabega ali da si zagotovi njihovo pomoč pri poslih in drugih vsakdanjih opravilih. Vzdolž ulic je na tisoče hramov, templjev, svetišč, molilnic, majhnih oltarčkov ... Vse to daje mestu čudovito barvitost. To so najbolj slikoviti prizori mesta, l/se te pagodaste strehe, ki valovijo - ene so nižje, druge višje - so slika čudovite harmonije, ki te pritegne. Tudi če prideš v Katmandu utrujen od dolge poti, te utrujenost mine, ko uzreš ta prizor. Tako hodiš iz ulice v ulico in vedno se kaj novega dogaja: tu darujejo, tam pojejo Bogu in vse to daje mestu prav poseben čar, pa tudi zven. Vendar so tu tudi za nas manj prijetne, grde stvari, na primer klanje daritve-nih živali. Z noži kukriji odsekajo živali, kozi ali bivolu, glavo in kri pri velikih daritvah teče dobesedno v potokih. Vendar je tudi to Nepal." Špela Pahor Igor Krmpotič bo ponovno odpotoval v Nepal v novembru oziroma decembru. S sabo bo popeljal manjšo skupino popotnikov, saj so mu izkušnje pokazale, da se to najbolj obnese. Ogledali si bodo glavno mesto in vsakdan odhajali na izlete po Katmandujski dolini. Tako bodo videli več kot navadni turisti: spoznali bodo ljudi in življenje od blizu. Zvečer pa bodo lahko v mestu prisluhnili kateri od izvrstnih glasbenih skupin. Kdor bi se želel pridružiti Igorjevi skupini naj pokliče na: 041 669 745. KULTURNO POLETJE AVDITORIJA PORTOROŽ V JULIJU AGILITY 2002: Mednarodno tekmovanje psov Prvi pravi poletni mesec, julij, bo še posebej bogat s kulturnim programom. Na različnih prizoriščih bo več kot 50 kulturno umetniških in zabavnih prireditev. Letošnji program, torej tudi julijski, je v celoti posvečen 30. obletnici delovanja Avditorija Portorož. Nekaj bo takih prireditev, ki jih mnogi že poznate iz preteklih let: Piranski glasbeni večeri, mednarodni festival komorne glasbe letos že štiriindvajseto leto gosti glasbene mojstre. Najprej bo koncert Obalnega komornega orkestra (12.7.), nato bo nastop Zagrebškega kvarteta saksofonov (19.7.) pa Godalnega kvarteta Kölnske filharmonije (26.7.). Vsi koncerti se tradicionalno odvijajo v Križnem hodniku Minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu. Operetna predstava: Vesela vdova v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana bo 13.julija in gala operni koncert Simfoničnega orkestra Peez z dirigentom Petrom Szkladanyi-jem (23.7.) bosta na ogled v Amfiteatru Avditorija Portorož. Piranski poletni utrip, ki pomeni nadaljevanje programa Oživljanje Pirana: 5 koncertov zabavne glasbe na Prvomajskem trgu vsak četrtek v juliju. Mednarodna glasbena šola v organizaciji ZKD Karol Pahor iz Pirana bo poslušalcem ponudila koncerte učencev in profesorjev, na različnih prizoriščih (Minoritski samostan in StudioGalerija Gasspar in sicer:8., 10., 13., 15.,17. in 18. julija). Nekaj takih, ki postajajo tradicionalne: Večeri v Calle Teatru v Piranu: različni koncerti zabavne glasbe ob četrtkovih večerih, ki se bodo nadaljevali še v avgustu. Koncerti zabavne glasbe v Amfiteatru Avditorija Portorož: nastopila bosta Josipa Lisac (6.7.) in Đorđe Balaševič (26.7.). In nekaj povsem novih: Svetovni klavirski kongres s koncerti v Gledališču Tartini Piran in Amfiteatru Avditorija Portorož (2., 3. in 4. julija). Kinotečne filmske predstave na Prvomajskem trgu v Piranu: na ogled vsako sredo v mesecu juliju in avgustu. _ Javno snemanje televizijske oddaje »NOČ NA PLAŽI« PORTOROŽ 2002, v kateri bodo nastopile zvezde slovenske zabavne glasbe, izbrali pa bodo tudi »Miss poletja 2002« (11. in 25. julij). Za vse filmske navdušence bodo v Amfitetaru Avditorija Portorož vrteli uspešnice in mnoge novosti. Izberite si katero od predstav in preživite drugačen poletni večer. Barbara Krt Razstave • V galeriji Krka - Zdravilišče Strunjan bo od 3. julija do 7. avgusta razstava grafik akademske slikarke Ljerke Kovač iz Kopra. • v galeriji Hermana Pečariča v Piranu pa so se po letu dni vrnili študentje miinehenske Akademije likovnih umetnosti z razstavo Piranje, ki je na ogled do 3. julija. Kinološko društvo Portorož - po lanskem presledku - letošnjega 6. julija s pričetkom ob 16. uri ponovno prireja mednarodno tekmovanje psov agility z nazivom Alpe Adria Agility, ki bo potekalo na zelenici pri teniških igriščih nasproti hotela Marita. Takšna prireditev je več kot samo tekmovanje, je tudi prijateljsko srečanje skrbnikov in njihovih psov ter seveda vseh, ki so jim šti-rinožci pri srcu. Na taki tekmi se zberejo že prekaljeni tekmovalci, pa tudi takšni, ki z agilitijem šele začenjajo, zato na tekmovanju ne manjka dobre volje, vzpodbujanja in smeha. Za vse, ki ste morda pozabili, kakšen šport je to, naj povemo, da je to kinološki šport, pri katerem ni omejitev. Nastopajo lahko psi vseh pasem - veliki in majhni, pa tudi taki, ki nimajo rodovnika. Vodijo jih lahko njihovi skrbniki, pa najsi bodo to otroci ali starejši ljudje. Pri tekmovanju so seveda razdeljeni v skupine po velikosti. Najlepše je, ko gledalec kar začuti povezanost psa in njegovega skrbnika. To pa se seveda doseže le z vztrajnim in potrpežljivim delom, ki mora temeljiti izključno na igri in pohvali. Šele ko pes obvlada vse elemente tekmovanja na progi - slalom, preskoke, most, tunel, gugalnico, plezalno oviro, mizo..., je pripravljen za tekmovanje. Na tekmovalnem poligonu sodnik 15 minut pred tekmo postavi ovire, skrbniki pa imajo deset minut časa, da progo brez psov preučijo. V dveh tekih, na dveh popolnoma različnih progah, nato poskušajo s psi v čimkrajšem času in čim manj kazenskimi točkami premagati postavljeno progo. Seveda ste vsi vabljeni, da si v čim-večjem številu ogledate to prisrčno prireditev. Zagotovo vas bodo neizmerna ljubezen, vdanost in hvaležnost najboljših prijateljev človeka navdušili. Tekmovalci - tako psi kot njihovi skrbniki - pa boso še posebej veseli vašega navijanja in ploskanja. J.V. -J " " ' iAr! J F K<4,?rn.<: OSJiCLf o Z. ,41, ^ж^к '...... / / OS^MA Z dnevnega reda zadnje seje piranskega občinskega sveta: Na svoji zadnji, 29. redni seji 27. junija je Svet Občine Piran imel na dnevnem redu, med drugimi, naslednje točke: zaključni račun občine Piran za lansko leto, v drugi obravnavi je bil Odlok o ustanovitvi občinskega proračunskega stanovanjskega sklada, po skrajšanem postopku so sprejemali spremembo in dopolnitev Odloka o tržnicah in začasnih prodajnih mestih (izven prodajaln). Potem je bila na vrsti obsežna točka Poročil in programov (planov poslovanja) javnih podjetij: letališča Aerodrom Portorož, javnega podjetja Ogrevanje in javno podjetje Okolje (kjer so sprejemali tudi cenik pristaniških pristojbin v piranskem in portoroškem pristanišču). V prvi obravnavi je bila še sprememba odloka o ustanovitvi javnega zavoda, Zdravstvenega doma Piran in nato še vrsta statusnih sprememb kulturnih zavodov: Obalne galerije Piran so dale pobudo Mestni občini Koper in Občini Izola k odstopu od soustanoviteljstva, enako pobudo je dal tudi piranski Pomorski muzej Sergej Mašera, Ministrstvo za kulturo R Slovenije pa hkrati daje pobudo za prevzem soustanoviteljstva, Mestna ovčina Koper je pobudnica, da se odpove soustanoviteljskim pravicam do Pokrajinskega muzeja Koper. Po skrajšanem postopku je bila na dnevnem redu sprememba in dopolnitev Pravilnika o določanju in prodaji funkcionalnih zemljišč ali oddajanju zemljišč v zakup v območju naše občine, potem so bile na vrsti premoženjsko-pravne zadeve (odprodaja funkcionalnih zemljišč, prodaja stanovanja, zapuščene stanovanjske hiše..., brezplačni prenos lastninske pravice nad črpališčem v Sečovljah (Vina Koper), menjava kmetijskih zemljišč. V drugi obravnavi sta bila dva prostorska odloka: sprememba dela zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin (Kongresni center) in sprememba ZN Fiesa - Pacug. Na sporedu so bila tudi programska izhodišča predlaganih lokacij novega pokopališča občine Piran - Seča, Seča - bencinski servis, Vinjole, pa informacija o programu - strateškemu deli -regionalnega razvojnega programa in še kaj. Festival MMS je najavil poletje in počitnice Letošnji popevkarski jubilejni festival (slavil je svoji 25.letnico) Melodije morja in sonca s svojimi spremljevalnimi prireditvami - zabavo na Tartinijevem trgu v Piranu po prvem festivalnem večeru, nogometno tekmo v napihnjenem bazenu na osrednji portoroški plaži kot ogrevanje pred glavnim večerom ter gala partyjem po zaključku "uradnega" cirkusa v GH metropol - je bil kot slovesna otvoritev poletne turistične sezone zadetek v polno. Lahkotnost popevčič in oblačil je bila v popolni harmoniji s stanjem "ležanja na plaži z možgani na off", če si izposodimo besede pri znani skupini Zmelkoow, ki je samoironija načinu življenja. MMS seveda takšne samoironije ne premore, zato je včasih vse dogajanje na njem in okoli njega prav groteskno, ko akterji sebe in vse skupaj jemljejo (preveč) resno. To je festival počitnic, vročih poletnih noči, zabave, Sredozemlja, brezskrbja in takšna je pač tudi popevka Hotel Modro nebo skupine Kingston, letošnje zmagovalke (popevčica seveda zelo spominja na zmagovito Cela ulica nori, s katero je ista skupina zaslovela prav na tem festivalu leta 1998). Prav zato ker se večina pevk in pevcev, ki je postala znana prav z MMS-som, festivala več niti ne udeležuje, je bil pravzaprav zani-so se zvrstile zmagovalne popevke iz preteklih let s pravimi mivejši prvi, revijski večer, ko zvezdami estradne scene. L.S.Z. Letošnji sečoveljski ex tempore posvečen Porečanki Fulvija Zudič je zmagala na tretjem Ex tempore, ki ga je Turistično društvo Sečovlje organiziralo 1. junija na temo Parenzana in prosto temo. Njen motiv Parenzaninih predorov je prepričal žirijo v sestavi Nives Marvin, Duška Žitko in Dejan Mehmedovič. Na dobro obiskani prireditvi je sodelovalo 51 udeležencev. Poleg glavne nagrade žirije sta sponzorski nagradi podelila še gostišče Ribič slikarju prav tako Ribiču iz Maribora in Hoteling Lucija Elsi Delise iz Trsta. V kategoriji do dvanajst let je nagrado prejela Tina Kos, v kategoriji do osemnajst let pa Leo Žiber, oba domačina iz Sečovelj. Otroci so kot nagrado prejeli brezplačne delavnice Unikata v Luciji. Na slikarskih delih so prevladovale teme vlakov, stare železniške postaje v Sečovljah in ostanki železniškega mostu čez drnico. Nagrajena dela in dela po izboru žirije so na ogled v gostilni Solinar na letališču. Po končani prireditvi je skupina Tramontana zapela pesem Parenzana, ki jo je napisala Neli Romanelo, uglasbil pa Bojan Lavrič. Benjamin Učen je udeležence razveselil z akrobatskim poletom nad Sečovljami. Naslednja prireditev v Sečovljah bo ponovno obujena tradicionalna šargra San Dorligo 6. julija. A.T. portorožan it. 6 4 O novem kongresnem centru Hotelov Morje In še o tem in onem v Portorožu Pozno pomladi je bil v Portorožu zgrajen nov večnamenski kongresni center Hotelov Morje, ki je našel svoj prostor v samem središču letovišča, v hotelu Slovenija. Kongresne površine merijo preko 1600 kvadratnih metrov, sprejmejo pa do tisoč gostov. Avtor načrtov je portoroški arhitekt Stane Valič, izvajalec del pa je bilo koprsko gradbeno podjetje Makro 5. Novo kongresno središče Hotelov Morje ima sedem različno velikih dvoran, čigar površino lahko prilagajajo potrebam: sprejmejo od 20 do 450 udeležencev. Dvorane nosijo imena po znanih geografskih raziskovalcih: po Krištofu Kolumbu, Vespucciju, Vascu da Gami, Amundsenu, Magellanu... Seveda ima kongresni center tudi skupne prostore za družabna srečevanja, kjer se • 0 skladiščih soli: "Nobene uporabne ali zgodovinske vrednosti nimajo. So le navadna skladišča, kakršnih je bilo vedno dovolj; zasedajo pa strateško mesto. Ali jih kdo sploh jemlje kot kakšno posebno kulturno dediščino, so mar zanimiva za kakšnega tujca? O tem kvazi spomeniku bi bilo treba razpravljati..." gostje lahko tudi okrepčajo, poslušajo klavirsko glasbo... Center je sodobno tehnično opremljen, tako da omogoča organiziranje najrazličnejših prireditev: od poslovnih srečanj in sestankov, konferenc in strokovnih kongresov, seminarjev, predavanj, do predstavitev in razstav. Nikoli ni bilo v kraju tako slabo... S kongresnim centrom so Hoteli Morje še bolj razširili svojo že doslej pestro ponudbo, s katero bodo pritegnili nov tip gostov: poslovneže, visoko usposobljene strokovnjake, izobražence. Ti so običajno zahtevnejši gostje, z višjimi pričakovanji. Portoroška hotelska podjetja so v zadnjih letih vložila izredne napore v temeljito prenovo svojih hotelov in dvig kakovosti svojih zmogljivosti - večina hotelov se zdaj ponaša s štirimi zvezdicami, nekateri celo s petimi. Hoteli že dolgo svojim gostom ne nudijo več samo postelje in hrane, pa kopanja na plaži. Vsi že imajo najsodobnejše bazenske komplekse, masažne in lepo-tilne salone, večnamenske dvorane in zdaj nekateri še pravcate kongresne centre. Medtem ko so turistična podjetja posodabljala svojo ponudbo, da je danes v koraku s svetovnimi trendi, je Portorož obstal. "Nikoli ni bilo v kraju tako slabo, kot je zdaj. Na drugi strani pa še nikoli v hotelih ni bilo tako dobro kot zdaj," je prepričan generalni direktor Hotelov Morje, gospod Marino Antolo-vič. To je po njegovem nemogoča situacija, kajti na odločitev gosta, da bo letoval v nekem kraju, kvaliteta hotela vpliva le v višini 25-ih odstotkov. Turista ali popotnika pritegne namreč predvsem privlačnost kraja: bodisi njegova klima, naravne posebnosti, kulturna dediščina ali prireditve... Hoteli se lahko do onemoglosti trudijo, da bodo še boljši, a na koncu se lahko vse to izkaže za Sizifovo delo, če se v kraju ne bo obrnilo na bolje."Nekdo bo moral presekati ta vozel, nekdo "od zgoraj", ki ima v rokah politično oblast Zdaj je ni čutiti, ni nobene koordinacije, nihče ne skrbi za promocijo kraja. Saj ne rečem, da županja ne bi imela dobre volje, a preprosto zadev ne zna speljati do konca," pravi Antolovič, ki je znan po tem, da nima dlake na jeziku in s svojo kritiko pogosto razburi duhove. Tako na primer z izjavo, da si s kadri, ki prihajajo iz portoroške visoke šole Turistica, v turizmu ne morejo kaj dosti pomagati. "Ni me strah povedati, kar mislim," je odločen vodilni v Hotelih Morje, "v kraju se pač nič ne dogaja! To pa že predstavlja tveganje za naše naložbe. Hortikulturna urejenost kraja je, kar že dolgo govorim, na ravni globokega Balkana. Pravzaprav so oni že boljši... Letos pomladi, ko naj bi se nekaj začelo premikati s preurejanjem zelenic, pa smo od Občine najprej dobili račun!" Novi kongresni center je - razen lepa pridobitev kraja - tudi (še ena) konkurenca, ki bo portoroškemu Avditoriju odžirala kongresne goste. Ob tej trditvi Marino Antolovič kar poskoči: "Kruha je dovolj za vse, vendar je treba znati delati. Eni pa so navajeni samo stokati in čakati, da jim kdo podari denar. Katedral v Portorožu ne potrebujemo! Kraj rabi dejavne akterje, ki bodo znali pripraviti tudi največje prireditve. Nekoč smo jih v Avditoriju že imeli in so pritegnile ogromno ljudi! Ko je bil TOP* (Turistična organizacija Portorož - opomba avtorice), je v Portorožu kar dobro delovalo." Veliko kongresno središče v hotelu Slovenija pa je, po prepričanju marsikoga v Portorožu, tudi dodatna obremenitev za kraj, saj naložba ni predvidela niti enega novega parkirnega mesta. Antolovič pa odločno zanika, da bi kongresni gosti Hotelov Morje zasedali parkirna mesta ob portoroški štiripasovnici. Za vse svoje goste imajo, po njegovem zatrjevanju, dovolj lastnih parkirnih površin. "Garažna hiša pod Metropolom je dokazala nesmiselnost tovrstnih gradenj, če v Portorožu hkrati ne spremenimo prometnega režima. Parkiranje je povezano s prometnim sistemom. Če ga ne bomo spremenili, bodo garažne hiše ostajale prazne. Zdaj pa garaže niso donosne naložbe," zaključi Marino Antolovič. Livija Sikur Zorman Družabna kronika iz poslovnih krogov • Konec letošnjega maja je po našem morju na otvoritveno vožnjo zaplula nova turistična pridobitev za Portorož in ne le zanj: turistična potniška ladja Burja, katere lastnik je znani portoroški podjetnik Fra-njo Žele, ki se že vrsto let ukvarja z organiziranjem turističnih ladijskih voženj. Kje naj čakajo potniki? V Luciji je končno začela delovati sodobna avtobusna postaja, ki naj bi postala osrednja v piranski občini. Medtem pa je avtobusna postaja v mondenem, najpomembnejšem slovenskem letovišču -Portorožu, seveda, če kdo tega (še) ne bi vedel - zagotovo že več kot trideset let enako klavrne podobe. _ p Burja je lesena motorna ladja klasične gradnje, ki so jo zgradili leta 1957 v Angliji, obnovljena pa je bila leta '80. Njena dolžina je čez 32 metrov, plula pa bo ob slovenski in hrvaški morski obali. Zasidrana je ob glavnem portoroškem pomolu, od koder potnike popelje na izlet vsak dan ob deseti uri. • Ob deseti obletnici uspešne portoroške družbe Mignon sta njena lastnika - Marino Bäk in Barbara Bak-Atelšek -12. junija pred svojo slaščičarno Mignon v Portorožu pripravila prijetno družabno srečanje, kamor sta povabila številne poslovne partnerje, svoje zveste stranke ШШШШШ Mignonova torta ob uspešni desetletnici: v sredini sta Barbara Atel-šek Bäk in Marino Bak, obdana s svojimi sodelavci. in prijatelje. Seveda takšna priložnost terja primerno torto, ki so jo spekli in okrasili slaščičarji njihove pekarne Stari pek. • Pri portoroški Pivnici so 20. junija odprli novo cvetličarno, ki pa ni le to in ji nadeli nostalgično ime Navdih Istre. V prodajalni so poleg cvetja na voljo še izbrana vina, tartufi in kot posebnost še starine, slike in druge zanimivosti. Trgovino je odprla lastnica znanega vrtnarskega podjetja Cvet, gospa Romana Rejc. Kdor koli se z avtobusom pripelje v Portorož, dobi vtis, da je prispel v kakšno zakotno podeželsko, od oblasti in boga pozabljeno naselje. Še posebej, če pripotuje ponoči, ko je ta delček Portoroža v skoraj popolni temi. A nekoč (preden je delovno organizacijo Slavnik, ki je skrbela za javni avtobusni prevoz na našem območju in jo je skupaj s socializmom vzel vrag) je to postajališče vsaj delovalo; v hiški, kije bila zgrajena nalašč za potrebe potnikov, je bilo mogoče dobiti kakšno koristno informacijo o voznem redu, kupiti karto, shraniti prtljago, se zateči pred vremenskimi neprilikami ipd. Za - roko na srce - neestetski objekt avtobusnega postajališča /čakalnice je tekla dolgoletna pravda med Slavnikom v stečaju in Občino Piran, ki ji je sodišče pred nekaj leti objekt dosodilo v last. Vanj se je začasno preselilo Turistično društvo Portorož, ki je potem ko je stavbo portoroške Krajevne skupnosti poleti '98 uničil požar, ostalo brez svojih prostorov. Ko je bil objekt vrnjen Občini Piran, ga je dala v najem podjetju predsednice Turističnega društva Portorož. Zdaj ima tam svojo turistično agencijo. Zasebna agencija pa je okoli nekdanje čakalnice postavila betonska korita z rastjem, da bi tako označila "svoj teritorij". Na vratih agencije je celo napis: Privat. No bus informations, ki jasno pove, da gre za privatno last (?!?). Tako potniki niso ostali le brez avtobusne postaje z vsemi njenimi storitvami, ampak so jim vzeli tudi velik del pločnika - javne površine - ki je bil desetletja namenjen prav njim. Prilagodljivi domači potniki iščejo sedaj svoj prostor na preostalem delu pločnika, informacije o prihodu/odhodu avtobusov pa na bližnji informacijski tabli avtobusnega prevoznika. A tujci preprosto ne razumejo, kakšna naj bi bila funkcija tiste barake na postaji, razen - da je avtobusna postaja (kot povsod po svetu). Objekt na postaji je občinska last, najbrž tudi pločnik pred njo in prostor okoli nje. Mar se torej tega ne bi moglo urediti tako, da bi bilo dobro za ves kraj (v dogovoru z najemnikom agencije, z določbo v najemni pogodbi ali kako drugače?!) штт JMH mm s/um Шг I riscM жмиТАге* kiboTro f«.yrr< Ol pub м к voh mtxxoHLßfV 100M Zdaj ko je glavna avtobusna postaja v Luciji, strokovne službe Občine Piran preučujejo možnost, da bi tja preusmerili vse medkrajevne in meddržavne (za Hrvaško in Italijo) avtobuse, ki tako ne bi več imeli postanka na avtobusnem postajališču v Portorožu. V Portorož bi vozili le še buski lokalnega javnega potniškega prometa. Če morda še niste opazili, je marmorne plošče na osrednji portoroški ploščadi - Trgu prekomorskih brigad - načel zob časa in bi jih bilo treba zamenjati (vsaj nekatere) z novimi... Zgodba o dunajskih konjarjih sredi Portoroža - Saj je prav, da smo uslužni do naših nemško govorečih gostov in jim v njihovem jeziku napišemo, kaj nudijo v restavraciji, vendar pa bi pričakovali - ker je ta restavracija sredi Portoroža - da bo vsaj kaj malega napisanega tudi v slovenščini. na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02, 674-71-22, Fax: 05/674-71-00 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. Mercator Mercator Degro d.d. vaš najboljši sosed tudi v najbolj vročih dneh PORTOROŠKI ZAČETEK POLETJA PO SVEDSKO SVETOVNI KLAVIRSKI KONGRES SLOVENIJA 2002 O Švedinji Anni Berg-Škvor, ki se je primožila v Portorož, kjer že kar nekaj let živita z možem Valterjem in otrokoma Evo in Erikom, smo že pisali v eni od starejših številk Portorožana. Kljub temu, da se je pri nas kar dobro znašla - ima pač dve domovini - je še vedno srčno povezana tudi z rojstno Švedsko. In ohranjanje običajev njene dežele je gotovo izraz ljubezni in povezanosti z njenim narodom. Nekatere Portorožane pa nas je letos doletela čast, da smo bili priče začetku poletja. ki je, kot običajno, prispelo 21. junija - smo ga pričakali doma pri simpatični družini - na švedski način. Tudi pri nas je na ta datum najdaljši dan in najkrajša noč v letu, vendar so na Švedskem tovrstne razlike v dolžini dneva mnogo večje. Za primerjavo: na severu Švedske poleti sonce skoraj ves čas ne zaide in so tako rekoč brez noči. Anna, ki je doma z juga Švedske (Göteborg) pravi, da se dan prične okoli 3. ure zjutraj in traja do 23. ure, ko se le rahlo stemni; "svetla noč" traja le kakšne štiri ure. Praznovanje pričetka poletja po Švedskem, na katerega so nas povabili, se imenuje MID SUMMER. Namenjeno je veselju, družab-ništvu, dobri jedači in pijači (tipične švedske jedi, kjer prevladuje losos in ostale plave ribe) ter obveznemu petju in plesu okoli zimzelenega stebra. Še najbolj podobno je našemu Jurjeva-nju. Na glave si nade-nejo čudovito spletene cvetlične venčke, ki so sestavni del tega "obreda". Švedskega praznika za začetek poletja, ki ga je priredila Anna Berg-Škvor v Portorožu za svoje prijatelje - največ je bilo v Sloveniji živeči Skandinavcev - se je zavleklo pozno v noč. Praznik je bil prav paša za oči za gurmane. Spoznali smo, da so Skandinavci pravzaprav odprti, prijazni in življenja polni ljudje. Vsekakor pa je njihov temperament veliko bolj živahen, kot si največkrat v svojih stereotipnih predstavah rišemo severnjake. Valentina Klemše - zaključna gradbena dela - celotna adaptacija kopalnic montaža predelnih sten In stropov - polaganje porflda In tlakovcev In draga gradbena dela EYanjo PERAS, s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126 Od 2. do 5. julija bo v Portorožu potekal prvi mednarodni pianistični kongres. V Ameriki poteka World Piano Conference vsako leto, letos oktobra bo potekal v Las Vegasu. Ustanovitelj in umetniški direktor svetovnega klavirskega kongresa, Novogori-čan Benjamin Šaver napoveduje, da bo letošnji evropski kongres nekoliko drugačen od ameriške konference klavirskih pedagogov. Kongres ponuja sijajno priložnost srečevanja in izmenjavo izkušenj glasbenikov in glasbenih pedagogov evropskih in izve-nevropskih držav. Prvi uspešen poskus zbliževanja s klavirsko tradicijo v Sloveniji je bil izveden leta 1987. V organizaciji Benjamina Šaverja, odličnega goriškega pianista, je dvorec Zemono pri Vipavi gostil mednarodno klavirsko poletno šolo pod mentorskim vodstvom priznanega estonskega profesorja in pianista Arba Valdme. Zanimivosti prvega mednarodnega klavirskega kongresa v Portorožu: v štirih dneh se bo v Portorožu zbralo neverjetno število vrhunskih predavateljev svetovnega slovesa. Benjaminu Šavru je med drugimi uspelo privabiti Alda Ciccolinija (Italija -Francija), enega najpomembnejših svetovnih pianistov in pedagogov našega časa in Karla-Heinza Kaemmerlinga (Nemčija), ki je po mnenju mnogih najboljši evropski pedagog. Vizija kongresa je predstaviti najsodobnejše učne pristope in razviti inova-tivne zamisli pri pedagoškem delu na vseh nivojih, od najmlajših učencev do študentov, ter ob klasičnih koncertih iskati nove, sodobne glasbene predstavitve, ki bi pritegnile pozornost najširšega kroga poslušalcev - gledalcev, predvsem pa mladih. Predavanja se bodo odvijala v hotelu Emona na Bernardinu. Praktični prikaz sodobnega in inovativnega pristopa k izvedbi klasičnega koncerta bomo doživeli 30. junija zvečer na Tartinijevem trgu v Piranu s klavrskim spektaklom "The Piano Show" Simfoničnega orkestar hrvaške radiotelevizije pod vodstvom Tončija Biliča. Protagonist večera bo pianist Benjamin Šaver, ki se je na dogodek pripravljal eno leto. Na programu bodo popularna klasična dela za orkester, kot je npr. Ravelov Bolero in najlepša dela klavirske literature. V okviru Piano Show-a svetovnega klavirskega kongresa bodo še naslednji koncerti: 2. julija bosta v Gledališču Tartini Piran kar dva večerna koncerta: najprej bo nastopil estonski pianist Arbo Valdma, potem pa se bodo predstavili še njegovi študenti. 3. julija bo na sporedu brazilska glasba s pianistom Luizom De Moura Castro. Največji dogodek vseh dogodkov pa bo zagotovo 4. julija recital legendarnega pianista Alda Ciccolinija, ki je tudi častni gost kongresa. Ervin Berce EKOLOŠKI OTOKI ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV PO VSEJ OBČINI PIRAN Zbiranje odpadkov v vrečkah Komunalno podjetje Okolje Piran je letošnjega februarja v starem mestnem jedru Pirana uvedlo zbiranje odpadkov v vrečkah in sicer najprej - v tako imenovanem pilotskem projektu - od Tartinijevega trga do Punte. Ker je tak način zbiranja odpadkov novost tudi v . > - ■ ■ v Včasih naletimo še na kakšen neekološki otok... državnem merilu, so se na Okolju odločili za "mehki" prehod na nov sistem, kar pomeni, da je komunalna inšpekcija v tej fazi le opozarjala na nepravilnosti kot so: uporaba netipskih vrečk, odlaganje izven urnika, ipd. Izvajalci pravijo, da so s prvimi rezultati kar zadovoljni, zato so se odločili zbiranje odpadkov v vrečkah še pred glavno turistično sezono razširi v celoti. Žal se vsi prebivalci še vedno ne držijo vseh pravil. Tako na primer ne upoštevajo urnika odvoza ali smeti odlagajo v netipske vrečke. Ker je takšnih kršitev v zadnjem obdobju precej - najbrž zaradi pogostejšega bivanja prebivalcev, ki v Piranu nimajo stalnega bivališča - se bodo morali odločati tudi za "trši" pristop in kršitelje kaznovati. Težave so tudi z lastniki gostinskih lokalov, ki del svojih odpadkov odlagajo v črne vrečke. Te pa niso dovolj trpežne za potepuške mačke, pa še tekočino prepuščajo, ki se potem steka po ulicah, kar dviga neznosen smrad. Prebivalce starega Pirana so o novem načinu zbiranja odpadkov tudi anketirali. Izkazalo se je, da so prebivalci o vsem kar dobro seznanjeni in tudi zadovoljni. Ločeno zbiranje stekla in papirja V mestu Piran je Okolje prav tako februarja namestilo ekološke otoke za ločeno zbiranje stekla in papirja. V štirimesečnem obdobju so zbrali kar 60.670 kilogramov papirja ter 17.940 kilogramov stekla, s čemer so izredno • Pri Okolju so upoštevali želje uporabnikov njihovih storitev in tako ponudili tudi manjše 30 litrske vrečke. Uporabniki lahko prevzamejo 33 manjših ali 20 večjih vrečk, lahko pa se odločijo tudi za kombinacijo obeh. • Deponija v Dragonji je ena redkih v Sloveniji, ki je opremljena s tehtnico, kar omogoča natančno spremljanje količine odpadkov. Lani je bilo na deponijo prepeljanih za 12.815.930 kilogramov odpadkov, največ jih je seveda bilo v poletnih mesecih. Da bi zmanjšali obremenjenost deponije in podaljšali njeno življenjsko dobo, so letos uvedli nekaj novosti v odlaganju odpadkov. Kosovne odpadke namreč sortirajo: staro železo in belo tehniko oddajo podjetju Dinos, uporabni les zmeljejo za kompost, onesnaženega pa za prekrivanje deponije. Poleg tega pa tudi zmanjšujejo takso, ki se obračuna za odložene odpadke. Ta v največji meri prispeva k podražitvi odvoza. Ekološki otok v Luciji. zadovoljni. Konec maja so si delavci piranskega Okolja ogledali sedanje lokacije v mestu in nekatere tudi odstranili. Tako so jih umaknili iz predelov, kjer jih je bilo preveč v bližini, z lokacij, ki so se žal ljudem zdele ustrezne za nedovoljeno odlaganje kosovnih in ostalih odpadkov (npr. pod oboki), iz bližine kulturnih objektov (npr. cerkve na Punti), s sprehajališča na Prešernovem nabrežju... V prihodnjih tednih BO V PROSTORIH Okolja na zelenjavni tržnici razstavljen nov zemljevid ekoloških otokov v mestu. Javnost pa bo lahko s svojimi pripombami in predlogi prispevala k vzpostavitvi sistema, ki bo kolikor je mogoče učinkovit. Uspešna je bila tudi aprilska akcija zbiranja nevarnih odpadkov, ko so jih nabrali za 4.000 kilogramov. Največ so zbrali akumulatorjev, barv in odpadnih olj, manj pa je bilo zdravil, škropiv in odpadnih kemikalij. V juniju pa je ekološke otoke za ločeno zbiranje stekla in papirja Okolje postavljalo še na preostalem območju naše občine. L.S.Z. Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/640-11-10, lax: 05/640-11-11 i OBALA V MALEM Jb V ■ f s i f r a nepremičnine immobili www.sifra-nepremicnine-sp.si ННМРНННМН!^^ NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Obisk iz Indianapolisa, pobratenega mesta Letošnjega junija je občino Piran obiskala delegacija pobratenega mesta Indianapolis iz zvezne države Indiana v ZDA. Tako so vrnili lanski obisk piranske delegacije v Indianopolis, ko so podpisali listino o pobratenju. Naše malo mestece Piran se je torej na pobudo potomcev slovenskih izseljencev pobratilo z milijonskim mestom Indianapoli-som. Indianapolis, prosto prevedeno Indijansko mesto, je središče države Indiana, ki leži na severovzhodu ZDA, v nižini južno od velikih jezer. Po velikosti je dvanajsto mesto v ZDA, prometno vozlišče z bogato industrijo (stopnja nezaposlenosti je pod 2,5%). Za nas je morda zanimivo kot pomembno kongresno, športno in univerzitetno središče. Med športnimi dogodki slovijo dirke formule 1 in avtomobilske dirke 500 milj Indianapolisa, ki privabi do 450.000 obiskovalcev na dan. Kongresno - športno središče je veličastno. Po pokritih površinah presega vsa podobna središča v Evropi. Največja dvorana sprejme do 50.000 obiskovalcev. V mestu sta dve univerzi: University Perdue in State University of Indianapolis. V tem mestu živijo tudi potomci slovenskih izseljencev. Večina so to že tretja generacija in le redki znajo slovensko, imajo pa svoje kulturno društvo, ki skrbi za ohranitev stikov s Slovenijo. Društvo izdaja svoj časopis in ima 135 naročnikov. Organizira tudi predavanja o Sloveniji, družinska srečanja, plesne večere polke, imajo svoje pevske in plesne skupine. Radi gostijo ljudi iz Slovenije in še raje prihajajo v Slovenijo, odkrivat rojstne kraje svojih prednikov. Predstavniki Pirana in Indianapolisa se dogovarjajo o sodelovanju na več področjih, tudi o sodelovanju med njihovima univerzama in našimi visokošolskimi zavodi in o izmenjavi študentov in dijakov. Ze letos bosta dva študenta Visoke šole za podjetništvo preživela dva meseca v Indianapo-lisu. Tokrat se obiska v Piranu ni utegnil udeležiti župan Peterson, zato je delegacijo vodila občinska svetnica Joane Sanders. Na sprejemu pri županji Vojki Štular se je predstavnikom Indianopolisa pridružil ambasador ZDA v Sloveniji Johny Young. Za goste je bil pripravljen bogat program: srečanje z dekani naših visokošolskih zavodov, s predstavniki piranskih gospodarstvenikov, ogled Avditorija in njegovih dejavnosti, ogled naših krajev, tudi Sečoveljskih solin, predstavitev kulturnega utripa naše občine in plovba po zalivu. Američani so bili tudi pri nedeljski maši v cerkev sv. Jurija, ki je bila posebno svečana, z zborovskim petjem in orgelsko glasbo. Potem so jim člani društva Prijatelji zakladov sv. Jurija razkazali cerkev, cerkveni muzej in lapi-darij ter jih pogostili. Zadnji dan so potovali po Sloveniji: sprejela sta jih postojnski župan in ljubljanski podžupan, ogledali so si Lipico, Postojnsko jamo, v Ljubljani pa kulturne znamenitosti in slovenski parlament. Nekaj članov delegacije je svoje bivanje v Sloveniji podaljšalo, tako, da so si ogledali še Bled in rojstne kraje svojih prednikov. Začele so se tkati vezi, ki se prav lahko razširijo v več smereh: na študijskem in kulturnem področju in seveda gospodarskem. Piran in Indianapolis sta sicer zelo različni mesti, a prav gotovo obe privlačni. Tudi motivi za povezovanje so različni in, kot kaže, na obeh straneh zelo močni. Nikakor ne smemo naklonjenost Američanov razumeti kot usmiljenje "velikega brata". V njihovih očeh smo atrakcija. Tako starega živega mesta, kot je Piran, v Ameriki ni. In Piran je v deželi njihovih prednikov. Zato raste v njih občutek odgovornosti za ohranjanje kulturne dediščine in za gospodarski razvoj Pirana. Počaščeni bodo, če bodo kot pobratimi sodelovali v piranskih projektih. Sprejmimo njihovo pripravljenost. Nada Kozina »Indijansko mesto« in Piran - veliki in mali brat... KLIMA NAPRAVE Wajenje-gretje od t95.000 SIT (montaža in DDV vključena v ccm PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA GORENJE - brezplačno svetovanje in ogled prostorov - servis in vzdrževanje zagotovljen - garancija do 5 let CENTRALNO OGREVANJE Ugodni krediti Banke Koper: - 12 mesecev T+0% - 24 mesecev T+3% - 36 mesecev T+4% TRAMONTAL d.0.0. Scmova 23, Lucija GSM: 041/628-658 Jfz sem r\ho\ je vodrra /1 val. I №01 per dt Je pihane 1)0 rve, Je wo(jVe barv©..Mar m i o jem morske oD'C<=. in m-""-.ko A oft. n.NqrjaW yio /niTi V V'di. /f ita/t0*-?* NORVEŽANI PRI NAS PRIČETEK DELOVANJA AMBULANTE ZA TURISTE Med 8. in 15. junijem so piranske gimnazijce obiskali nekoliko mlajši vrstniki iz norveške občine Bjugn in jim tako vrnili oktobrski obisk. (O obisku Pirančanov v Bjugnu smo seveda tokrat poročali). Da je občina Piran že dolgo let pobratena z Bjugnom je znano, saj vezi segajo daleč nazaj, ko so med 2. svetovno vojno Norvežani pomagali ujetnikom iz Jugoslavije, ki so bili zaprti v njihovi deželi. Danes pa si oboji želimo nadaljevati s sodelovanjem in prijateljstvom, tako med občinama, kot tudi med njunimi prebivalci. Nazadnje so torej piranski gimnazijci svoje prijatelje iz Bjugna - bilo jih je dvajset, z njimi so bili še štirje odrasli spremljevalci - gostili v svojih domovih. Teden, ki so ga Norvežani preživeli na slovenski obali, je bil poln izletov. Gostitelji so jim razkazali Sečoveljske soline, Predjamski grad, Postonjsko jamo, peljali so jih do Benetk, dodobra pa so spoznali tudi Piran, Portorož in Lucijo. Takšni in podobni obiski so vedno zanimivi, saj dajejo mladim možnost spoznati različne ljudi, drugačen način življenja, novo kulturo. Hkrati pa imajo mladi še priložnost izboljšati svoje znanje angleškega jezika. K.Z. KAJ MENIJO MLADI PIRANSKI GOSTITELJI 0 OBISKU NORVEŽANOV? - Nena Pere: "Bilo je sicer zanimivo in veliko novega, vendar pa Norvežanov ni zanimal naš način življenja, čeprav smo jih gostili v svojih družinah. Hoteli so se le zabavati in žurirati!" - Simon Rusjan: "Bili so dobra "klapa" s temperamentnimi Skandinavkami." - Petra Rusjan: "Bila sem do kraja utrujena, hkrati pa sem čutila veliko odgovornost." - Aljoša Žnidaršič: "Doma, na Norveškem počasni in pasivni, tu pa hiperaktivni!" - Jan Antič: "Zabavni, a tudi nedisciplinirani in svojeglavi." - Kira Zorman:" Nezainteresirani za kaj več kot za nočno življenje v portoroških lokalih. Vse to pa mi je dalo misliti, kakšna neki je norveška družba: polna raznih prepovedi, od prodaje alkoholnih pijač dalje... Ko pa potem s severa pridejo na jug, jim popustijo zavore!" In vendar je bil obisk norveške mladeži iz Bjugna pozitivna izkušnja za vse, kajti eni in drugi so imeli priložnost spoznati drugačen svet od njihovega. Posebej gostje s severa so se s težkim srcem poslovili, nekateri pa so se že oglasili, da se bodo zagotovo še vrnili k nam. Poleti, v mesecih juliju in avgustu, pod okriljem Zdravstvenega doma Piran v prostorih zdravstvenega doma v Luciji, na Cesti solinarjev 1, v bližini križišča za Marino Lucija deluje ambulanta za turiste. Njen delovni čas je prilagojen turistični sezoni: • od 1. do 26. julija 2002 od ponedeljka do petka: od 8.00 do 13.00 ure in od 17.00 do 20.00 ure; ob sobotah in nedeljah prevzame nujne primere turistov urgentni oz. dežurni zdravnik na isti lokaciji; • od 27. julija do 18. avgusta 2002: vsak dan od 8.00 ure zjutraj do 20.00 ure zvečer z opoldanskim odmorom med 14.00 in 16.00 uro; • od 19. do 31. avgusta 2002: od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 20.00 ure; ob sobotah in nedeljah prevzame nujne primere turistov urgentni oz. dežurni zdravnik na isti lokaciji. V ambulanti za turiste deluje zdravstvena skupina zdravnika splošne medicine in srednje medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika. Opravljajo vse zdravstvene storitve, ki sodijo v okvir nujne medicinske pomoči. V nočnem času je za nujne primere v lucijskem zdravstvenem domu dežurni zdravnik: vsak dan od 20.00 ure zvečer do 7.00 ure zjutraj na telefonski številki 05 677 33 20. V primerih življenjske ogroženosti kličite št. 112. Nujne zobozdravstvene storitve: dežurstva so ob nedeljah in praznikih prav tako v Zdravstvenem domu v Luciji med 8.00 in 12.00 uro dopoldan. borzno posredniške družbe v Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen. Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov PFC Interfin Primorski Finančni Center Interfin v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00 Modro plapolanje, znak kakovosti Med letošnjim sejmom Internautika je v portoroški Marini ponovno zaplapolala modra zastava, ki je mednarodno priznani dokaz o njeni kakovosti. Modra zastava vihra tudi na portoroški osrednji plaži, s katero upravlja komunalno podjetje Piran, pa v Strunjanu na kopališču Zdravilišča Strunjan, ki je že peto leto izpolnilo stroge kriterije za pridobitev tega čislanega simbola. Modra zastava je priznanje, ki ga vsako leto podeljuje evropska organizacija FEEE (Foundation for environmental Education in Europe) na predlog Nacionalne komisije Društva za oko-Ijevarstveno vzgojo v Sloveniji. Akcija pridobivanja modre zastave, ki uporabniku zagotavlja kvaliteto, je vseevropska. V njej sodelujejo plaže ob morju, kopališča in marine. Z njo pa se želi vzpodbujati aktiven odnos ljudi do narave, saj morajo upravljalci kopališč na primer izpolniti kar 27 kriterijev, kot so kakovost vode za kopanje, okolju prijazno poslovanje, okoljska vzgoja in informiranje, varstvo in storitve, da bi lahko dvignili modro zastavo. s RA Lani je imela naša rubrika S Portorožanom do odgovora polne roke dela, saj so vprašanja naših bralk in bralcev kar deževala. Pristojne službe in odgovorni ljudje pa so kar vestno odgovarjali nanje. Ko pa so nekatera postala precej vrtajoča, so odgovorni preprosto prenehali odgovarjati... Pred kratkim pa je našo rubriko k življenju obudil naš bralec, ki so ga zmotile hišne številke, oziroma bolje - odsotnost hišnih številk na stanovanjskih in poslovnih stavbah (trgovinah, hotelih...) v Portorožu. Po odgovor smo se napotili na Območno geodetsko upravo Koper, ki je pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Posredovali smo jim sledeče vprašanje našega bralca: Zakaj na večini objektov v Portorožu (hotelov, trgovin, lokalov, stanovanjskih hiš, vključno s stavbo Krajevne skupnosti Portorož, v kateri je tudi uredništvo Portorožana) ni hišnih številk Na hišnih številkah pa žal ne piše niti ime ulice (oz. trga, ceste), na kateri stoji stavba. Prosimo Vas za izčrpen odgovor o hišnih številkah, pa tudi o drugih označevalnih tablah za javne objekte. ODGOVOR NA PORTOROŽANOVO VPRAŠANJE: Področje na katerega se nanaša vprašanje vašega bralca ureja Zakon o imenovanju naselji, ulic in stavb (UL SRS 5/80) ter podrobneje Pravilnik o določanju imen naselji in ulic ter o označevanju naselji ulic in stavb (UL SRS 11/80), na podlagi katerih vam podajamo sledeče odgovore: • 10. člena zakona določa, da mora biti vsaka stanovanjska in poslovna stavba v naselju označena s tablico s hišno številko, z navedbo naselja oziroma ulice; 37. člen pravilnika pa določa, da tablico zahteva lastnik oziroma upravljalec stavbe ob vselitvi oziroma dokončanju stavbe pri pristojni izpostavi Geodetske uprave RS, katera tablico zagotovi v roku dveh mescev po prejemu zahtevka, v 39. in 40. členu pa je opisan način vzdrževanja, kar je obveznost lastnika oziroma vzdrževalca stavbe. • Tablice brez navedbe naselja oziroma ulice so starejšega izvora, za njihovo zamenjavo so - kot je že zgoraj opisano - dolžni poskrbeti lastniki oziroma upravljalci stavbe. • Vsebina in velikost tablice sta določeni v 10. členu zakona in 33. členu pravilnika : na tablici mora biti navedena hišna številka, dodatek k hišni številki(12b), navedba imena naselja ali ulice, če je v naselju uveden ulični sistem, na dvojezičnem območju pa tudi prevod v jezik narodnosti. Obliko in barvo pa določa enotno za območje občine občinski odlok. • Namestitev tablic s hišno številko je dolžna nadzorovati po 41. členu pravilnika pristojna izpostava Geodetske uprave RS z občasno kontrolo. Kazenske določbe pa vsebuje 44. člen pravilnika, ki predpisuje denarne kazni za lastnike oziroma uprav-Ijalce stavb v primeru oviranja postavitve ali zamenjave table za označitev imena naselja ali ulice in tablic s hišno številko, v primeru da namerno poškoduje ali samovoljno odstrani napisno tablo za označitev naselja ulice ali stavbe, če namesti tablico brez sklepa pristojne izpostave Geodetske uprave RS ali v nasprotju z določili pravilnika, če tablice redno ne vzdržuje ali dotrajane ne nadomesti z novo, če ne zahteva tablice in je ne nadomesti v določenem roku. • Postavitev in vzdrževanje ostalih označevalnih tabel za javne objekte ni v pristojnosti geodetske službe Zakonodaja, ki še vedno ureja to področje je bila sprejeta v času, ko je geodetska služba delovala v okviru občin in so nadzor izvajale občinske inšpekcijske službe. Po reorganizaciji v letu 1994 so do tedaj občinske geodetske službe prešle v pristojnost države. Zaradi pomanjkanja kadrov se kontrola danes ne izvaja, v pripravi pa je nova zakonodaja, ki bo to urejala. Vodja Območne geodetske uprave Koper Ivan Seljak ODGOVOR TAJNIŠTVA KS PORTOROŽ: Tablica s hišno številko stavbe Krajevne skupnosti Portorož z imenom ulice je naročena. ZIÄTO gap SIDRO Restavracija Pizzerija V PORTOROŽU «n V LUCIJI tel.: 674-50-74 tel.: 677-02-04 se priporočata s pestro ponudbo dobro pripravljenih jedi Unesco in naše narodno bogastvo O mednarodni organizaciji UNESCO se v naši občini sliši pogosto, še največkrat ko govorimo o piranski osnovni šoli Cirila Kosmača, ki je že vrsto let zelo dejavna v Unescovi mreži šol - nedavnega 13. junija je šolo obiskal celo sam generalni direktor Unesca gospod Koihiro Matsuura, maja pa so v portoroškem Avditoriju kot gostjo večera gostili direktorico Urada Slovenske nacionalne komisije za Unesco, gospo Zofijo Klemen-Krek. A četudi se s kratico Unesco srečamo tolikokrat, ne bo odveč o tej organizaciji in njenih prizadevanjih napisati nekaj več besed. UNESCO je organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost, kulturo in komunikacijo. Njena naloga je skrbeti za kulturno in naravno svetovno dediščino, ki naj bi predstavljala izjemno vrednost za človeštvo. Ustanovili so jo leta 1965, ko so v Egiptu nameravali zgraditi Asuanski jez, s čimer bi povzročili uničenje staro egipčanskega svetišča, ki bi ga zalila voda Takrat je petdeset držav prispevalo denar in rešilo svetišče. Unesco ima 188 članic, med njimi je tudi Slovenija. Na listi svetovne dediščine je 380 kulturnih spomenikov: 107 naravnih in 19 kulturno-naravnih. Te znamenitosti se nahajajo v 107-ih državah članicah, največ v zahodni Evropi. Slovenija ima na tej listi samo Škocjanske jame. Tudi druge države po svetu imajo dediščino, vredno vpisa na svetovni seznam, vendar še niso sposobne sestaviti prijav, kajti za to je potrebna je temeljita strokovna obdelava. In denar. Velika pozornost Unesca je posvečena mladim, pri čemer poudarja pomen etike pri raziskovanju, usmerja v iskanje poti v lepše, bolj naravno in zdravo življenje. Opozarja na spornost bioloških raziskav, na tehnologijo, ki zastruplja in uničuje. Na svetovnem seznamu je večina dediščine vidne, oprijemljive. Sedaj prihaja na seznam nematerialna kulturna dediščina: jezik, ljudsko izročilo, plesi, odrska umetnost (senčne lutke, kitajska opera)... Nič več ne velja, da ima zgodovino samo tisti narod, ki hrani pisane vire. Zgodovino afriških ljudstev odkrivamo skozi ustno izročilo. Unesco razvija program »spomin sveta«, ki obsega filmske zapise, zapisano besedo v arhivih in knjižnicah. Posebni program je »dialog med civilizacijami«, ki spodbuja medsebojno poznavanje in razumevanje. Vojne se začnejo zaradi nespoštovanja, nepoznavanja drugih. Osnova za mir pa je najprej spoštovanje samega sebe, torej poznavanje sebe in zavedanje o vrednosti lastne kulture. Slovenija se vključuje v program sredozemskih držav. Mimogrede, na tem območju že obstaja mreža Euro Mediterraneo Culture dei mari s programi: pot vere, sefardska kultura, ženska v Sredozemlju, mesto med zgodovino in prihodnostjo, arabska arhitektura v Sredozemlju, petje in govor v Sredozemlju, varstvo kulturnih spomenikov, parki in vrtovi, zgodovinske orgle v Sredozemlju (kjer sodeluje tudi portoroški Avditorij). Slovenija predlaga, da se na Unescov seznam uvrsti še Idrijo, Kras, bolnico Fra-njo, fužinske planine in Triglavski park. (Slovenski Unesco je izdal tudi brošuro o Dragonji.) Slovenija je kot članica prevzela tudi nalogo, da revnejšim deželam pomaga pripraviti predloge z utemeljitvami za uvrstitev njihovih pomembnih kulturnih in naravnih spomenikov na Unescovo listo svetovne dediščine. Unesco spremlja vzgojo mladine in krepi vedoželjnost in povezovanje različnih. Ustanovil je mrežo šol ASPnet. Med slovenskimi se je - kot smo uvodoma izpostavili - prva včlanila osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana, leta 1993, in je med najbolj dejavnimi. Na to šolo so postali pozorni voditelji mreže, ko je odprla oddelek za begunce iz Bosne in Hercegovine. Piranski otroci sodelujejo z otroki sestrskih šol na različnih področjih. Najpomembnejše je razvijanje kulture miru in nenasilja. Radi se družijo in se skupaj učijo, spoznavajo drugačne in si med seboj pomagajo. Ob vseh naštetih visokih ciljih in idealih pa naj opozorimo na nekatere stvari, ki človeka napeljejo k razmisleku kot na primer: na svetovni listi so iz naše dežele vključene samo Škocjanske jame, ali pa da moramo najprej poznati in spoštovati sebe in da Slovenija pomaga revnejšim državam... Potem so tu še nekatera dejstva, ki nas napeljujejo k refleksiji: v Sloveniji imamo veliko biserov kulturne in naravne dediščine, imamo seznam dediščine in ustanove, ki bedijo nad njo. Žalostno je, da se ne spoštujemo, da je ne poznamo in ne cenimo dovolj, da smo premalo narodno zavedni, da se naši otroci bojijo odrasti, da naša dediščina propada, ker jo zanemarjamo, da je veliko umetnin uničenih in pokradenih, strokovnjaki na spomeniških ustanovah pa so nemočni in obupani... Vse tako ali še bolj žalostno je v Piranu. Lahko bi sklenili (spet) z vrsto visokih ciljev: da bi morali poznati našo dediščino, jo sprejeti kot bogastvo svojega življenja, jo negovati in se veseliti tega bogastva. Preveč je vse urejevano od zgoraj, zato ni urejeno. Premalo je ljubezni, stika z naravo in doživljanja umetnosti. Mladi se učijo iz knjig, kako raste trava, kako letijo ptice, kakšne so hiše v domačem kraju. V knjigah si ogledujejo umetniške slike. Pogovarjajo se po žici. In potem vsem pticam rečejo ptice, drevesa nimajo imen, umetnin ne doživijo. Učni program je zahteven, a znanje traja do ocenjevanja. Vseeno nam je, kaj se dogaja okoli nas. Saj imamo komisije, zakone, oblast in policijo. Dediščina ni del našega življenja. Kajti za dediščino, ki bi bila resnično naša, del naše identitete, ne bi potrebovali ne zakonov ne komisij. Čuvali bi jo kot "punčico svojega očesa". Dokler osebno ne čutimo bolečine ob izgubi dediščine, jo bomo izgubljali. In z njo se zgubljamo tudi mi. Nada Kozina Malčki o starinah Za piranski vrtec Mornarček in njegovo enoto Barčica v Portorožu je bil zadnji letošnji majski dan še posebej slovesen. V Piranu v starem vrtcu je bila namreč zaključna prireditev nacionalnega UNESCO projekta "Starine in kako jih ohranjamo". Otroci so prikazali igre, plese in pesmi, ki počasi že tonejo v pozabo. Ob tem so pripravili tudi razstavo risbic, fotografij, izdelkov ter starih predmetov, ki so jih malčki prinesli od doma. Slovesnosti so se udeležili mnogi gosti. Še posebej veseli pa so bili v Piranu predstavnikov ptujskega vrtca, s katerim uspešno sodelujejo že dve leti in se je zdaj tudi sam vključil v mrežo UNESCO asp-net SCHOOLS. V Mornarčku pa že zdaj razmišljajo o tematiki, ki jo bodo načeli v prihodnjem letu, ki so ga v Unescu razglasili za leto sladkih voda. Neva Kenda Pokleka USTVARJALNOST OSVOBAJA MISLI V prvem tednu junija je likovni krožek Društva Faros razstavljal svoja dela v TPC Lucija, trgovina Unikat. Razstava je tudi letos presenetila z izvirnostjo in izrazno močjo umetniških stvaritev. Obiskovalec se nehote vpraša, kakšne bi bile usode teh umetnikov, ako bi bile v njihovih mladih letih okoliščine bolj naklonjene njihovi ustvarjalni žilici... Sonja Požar, Lucija FAROS ZAKLJUČUJE ŠTUDIJSKO LETO Člani Društva za tretje življenjsko obdobje Faros Piran (trenutno je včlanjenih 217) so se 6. junija zbrali na letnem občem zboru v stru-njanski Salineri. Iz letnih poročil so izvedeli, da so z denarnimi sredstvi dobro gospodarili in da je bilo tudi sicer knjigovodstvo vodeno brez napak in v skladu z zakonskimi predpisi. Zato so člani sprejeli finančno poročilo in potrdili zaključni račun za leto 2001 ter finančni plan za študijsko leto 2002/2003. V preteklem letu je bilo opravljenih 918 ur pouka v raznih krožkih in delavnicah, na več izletih so se seznanjali s kulturno in naravno dediščino Slovenije in sosednjih dežel ter hodili na dolge sprehode. Imeli pa so tudi srečanja in čajanke v društvenih prostorih. V naslednjem šolskem letu bo društvo omogočilo članom vpis v 24 krožkov (nekateri so nadaljevalni) in delavnic. Pogoj za delo posameznega krožka je vsaj deset vpisanih. Posebna in zelo dragocena pridobitev društva so lastni prostori. Dosedanja predsednica, gospa Fanči Kuhar je prosila upravni odbor in vse prisotne za razrešnico z mesta predsednice, ker je dosedanji način dela zajemal preveč področij. Gospa ostane članica novega upravnega odbora, njena naloga pa bo odslej delo z mentor-ji.Soglasno je bila izvoljena nova predsednica, gospa Jelka Župan. Sonja Požar Na naši fotografiji je desno gospa Fanči Kuhar, dosedanja predsednica Farosa, ki predaja štafeto novi, gospe Jelki Župan (na sliki levo) Gospa Marija Grižon je kar s palico, s katero si pomaga pri hoji, pokazala na svojo razstavljeno sliko. APPUNTAMENTI DESTATE: * Sabato 29 giugno alle ore 21.00 al Teatro Tartini di Pirano INCONTRO DI CORI "Se passi per di qua...", si esibiranno il Coro misto "Giuseppe Tartini" della Cl di Pirano ed il Coro Polifonico di Cremona. * Mercoledi 10 luglio alle ore 20.00 nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini apertura della IVI O S T R A Rose di Mauro Stipanov. La mostra rimarra aperta al pubblico fino al 31 luglio 2002. - Alle ore 21.00 al Teatro Tartini di Pirano: CONCERTO - CANZONI DA BATTELLO E MUSICA BAROCCA (Accademia di San Rocco di Venezia su strumenti originali, soprano Margherita Tomasi) * Sabato 13 luglio alle ore 20.00 in Piazza Tartini: CONCERTO dell'Orchestra di mandolini di Monaco. * Sabato 27 luglio alle ore 20.00 nel refettorio del convento dei frati Francescani Minoriti di Pirano apertura della MOSTRA Bernini scultore. - alle ore 21.00 al Teatro Tartini di Pirano CONCERTO SULLE AU DELLOPERETTA. (In Programma arie e duetti d'operetta, musiche di Lehar,Kaiman, Abraham, Ranzato, Serrano, Benatzkz, Zeller e Unke). LJUDJE POTREBUJEMO DRUG DRUGEGA Že nekaj časa nismo pisali o Društvu invalidov občine Piran, kar pa ne pomeni, da je njegovo delo zamrlo. Nasprotno! Izredno delovno je! Gonilna sila v društvu so pretežno ženske, ki bi si želele več pomoči moških članov. Marca so na občnem zboru obširno poročali o opravljenem delu in delovanju v preteklem letu in obenem predstavili načrt dela za tekoče leto. Seveda bodo nadaljevali in tudi širili svoje dejavnosti, poglabljali medsebojne odnose in si prizadevali predvsem pri uresničevanju posebnih socialnih programov. Društvo posebno skrb namenja starejšim in težjim invalidom. Zanje so pred kratkim organizirali izlet po vaseh naše občine. To je bila tudi priložnost za pogovor o težavah invalidnih ljudi in o tem, kako jih rešujejo. Taka oblika druženja vse udeležence notranje krepi in bogati. Prijetno se je iztekel tudi tradicionalni pohod iz Portoroža preko Belega Križa v Strunjan. Najbolj množična oblika druženja pa so izleti v slovenske kraje z ogledom tamkajšnjih znamenitosti in značilnosti. Tako je bil nepozaben izlet v Volčji potok in Kamniško Bistrico (sto članov). Z veliko gostoljubja je člane piranskega društva v Matavunu pričakalo sežansko Društvo invalidov, na proslavljanju svoje 15-letnice. V jeseni pa bodo spoznali Rogaško Slatino z okolico. Za ohranjanje in vzdrževanje telesnih zmogljivosti je seveda pomembna tudi rekreativna in športna dejavnost. Omenimo naj, da športniki piranskega društva dosegajo zavidljive uspehe na tekmovanjih v balinanju, kegljanju, pikadu, šahu in streljanju z zračno puško. Za člane, ki radi oblikujejo, pa ob sredah popoldan organizirajo delavnice ročnih spretnosti, h katerim vabijo vse člane, ki jim je to pri srcu. "Invalidi smo ljudje, ki smo se iztrošili pri delu ali zaradi bolezni, potrebni zdravja, razumevanja okolja, predvsem pa strpnosti, pripadnosti, prijateljstva in sprejemanja drug drugega takšnih, kakršni smo - v dobrem in slabem. Edino tako bomo deležni še veliko drobnih pozornosti in lepih trenutkov," pravi ena najaktivnejših članic Društva invalidov občine Piran, gospa Jožica Sorta. II Gaspino Iz gimnazije Antonio Sema z italijanskim učnim jezikom v Portorožu smo prejeli zadnjo številko njihovega šolskega časopisa II Gaspino. Radovedni in z velikim zanimanjem smo prelistali časopis dijakov italijanske gimnazije, ki ga izdajajo prvo leto, izšle pa so tri številke, in bili prijetno presenečeni. II Gaspino je namreč - oblikovno in vsebinsko - preprosto - dober. Glavne teme časopisa so seveda iz šolskega sveta: na primer predstavitev dijakov, ki so se izkazali na posameznih šolskih tekmovanjih in drugje, intervju z ravnateljico šole, gospo Dani-elo Paliaga-Jankovič, ki je pravkar končano šolsko leto ocenila kot pozitivno za šolo... Dijaki pa se lotevajo tudi drugih tematik, na primer aktualne svetovne politike. Še posebej zanimiva je polemika z nekim člankom iz prejšnje številke o ZDA in Natu, ki jo je mladi avtor Dean Miloševič - sebe skromno imenuje politik v plenicah - naslovil Mar postajamo vsi islamski fundamentalisti?!?. Časopis, ki ga delajo mladi, ne more brez ljubezenskih rubrik, kot je Srcu ne moremo ukazovati (Al cuor non si comanda!) šaljivo razpredanje "kdo je s kom", ali razmišljanja o ljubezni v rubriki Lamour. Pod drobnogled so dijaki vzeli tudi enega od svojih profesorjev, ki so ga (najbrž s kančkom avtocenzure) ocenili z najboljšo oceno. Besedila spremljajo duhovite ilustracije, zadnja stran pa je posvečena stripu. Bravo, Gaspino! L.S.Z. Nega obraza Nega telesci Aru]veda masaža Klasična masaža Tui-na masaža Ai cari amici Wanda e Dušan FABJAN che festeggierano il 9 luglio ben 36 anni di vita coniugale, i nostri sinceri e affetutuosi auguri - dagli amici. <&> Vse najboljše na skupni življenjski poti, ki sta jo sklenila pred kratkim, naši sodelavki Jani Božič in njenemu Damjanu NOVAK-u. Petri JANČAR iz Portoroža čestitamo za izredno uspešno zaključeno šolsko leto v ZDA in ji želimo dobrodošlico doma - prijatelji. & Mamici MARIKI in bratrancu MIRU vse naj, naj-boljše za njun rojstni dan: Tim, Matjaž in Milena. Društvo za tretje življenjsko obdobje Faros Piran se ob zaključku njihovega "študijskega leta zahvaljuje za vso pomoč pri pridobivanju lastnih društvenih prostorov gospe županji Vojki Štular in njenim strokovnim službam, Osnovni šoli Lucija, zlasti njeni ravnateljici Jelki Pečar, kajti brez njihove gostoljubja bi bilo delo nekaterih krožkov zelo moteno, ter vrtcu Morje Lucija. Za pomoč in razumevanje pa se zahvaljujejo tudi vsem sponzorjem in mentorjem: (Bitermo d.o.o., Hortikulruno društvo, g. Pavle Lovrečič, Igralnica casino, Banka Koper, Pošta Slovenije, Teni d.o.o., Ljudska univerza Koper). Ф Mariji in Albinu FATUR iz Lucije, ki sta 17. maja praznovala 50. -zlati - jubilej svoje poroke, iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga srečna, zdrava skupna leta v krogu prijateljev in znancev. Zdenka Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46,6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. Želimo vam lepe počitnice, polne presenečenj, lepih doživetij, pa pazite, da vam sonce kože ne ožge. Vaši Portorožanovci Skrajni rok za odprtje transakcijskega računa se nezadržno približuje. transakcijski račun pri Banki Koper d.d. optimalno upravljanje s finančnimi sredstvi poenostavljen postopek odpiranja bančni skrbnik - vaš stalni sogovornik brezplačni paket za Poslovno i-Net Banko i-NetJ^g) Banka K Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo. Privoščite si, Asterina vas pričakuje. Podvozna 11, Lucija tel.: 677-32-02 fax.: 677-09-50 ЖШ* Mi