OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
• petek, 20.12.2002, ob 9.00 - Rdeča kapica, za otroke OŠ
• ponedeljek, 23.12.2002, ob 9.00 - video projekcija filma Mišek Strašek Litlle, 1 .del
• torek, 24.12.2002, ob 9.00 - gledališka predstava za razredno stopnjo OŠ
• sobota, 11.1.2003. ob 19.00 - gledališka predstava Nebesa na zemlji, gostuje gledališče z Mlinš
Novoletni koncert na Vrhpoljah bo v petek, 27.decembra, ob 18.00 uri. Vabljeni!
OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
VABI NA TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT
v nedeljo, 29. dec. 2002, ob 18. uri.
V programu sodelujejo:
• Pihalna godba Moravče,
• Moški zbor KD Tine Kos Moravče in
• Ženska vokalna skupina ODA.
Gost na koncertu bo skupina Triobadur
Koncert bo povezoval radijski napovedovalec Jure Sesek.
Predprodaja vstopnic po 1.000 SIT v M- market in Centeru Resnik ter eno uro pred koncertom v avli Kulturnega doma po 1.200 SIT.
Lepo vabljeni in za praznike pričakovani v kulturnem domu.
Komorni zbor Limbar vabi na tradicionalni božični koncert v cerkvi svetega Andreja. Koncert bo 26. decembra ob 16. uri. Vljudno vabljeni!
Konjeniško društvo Jurija Vege iz Moravč vabi vse lastnike in ljubitelje konj, da se udeležijo slovesnega blagoslova teh plemenitih živali 26.decembra na god sv. Štefana po sv. maši, ki bo ob 10.00 v Zgornjih Kosezah. Pričakujemo vas!
POHODI V ORGANIZACIJI PD
torek, 24.december, 2002 - VELIKA
PLANINA, udeležba pri polnočnici, lahka pot, vodi Marjan Kocjančič (041 874 139)
POVABILO
Ker Rokodelci moravške doline ne mirujejo, vas vabijo skupaj s Centrom za razvoj Litija, ki organizira prireditev »Podeželje v prazničnem mestu« v Litiji od 20. do 23. decembra med 11. in 19. uro v starem mestnem jedru, kjer bo predstavljeno tradicionalno življenje s podeželja. Rokodelce boste našli na eni izmed desetih stojnic. Vljudno vabljeni! Obenem pa vsem občanom želijo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Ker je del osebnega zadovoljstva tudi rokodelstvo, vabijo vse, ki jih to zanima, da se jim pridržijo na njihovih delavnicah. Ne bo vam žal!
SREČNO!
Zelo težko sem se odločila z.u tisto, ki bo v tej številki ugledala luč sveta. Odločila sem se za najstarejšo iz. leta 1907, tudi z.ato ker predstavlja vzvišenost trenutka, kakršnega naj bi občutili tudi mi v predpraz.ničnem času. Fotografirati se pred stotimi leti je zares pomenilo dogodek, na katerega so se fotografiranci skrbno pripravili, pa tudi fotograf je znal poskrbeti za amhient. Lepotici s fotografije sta sestri Marija in Ivanka, Vrbačevi iz. Krnic. Fotografija pa se je ohranili pri Mariji, ki seje primož.ila na Križ.manovo domačijo na Dolah. Za objavo jo je poslala Ivanka Cerar.
1
»Jakoj, takoj, samo piko šc pritisnem,« je znani stavek, ki ga od n.;kod dobro poznamo. Tudi zame je to zadnje, kar pripravljam za dokončanje le številke in tudi tretjega letnika Novic iz Moravske doline. Veselim se izida vsake nove številke, prav toliko kol vi z zanimanjem preletite notice.
Izid zadnje Številke v letu pa ima tudi negativen prizvok, saj se tedaj vsi zavemo, da je leto ponovno spolzelo skozi tisoče drobnih in peščico velikih dogodkov. Vseh dobrih pa se bomo najverjetneje šc velikokrat domislili, tudi takrat ko bo že na vidiku ponoven začetek naslednjega leta. tPredpraznične misli se šc nočejo prav podrediti ihti zadnjih opravkov v tem letu, saj je do prazničnih dni potrebno postoriti šc toliko ali pa tudi ne, če ti uspe misli od dela preusmeriti na praznike, družino, zimski čas in nekaj prostih uric. Jutri bo zima uradno prispela v naše kraje, svoje ostre zobe pa je že zasadila v vremensko dogajanje in natrosila prvi sneg. Prve snežne igrice navdušujejo otroke, mnogo manj veselja pa občutimo vozniki, ko upoštevamo vozne razmere.Pamet roke, vozniki, in poslušajte Šifrerjevc nasvete v pesmi Hiti počasi, da <e kolesa ne odnesejo ....
Idila božiča, sanje vsake družine; miru časa, želje vsakega naroda; doživetost praznika, volja vsakega posameznika.
(Posameznik, družina in narod so se odločili za samostojnost,
listo izgubljeno vrednoto, ki nas je begala stoletja. In sedaj jo imamo. Imamo jo, vendar z narodom, družino in posamezniki dostikrat ni soglasna. Tisočletni sen se je udejanil in marsikoga med nami prizadel bolj, kol je pričakoval. Kakšna groza, ko v predpraznični nakupovalni mrzlici opaziš posameznike, družine in velik odstotek naroda, ki seje po zaslugi politikantstva znašel na socialnem dnu. Ob takih dogodkih se prikrade v praznični čas grenkoba. Vse dobrodelne akcije, lari fari, če se razkrijejo paekarijc okoriščanja, bajnih zaslužkov funkcionarjev »dobrodelnih« ustanov. Slovenščina premore toliko pomensko sočnih izrazov za ljudi (akšnega kova: komolčarji, slinarji , prikorilniki. Presneto, da jim noče spodrsnili na slinastih tleh, presneto, da si ne polomijo komolcev in presneto, da znajo vedno poiskati še kakšno mesto ob koritu. Slinastim, komolčastim in prikoritniškim obljubam pa še kar nasedamo. Smo mar res pripravljeni sami sebi skopali novo jamo odvisnosti, hlapčevstva in borbe za vsakdanji kruh?
Pripravljala časopisa: liojana Dorič, Nevenka Marolt, France Ravnikar, Aleš Vozel, Bernarda Mul in Andrej Lombar vsem bralcem Novic iz. Moravske doline želimo v letu 2003 trezno odločitev za pozitivne vrednote, premišljeno vzgojo mladine in veliko volje za dobro. Naj bodo praznični dnevi čas za obiske in povezovanje med ljudmi. Novo leto pa naj vam prinese zdravja, razumevanja in sreče. Pa lepo praznujte!
V tej številki preberite
Županjina stran.........................................4
Volitve 2002...............................................6
Izjave svetnikov..
Referendum..............................................8
Mlečna afera...........................................10
Martinovanje po....................................12
Rokomet.................................................19
Naši kraji..................................................20
Moja dolina na dlani.............................21
Pisma bralcev.......................................22
Naslednja številka bo predvidoma izšla 24. januarja. Vaše prispevke pričakujemo do 10. januarja. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
BERNARDA MAL, odgovorna urednica
OSNOVNA 0O1*A |Cmi|A WfiE ORGANIZIRA
Osnovnošolci z Mojco Malovrh tudi letos razveseljujejo z božično dobrodošlico najstarejših božičnih pesmi iz narodove ljudske zakladnice.
Pridružite se jim lahko:
V Moravčah, v soboto, 4.1.2003, pri večerni sveti maši, spremljal
jih bo organist Lojze Štefan
V Pečah, v ponedeljek, 6.1. 2003, ob 16.00, z organistom
Jožetom Vidergarjem in Na Vrhpolju, isti dan ob 17.30, z organistko Marijo Klopčič.
Razveselite jih z obiskom!
Novice iz Moravske doline
20. december 2002, Letnik III, Številka 9 Fotografije na naslovnici: Franci Skok
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak. Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1450 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Spoštovani občani in občanke!
Na volitvah smo oddali svoje glasove in seštevek je pokazal, da sem znova izvoljena za vašo županjo. Vsem, ki ste pripomogli k izvolitvi, se zahvaljujem za zaupanje in podporo. Po svojih močeh in sposobnostih se bom trudila delati odgovorno in pošteno za vse občane. Hvala tudi vsem, ki ste se volitev udeležili in tako izrazili svojo voljo. Kajti najhuje je, če so ljudje apatični in brez upanja in želje, da bi pri oblikovanju oblasti sploh sodelovali. Zahvaljujem se tudi občinski volilni komisiji in volilnim odborom za nemoten potek volitev in vestno opravljeno delo.
»Vsi sadovi bodočnosti so v semenu sedanjosti,« pravi kitajski pregovor. Lahko ga vzamemo tudi kot nauk za razmišljanje o prihajajočem letu ali pa o štiriletnem obdobju, ki je pred menoj, pred svetniki občinskega sveta in sveti krajevnih skupnosti. Občinski svet se bo prvič sestal na konstitutivni seji v sredo,18. decembra. Občinska volilna komisija bo podala poročilo o rezultatih volitev, Občinski svet pa mora sprejeti poročilo in potrditi mandat svetnikom in županji. Ker je sedaj že predpraznični čas, bo januarska seja veliko bolj delavna in na njej problematika obsežnejša.
V zadnjih štirih letih so se v občinskem svetu oblikovale nekatere koalicije ali povezave strank z namenom, preglasovati druge stranke, pri čemer ni bilo pomembno, kaj je dobro, ampak kdo bo koga premagal. Občani ste se zaradi tega velikokrat zgražali in nemalokrat jc bilo slišati mnenje, da v tako majhni občini koalicije niso potrebne, ker bi morala zmagovati preudarnost in podpora najboljšim idejam. Koalicija se lahko namreč sprevrže v brezpogojno podpiranje sklepov, ki so proti zdravemu razumu ali so celo škodljivi za vse. Ker tudi sama menim, da mora zmagovati tisto, kar je dobro, se v tem trenutku nc morem odločiti za koalicijo, ki bi trgovala z glasovi. Zaenkrat še verjamem, daje tudi v našem novem občinskem svetu dovolj preudarnih ljudi iz različnih strank, ki želijo napredek občine in ki ga lahko dosežemo samo s sodelovanjem in podpiranjem dobrih predlogov. Mogoče se bo moje pričakovanje izkazalo kot neuresničljivo in nemogoče in bom morala sčasoma spremeniti mišljenje. Na podlagi pogovorov s svetniki in strankami, ki so zastopane v Občinskem svetu, pa vendar upam, da se tudi v naši občini kaže več volje in želje po sodelovanju in uresničevanju naših programov, ki so precej podobni. Vsi razmišljamo o tem, česa nimamo in kaj bi morali imeti, popraviti ali spremeniti. Ker je v slogi moč, kot mi je zatrdil neki strankarski veljak, bomo te načrte skupaj še najlaže uresničili.
V torek, 10. decembra, je potekal v dvorani našega kulturnega doma medobčinski otroški parlament na temo Otroštvo brez nasilja in zlorab. Učenci Osnovne šole Jurija Vege so skupaj z mentorico pripravili in vodili to srečanje, ki je bilo zanimivo in poučno tudi za odrasle udeležence. Prav jc, da šola in starši poučimo otroke o tem, kako morajo ravnati, ko so ogroženi in kje morajo iskati pomoč. Čeprav se odrasli vedno pritožujemo nad mladino, kakšna da je, je vendar mladina vedno odraz družbe, v kateri odrašča. Nekateri strokovnjaki pa trdijo, da so mladi vedno boljši od odraslih, s katerimi živijo. Otrokom in mladostnikom vseh starosti želim, da bi doživeli čim manj nasilja in zlorab tako doma kot v šoli in družbi, odraslim pa, da bi se zavedali, kako lahko s svojim ravnanjem in zgledom vzgajamo ali podiramo.
Prav tako v torek, vendar popoldne, jc občina Moravče v Kulturnem domu gostila člane Programskega odbora za pripravo regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006. V program je vključenih 25 občin. Programski odbor je sprejel sklep, da pošlje program v presojo republiški agenciji za regionalni razvoj, obravnavali pa ga bodo tudi občinski sveti vključenih občin. Regionalni programi so namreč temelj za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov. Prednostna naloga regije je sodelovanje, dostopnost do storitev mest in celotne regije, izobraževanje za prihodnost, odpiranje v svet in ekološka mreža naravnih območij in njihovega varovanja.
Praznični mesec nas bo vabil na različne prireditve, zato vsem pripravljavcem programov želim čim boljšo izvedbo, trud pa naj bo poplačan z dobrim obiskom zadovoljnih poslušalcev.
Vse občane in občanke vabim, da si ob prestopu v novo leto skupaj ogledamo ognjemet ter nazdravimo z vročim napitkom na trgu pred cerkvijo v Moravčah.
LJUDMILA NOVAK, županja
Vsem občanom in občankam želimo, da bi bili prazniki priložnost za osebno rast in bogatitev vseh, s katerimi se boste srečali, hkrati pa vam želimo veliko zdravja, osebne sreče, zadovoljstva in poslovnih uspehov v prihajajočem letu. 9a bi mogli stare zamere pozabiti, lepe spomine ohraniti, v prihodnosti upanje odkriti, bližnjim, prijateljem in znancem vse dobro podariti.
županja in sodelavci občinske uprave
4
Novice iz
SDS
Spet je leto naokrog in bližajo se božični in novoletni prazniki. Želimo Vam, da bi jih prijetno preživeli v krogu svojih najbližjih, da bi Vam leto, ki prihaja prineslo obilo zdravja, sreče in miru.
Novi - stari županji, prof. Ljudmili Novak, čestitamo za ponovno izvolitev, prav tako čestitamo za dober volilni rezultat dipl. ing. Tadeju Jemcu.
Ob koncu leta je čas za lepe želje, je pa tudi čas za pogled v prihodnost. Po volilnih obljubah županje je pred našo občino lepa prihodnost, zatorej pustimo se presenetiti.
OO SDS MORAVČE
Spoštovani občani in občanke!
NSi
Nova Slovenija
Krteanska Huds*a stranka
Zahvaljujemo se vam vsem, ki ste podprli našo kandidatko za županjo Občine Moravče in s tem ocenili njeno dosedanje delo kot dobro ter ji zaupali vodenje občine v prihodnjih štirih letih. S tem ko ste dali tudi svoje glasove za štiri svetnike Nove Slovenije v občinskem svetu, ste izrazili tudi zaupanje programu stranke, njenim načelom in prizadevanjem za dobrobit nas vseh.
Zavedamo se, da bo prihodnje delovanje občine sestavljeno iz majhnih, vendar pomembnih korakov. Pri tem pa želimo, da bi bili teh korakov in napredka deležni vsi občani.
Prazniki nam dajejo priložnost, da se z domačimi, prijatelji in sorodniki poveselimo in še trdneje povežemo. Želimo vam, da bi čim lepše preživeli letošnje božične praznike, v novem letu pa vse dobro in lepo.
00 Nove Slovenije Moravče
Spoštovane občanke in občani
LOS
URFRAINA DEMOKRACIJA SLOVFNI
www.2002.tds.si
Občinski odbor LDS Moravče se ■zahvaljuje vsem občanom in občankam za podporo na lokalnih volitvah. Letošnje lokalne volitve ocenjujemo kot uspešne za našo stranko. Kot v preteklem mandatu imamo tudi v novem dva svetnika podprta s precej več glasovi podpore kot v prejšnjem mandatu.
Smo stranka, ki zna preseči razne strankarske razprtije in v primeru pozitivnega predloga, ne glede od katere stranke prihaja, podpreti koristne projekte v dobrobit naših občank in občanov.
Upamo, da bo v tem občinskem svetu več razumevanja in skupnega delovanja ne glede na strankarsko pripadnost ter pravičnejša delitev funkcij in s tem odgovornosti v posameznih odborih ne glede na pozicijo ali opozicijo. LDS Slovenije je moderna stranka, katere pogledi so predvsem uprti v prihodnost in želimo, da se po volitvah vsi problemi v občini Moravče rešujejo z dogovarjanjem in s čim manj političnega ali celo ideološkega nasprotovanja. V letu, ki je pred nami pa želimo vsem občankam in občanom predvsem zdravja, osebne ter družinske sreče, veliko osebnih in poslovnih uspehov ter predvsem miru in razumevanja v letu 2003.
Stane Ravnikar, OO LDS Moravče
Spoštovane občanke in občani
Volilno    Obdobje    je Slovenska ljudska stranka
končano in čutimo dolžnost, da se še enkrat zahvalimo vsem, ki ste podpirali našega kandidata za župana Tadeja Jemca. Občinski odbor SLS - Slovenske ljudske stranke Moravče se zahvaljuje tudi tistim političnim strankam, ki ste se v drugem krogu odločile za podporo predstavljenemu programu našega kandidata. Gospe županji Ljudmili Novak pa čestitamo k izvolitvi.
Zaupanje, ki ste nam ga izkazali na letošnjih volitvah, bomo skušali uresničevati preko svojih svetnikov. Pred njimi so zahtevne odločitve, ki jih bodo sprejemali in zagotavljamo, da bomo v stranki z resnostjo preučili vsak predlog, ki bo pomenil možnost za nov razvoj. Svoje delo želimo opravljati v korist občanov in kot stranka pričakujemo, da boste spremljali naše delo in uspehe potrdili na naslednjih volitvah. Pred prazniki voščimo občanom z željo, da bi preživeli božične praznike v zadovoljstvu v krogu svojih domačih. Vsem pa tudi srečno in uspehov polno novo leto 2003.
Občinski odbor SLS Moravče
2
Spoštovane občanke in občani/ ZLSD Moravče je v prvem krogu volitev sodelovala s kandidatom za župana in listo za občinski svet. Z županskim kandidatom se nam ni uspelo uvrstiti v drugi krog, za svetnika pa je bil izvoljen Martin Rebolj.
V drugem krogu županskih volitev smo se odločili za podporo Tadeju Jemcu, ki kljub dobremu rezultatu ni bil izvoljen. Čestitamo novoizvoljeni županji. Vsem volivkam in volivcem, ki ste nas na volitvah podprli, se iskreno zahvaljujemo.
Prišel je čas izpolnjevanja volilnih obljub. Zaradi podobnosti v programu strank, smo prepričani, da so cilji dosegljivi. Potrebno bo širše sodelovanje v občinskem svetu, vendar bo ZLSD poskrbela, da bo ostala prepoznavna in vredna zaupanja. ZLSD Moravče želi vsem občankam in občanom vesele ter zadovoljne božične in novoletne praznike.
V novem vam želi, da bi preteklost prepustili zgodovini. Zeli vam več strpnosti in prijaznosti ter novega znanja, ki ga bomo potrebovali v prihodnjih letih, da bomo lahko s ponosom poudarili, da smo Slovenci.
Martin Rebolj, ZLSD
Obvestilo o izidu žrebanja
00 ZLSD Moravče je na nagradno vprašanje v zvezi z mnenji in predlogi volivcev o programu ZLSD prejel 60 odgovorov. Med temi smo izžrebali naslednje nagrajence:
1. nagrado, 10 000 SIT, prejme MIMICA BIZ0VIČAR, Zgornja Dobrava 12,1251 Moravče;
2. nagrado, 50 kg jabolk, prejme JANEZ B0LSTER, Gora pri Pečah 21,1251 Moravče;
3. nagrado, kosilo za dve osebi v gostilni Kavka Moravče, prejme D0RA K0ZMEU, Stegne, 1251 Moravče.
Občinski odbor se vsem volivcem zahvaljuje za sodelovanje in predloge!
5
Odločitve so torej znane, občani smo svoje zaupanje izkazali tistim, za katere smo menili, da bodo tvorno, odgovorno in modro odločali o naši skupni prihodnosti. Čas, najboljši sodnik, pa bo pokazal, če smo volivci odločili pametno. Zaželimo, županji, svetnicam in svetnikom, strpnega in korektnega sodelovanja v dobro vseh občanov v obdobju 2002-2006.
Na svetniških mestih bodo ostali le 3 svetniki iz prejšne sestave, 11 pa je novih:
1. Anton Stenko( 1956), Peče 40, N.Si
2. Milan Kunavar( 1979), Zalog pri Moravčah 13, N.Si
3. Janez Prašnikar (1949), Cesta na Grmače 1, N.Si
4. Franc Capuder (1962), Soteska 4a. N.Si
5. Ivanka Kocjančič (1957), Katarija 7, SLS - 3. mandat
6. Jože Ribič (1956), Drtija 24, SLS
7. Branka Bizjan (1952), Dešen 2, SLS
8. StanislavRavnikar(1956), Zalog pri Moravčah 28, LDS - 2.mandat
9. Alojz Cerar (1951) Marokova 3, LDS
10. Danijel Cerar (1956) Dole pri Krašcah 57, Neodvisna lista
11. Franc Majdič ( 1947), Negastrn 8, Neodvisna lista
12. Roman Cerar (1959), Češnjice pri Moravčah 24 a, SDS -2.mandat
13. Martin Rebolj (1948), Podstran 2. ZLSD
14. Renata Vidergar( 1973)Dvorje 10, SMS
M AL, računalniška obdelava podatkov Tomaž Dostal
ŠT. VOLIŠČA	IME VOLIŠČA	LJUDMILA NOVAK	TADEJ JEMEC	NEVELJAVNE GLASOVNICE	ŠT. ODDANIH GLASOVNIC	ŠT. VELJAVNIH GLASOVNIC	ŠTEVILO VOLIVCEV	UDELEŽBA
077-001	KD MORAVČE_	305	217	12	534	522	708	75,42%
077-002	GOSTILNA NAD LOGOM	164	191	9	364	355	504	72,22%
077-003	GABRJE	65	87	1	153	152	237	64,56%
077-004	NEGASTRN	120	63	0	183	183	244	75,00%
077-005	ZADRUŽNI DOM KRAŠCE	_228	137 _	9	37»	365	513	72,90%
077-006	GD PEČE	141	64_	0	205	205	274	74,82%
077-007	GORA PRI PEČAH	35	26	1	62	61	87	71,26%
077-008	PISARNA KS VRHPOLJE	194	214	8	416	408	604	68,87%
077-009	DOM KRAJANOV NA HRIBU	76	96	5	177	172	264	67,05%
077-999	GLASOVANJE PO POŠTI	2	1	0	3	3		
077-997	PREDČASNO GLASOVANJE	5	1	0	6	6		
SKUPAJ GLASOV		1335	1097	, 48	2477	2432	3435	72,11%
ODSTOTEK VELJAVNIH GL.		54,89%	45,11%	1,82%				
Ob zaključku mandata so izjavili
11 predstavnikov občinske oblasti sem poprosila za kratke izjave. Odzvali so se in pred vami je enajst različnih stališč tistih, ki so nas zastopali v obdobju 1998 -2002. Prav vsak od njih je prispeval svoj čas za to, da bi odločal o najpomembnejših pristojnostih občine. Mnoge njihove odločitve so za občane pomenile pridobitev, žal pa so bile tudi takšne, ki si jih nismo želeli, a zahvala za vse dobro prav gotovo ne bo odveč. Ena svetnica in dva svetnika, ki ostajajo v občinskem svetu tudi v obdobju 2002-2006, pa bodo, upam, pripravljeni spregovoriti za prihodnjo številko glasila.
Volitve 2002
Izvolili smo županjo. 3 svetnice in ti svetnikov
Drugi krog volitev, 1 .decembra 2002, je potekal strpno in korektno. Od 3435 volivnih upravičencev se je volitev udeležilo 2477 volivcev, kar pomeni 72,11 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 45. Diagram in preglednica vam nudijo podrobnejši pregled rezultatov dokaj izenačenega boja med izvoljeno županjo Ljudmilo Novak in drugim kandidatom Tadejem Jemcem. Prav tako pa je sedaj dokončno oblikovana tudi sestava občinskega sveta. Občinski svet Občine Moravče se je prvič sestal na konstitutivni seji 18.decembra2002.
LJUDMILA
JEMEC
45,11% M'89%
URADNI REZULTATI 2. KROGA VOLITEV ZA
6
Novice iz
JANEZ VIDIC, Neodvisni, SLS
Donacija 10 grafik in dveh skulptur umetnika Janeza Boljke je Vaš velik prispevek k prepoznavnosti občine. Ste se za to kot osebni umetnikov sodelavec prizadevali s posebnim namenom?
Da seveda, v dobrobit občine. Namenoma sem umetnika spodbujal, naj ob kakšni slovesnejši priložnosti razstavlja v naši občini, pa se je odločila kar za donacijo. Na ta način bo ostal v občini nepozaben, saj že več kot 40 let ustvarja med nami.
MARIJAN GRILJ, SDS
Bili ste svetnik, ki ste se redkokdaj vključevali v razprave. Vaš nastop na zadnji seji pa je bil odločen in argumentiran. Zakaj se niste že prej odločali za razpravljanje? Kadar govoriš iz srca, poznaš dejstva in argumente, potem ni težko to javno zagovarjati in prepričati ostalih svetnikov. Prej se nisem vključeval v razprave, saj smo se na stranki pred sejo uskladili. Tako je na seji predsednik stranke in svetnik Roman Cerar zagovarjal skupna stališča SDS.
FRANC ROTAR, SKD, SLS
V času dala v OS ste velikokrat v razpravah pokazali čustveno navezanost na rodni kraj, dolino. Se Vam zdi. da ste tako lahko vplivali na presojanje in odločitve drugih svetnikov?
Da sem, vendar se mnoge ideje niso izvedle in realizirale kot npr. problem stare Rašice, potem nove Rašice, doma upokojencev,... Vesel pa sem, da se je iz letošnjega proračuna, čeprav je bilo toliko zapletov, veliko naredilo, saj se čas ne povrne in zamujene priložnosti so zamujene.
JOŽE RAZPOTNIK, SLS
Kar dva mandata ste zastopali SLS v OS. Kako komentirate vaše letošnje glasovanje za sprejetje proračuna, ko je od vas strankarska disciplina zahtevala drugače? Glasoval sem za sprejetje proračuna, ker se mi je zdelo tako prav za občino kot celoto. Politika, kot so jo hoteli ob tem dogodku vzpostaviti nekateri, ni primerna in tudi ni potrebna v tako majhnem kraju. Potrebno je delati za ljudi, za skupno dobro, ne pa za politiko.
JANA KONČEK CIGULA, LDS
Najmlajša svetnica. V razpravah niste sodelovali. Čemu? Se Vam je zdelo, da mlada ženska beseda zaleže manj kot moška?
Že na začetku mandata sem bila okrcana, da sem še »presmrkova« za takšno funkcijo. Mislila sem si, da bom morala menda dočakati abrahama, da bo moja beseda kaj zalegla. Haha! Zares pa mislim, da v svetu malo katera ženska, čeprav je uspešna, aktivna, prodorna in ustvarjalna uspe prepričati moške kolege, da zavrtijo kolesje mišljenja v drugo, žensko smer. Večkrat sem bila nad delom moških kolegov razočarana. Delo v OS je bila zame velika izkušnja, čeprav tudi grenka in mislim, da bom naslednjič, če se bom odločila za kandidaturo »hudičevo« premislila
PAVEL BARLIČ, Neodvisni
Komunala je bila oba mandata Vaše močno področje. Ste kot svetnik veliko vplivali na odločitve glede gradnje infrastrukture?
Ja, lahko sem, vendar so bila sredstva namenjena gradnji infrastrukture velikokrat neracionalno porabljena. 0 delovanju Občine na področju komunale in drugih pristojnosti bom v prihodnje še kaj zapisal.
KAROL SVETLIN, SLS
V času svetniške funkcije ste se izkazali z dobrim poznavanjem občine, občanov, njihovih potreb in želja. Kako vam je uspe/o vse to izvedeti, poznati?
Uspe ti, če ti ljudje zaupajo. Zaupanje si pridobiš z uspešnim delovanjem v kraju. Ljudje te poznajo in če ti zaupajo, veliko povedo, spoznaš njihove interese in potrebe, kar pa potem lahko zastopaš. Res sem bil neke vrste ljudski svetnik, ki gre rad med ljudi in se z njimi rad pogovarja. Če poznaš interese in potrebe ljudi, tudi lažje sodeluješ pri pripravi proračuna, da se sredstva čim bolj smiselno in racionalno porabijo. Naša stranka je na volitvah izgubila en sedež v OS, kar pa je posledica političnih igric.
FRANC TIČ, SLS
Po čem si boste najbolj zapomnili štiriletno delovanje v OS? Ob kandidaturi sem obljubil, da se bom prizadeval za to, da bi se skladno razvijali vsi zaselki, tudi najmanjši. Delno sem to dosegel. Vesel sem, da sem sodeloval, saj sem spoznal veliko oseb, njihovega delovanja, presojanja, načel. Po svetniškem delu mi bo malo dolgčas, a se za ponovno kandidaturo vseeno nisem odločil.
MARKO URANKAR, Neodvisni, SLS
V vročem predvolilnem letu. ste glasovali za sprejetje proračuna in s tem kršili strankarsko poslušnost. Kaj vas je privedlo do takšne odločitve? Samo metri asfalta? Ne, metri asfalta absolutno ne. Delati je treba za širšo skupnost. Glasoval sem po svoji vesti, ne pa po želji posameznikov iz stranke ali strank. Limbarska gora je veliko asfalta financirala sama in bi tudi preostanek, če bi bilo to potrebno.
ROMAN NOVAK, SKD, N.Si
Izhajam iz Vaše izjave: » Vi imate moč. mi pa oblast« Znaš/iste se v vlogi svetnika in moža županje. Nehvaležna dvojna vloga. Kako ste doživljali tak splet okoliščin? »Imate moč, nimate pa oblasti,« je bila moja izjava in ne zdi se mi primerno, da se objavlja izjave izven konteksta. Županji pa sem bil v oporo ob vseh besednih napadih, nasprotovanjih. Že prej sem bil v svetu in moje delovanje se ni spremenilo. Sedemletne svetniške izkušnje so mi pomagale, da sem ji stal ob strani kot mož ženi.
JANEZ CERAR, ZLSD
Bili ste iz stranke z enim sedežem v OS. Ste imeli kakšno posebno »orožje« za uveljavljanje svojih in strankarskih stališč? Posebno orožje, ne nisem ga imel. Zagovarjal sem stvari, ki so bile sprejemljive za širšo okolico. Nisem se navduševal nad lobiranjem in politikantstvom. Politika že, toda politikantstvo pa ne. Tudi novim svetnikom s podobnim položajem priporočam strpnost in sprejemljivost za argumente, ki jih je potrebno poslušati in tudi slišati.
MAL
Moravske doline
7
Referendum bo 19.januarja
Na Miklavžev dan, 6. 12.2002, ob 14.30 smo člani Vseslovenskega združenja vlagateljev do vrači/a vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje prinesli v Državni Zbor Republike Slovenije 62000 overjenih podpisov podpore za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za vse, ki so prekomerno vlagali od leta 1974.
Predsednik Vseslovenskega združenja Darko Fras je v navzočnosti članov združenja predal predsedniku Državnega Zbora Republike Slovenije Borutu Pahorju 62000 overjenih podpisov z besedami: »Spoštovanipredsednik DZ RS Borut Pahor, danes vas obveščam in vam dajem na znanje, da vlagam v skladu z referendumom in ljudsko iniciativo, zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Naša zahteva je oblikovana skladno z zakonom in je podprta z ustreznim številom podpisov volivk in volivcev. K zahtevi prilagamo tudi preko 62 000obrazcev podpore in ob enem vas želim obvestiti, da je bilo do danes zbranih žepreko 72 000podpor.lzjavljam, da nam je v združenju na nek način žal. da je vendarle moralo priti do tega referenduma. Združenje se je trudilo biti konstruktiven partner in seveda upalo, da bosta DZ in Vlada zmogli veliko moralne odgovornosti in politične modrosti in bomo uspeli to vprašanje rešiti kompromisno v normalnih postopkih. Vendar na žalost nam to skupaj ni uspelo, za to smo seveda pritisnjeni ob zid in prisiljeni uporabiti skrajno sredstvo, kot je referendum, da damo ljudem možnost, da se sami izjasnijo in soodločajo o načinu ureditve tega vprašanja. Od DZin vas kot predsednika pričakujemo, da boste ob predpostavki, da je naša zahteva ustrezno oblikovana predlagali DZ. da razpiše zakonodajni referendum. Glede na dejansko stanje in dejstvo, da je že razpisan referendum za Slovenske železnice z 19. januarjem, je stališče našega združenja, da je potrebno smotrno ravnatiž javnimisredstviin zato predlagamo, da bi bi/referendum na isti dan. kajti le tako bi se izogni/i nepotrebnim dvojnim stroškom. Zaradi izkušenj z ravnanjem in odnosom DZdo tega vprašanja, pričakujemo v skladu z ustavo in zakonom o referendumu in ljudskiiniciativ. Poslanci bodo v primeru, da bo to referendumsko vprašanje podprto, upoštevali voljo ljudi in ustrezno popravil sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj tako, da bodo dejansko prišli do povračila prekomernih sredstev tisti ljudje, ki so vlagali več kot ostali.«
Predsednik DZ Borut Pahor je izrazil dobrodošlico in v kratkem nagovoru obljubil, da se bo zavzel za izvedbo referenduma v rokih, kot jih predlagajo prinesite/ji zahteve in dokazil. Predsednik združenja Darko Fras je nato simbolično izročil Borutu Pahorju en odstotek zbranih podpisov, ki so bili praznično zaviti. Borut Pahor je darilo sprejel in ga povprašal kolikšno vrednost ima, ker ga moram vpisati v inventar, če presega pet Evrov. Darko Fras mu je dejal, da ima darilo simbolično vrednost, zahteva pa je vredna nekaj milijard slovenskih tolarjev. Nato je Borut Pahor dobil še eno podobno darilo, katerega pa je predal poslanskemu kolegu Francu Pukšiču. Slednji mu je odgovoril, da bi ob uveljavitvi njegove besede v DZ in velikega dela poslancev opozicije, potem danes tega darila ne bi bilo potrebno sprejemati. Potrebno bi bilo prisluhniti vsem ljudem, ki so dejansko prekomerno vlagali v večini na podeželju in na demografsko ogroženih področjih.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem občanom iz občin Domžale. Lukovica, Moravče. Mengeš, Trzin, Kamnik in Komenda za izkazano zaupanje in podporo s podpisi za referendumsko vprašanje o prekomernem vlaganju v javne telekomunikacije. Posebej pa se zahvaljujem še vsem županom podjetnine regije za izkazano sodelovanje in izrazim že/jopo sodelovanju tudi v prihodnje. Vsem skupaj čestitam ob dnevu samostojnosti Slovenije, želim vam prijetne božične praznike ter srečno novo leto 2003in nasvidenje na referendumu 19. januarja.
Vseslovensko združenje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje DANILO KASTELIC
S sodobno opremo in novim videzom v novo leto
V mesecu decembru bo izrečenih veliko lepih besed in napisanih veliko lepih želja. Naj se te napisane in izrečene besede dotaknejo med drugim tudi vseh rednih in malo manj rednih obiskovalcev Kulturnega doma Moravče.
Drage obiskovalke in obiskovalci z vašo pomočjo in vašim obiskom nam uspeva, da ta naš hram pridobivana poslanstvu, kateremu je namenjen. Dobro smo pričeli in v naslednjem letu je želja, da to nadaljujemo še z boljšim delom, večjo kvaliteto in ne nazadnje boljšim obiskom.
V okviru finančnih možnosti se trudimo vsak po svojih močeh,
V minulem letu smo uspeli prenoviti oder in tako sedaj oh novih zavesah, tehnični opremljenosti in izboljšavah nudimo nastopajočim skupinam dobre in boljše pogoje dela.
V prihajajočem letu vse najboljše, in tisto kar si sami najbolj želite. Naj vam bogastvo kulturnih dogodkov polepša vsak dan. Naj se lepota vseh videnih in slišanih kulturnih
dogodkov v naslednjem letu vplete v naš vsakdan. Napisano je, da kar lahko največ storimo za svojega prijatelja je to, da smo preprosto njegov prijatelj. Nimam premoženja, da bi mu ga podaril. Če ve , da sem srečen v ljubezni do njega, ne bo hotel druge nagrade. Morda bo v naslednjem letu to prijateljstvo s kulturnim domom še večje. Morda boste nekomu podarili kot darilo vstopnico za ogled kulturne prireditve. Vsem, ki kakorkoli pomagate pri izvedbi posameznih programov, iskrena hvala z željo po nadaljnjem sodelovanju. Hvala Centru Resni k in M- marketu, za predprodajo vstopnic.
Preživite decembrske dni prijetno, v družbi svojih najdražjih in naj vas v letu 2003 spremlja sreča v lepoti kulturnih dogodkov.
MILAN KOKALJ vodja K D Moravče
8
Novice iz
V Občini Moravče opravlja dimnikarske storitve Dimnikarstvo - meritve emisij, Kasim Alič s.p.. Cesta dveh cesarjev 108h, 1000 Ljubljana. Pri svojem delu naletijo dimnikarji pogosto na težave, ki so včasih povezane z nepoznavanjem predpisov s tega področja. Nekateri lastniki objektov želijo oziroma čistijo kurilne naprave sami, kljub temu da po zakonu za to niso strokovno usposobljeni. Zakonodaja s tega področja pa je jasna. Da bi se izognili težavam ob nespoštovanju zakonskih določil, vas na kratko seznanjamo z njenimi najvažnejšimi deli.
Na podlagi četrtega odstavka 26.člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93,1/96,9/99 - odi. US, 56/99 -zakon o javnih skladih) je minister za okolje in prostor izdal ODREDBO
0 oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka
Ta odredba določa najmanjši obseg in vsebino oskrbe pri
opravljanju lokalne javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka. Z oskrbo se zagotavlja predvsem boljše zgorevanje goriv, zmanjšanje toplotnih izgub, varstvo ljudi pred zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom v odpadnih plinih in požarno varnost samih naprav in objektov, v katerih so te naprave. Kurilne naprave so kondenzacijski, nizkotemperaturni, toplovodni vročevodni in parni kotli, plinska trosila, štedilniki, peči, kamini, posebni generatorji toplega ali vročega zraka in druge naprave, v katerih se z zgorevanjem goriv pridobiva toplota.
Redno čiščenje malih kurilnih naprav na trdna ooriva.
ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih:
• redno s presledki najmanj dveh mesecev v času obratovanja za male kurilne naprave do 50 kW
• redno s presledki najmanj enega meseca v času obratovanja za male kurilne naprave od 50 kW do 1MW
• enkrat na dva meseca izven kurilne sezone za male kurilne naprave od 50 kW do 1 MW
Redno čiščenje malih kurilnih naorav na tekoča ooriva, ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih:
• najmanj enkrat v kurilni sezoni male kurilne naprave do50kW
• najmanj trikrat v času kurilne sezone male kurilne naprave večje od 50 kW
Čiščenje malih kurilnih naprav, ki obratujejo skozi vse leto, se opravlja v enakih rokih, kot veljajo za te naprave za redno obratovanje v času kurilne sezone. Redno čiščenje malih kurilnih naorav na plinasta ooriva ki redno obratujejo, je treba opraviti v naslednjih rokih:
• enkrat na kurilno sezono na malih kurilnih napravah do100kW
• enkrat na tri mesece male kurilne naprave večje od 100 kW.
Izvajalec dimnikarskih storitev naproša uporabnike
oziroma lastnike kurilnih naprav naj upoštevajo določila odredbe. Kršitelje Odredbe bo predlagal v upravni postopek pri inšpektorju RS pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Domžale, za kar je predvidena kazen v višini 96.000,00 SIT za fizične osebe oziroma 960.000,00 SIT za pravne osebe. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na izvajalca tel: 01/42-97-190 ali 041/723-162.
F.K.
Ob slovesu od minulega leta se radi spominjamo veselih trenutkov ob raznih pridobitvah na komunalnem področju. Otvoritev ceste na Dolah pri Krašcah je zbrala predvsem občane, ki se veselijo nove pridobitve. Županja Ljudmila Novak je ob sodelovanju Jožeta Kudeljnjaka in Janeza Vidica prerezala trak in tako tudi formalno predala cesto v uporabo.
Termit Moravče je pokazal, da ni le izkoriščevalec rudnin na Moravškem, ampak zna prisluhniti tudi občanom. Tako je bilo tudi na Plesu, kjer je bil narejen prvi večji korak za zagotavljanje boljšega dostopa do zaselka. Veselje občanov je bilo iskreno, od novega občinskega sveta pa pričakujejo podporo tudi za nadaljevanje.
V že kar čarobnem vzdušju je potekala otvoritev ceste na Limbarsko goro. Ob
soju bakel so županji pomagala trak prerezati svetnik in predsednik gradbenega odbora Marko Urankar in svetnik Stanislav Ravnikar. Župnik Viktor Primožič je na otvoritvah v Dolah in na Limbarski gori blagoslovil pridobitve, ki služijo ljudem in ki naj bi ljudi tudi povezovale.
II
Posebej prisrčna je bila tudi otvoritev ceste v Gori Pri Pečah. Srečanje z vaščani je bilo tudi priložnost za
spoznavanje
njihovega trdega dela v hribovitem predelu naše občine in njihovih načrtov za delo v prihodnje.
MILANB.
Moravske doline
9
PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA KMETOVALCEV ZA LETO 2003 - januar KG Z Lj. ENOTA ZA KMETIJSKO SVETOVANJE DOMŽALE
	Predavanja				
	Tema (naslov predavanja)	izvajalec	lokacija	termin	1
1.	Govedina - razsek in uporabnost kosov	B.Žlender, M.Kos, T.Močnik	Lukovica-Kulturni dom	6.1.2003	9
2.	Varstvo rastlin na vodovarstvenih območjih	I.Bantan,I.ZIatnar,T.Močnik, J.Ocepek	Dob-Krajevna skupnost	10.1.2003	9
3.	Sorte TDM. detelje, luceme in trave	K.Zabret,I.ZIatnar,J.Ocepek T.Močnik	Dob-Krajevna skupnost	10.1.2003	
4.	Gnojenje travin ja in zatiranje šcavja	A.Zavodnik,I.ZIatnar,J.Ocepek T.Močnik	Dob-Krajevna skupnost	10.1.2003	
5.	Koruza, pridelava, varstvo hibridi	I.Bantan, Z:Čergan, Semen.hiše, I.Zlatnar	Komenda - KGZ Komenda	12.1.2003	9
6.	SKOPKOL nadaljevalni	I Bantan. J.Ocepek, T.Močnik, I.Zlatnar	Moravče-Kulturni dom	14.1.2003	9
7.	SKOP-REJ in KOL	T.Močnik, J.Ocepek.l.Zlatnar	Lukovica-Kulturni dom	15.1.2003	9
8.	Gnojenje in varstvo na VVO	I.Bantan, J.Sušin, I.Zlatnar	Komenda - KGZ Komenda	15.1.2003	9
9.	SKOP-REJ in KOL	T.Močnik, J.Ocepek.l.Zlatnar	Moravče-Kulturni dom	16.1.2003	9
10.	Odpravljanje presnovnih motenj vampa, hitrost razgaradnje v vampu in vključitev domačih belj virov	J.SIatnar,I.ZIatnar,J.Ocepek T.Močnik	Dob-Krajevna skupnost	17.1.2003	9
11.	Prireja govejega mesa	Čepon, T.Močnik,M.Kos, J.Ocepek.l.Zlatnar	Lukovica - Kulturni dom	22.1.2003	9
12.	Uničevanje plevelov in zeli na travinjih	A.Simoni,J.Ocepek,I.ZIatnar,T.Močnik	Moravče	23.1.2003	9
13.	Predstavitev razpisov inv.skladov	A.Caf,I.ZIatnar,J.Ocepek, T.Močnik	Dob-Krajevna skupnost	24.1.2003	9
14.	Uvajanje sadjarstva kot dopol. dej.	A.Caf,I.ZIatnar,J.Ocepek, T.Močnik	Dob-Krajevna skupnost	24.1.2002	
15.	Jarine, setev, tehnologija, varstvo	Andrej Žemljic, Irena Bantan	Dob-Krajevna skupnost	31.1.2003	9
16.	Predstavitev novih sort	Agrosat, Semenarna	Dob - Krajevna skupnost	31.1.2003	
17.	Oljna ogrščica-alternativna poljšina	I.Bantan.l.ZlatnarJ.Močnik, J.Ocepek	Dob-Krajevna skupnost	31.1.2003	
18.	Predelava mleka-tečaj	SBŠ Kranj, M.Kos	posestvo Strahinj	29.30.in31.jan. 03	
Predavanja SKOP - REJ in KOL so za vse kmetovalce, ki so vkljueni v slovensko kmetijsko okoljski program(SKOP) obvezna. V prihodnjem letu bo potrdilo u udeležbi na predavanju to tudi eiden od pogojev za pridobitev sredstev SKOP.
JANEZ OCEPEK
»Mlečna afera« v Moravčah
V začetku novembra je vse pridelovalce mleka v Moravčah presenetila odločitev veterinarske uprave o zaprtju mlečne proge zaradi suma, da mleko vsebuje kloramfenikol. Na mlečni progi »Moravče« se zbira mleko, ki je iz šestdesetih kmetij v naši občini in del mleka iz Občine Domžale in Lukovica. Proga je imela začasno prepoved oddaje mleka deset dni. Razen pri enajstih kmetovalcih, kjer so hitri testi nakazovali možnost prisotnega kloramfenikola, je bila mlečna proga za ostale po izdaji individualnih začasnih odredb spet odprta. Po dobrem tednu dni so imeli dovoljenje za oddajo tudi preostali kmetje, saj so natančnejši testi v tujini pokazali, da so vsi vzeti vzorci brez vsebnosti kloramfenikola.
Količina uničenega mleka v tem obdobju je bila za kmete iz Moravč 82.978 litrov. Mleko, ki se je z rezultati iz laboratorija izkazalo za kvalitetno, je bilo odpeljano in neškodljivo uničeno v gnojni laguni v Ihanu. Za nastalo škodo v znesku 5.800.000 Sit je zadruga vložila zahtevek na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zahtevek je takoj pregledal kmetijski inšpektor, ki nanj ni imel pripomb. Kmetje in zadruga pričakujemo, da bo država škodo zaradi prepovedi izplačala še v tem mesecu.
V medijih imenovana »mlečna afera« ima seveda mlade v raznih govoricah tudi pri nas. Dejstvo v Moravčah je, da so nezanesljivi hitri testi pokazali na določene kmetije, da obstaja možnost, da je v mleku kloramfenikol. Rezultati v laboratorijih v tujini so te sume ovrgli. Zaradi tega bo država morala vsem, ki mleka niso mogli oddajati, plačati povzročeno škodo, saj so kmetje ves čas pridelovali kvalitetno in zdravo mleko. Moralno škodo, ki je bila s tem povzročena kmetom, pa bo seveda težko povrniti.
T. JEMEC, KGZ Moravče
V dneh, ko so se temperature spustile pod ledišče in ko so dnevi precej krajši od noči, nas z optimizmom navdaja pogled na pomaranče in limone, ki rastejo v rastlinjaku Mira Capudra.
M. BRODAR
10
Novice iz
Podjetje TERMIT se predstavi
Podjetje TERMIT d.d. že s svojim polnim naslovom firme »Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin« opredeljuje svoj proizvodni program. Poslovanje podjetja se je vse od časa njegove ustanovitve, to je od letu 1960 dalje, opravljalo na treh lokacijah.
Proizvodni program obrata Peskokopi je geografsko vezan na Moravče in celotno Moravsko dolino. Bogata nahajališča kremenovega peska nudijo podjetju surovino z.a proizvodnjo livarskega in gradbenega peska ter peska za športni program. V obratu je našlo zaposlitev 92 delavcev, v večini domačinov. Čeprav je dejavnost obrata z.a okolje nekoliko moteča pa želimo s sanacijami opuščenih peskokopov zapustiti površine kulturno obdelane in urejene, tako da bo življenje v tem okolju prijetno tudi v prihodnje. Korak naprej v tej smeri je prizadevanje z.a pridobitev certifikata ISO 14001.
V obratu llpos v Ihanu poteka proizvodnja pomožnih livarskih sredstev, ki predstavljajo nekakšen servis železarski in livarski industriji. S svojim proizvodnim programom dopolnjujejo program obrata Peskokopi. Tehnologija in razvoj obrata sloni na inovativnosti in prizadevanju vseh zaposlenih, trenutno obrat zaposluje 40 delavcev.
Danes po več ko! štiridesetih letih uspešnega delovanja je Termit s 157 zaposlenimi trdno in uspešno podjetje.Tudi ocena iztekajočega se poslovnega leta kaže na uspešno poslovanje in rast celotnega prihodka. K uspehu podjetja velik delež, pripomorejo vsi zaposleni, ki so zrasli v domačem kolektivu. Prizadevanja za kakovost in s tem tudi za prihodnost Termita so njihove osnovne smernice dela. S ponosom lahko povemo, da Termit ni nikoli posegel po ukrepih odpuščanja delavcev, temveč je vse svoje interese usmeril v iskanje novih trgov in novih proizvodnih programov.
Ves čas svojega obstoja družba nameni velik del sredstev za posodobitev proizvodnje, sodoben razvoj in za raziskave nahajališč kremenovega peska. Načrtovani razvoj podjetja gre v smeri višje predelave, povečanju dodane vrednosti, zmanjševanju porabe energije, izboljšanje pogojev dela, iskanju novih trgov in izboljšati ekološko ureditev obratov. Podjetje bo preneslo sedež, družbe v občino Moravče in v ta namen je že pripravljena dokumentacija za izgradnjo nove poslovne stavbe v obratu Peskokopi.
V Termitu se zavedamo, da se slika podjetja kaže tudi v odnosu do krajanov in okolja, v katerem delujemo. Zato finančno in materialno podpiramo vsa prizadevanja občinske uprave, krajevnih skupnosti, gasilskih društev, kulturnih in športnih društev in sodelujemo pri izgradnji Moravč in Ihana.
Ker želimo, da bi tudi krajani pobliže spoznali našo proizvodnjo, smo se odločili, da bomo vsako leto, zadnji teden v maju, pripravili dan odprtih vrat in vas povabili, da nas obiščete.
Srečno in nasvidenje, MARTINA KOVAČ
LATAflllNlA
Cesta na Grmače 16, Moravče, tel. 01 /723-18-68 Odprto: 8. - 12.ure in 14. - 18.ure sobota od 8. do 12.ure
Ul. Mire Pregelj 4, Litija, tel. 01 /899-53-93 Odprto: 9.- 19.ure, sobota od 8.30 do 12ure
<Bogata ponudba modernega nakita iz zlata in srebra J/redelava in popravilo starega nakita
Nudimo ugodne plačilne pogoje
^emtemW^JešVm\ml^     ASMnM     M^vfttf^ n^M^^Tl
Al M t tO
ISO 9001 Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin d.d, Ljubljanska c. 18 1230 Domžale
OuUVtiNIJM
Moravske doline
11
3
Martinov večer po kozjansko      ,z Mpoljska vesel* jesen
V novembru se mošt spreminja v vino, čeprav se to ne dogaja v »moravških kleteh« pa Moravčani že pričakujejo, da bodo novo kapljico poizkusili na Martinovem večeru v Kulturnem domu.
16. novembra so v goste prišli Kozjanci. Že ob prihodu v avlo je lepo dišalo po dobrotah, ki so jih pripravile članice združenja kmetic Ajda. Za dobro kapljico pa sta poskrbela vinogradnik Pečnik in vinska klet Imeno. Po pokušini dobrot se je začela polniti dvorana, kjer je bila potekala video projekcija kozjanskega parka in
njegovih znamenitosti. Po pozdravnem nagovoru direktorice občinske uprave je s poskočno melodijo prireditev začel novoustanovljen študentski trio iz Moravč. Folklorna skupina Kozje je odplesala splet prekmurskih in gorenjskih plesov. Z nežnimi
glasovi sta sestri Faller zapeli nekaj ljudskih pesmi, mladi harmonikarji pa so dobro raztegnili svoje mehove, sledili so jim kitaristka in pevka Indira Simonič, brat in sestra Mokon pa sta izvabljala lepe melodije na citrah in kitari. »Oda« iz Moravč s svojim
Pridružila se jim je tudi ženska vokalna skupina ansamblom.
Ob koncu je sledil še krst mladega vina in vzdušje, ki je značilno ob takšnih in »drugačnih krstih« na Kozjanskem. Uprizorili so ga člani kulturnega društva. Po zaključni besedi so obiskovalci zapuščali lepo okrašeno dvorano, delo Nine Dorič in v avli nadaljevali martinovanje ob dobri kapljici in dobrotah, ki so jih spekle kozjanske ženske.
BRANKA BIZJAN
Prostovoljno gasilsko društvo Vrhpolje je v soboto, 23. novembra, pripravilo svojim zvestim poslušalcem pestro zabavno glasbeno prireditev, ki se je po koncu rednega dela nadaljevala v prijetno druženje ob plesu in dobri kapljici.
Letos se je odvila že kar tradicionalno 12. po vrsti vesela jesen v gasilskem domu na Vrhpoljah. Na odru se je zvrstilo kar nekaj narodno zabavnih skupin: ansambel Tineta Stareta, ansambel Ptujskih 5, ansambel Zasavci, ansambel Slamnik, kvartet Habrovi fantje in najmlajši med nastopajočimi harmonikaš Peter Merela, ki je požel najdaljše aplavze. Vsi so bili sprejeti z navdušenim aplavzom številnih gledalcev, ki so napolnili dvorano gasilskega doma do zadnjega kotička. Vsaka skupina, ki se je predstavila na odru, je imela nekaj drugačnega, svojevrstnega in bila za svoj nastop nagrajena z aplavzom. Uradni del programa je prekoračil predvideni čas, za kar so bili krivi obiskovalci, ki so zahtevali vedno nove dodatke. Čutilo se je, da obiskovalci dobro poznajo tovrstno glasbo in da kraj živi s to prireditvijo. Tudi vzdušje v dvorani je bilo domače in prijetno, kar nam pove, da se Vrhpoljci in drugi ljubitelji te glasbe znajo zabavati. Velja pa še poudariti pridobitev nove hladilno-prezračevalne naprave, ki je bila deležna pozitivnega odziva med obiskovalci, saj je bila ob tako številčni publiki več kot dobrodošla. Po uradnem delu prireditve pa so se obiskovalci ob poslušanju ansambla Tineta Stareta in žlahtni kapljici še poveselili pozno v noč.
AMBROŽ PETERKA
Glasba je brezmejna
V soboto, 19. oktobra 2002, smo se članice dekliškega pevskega zbora KD Janko Kersnik Lukovica napotile v cerkev sv. Martina v Moravče, kjer se je ob 19. uri pričel koncert cerkvenega pevskega zbora Proteja, ki ga vodi zborovodkinja Elizabeta Kunavar. Kljub mrazu smo ob poslušanju Marijinih pesmi ter ob spremljavi organista Tomaža Pirnata čutili prijetno toplino, ki je počasi prihajala v nas. Večer se je zaključil z gostujočo Vokalno skupino Gloria, ki smo jo po drobnih korakih spoznavali skozi koncert. Čisto za konec pa sta poslušalce razveselila oba zbora, saj sta združeno zapela pesmi Hej, brat! in Mnogo poti, ki jih mladi tako radi prepevamo. Hitro je minila ura čudovitega petja in še lepše občutenega poslušanja. Čestitke! Za konec pa še kratka misel D. Ellingtona: "Glasba je brezmejna. Več ko vemo o njej, več bi želeli vedeti. In več, kot jo slišimo, več si jo želimo poslišati."
LEA, NATAŠA in PETRA
12
Novice iz
Miklavžev sprehod po našiti krajih
Eh, tudi Miklavž ni več to, kar je bil. Na Moravškem se je mudil tolikokrat, kot bi nikjer na svetu ne našel pridnejših otrok. Na nekaterih srečanjih z otroki in starši pa ga je presenetil tudi fotografski aparat.
Miklavžu priskočil na pomoč Rotary dub is Domžal
»Miklavž je prišel,« so na ves glas zavpili otroci. Po zelo napornem vikendu je v ponedeljek, 2.12.2002, prišel Miklavž v Kulturni dom v Lukovici obdarit svoje pridne otroke. Tokrat so ga čakali otroci, ki nimajo staršev ali jih starši ne morejo vzdrževati zaradi svoje nebogljenosti in nezmožnosti prilagajanja družbi, v kateri živimo. Ti otroci živijo pri rejnikih, ki jim nudijo topel dom, prijaznost in družinsko ljubezen. Rejniki vedo, da ne morejo nadomestiti staršev, vendar se trudijo skupaj s Centrom za socialno delo Domžale, ki pokriva prostor občin Domžale, Moravče, Mengeš, Lukovica in Trzin, da jim omogočijo tudi malo otroških sanj, ki smo jih odrasli že doživeli in se jih radi spominjamo.
Miklavž ni spregledal Desna
Tudi letos so v sodelovanju Centra za socialno delo in Rotary Kluba organizirali obdarovanje rejencev. Rotary klub je zbral daril za 150 otrok starih od 1 do 14 leta. Običajno rejnina ne zadošča za pokritje najnujnejših stroškov za te otroke, zato si rejniki le stežka privoščijo obdarovanja. Veseli in pridni otroci zato pričakujejo obdaritev Miklavža, kakor tudi njihovi vrstniki, ki imajo starše, ki tak strošek zmorejo. Ta otroška pričakovanja in sanje pa so omogočili iz Rotary Kluba Domžale, zato jim gre izredna zahvala in predsedniku kluba dr. Janezu Svoljšku. Rotaryanci so si prireditev tudi ogledali, kakor tudi vodstveni delavci Centra za socialno delo iz Domžal.
Z veliko napetostjo in v pričakovanju srečanja z Miklavžem se je v nabito polni dvorani pričela igrica. Dva otroka, ki se nista hotela učiti, v šoli pišeta Miklavžu, kaj si želita, vendar po nerodnosti pride pismo v roke parkeljnov. Med samo igrico se je majhna punčka pridružila plesu s parkeljni. Tudi parkeljni niso več tisto, kot so včasih bili, zato mislim, da tudi namen danes ni isti. Samo mislimo si lahko, s čim so parkeljni obdarili poredne otroke. Tistim bolj pridnim pa so pomagali angelčki, ki so obkrožali Miklavža, ki je obdaril vse otroke saj otroke ni delil na manj ali bolj pridne. Prijeten Miklavžev večer si bodo zapomnili otroci morda za vse življenje. Nauk o Miklavžu bo zato vedno živ pri otrocih, saj so otroci tako nebogljeni in pošteni v dušah, samo okolje jih deli in zato bi morala bolj poskrbeti naša država, saj v Ustavi RS piše, da je Slovenija socialna država. Kar pa pomeni, da bi morali imeti zagotovljene pogoje primernega preživetja vsi otroci in starši.
DANILO KASTELIC
5. december, deževen dan se je prevesil v noč. Krajani so se zbrali pri kapelici, otroci so tiho molili in težko čakali Miklavža. Prišel je v spremstvu angela in parkljev. Tatjana je zrecitirala lastno pesmico in Miklavž je bil zelo vesel. Nato je obdaril otroke in starejše krajane, pa tudi za vse ostale se je kaj našlo v njegovem košu. Vsi veseli sladkih daril so obljubili, da bodo tudi v prihodnjem letu pridni.
BRANKA
V cerkvi svetega Martina v Moravčah
se je mudil že 1 .decembra popoldan. Cerkev je bila tako nabito polna, da se je komaj prebil do odra, kjer so člani KID Limbar zaigral zanimivo igrico o nebesih, pridnih angelcih, napornem delu svetega Petra, ki se mora pošteno potruditi, da posluša pripoved umrlih prišlekov in jim dopove, v katerem delu nebes, vic ali pekla
bodo od slej bivali. Njegov odposlanec se je spustil na Zemljo do otrok, da jim je naročil, kako se da biti priden, prav v trenutku, ko je v cerkvi završalo, saj je vstopil sveti Miklavž. Karitas, ki je organiziral njegov obisk, in Občina Moravče sta s skupnimi močmi napolnili njegov koš, da je lahko obdaril otroke. Velikega pričakovanja pa niso mogli pokvariti niti srboriti parkeljni, katerih šum je kdaj pa kdaj zavel izpod odra.
M AL. foto Milka Novak
Moravske doline
13
Iz Planinskega društva
Gradnja planinskega dama
Zaradi nekaterih razprtij med člani UO društva v začetku leta je zelo slabo kazalo glede gradnje našega doma. Končno so se strasti nekoliko umirile in pričeli smo pridno delati. Zgradba je dozidana, pokrita, sezidani so skoraj vsi prizidki, v veliki večini je opravljen obrizg sten. Ves nabavljeni material, ki smo se zanj bali, da bo propadel, je vgrajen. Vodnjak je skoraj v celoti toplotno izoliran in ustrezno zaprt, prav tako tudi greznica. Pri gradnji doma smo doslej planinci opravili 7940 prostovoljnih ur dela, samo v letošnjem letu 3298 ur.
Ostale dejavnosti
Člani društva smo se srečevali na številnih društvenih izletih in pohodih. Marsikateri izlet pa je odpadel zaradi slabega vremena oz. zaradi zadržanosti članov pri gradnji doma. Izlet v neznano je lepo uspel, saj je bilo udeležencev veliko. Zanimivo je, da se takšnega izleta ljudje radi udeležijo. Če pa se je potrebno vložiti malo več truda in prisopihati na kakšen vrh v potu svojega obraza, pa raje ostanemo doma. V začetku oktobra smo za naše najmlajše člane pripravili kostanjev piknik pri domu. Petdeset udeležencev se je v dveh skupinah podalo do našega doma. Starejši so nato odšli do Zgornje Slivne, 880 metrov, mlajši pa so si ogledali okolico doma. Pozneje so se posladkali s pečenim kostanjem in dobrotami z ražnja, ki jih je pripravila naša nadvse pridna Lojzka s pomočniki. Tudi markacisti nismo držali rok v žepih. Vestno smo obnavljali naša pota, jih čistili in po potrebi na novo označevali. Pomagali smo KID Limbar pri izvedbi Baragovega duatlona tudi pri gradnji doma smo zavihali rokave.
Več o naših dejavnostih boste prisotni izvedeli na občnem zboru društva.
MARIJAN GRIL, foto Leon Lavrič
»Tretje oko« na razstavi rokodelcev
Rokodelci s svojimi »nitkami« razpredajo mrežo po Sloveniji in promovirajo občino Moravče. Tako so na željo kmetic in nezaposlenih žena Mežiške doline in Društva podeželskih žena Moravče 5. novembra v bodoči poročni dvorani gradu Tuštanj pripravi priložnostno razstavo svojih izdelkov. Ti so bili pri gostjah deležni velikega navdušenja, saj so ob starinskem pohištvu, ki ga je posodil »graščak« Peter Pirnat, prišli prav do izraza. Ker je bilo treba zaradi del v tej dvorani razstavo pospraviti, naj vas pogled na te fotografije prepriča, da rokodelstvo pri nas ne bo izumrlo.
BRANKA
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
i
£x tempore Krošnja 2002 na Umbarski gori
V soboto, 7.12.2002, je bilo na Limbarski gori ob 150 letnici rojstva pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega otvoritev razstave Ex tempore Krašnja 2002. Razstava je bila v gostilni Urankar.
Delavni slikarski dnevi Ex tempora so potekali ob koncu meseca oktobra.
Motive so umetniki iskali v okolici in na sami Limbarski gori. Nijhove slike izžarevajo njihov umetniški čut za iskanje lepote narave in gore. Cerkev sv. Valentina je večkrat upodobljena v vsej svoji mogočnosti. Ponosno stoji nad dolinama, ki ju s svojih višin tiho in mirno opazuje v bogati paleti barv jeseni.
Na Ex temporu so sodelovali umetniki iz štirih občin. Iz občine Kamnik - Stanka Baloh, Lojze Kalinšek, Klavdija Lesjak in Pavel Lesjak. Iz občine Mengeš - Abid Beherič, Handi Beherič, Minka Kristane. Iz občine Radomelje - Ela Moravec, Irena Novak, Veronika Pogačar. Iz občine Krašnja pa: Vera Beguš, Mitja Beguš, Silvo Cerar, Štefan Cerar, Drago Jerman, Magda Kreft, Marinka Šimonič in Karla Šinkovec.
Letos je bilo to 12. Ex tempore Likovnega društva KUD Fran Maselj Podlimbarski.Vsakičje bila prireditev v drugem kraju, a vedno v okolici Krašnje.
Ob otvoritvi so nastopili ljudski pevci iz Blagovice in citrar Rado Kokalj. Za osrednji program pa so pripravili literarni spomin na pisatelja s čriteo Kako sem prvikrat romal na goro. Udeležence razstave je pozdravila tudi županja občine Moravče Milka Novak in jim zaželela še veliko likovnih uspehov v prihodnosti.
Po ogledu razstavljenih del smo bili obiskovalci polni prijetnih vtisov. Po okusno pripravljeni hrani smo poklepetali in se nato v mrzli noči odpravili v dolino.
NINA
14
Novice iz
Mesec december delaven ga članice območne organizacije HK Mpoje
Članice odbora so na sestanku najprej podale poročilo o prireditvi ob srečanju starejših in invalidnih oseb, ki je bila 20. 10. 2002 v prostorih KS Vrhpolje.Udeleženci srečanja so bili navdušeni tako nad kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci OŠ Vrhpolje in mladinski pevski zbor VERITAS, kot tudi nad pogostitvijo, saj so tako v sproščenem vzdušju preživeli prijetno nedeljsko dopoldne. Nadalje je predsednica društva, Pavla Lebar, izročila priznanje zaslužni članici Ivanki Kokalj, ki je kar 35-krat darovala kri.
Potem so pripravile seznam oseb, starejših od 70 let,
ki jim bodo v prazničnih dneh odnesle skromna darila. V darilu bodo poleg sladkih dobrot tudi doma izdelani angelci ( delo Lebar Pavle in njene hčere Jane) in voščilnice, ki jih vsako leto izdelajo učenci OŠ Vrhpolje. Vse članice odbora pa so enotnega mnenja, da darilo
Prvi konjeniški pohod
Konjeniško društvo Jurij Vega iz Moravč je 23.novembra organiziralo prvi skupni konjiški pohod, ki se ga je udeležilo 20 konjenikov. Ob osmih smo se podali iz Češnjic proti Miklavžu in nadaljevali pot po slemenih hribov, ki obrokožajo Moravsko dolino. Daljši postanek za kosilo smo imeli na kmečkem turizmu Ocepek na Vrhu pri Milnšah Pot nas je vodila do vrha Limbarske gore, nato pa smo se preko Negastrna
spusti v Moravče in pot zaključili n a izhodiščni točki na kmetij Kvadla v Češnjicah, kjer smo dan zaključili z družabnim srečanjem.
Deseturni pohod je bil prvi in zanimiv za domače konjenike in tudi tiste, ki so se nam pridružili iz Konjeniškega društva Lukovica, Valvasorjeve konjenice in konjeniki iz Jesenj. V veselje nam je bilo, da so nas prebivalci z veseljem in zanimanjem sprejemali na celotni poti. Dan smo preživeli prijetno in kar je najpomembneje brez poškodb konjev in jezdecev. Člani društva smo prepričani, da prvi pohod ni bil zadnji, kot tudi prva lastovka še ne prinese pomladi. Za uspešno izvedbo se zahvaljujemo članom društva, M marketu, Janezu Prelovšku in kmetiji Kvadla in se že veselimo novih podvigov. Člani društva pa smo aktivni tudi na drugih področjih, tako smo se 9.novembra udeležili konjerejskega sejma vVeroni v Italiji. Konec decembra, in sicer 26.12., ob 10.00 pa se znova dobimo lastniki in ljubitelji konj na slovesnem blagoslovu teh plemenitih živali na god sv. Štefana pred cerkvijo tega zavetnika v Zgornjih Kosezah. Prisrčno povabljeni.
MATEJP/RC, foto Robi Jančar
za obdarovane ni najpomembnejše. Topla beseda, prijazen stisk roke, kratek klepet, to je tisto kar starejšim nekaj pomeni, zavest, da se še nekdo spomni nanje.
Odbor območne organizacije RK Vrhpolje vsem bralkam in bralcem želi lepe praznične dni in veliko lepih trenutkov v letu, ki prihaja.
FRANCKA PAČNIK
Izlet v neznano
PD Moravče vsako leto organizira izlet v neznano. In prav vsako leto je dobro, če ne celo najbolje obiskan. Tokrat jih je pot vodila v Slovenske gorice. Organizacijo in vodenje je prevzela Lojzka Kos in njena
sestra Joži Šuster, ki domuje v teh krajih. Pri slednji so bili deležni gostoljubja s pogostitvijo. Kot se za izlet pisane množice spodobi, so tudi moravški planinci poskrbeli za družabnost v gostilni Petovar v Lenartu, kjer jih je poleg kosila čakal še srečolov in ples. Dober glas seže v deveto vas, zato se bodo drugo leto zagotovo ponovno odpravili na skupni izlet v neznano v še večjem številu..
Povzeto po zapisu JOŽETA NOVAKA
Prvič z zamejskimi Slovenci
DU Moravče, izletniška sekcija, je prvič organizirala enodnevni izlet. Podali so se v Pliberk, v Avstrijo. Obiskali so sobotni sejem, nakupili želeno in se srečali z upokojenci. 16 upokojencem iz Moravč so se v Pliberku pridružili domačini, upokojenci iz Ljutomera, Kranja in drugod. Prisrčno dobrodošlico so pripravili plibrški upokojenci. Z njimi so preživeli lep družaben in nepozaben dan. Prve niti so se stkale, prave vezenine pa nastajajo sčasoma. Upajo, da bo tako. Zahvaljujejo pa se Sonji Sever za organizacijo in prijaznemu šoferju Cirilu.
Povzeto po zapisu JOŽETA NOVAKA
Občinski odbor zveze borcev in udeležencev H OB v letu 2002
Delovanje Občinskega odbora zveze borcev in udeležencev NOB je v minulem letu zaznamovalo nekaj pomembnejših dogodkov. Na dan pred praznikom dela so se številni borci zbrali v gozdu nad Češnjicami na spominski svečanosti, osrednja aktivnost pa je bila vsekakor spominska svečanost v Zlatem polju, kjer so se spomnili požiga zlatopoljskih vasi Koreno v občini Lukovica in požiga Hrastnika v občini Moravče. Borci menijo, da bi morali pomladiti članstvo, ki bi ohranjalo tradicije narodnoosvobodilnega boja.
Ob zaključku leta želimo vsem članom, kot tudi ostalim občanom občine Moravče vesele božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti, v novem letu 2003 pa obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
MILAN BRODAR
Moravske doline
15
3
Diabetiki iz Domžal v Dobrni (08.-15.10.2002)
Tistega lepega jesenskega jutra v oktobru smo se z malo zamude družno odpravili z avtobusne postaje v Domžalah proti Dobrni. Zaradi lepega vremena in dobrega vzdušja smo izvoz za Dobrno na avtocesti kar ignorirali in se preko Celja in Vojnika še malo razgledati naokrog, saj so polja in sadovnjaki v tem času najlepši. Pričakali so nas prijazni hotelirji hotela Vita, kjer smo se nekako razporedili od drugega do devetega nadstropja, vse iz želje, da zavzamemo čimbolj strateške točke hotela. Kasneje so bile seveda možne zamenjave, kar so nam prijazne hotelirke tudi omogočile. Za začetek so nam dodobra razkazali vse objekte in najzanimivejše točke tega najstarejšega in še delujočega zdravilišča v Sloveniji, ki ima poleg bogate zgodovine tudi nove pridobitve, v čudoviti pokrajini, ki te vsrka vase in vabi, vabi. Zdravniki so nas pregledali /še kar dobro vzdrževani smo se jim zdeli/, določili terapije; v kuhinji pa so za nas vsak dan pripravljali "varovalne" menije, ki so bili okusni, raznoliki in nam "pisani na kožo".
Jutranja gimnastika pod vodstvom mladih f izioterapevtk nam je vsak dan več kot dobro dela, saj smo razgibani lažje začeli vsak nov dan. Tudi sprehodi okrog in mimo Kačjega gradu in izlet v Hudičev graben so imeli poseben čar, nekaj mističnega je bilo v njih. Kljub dobremu vodstvu smo se malo razkropili, malo zasanjali, v sebi pa utrjevali prepričanje, kako dobro se znajdemo. Ideje so kar deževale, v nas so prebudile tiste dobre sile in ko smo jih aktivirali, smo tudi vražička ugnali v kozji rog v slogu "kaj nam pa morejo, morejo....."
Skoraj vsi smo se udeležili strokovne delavnice Oskrba diabetičnega STOPALA, katero kljub visoki anagižiranosti tako strokovnajkov kot bolnikov, še vedno predstavlja izredno velik zdravstveni problem, ki ne povzroča težav le lastnikom nog, marveč strahotno bremeni zavarovalniško blagajno. Srečo imamo, da so tudi društva (vsaj naše je tako) tako dejavna in poskušajo dajati čimveč znanja za vsakdanjo rabo z namenom, da bi s seznanjanjem ljudi bilo hudih posledic neurejene sladkorne bolezni čim manj.
Zastopnica podjetja Zaloker - Zaloker je predstavila tudi obutev za diabetike, ki pa je še vedno draga kot žefran in če imaš še cele noge, moraš za čevlje odšteti že majhno premoženje. Tako ljudje še vedno ne obujejo prave obutve, dokler nimajo že resnih težav s svojmi stopali.
Čeprav smo vedeli, da je voda vir življenja, nas je predavnje dr. Vladimirja Maganje, zdravnika v Zdravilišču Dobrna, očaralo. Tako cenjeni ref ošk in cviček sta nekako izgubila svoj lesk, ko nam je predstavil nezamenljive vrednosti pravega pitja vode v zadostnih količinah. Toda - kje si dobra, živa voda? Bomo na to vprašanje kdaj dobili
odgovor od strokovnjakov ali bomo še naprej slepo zaupali vsem črpalcem vode, ki nam jo ponujajo vstekleničeno iz raznih globin in je dokazano slabša voda kot ob vsakem izviru?
Veselo je bilo tudi v soboto na kostanjevem pikniku, kjer smo v družbi ljubljanskih diabetikov uživali ob nastopu folklorne skupine in čisto "ta pravega" Alberta. Mnoge so zasrbele pete in ob pokušanju mošta, sladkega kostanja in kruhovih dobrot okoliških gospodinj, se je dan kaj kmalu prevesil v večer.
Tudi ribolova smo se lotili. V nedeljo smo si nalovili rib in sledila je slastna ribja večerja s hrustljavo zapečenimi in pregrešno dobrimi postrvmi, ki so tudi morale plavati trikrat kot se za ribe spodobi.
Ob večerih smo vedno malo posedeli in pokramljali ob dobri glasbi v kavarni našega hotela, tudi vinska klet ni ostala neraziskana in ob zvokih harmonike je gibanje nog postalo tisto "ta pravo".
Vsakodnevne meritve krvnega sladkorja, pritiska in holesterola so nas malo prizemljile in ker smo živeli sproščeno, povezani kot prijatelji, so tudi rezultati kazali na naše dobro počutje. Začetne težave so postale težavice in če poskrbiš za dušo, tudi telo uboga, smo spoznali.
Mladi animator Žiga je takrat, ko je utegnil, potrpežljivo poslušal naše dovtipe in nas prevažal okrog, ganljivo je bilo prisluhniti gospe Veri, ki s tolikšno ljubeznijo opisuje okolico in tista edinstvena drevesa, da le-ta postanejo tudi ob dežju zanimiva, da o ustrežljivi Lilijam, ki nam je brala želje iz oči, ne govorimo. Na zadnjem skupnem srečanju vseh udeležencev okrevanja, je gospod Hrovat, kot se za predsednika društva spodobi, razdelil vsem udeležencem priznanja za uspešno sodelovanje na okrevanju, saj smo s skupnimi napori močnejši. Ko se družimo, izmenjujemo izkušnje, lažje potožimo drug drugemu svoje težave, brez olepševanja si povemo tudi "grehe" -te sčasoma tako dobro poznamo, da močno trkajo na našo vest, če se jih pogosto poslužujemo.
ŽIVETI Z BOLEZNIJO IN JO OBVLADOVATI je zagotovo tisti cilj, ki je najpomembnejši. Na večer pred odhodom smo se še seznanili z zakladi narave, z zdravilnimi zelišči, in vsak zase si je morda potiho zamrmral -TUDI ZAME KJE ZAGOTOVO KAKŠNA R0Ž'CA RASTE - le verjeti in upati je treba. Okrevanje v Dobrni nam bo zagotovo ostalo še dolgo v lepem spominu.
VIDA CEH, patmnažna sestra, foto Dragica Kokalj Vsem našim pacientom, članom društva Diabetikov Domžale in drugim želimo zdravo in srečno novo leto 2003.
Skavtski shod
V soboto, 9. novembra, smo se skavti odločili za pohod na goro Oljko pri Celju. Na ta pohod smo povabili tudi našega duhovnega voditelja, gospoda župnika. Po enournem pohodu in občudovanju jesenskih barv smo prispeli na »mrzlo« goro Oljko. Na vrhu stoji cerkev sv.Križa, katero smo si ogledali in prisluhnili njeni zgodovini. Nato se je vsaka skupina odpravila na svoje delo .Priprava kosila je bila najhitrejša in enkratna, saj je skavtsko kosilo, kuhano v naravi, mamljivo in okusno.
Skavtsko kosilo-ejjz'mislm',da sm'se najedel, kvapati'? Jaze, ampak, a je še kj'ostal?
Sprejem čez skavtski most-»Tuditakose dalečpride!«
Za slaščico po kosilu je sledil smeh ob krstu novih članov. Presenečenje za starejše člane pa je prišlo s strani voditelja. Bili smo krščeni v »reki Jordan«(predstavljal jo je lavor z zelo mrzlo vodo) in medtem ko smo stali bosi v lavorju, ups, v reki Jordan, nam je »Janez Krstnik« prebral od kod izvira tvoje skavtsko ime, za katerega si si izbral žival, pridevnik pa so ti izbrali ostali člani. Z ledenimi nogami in na novo krščeni smo pohodu rekli konec. Tudi duhovni vodja se je naužil skavtskega duha in ledenega občutka na nogah.
Dan smo zaključili z obiskom pri naši katehistinji Mariji Štefan v Nazarjah in jo s tem presenetili in razveselili.
krst-»Ta Jordan je pa globokjnrzu '.pa še mokr!«
KRISTINA NOVAK
ZAHVALA
Leto je naokoli in moravški skavti smo v tem letu zastavili veliko novih nalog in jih tudi vestno izpolnili s pomočjo Občine Moravče, Jermenarstva M.Kokalj, Gradbeništva Novak in Osnovne šole. VSEM SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO!
16
Novice iz
Od začetka septembra do konca novembra je potekala tretja Domžalsko-kamniška liga. Letos je nastopilo kar 18 ekip z območja Domžal, Kamnika, Komende, Ljubljane, Lukovice in Moravče. Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu z gostovanji, kar pomeni da so moštva z enakim številom točk igrala med seboj, igralo pa se je 9 kol. V ekipi ŠD Termit Moravče smo se odločili, da bodo priložnost za igranje dobili vsi igralci, tudi za ceno nekoliko slabše uvrstitve.
Končni zmagovalci so nekoliko presenetljivo postali igralci ekipe Komenda pred prvimi favoriti, ekipo VELE Domžale A. ŠD Termit Moravče je osvojilo končno 10. mesto. Odlično seje na prvi deski odrezal Alojz Cerar, ki je odigral 5 srečanj in osvojil 4 točke (80 %), kar je zadostovalo za srebrno medaljo na tej deski. Zaostal je samo za svetovnim mladinskim prvakom, Lukom Leničem iz Domžal. Ostali naši igralci so se odrezali takole: Marko Jurič je osvojil 0,5 točke iz 4 partij. Stane Korošec 3,5/7, Štefan Korošec 2,5/5, Janez Grčar 0,5/3, Marko Zalokar 1,5/2, Štefan Zakojč 0/1, Dimitrij Čarman 1/1, Brane Klopčič 0/1 in Martin Ocepek 4,5/7.
II. KONČNO STANJE
Mesto Ekipa Točke    Buch     Meč točke
1 Komenda I 28.5      179,0 17
2 VELE Domžale A 25,5      172,0 13
3 VELE Domžale seniorji     20,5      186,0 11
4. VELE Domžale mladi, 5. ŠD Črni graben, 6. ŠS Bor B Dob, 7. SMRKCI, 8. ŠS Bor A DOB, 9. ŠD Kamnik, 10. ŠD Termit Moravče, 11. Mengeš, 12. Komenda - Nadvešnik, 13. ŠD Trzin, 14. DU Komenda, 15. Komenda - Bilbija, 16. Komenda - Kozarski, 17. Barob Šmarca 1,18. Barob Šmarca 2
Sledil je zaključni turnir v pospešenem tempu, kjer se je igralo 5 kol. Nastopili smo z dvema ekipama pod imenom Moravče I (Cerar, Jurič, Korošec S., Ocepek) in Moravče II (Grčar, Klopčič, Vidergar, Zakojč, Korošec Š.). Prva ekipa se je že v prvem kolu pomerila z zmagovalci rednega dela, Komendo in se razšla z neodločenim
Staro leto je minilo. Kdo more prešteti dobrote. Ki smo jih v starem letu zavžili? Da nam je ljubo sonce sijalo. Da nam je bleda luna svetila. Da nam je zemlja rodila. Rosa polje.dež pa vinske gore rosi Vse je dobrota Boga! Vsak grižljaj kruha je dar božje milosti Nov dar je zdaj novo leto!
(Slomškove Drobtinice)
Moravski skavti Vam ob teh mislih
Celimo blagoslouljene Božične pravnike ter ljubezni u Tlouem letu 2003
rezultatom, 2:2. V drugem kolu je proti ekipi Kozarski padla prva štirica (4:0), v tretjem je sledil drugi remi (2:2) s Kamnikom. Smrkci iz Ljubljane so jo odnesli z minimalnim porazom 2,5:1,5, v zadnjem kolu pa je na ničli ostal tudi Bor B Dob, kar je pomenilo zanesljivo osvojitev drugega mesta za zmagovalci, odličnimi Domžalčani. Tudi druga ekipa se ni odrezala slabo. Za pol točke je zaostala za polovico možnih točk in pristala v sredini lestvice. Končni vrstni red:
1. VELE Domžale seniorji 16,0
2. Moravče I 14,5
3. Kamnik 13,5
4. Črni Graben. 5. Smrkci, 6. DU Komenda, 7. Komenda, 8. VELE Domžale mladi, 9. Moravče II, 10. Bor B Dob. 11. Mengeš, 12. Kom.-Bilbija, 13. Trzin. 14. Kom. - Kozarski. 15. Kom. - elapa Moravče I, kije osvojila dmgo Nadvešnik, 16. Bor A Dob
V oktobru je bil v Moravčah ustanovljen Šahovski klub Moravče, s čimer naj bi šah v naši občini še bolj zaživel. Vabimo vse, predvsem pa mlade ljubitelje šaha, da se nam pridružijo. Informacije lahko dobite tudi po telefonu: 041 /523000 (Zalokar) ali 041 /412750 (Korošec).
V soboto, 7.12.02, je v organizaciji novoustanovljenega kluba že potekal prvi turnir v pospešenem tempu, na katerem so nastopili v glavnem domači igralci. Odigrali smo 5 kol po švicarskem sistemu, zmagal pa je Marko Jurič, kije zbral 4,5 točke. Sledili so Ocepek Manin 3,5 točke, Korošec Štefan. Čarman Dimitrij in Jančigaj Sašo po 3. Korošec Stane in Urankar Dejan 2.5. Zakojč Štefan in Cerar Rok 2 točki ter Pestotnik Danijel brez točke. Cerar Alojz je po porazu v prvem kolu odstopil.
STANE KOROŠEC, foto Franc Poglajen
DPM Moravče no gradu Bogenšperk
Kaj le bi počeli nekateri člani in članice Društva podeželske mladine Moravče v soboto, 19.oktobra 2002, na gradu Bogenšperk? Veselili smo se tega dneva, ko smo lahko Petro Jemec, predsednico našega društva, in Janeza Pergarja pospremili do poročne sobe v gradu Bogenšperk, kjer sta si izrekla njun usodni »DA«, ki pomeni v dobrem in zlu... Petra in Janez sta bila vsa leta
njunega sodelovanja v Društvu podeželske mladine Moravče kot eno- vedno sta si stala ob stani, pomagala drug drugemu in tudi vsem nam ostalim. Da bi si ostala zvesta, jima članice in člani Društva podeželske mladine Moravče želimo vse najlepše na njuni skupni življenjski poti, da bi hodila drug ob drugem, si vlivala dobro voljo ter bila nasmejana in razumevajoča še naprej. Iskrena hvala, da sta sooblikovla uspešno delovanje našega društva.
NUŠA CAJHEN
Moravske doline
17
Prva tekma v sezoni in zmaga
Privrženci zimskih športov so znova prišli na svoj račun, saj se je začela sezona smučarskih tekem. S še posebnim zanimanjem pa čakamo na prenose tekem v smučarskih skokih in poletih ter se veselimo dobrih uvrstitev skakalca iz. naših logov Primoža Peterke. Slovenska ekipa Damjan Fras, Robert Kranjec, Peter Zonta, Rok Benkovič in Primož Peterka so napovedali sezono, ki bo sproščala adrenalin. Primož, je na prvi tekmi zmagal s startno številko 32, tako kot 27.januarja 1996, ko je beležil svojo prvo zmago na tekmi z.a svetovni pokal v Zakopanih na Poljskem od 14, na drugi je bil tretji, potem pa osvojil še 19., 16., 12. in 11. mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala je trenutno v prvi deseterici najuspešnejših. Večina naših skakalcev pa na vseh tekmah dosega mesta, ki prinašajo točke. Imenitno, dajmo fantje! Ta vikend bodo nastopali v Engelbergu. Po kratkem predahu pa se bodo 27.decembra spopadli z. znamenito Novoletno turnejo, katere skupna zmaga je v sezoni 1996/97 pripadla našemu asu.
M A L, joto Tomaž Skale (Dnevnik)
NK v jesenski sezoni uspešen
V nedeljo. 10.11.2002 se je končal jesenski del nogometnega prvenstva, v katerem sodelujejo ekipe NK Termit Moravče. Ekipa mlajših dečkov se nahaja na 11. mestu, starejši dečki na 7. mestu in ekipa članov na 6. mestu lestvice nogometnega prvenstva. Z rezultati naših ekip smo lahko zadovoljni, čeprav bi po prikazani igri lahko bile uvrščene višje.
Trenutno se udeležuje nogometne aktivnosti v NK Termit Moravče okoli 60 dečkov. Osem mesecev v letu se organizirano odvijajo treningi skoraj vsak dan. V klubu smo veseli, da nam starši zaupajo svoje otroke in da v tem vidijo pozitivne koristi za razvoj svojih otrok.
Ekipa mlajših dečkov je v nekaterih tekmah prikazala zelo borbeno in lepo igro. Z zelo dobro igro so zadali poraz najboljši ekipi v ligi - NK Olimpija iz Ljubljane. Poudariti moramo, da je ekipa mlajših dečkov še zelo mlada in zato upravičeno pričakujemo, da bodo boljši rezultati prišli v prihodnosti. Ekipa starejših dečkov je odlično začela jesenski del prvenstva. Po treh odigranih kolih so se nahajali na prvem mestu, toda v kasnejšem delu prvenstva so bili rezultati bolj skromni, čemur so botrovale poškodbe in kartoni. Zaradi velikega zanimanja otrok za nogomet, smo v klubu ustanovili še dodatno ekipo U-10, s katero bomo v novi sezoni 2003/2004 pričeli tudi z tekmovanji. Članska ekipa je v letošnjem jesenskem delu prevenstva dosegla zelo dobro 6.mesto. Za prvo uvrščenim NK Kalcer iz Radomelj so zaostali za 6 točk, v spomladanskem delu prvenstva pa lahko celo izboljšajo svojo uvrstitev. Z novim letom poteče mandat upravi kluba, zato lahko pričakujemo, da bo prišlo tudi do sprememb v vodstvu kluba. V preteklih štirih letih so se stvari v klubu premaknile na raven, ki nam jo mnogi zavidajo. Imamo eno najlepših nogometnih igrišč in dobro organiziran klub. Nekatere občane moti,da še vedno ni rešeno vprašanje lastništva zemljišča na katerem je igrišče. Za razrešitev tega problema se bo morala aktivno vključiti tudi Občina Moravče, v kolikor želi, nadaljevanje te športne zvrsti.
Program dela v NK Termit Moravče in s tem povezane vse aktivnosti bodo v veliki meri odvisne od posluha Občine Moravče, ki s svojimi finančnimi sredstvi omogoča aktivnosti v klubu.
Na žalost smo velikokrat lahko prebirali in poslušali lažna podtikanja nekaterih posameznikov, ki so se trudili izničiti vse napore in delo Uprave kluba. Prav ti najglasnejši posamezniki pa imajo pred svojim pragom obilo različne nesnage, ki kar kliče po pospravljanju.
UPRAVA NK TERMIT MORAVČE
Novice in novičke iz šolskih hodnikov
Prihodnje šolsko leto bo prelomno leto v večini osnovnih šol. Vse šole po Sloveniji bodo vstopile v devetletno osnovno šolo. Na naši šoli smo v devetletko že stopili s prvo triado in se letos že pripravljamo na vstop tretje generacije prvošolčkov. Da bo staršem in njihovim malčkom lažje, so se s prvimi informacijami lahko že seznanili na uvodnem sestanku, ki je bil 28. novembra. Velika pozornost pa je usmerjena v zadnjo triado, kamor pa bomo prihodnje leto tudi na naši šoli prvič vstopili. Bodoči sedmošolci devetletne osnovne šole in njihovi starši so 21. novembra imeli sestanek, kjer so dobili prve informacije, kakšen bo njihov korak v bodočo devetletno OŠ.
Da so naši malčki deve-tletke zelo ustvarjalni tudi, ko niso pri pouku, so se tokrat predstavili v oddelku podaljšanega bivanja. Skupaj z vzgojiteljico Marijo Gotar so starše, 29. novembra, povabili na delavnice. Najprej so jim zaigrali pravljico z naslovom Plašček za Barbarom, nato so skupaj s starši barvali mavčne odlitke. Da so njihovi otroci že pravi umetniki, pa so dokazali z razstavo izdelkov, ki so nastali v času, ko so v podaljšanem bivanju.
Veseli december se je že veselo začel, kar se vidi tudi po raznih prireditvah, ki potekajo v tem času. Šola in vrtec dobivata praznično novoletno obleko, otroci so v veselem pričakovanju, kaj jim bo novega prinesel jutrišnji dan. Novoletni utrip se čuti tudi pri naših najmlajših. Da je veselo in zanimivo poskrbijo tudi naše učiteljice, ki se rade odzovejo povabilu iz vrtca. Tako je gospodična Mojca Malovrh obiskala najmlajše otroke v vrtcu in jim skozi zvoke instrumentov pričarala glasbeno pravljico Babica Zima. Da pa so zaposlili še svoje prstke, so s pomočjo učiteljice likovnega pouka Inge Ivartnik izdelovali adventne venčke.
Besedilo in slika: ANDREJA VAVPETIČ
18
Novice iz
TEKMOVANJA
Računalništvo. 23. novembra je bila naša šola gostiteljica mladih računalnikarjev. Potekalo je regijsko tekmovanje iz oblikovanja v programu Word in Corel Draw. Tekmovanja se je udeležilo 11 tekmovalcev iz šestih šol. Prav dva tekmovalca, učenca iz OŠ Dob in OŠ Rodita, sla se neposredno uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 14. decembra v Novi Gorici. Po rezultatu pa se je na državno tekmovanje uvrstil tudi naš tekmovalec Jurij Stritih.
Rokomet. Naše rokometašiee so se v začetku novembra pod mentorstvom učiteljice športne vzgoje Alenke Rajh, udeležile občinskega tekmovanja osnovnih šol bivše domžalske občine. Dosegle so izvrsten rezultat, saj so osvojile I. mesto in se uvrstile na področno tekmovanje, ki zajema kamniško-domžalsko-mcdvoško regijo. Na področnem tekmovanju pa so svoj odličen rezultat dopolnile ter se z osvojenim 1. mestom kvalificirale na državno tekmovanje. Iskrene čestitke in srečno na državnem tekmovanju.
Odbojka. Da pa 80 naši športniki res dobri, pa priča odličen rezultat, ki so ga dosegli naši odbojkarji in odbojkarice. 3. decembra je v Domžalah potekalo tekmovanje osnovnih šol bivše domžalske občine. Obe ekipi sta se odlično odrezali in osvojili prvi mesti. Dekleta se bodo pomerila s pomočjo mentorice Alenke Rajh, s svojimi nasprotnicami 18. decembra na naši šoli, kjer se bo odvijalo področno tekmovanje. Fantje pa se bodo dan prej pod mentorstvom Uroša Karažijc, srečali s svojimi nasprotniki na OŠ Preska v Medvodah.
Osnovna šola Jurija Vege Moravče Koledar prireditev in dejavnosti
25.12. - 03.01. - božično novoletne počitnice
16.01.- govorilne ure
18.01. - delovna sobota
27.01. - vesela šola - šolsko tekmovanje
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe datuma ali ure napovedanih dejavnosti.
Božično novoletni sejem
Minilo je leto in spet smo tu. 12. decembra smo na šoli že drugič organizirali božično novoletni sejem. Izkupiček od prodaje bo namenjen šolskemu skladu za pomoč otrokom. Na stojnicah ste našli pestro izbiro božično novoletnih izdelkov, ki so nastali pod rokami naših otrok. Izbira je bila pestra in za vsakega, ki seje odločil, da se vsaj za hipec ustavi, se je zagotovo kaj lepega in uporabnega našlo. Če je bila odločitev težka, so vam veselo priskočili na pomoč mladi prodajalci. Vsi, ki ste se udeležili sejma in odgovorili na nagradno vprašanje in imeli nekoliko sreče pri žrebanju, pa ste si prislužili še dodatno nagrado. Veselemu sejmarjenu so se pridružili tudi otroci in vzgojiteljice iz vrtca s svojimi izdelki. Denar, ki je bil zbran v vrtcu, je namenjen nakupu likovnega materiala, ki ga otroci in vzgojiteljice potrebujejo pri svojem delu.
ANDREJA VAVPETIČ
Tretješo/ci na Vačah
Naš tovariš Ante Pajk je predlagal naravoslovni dan Orientacija, učna pot na Vačah, ki jo predstavlja družina Kolenc. Na Vačah smo bili 13.novembra 2002. Dobili smo se pred cerkvijo z Benjaminom in Mojco. Ko smo hodili po cesti, smo videli lesene skulpture, ki so ob poti do vaške situle. Na poti smo videli sušilnico lanu. Ogledali smo si jo in ugibali, zakaj škrat Kihec kiha. Ko smo pot nadaljevali, smo se ustavili pri hiši, kjer je napisano, da je Janez Grilj najditelj vaške situle, visoke le 25 cm. Na Vačah je povečana kopija. Da smo prišli do cilja smo si pomagali z orientacijo. Ko smo se vračali smo videli, kako rasteta meta in melisa. Šli smo tudi do fosilne morske obale. Videli smo kamnito steno, ki je bila nekoč pod vodo. V njej smo opazili zobe morskega psa in luknje, ki so jih izvrtale kamenovrte školjke. Na poti do cilja smo se ustavili še na majhni kmetiji. Tam smo videli kunce, koze, kokoši in race. Nekaj časa smo lovili kokoši potem pa kožico. In prišli smo do cerkve . Tam smo počakali kombi, da nas je varno odpeljal nazaj v šolo.
JAN SLANA. 3.a
Otroci o nasilju
V torek desetega so se v Kulturnem domu v Moravčah zbrali otroci različnih starosti in iz različnih šol. Potekal je namreč medobčinski otroški parlament, tokratni organizator in gostitelj pa sta bili OŠ Jurija Vege Moravče in Občina Moravče. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila NASILJE. Otroci so kot predstavniki svojih šol povsem resno razpravljali o nasilju, kaj dejansko je nasilje, v kakšnih oblikah se pojavlja, o svojih izkušnjah z njim, kaj storiti, ko si sam žrtev nasilja, komu povedati,... Poudarili so , da je o nasilju potrebno govoriti, ker je le to prisotno povsod, tudi v šolah in doma. Marsikateri nasilnež se namreč pogosto niti ne zaveda, da s svojim obnašanjem in govorjenjem prizadene sošolca, sošolko, svojega otroka. Morda celo misli, da je frajer! 0 nasilju doma, v družini pa je spregovorila tudi delavka centra za socialno delo iz Domžal, ga. Mal, ki je povedala kako se z nasiljem bojujejo strokovne službe. Tovrstno nasilje je pogosto prikrito, žrtve molče trpijo, namesto njih pa prepogosto govorijo modrice, nepojasnjeni zvini, zlomi, agresivno obnašanje v šoli, nezbranost.reševanje tovrstnih problemov pa je na žalost dolgotrajno in boleče, predvsem za žrtve. Nekaj besed, tudi lastnih izkušenj o nasilju so prispevali tudi župani in predstavnica društva zveze prijateljev mladine. Skupna misel vseh pa je bila, da je potrebno o nasilju govoriti in nanj nenehno opozarjati, predvsem pa se obnašati do ljudi tako, kot bi mi želeli da se drugi obnašajo do nas. Prijazno! AV. M.
Moravske doline
19
NAŠI KRAJI
Krašce z okolico
Ves letošnji letnik je predstavljal kraje in krajevne skupnosti v naši občini. Zadnja številka prinaša zahodni del KS Moravče in tudi občine. Zajema naslednje kraje: Krašce, Dole pri Krašcah, Prikrnico, Vrhe, Imenje, Dvor je in Sveti Andrej. Na najbolj zahodnem delu meji z. občino Lukovica in se na Imenjah preko prevala Bohovnik spušča v Spodnje Koseze.
Pokrajina je kraško razgibana, s številnimi kraškimi pojavi, tudi brezni in vhodi v podzemne jame <vhod pod cerkvijo sv. Andreja, Šuštarčkova jama). Zaradi kraške plitve in kamnite zemlje, je kmetijska pridelava pogosto okrnjena in občutljiva za sušo. Velik prispevek k strojnemu obdelovanju kmetijskih površin pa je v 90 letih prispevala izvedba komasacije (odstranjevanje kamenja). Poleg kmetovanja se je v teh vaseh razvilo tudi drobno gospodarstvo: gradbeništvo, pasarstvo, avtoprevoz.ništvo, kovinska galanterija, frizerstvo in druge usluž.nostne dejavnosti, gostinstvo in trgovina. Še vedno pa se precej ljudi vozi na delo v Moravče ali druge večje kraje v okolici. Med industrijskimi obrati v tem predeluje tovarna Elektrovod, ki izdeluje instalacijski material. Nad vse lep in prijazen predel Moravske doline, saj skorajda ni občana, ki ne bi mimogrede nakupoval v Spini, se okrepčal v gostilni Frfrav ali na kmetiji odprtih vrat Lukah. Tukaj so se v zgodovini in sedanjosti nahajali mnogi ustvarjalni in zanimivi ljudje. Vsekakor je med njimi Prikrnica svetovno znan kraj, saj seje tu rodil smučarski skakalec Primož. Peterka. V tihoti soteske Rače inspiracijo za ustvarjanje najde grafik in kipar Janez Boljka. Rača kot eden od dveh potokov, ki tečeta skozi Moravsko dolino, je bila v preteklosti obdana z mlini. Sedaj so opuščeni, so pa , če se bomo pravočasno »zbudili«, imeniten spomenik preteklosti. Celotno porečje Rače nudi tihoto in mir sodobnemu robotu, ki se mu reče tudi človek. Prispevka v zadnjih dveh številkah Moja dolina na dlani govorta o možnostih sožitja narave, človeka in njegovih sodobnih zahtev. Bomo zmogli? Tudi sicer se najdejo še hiške Z več sto letno zgodovino, lesene, nekatere obnovljene, druge prepuščene propadanju. Področje je posejano s križi in
Tovarna Elektrovod
kapelicami, vendar v sakralni arhitekturi prednjači cerkev svetega Andreja iz. konca 15.stoletja. Gradnjo je verjetno omogočila limbarska gospoda. Cerkev ima posebno vrednost zaradi notranje poslikuve iz začetka 16.stoletja mojstra Leonarda. Ta srednjeveška poslikava ima zaradi najbolje ohranjenih tovrstnih poslikavah posebno mesto v slovenskem in evropskem merilu. Freske predstavljajo prizore iz. Marijinega in Jezusovega življenja. Največjo pozornost pritegne prizor lova na enorožca ali Zaprtega vrta, ki je vz.et iz. orientalskega sveta in so jo naši kasnejši freskanti upodabljali kot Gospodovo oznanjenje z. lilijo. V IX.stoletju je cerkev doživela barokizacijo, a ostaja posebnost, kakršno najdemo še v cerkvi sv. Roka na Krtini. V cerkvi ž.e več let zapored na dan državnosti Komorni zbor KID Limbar priredi božični koncert, v katerem posebno mesto pripada tudi dnevu samostojnosti.
Vasi v tem delu občine so dobro komunalno opremljene, edino cesta proti Svetemu Andreju še ni dobila asfaltne povezave z regionalno cesto M-10, kar pa verjamem, da se bo zgodili prav kmalu, saj ima kraj poseben pomen prav zaradi sakralnega spomenika evropskega formata.
MAL, joto Franci Skok
Dobili smo turistično karto
Prav ob zaključku priprave te številke glasila, je izšla turistična karta občine Moravče. Izdelana je v formatu 1: 25.000. Na prvi strani poleg naslovnice prinaša še prikaz lege v Sloveniji in podroben zemljevid. Hrbtna stran prinaša predstavitev občine in njenih kulturno zgodovinski zanimivosti v sliki in besedi. Dodan je načrt občinskega središča. Tekst, lektoriranje in del fotografij je prispevala dr. Maja Topole z Geografskega inštituta Slovenije, del fotografij je delo Marka Kapusa. Kartografska in tehnična izvedba ter tisk je delo Geodetskega inštituta Slovenije. Vsekakor je to dolgo pričakovan rezultat več kot enoletnih priprav, ki bo marsikomu pomenil osnovno vedenje o domačem kraju. Je tudi imenitna dopolnitev letošnjemu projektu naslovnic Naši kraji in seriji člankov Moja dolina na dlani. Turisti bodo z veseljem posegli po informacijah, a na žalost bodo neslovensko govoreči prikrajšani za branje teksta, saj je besedilo le v slovenščini. Turistično karto je izdala in založila Občina Moravče, izšla pa je v 2000 izvodih. MAL
20
Novice iz
MOJA DOLINA NA DLANI
Narava ob Raci
Rečica Rača je dobila ime po potočnih rakih, ki so živeli v njej. Ima dva izvira. Češnjiška Rača zbira vode kraškega zaledja Javorščice. Drugi izvir Račeje pri Rudniku. Na kraškem izviru Race najdemo dve vrsti vodnih polžkov. Vrsta Paladilhiopsis robiciana (Clessin 1882) je bila v Sloveniji naplavljena le še v izvirih v Potočah pri Preddvoru in na Šenturški gori pri Kamniku. To je droben polž.ek z. belo hišico, veliko le 2-4 mm, ki je bolj visoka kot široka (oblika smrekovega storža). Druga vrsta Hauffenia erythropomatia (Hauffen 1856) živi tudi v podzemnih vodah pri Medvodah in Trzinu. Za razliko od prvega, ima ta polž.ek temno hišico, ki je bolj široka kot visoka. Njeni nivoji naraščajo enakomerno in tvorijo stožec, velik je le 1,2 -2,9 mm. V Sloveniji imamo 6 vrst tega rodu.
V teh krajih sta bili najdeni še dve zelo zanimivi vodni vrsti polžev, ki sta zelo podobni polž.ku Paladilhiopsis robiciana: Iglica hauffeni (Brusina 1885) in Acicula stussineri (Boettger 1884), kije bila doslej najdena le v okolici Moravč. Te polžke zelo težko ločimo med seboj zaradi njihove drobne velikosti in zelo majhnih razlik v strukturi hišic.
Rača v zgornjem delu doline prečka vododržne peščenjake in ilovice. Teče počasi in vijuga sem ter tja. Ravnina ob njej je ilovnata in vlažna. Zato tu ni obdelovalnih površin in ne naselij, izjema so bili stari mlini in žage, ki so opuščeni in jih najedo zob časa.
V srednjem delu med Stegnami in Selom Rača oblikuje pravo sotesko. Vanjo se lahko spustimo po zaraščenih gozdnih stezah med strmimi stenami in se znajdemo sredi prvobitne narave. Preden se soteska pod Krašcami, pri zapuščenem Majcetovem mlinu zoži, se odpira vhod v Majcelovo jamo, ki pa je žal odlagališče odpadkov. V soteski Rače smo na obrežju našli temno rjavo lupino potočnega škržka Unio crassus (Philipsson 1788). Ta sladkovodna školjka, katere dolžina ne presega 6 cm, je značilna za čiste potoke. V Sloveniji postaja že zelo redka in jo v Rdečem seznamu živalskih vrst Slovenije uvrščamo v kategorijo prizadetih vrst (E - endangered). Najbolj jo ogroža onesnaženost in melioracija naših vodotokov, saj se prehranjuje tako, da rije po obrežnih nanosih blata in drobnega peska in zbira organski drobir.
V spodnjem delu pa Rača leno teče po ilovnatih naplavinah. Zanjo je značilna z obrežno vegetacijo obrasla plitka in vijugava struga. V tem delu rečica
pogosto prestopa bregove in poplavlja. Poplavno zemljišče sega od izvira do Zaloga pod Trojico, na dolinskih razširitvah so mokrišča.
Na vznožju kraškega sveta Javorščice med Češnjicami in Zalogom izvira več studencev, ki pritečejo na dan v strugi Rače ali v njeni neposredni bližini. Nekateri izviri se pojavljajo podzemeljsko v bližini struge v kraških jamah. Tak je izvir pod cerkvijo Sv. Andreja. V njem so bile naplavljene poleg že omenjenih polžkov, tudi drobne školjke iz rodu Pisidium sp. ali grašec. Rod je v Slovenji zastopan z. 8 vrstami, ki pa jih je med seboj zelo težko ločiti, njihova lupinica je namreč velika le skromnih 0,8 mm. Glede na okolje, v katerem smo ga našli, predvidevamo, daje to vrsta Pisidium personatum (Malm 1855), katere značilni hahitati so izviri in potoki. Rača ima naraven tok z značilno obvodno vegetacijo in različnimi obvodnimi biotopi ter pestro krajinsko sliko. Žal pa srečamo ob reki tudi sledi hitrega napredka civilizacije, odpadke, kar tej slikoviti rečici prav gotovi ni v ponos. Na srečo se zavedajo pomena sveta ob Rači tudi domačini, ki bi jo radi predstavili preko učnih poti otrokom in drugim. Upamo, da jim bo to uspelo na naravi prijazen način in da bodo vzbudili v ljudeh spoštljiv odnos do življenja v Rači in ob njej.
Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj MAJA BROZOVIČ, univ.dipl. geog. NATAŠA GOR.IANC, univ.dipl. biol.
frizerstvo
IRENA
Irena URBANIJA, s.p.
Vegova 40, Moravče Tel.: 01/7231-104
ieič i>t€Č*uy v Cetu 2003
Delovni čas:
pon., čet. ton, src. sobota
pet.
13.
8. 6.
20. ure ■ 14. ure 12. ure
Dijakom in študentom nudimo 10% popust.
S tem oglasom lahko uveljavljate 5% predpraznični družinski popust za najmanj 3 člane do 31.12.2002
Moravske doline
21
KLUB NATURA VRHPOUE posreduje javno vprašanje
KS Vrhpolje Občini Moravče
Inšpekcijskim službam UE Domžale Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju
Člani društva Natura se sprašujemo, kdo je dovolil, da se na Vrhpolje, pod vikende že več mesecev dovaža gradbeni material v tu. »Hrenovo dolino«.
Na Vrhpolje težki tovornjaki vsak dan dovaž.ajo asfaltne plošče, ostanke gradbenega materiala, izkopano zemljo in smeti. Kraška vrtača, ki jo zasipajo, je tako velika, da bo po naših izračunih pripeljano okrog 700 tovornjakov gradbenega materiala. Na ta način se:
• na kraško področje dovaža gradbeni material, asfaltne plošče in tudi smeti, kar ne sodi na to področje;
• spreminja izgled krajinef zasipanje značilnega moravškega krasa);
• uničuje krajevno cesto Selo- Vrhpolje in lokalno cesto;
• povzroča trajno onesnaževanje kraškega področja.
Člani društva Natura se sprašujemo, kdo od zgoraj navedenih organizacij in organov dovoli, da se dovaža gradbeni material in kdo kontrolira, kaj se dovaža. Zanima nas tudi, koliko sredstev bo Občina dobila za obnovo poškodovanih cest. Člani društva ob tem še opozarjamo, da se na našem področju ž.e nekaj časa poslabšuje odnos do varstva okolja, pristojni organi pa ne ukrepajo. Naj navedemo samo nekaj primerov:
V Stegnah, na kraškem področju že več let nastaja večje smetišče v kraški vrtačif Šajčeva dolina). Občina je bila s tem seznanjena. Kaj je bilo storjeno, da bi se onesnaževanje preprečilo?
■ Na grajskem griču v Tuštanju so več let kopičili gradbeni material. Odlagališče je bilo sanirano šele tik pred volitvami. Zakaj je spomeniško varstvo in Občina Moravče molčala ob takšnem spreminjanju krajine?
■ Blizu Virnika se z navož.enim materialom ob strugi potoka spreminja izgled brež.in potoka in posega v izgled okolice. Kdo je dal dovoljenje?
Člani društva vsako leto organiziramo očiščevalne akcije v našem okolju, ki pa so proti tako velikemu onesnaževanju, ki ga izvajajo nekateri lastniki zemljišč, le kaplja v morje pri varstvu okolja. Zato pozivamo vse pristojne, ki morajo skrbeti za varstvo okolja, da ukrepajo in javnost tudi seznanijo, kaj so storili, da preprečimo še večjo škodo.
DUŠAN GROŠELJ
Odgovor na javno vprašanje Kluba Natura Vrhpolje
Občina Moravče je na obvestilo občana o zasipanju vrtače v vasi Vrhpolje, takoj obvestila inšpekcijske službe, točneje inšpektorja za okolje, ki je zagotovil, da si bo mesto odlaganja odpadnega materiala ogledal in temu primerno ukrepal. 0 končnem epilogu te zgodbe, katere avtorji so naši občani. Občina Moravče še ni bila uradno obveščena, razen tega, da je Upravna enota Domžale zavrnila vlogo za priglasitev del za zasipanje, ker tovrstna dela ni mogoče uvrstiti med dela, za katera po 1. odstavku 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Upamo, da bo okoljska inšpekcija opravila svoje delo in ustrezno sankcionirala povzročitelje nezakonitega dejanja, s katerim se tudi Občina Moravče nikakor ne strinja.
S prevozom materiala po krajevni cesti in odlaganjem materiala je bila seveda seznanjena tudi KS Vrhpolje, ki se je s prevoznikom materiala dogovarjala glede preplastitve dostopa do nezakonitega odlagališča gradbenega in podobnega materiala.
Želimo pojasniti, da je za početje na zemljišču v lasti fizične osebe, odgovoren lastnik zemljišča oziroma povzročitelj tovrstnih dejanj.
Enkrat bomo morali spoznati, da v naši državi veljajo pravila, določena z zakoni, odloki in sklepi. Nadzor nad izvajanjem zakonov morajo opravljati pristojne inšpekcijske službe, ki kršitelje ustrezno kaznujejo ali jih predlagajo v kaznovanje sodniku za prekrške ali sodišču.
Vsekakor podpiramo skrb kluba Natura Vrhpolje za čisto in zdravo okolje, hkrati pa pozivamo občane, naj se vzdržijo dejanj, ki imajo za posledico onesnaženje okolja, v
katerem živimo ali spreminjanje krajine z nenadzorovanim izkopavanjem ali zasipanjem zemljišča. Prav je, da tovrstna dejanja pred pričetkom presodijo službe za varstvo okolja z vseh vidikov varovanja krajine. Občina Moravče si je v zadnjih letih zelo prizadevala, da bi uredila odvoz komunalnih odpadkov iz vseh vasi in zaselkov v občini. Pri teh prizadevanjih smo bili deležni nemalo kritik s strani nekaterih občanov, ki se upirajo rednemu plačevanju obveznosti, pa tudi pohval s strani tistih, ki vedo, da je potrebno imeti v današnjem času urejen odvoz odpadkov, ki sicer, če so nenadzorovano odloženi v naravi, lahko povzročijo večjo ali manjšo ekološko škodo. Občina Moravče zato v nobenem pogledu ne podpira nobenih dejanj, ki bi kakorkoli lahko ogrozili okolje, v katerem živijo naši občani.
MILAN BRODAR, Občina Moravče - Oddelek za komunalo
22
Novice iz
PCD Krašce uspešno ob izteku 20 OZ in 2 vet/k/m planom v prihodnje teto
Prostovoljno gasilsko društvo Krašce v letu, ki se izteka ob pregledu delovanja ugotavlja, da na srečo ni bilo potrebno velikokrat intervenirati ob požaru ali drugi večji nesreči. Bili pa smo prisotni na manjših požarih in ob drugih intervencijah, koder so bili naši krajani potrebni pomoči. Zadovoljni smo, da je bilo tako, saj rajši delujemo tako, da skušamo najprej preprečevati, šele nato reševati. Naša aktivnost pa je vidna tudi v tem, ko se lahko pohvalimo z odličnimi uvrstitvami naših ekip na tekmovanju, ki ga organizira GZ Moravče za vseh pet PGD v občini. V gasilskem društvu Krašce se lahko tudi pohvalimo, da imamo veliko število mladih članov in ponosni smo na to. Tudi mladi so aktivni člani, kot gasilci delujejo na svojevrsten način, s tem da se izobražujejo. Na letošnjem že 5 gasilskem kvizu so dosegli odlično 2. mesto. Pomembno je tudi druženje mladih, saj je za mladostnika, ki odrašča, še kako vzgojno, da se vključi v kakršnokoli dejavnost, ki je pozitivno naravnana. Ob tej priliki si dovolimo povabiti vse, ki ste starejši od sedem let in imate veselje, da se pridružite vašim vrstnikom, tako dečki kot deklice, vsi ste dobrodošli. Zavedamo se, da gre razvoj hitro naprej. Novi materijah in nova tehnologija gradnje zahtevajo drugačen pristop k gašenju in reševanju. Kot vsako leto smo tudi letos dali poudarek izobraževanju operativnega članstva. Na Igu pri Ljubljani je kar pet članov opravilo tečaj za strojnika. Poleg požarov nas v življenju spremljajo tudi druge elementarne nesreče. In gasilci smo v kraju najštevilčnejše moštvo, ki se usposabljamo in bomo v sodelovanju s civilno zaščito vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Omenil sem torej le, da je za dobro funkcioniranje društva potrebno dovolj podmladka in dovolj strokovno usposobljenega kadra. Seveda pa več ne bo šlo brez ustrezne tehnike. Za dobro delovanje društva si tudi v bodoče želimo podporo s strani širše skupnosti in občine Moravče. Vsa zahvala županji Milki Novak in prejšnjim občinskim svetnikom. V letu ¿003 mineva 65 let našega delovanja pomagati sočloveku v stiski. To želimo obeležiti z nabavo in opremo novega orodnega avtomobila. In to je naš veliki plan prihodnjega leta namenjen za hitrejšo intervencijo, našo in vašo varnost in Vam v pomoč. Kot vsako leto bomo tudi letos obiskali vse krajane našega, požarnega teritorija pred božično-novoletnimi prazniki Vam osebno zaželeli vse NAJ v novem letu, prinesli koledar in pričakujemo, da razumete, da je nabava avtomobila veliko finančno breme. Hvaležni pa Vam bomo za vse - kolikor pač zmorete. Naše geslo -človek človeku v nesreči NA POMOČ.
Želimo Vam vesele božične praznike, osebnega zdravja in sreče ter mirno in varno leto2003
JOŽEKLOPČIČ
ISCG
DOMŽALE
A V T OJS OLA
LONČAR doo
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971
Srečno in varno 2003!
Marko Barbara in Janez
ČISTO s.p.
Trg svobode 3, Moravče tel.: 723-15-86, GSM: 041-694-253
• čistilnica
• prodaja čistil
• hrana in oprema za male živali
Odprto:     PON: 14:30-18:30
TOR-PET: 8:00-12:00 in 14:30-18:30 SOB: 8:00-12:00
Vsem strankam želimo vesel Božič in srečno tlovo leto 20031
SeJMt ¥ MORAVČAM V UTU 2003
Prihodnje leto bodo sejmi v Moravčah naslednje dneve:
Matijev sejem Veliki ponedeljek Janezov sejem Alojzijev sejem Jernejev sejem
Martinov sejem Sejem v decembru
24. februar 14. april 16 maj 21. junij
27. avgust, torek po sv. Jerneju 11. november 17. december
Center za socialno belo ?)omža(e želi vsem poslovnim aobelavcem in občunom Vedele božične in novoletne praznike, V let« 2.003 Pa obilico zbravja, strpnosti in razumevanja v bružinakih in belavnib arebinab. Namesto nakupa novoletnih Voščilnic lino benar namenili T3ru.itvu rejnic in rejnikov Tiomzale.
Ljubil si tivljrnji: ljubil si svoj tltim. ti tilui in brrz slovesa nilšil si v vtčni tlom.
V ftntbu miniti sprt.
V iliiniu nti.irm jf fii 11:1111111 in v snih tinšili bulfiiiui
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ala. stari ala, bral in stric
FRANC SIVI K KOII, st.
p.d. < umov ata s Kala pri Moravčah
Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, lastnikom počitniških hiSic ter sodelavcem in sodelavkam Tosame in Heliosa za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maSc. Zahvala gre tudi dr. Dcžmanu in ostalemu osebju 1/ Ambulante Moravče ter osebju Bolnice Golnik za lajšanje bolečin ob težki bolezni. Hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču, organistu Lojzetu Štefanu, moškemu pevskemu Zboru KD Tine Kos Moravče. LD Moravče ter Petru Okornu za nošenje prapora DU Moravče.
Posebej hvala Milanu Brodarju in Francu Avblju za ganljive besede ob zadnji poti. Iskrena hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Moravske Hnlirm
23
P L A BMEJT CJ
Planine Jože s.p.
Vrhpoljc 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509
VULKANIZERSTVO
prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum
Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice.
Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil.
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo zimske pnevmatike
različnih proizvajalcev in cenovnih razredov: DUNLOP,
GOOD-YEAR, BRIDGESTONE, FIRESTONE, FULDA, SAVA,
LASSA, KORMORAN, obnovljene in druge.
Nekateri modeli imajo 3-letno garancijo.
S sodobnimi stroji vam pnevmatike strokovno, kvalitetno in
po konkurenčni ceni tudi montiramo in centriramo.
Vsem strankam, ki bodo s seboj prinesli ta reklamni oglas,
nudimo dodatni 10% popust za nakup gum in storitve.
Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 -19.00 sobota 7.00 -13.00
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
www.slikopleskarstvo-pirc.com 3'itt>0 M.
¿71 >i?&'/JL 3t&£i'fJLt> sysssf'/io 2003
(Polepšajte praznične dni in obložite mizo z dobrotami iz trgovine Spina, ki je prav za vas pripravila bogato in ugodno praznično ponudbo.
Ob zaključku leta vam izrekamo želje po sreči in zdravju!
Zaupajte Spini tudi v letu 2003.
/© ) banka domžale
Banka   za vas
J