VI IMA
°%A; °0^ .6'2> P*CAM IN ŠPIRIT yri< A/, yW ' UHOUA«« OmSl
/VI E R R^/1’imi—HO

‘ 7^*
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. MAY 19, 1969
MMMHONeinMMi
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH
Rdeča stran v Parizu pustila vrata odprta
Kljub precej ostri kritiki Ni-xonovega predloga za konec vojne v Vietnamu rdeči v Parizu tega niso kar naravnost odklonili.
PARIZ, Fr. — Zadnji petek so se “rdeči” izrazili o načrtu predsednika Nixona za končanje Vojskovanja v Vietnamu precej ostro, označili so ga za “nepravičnega” in “ n e s m i s elnega”, Vendar pa ga niso kar naravnost zavrnili. Nakazali so, da ga bodo proučili. Tako sta se izjavi-io zastopnik Hanoia Thuy in Predstavnik J u ž n ovietnamske Osvobodilne fronte Kiem. Oba sta poudarila, da se hočeta držati v prvi vrsti načrta, ki ga je Predložila OF.
Rdeči se posebno jeze na Ni-xonovo zahtevo po “skupnem” hrniku iz Južnega Vietnama, trdijo, da bi to pomenilo isto-^asni umik “napadalca in napa-denega”. Prav tako hoče “rdeča stran” v Saigonu koalicijsko vla-no že v naprej, predno bi prišlo sploh do kakih volitev. Nixonov Predlog v tem pogledu ni jasen, kaže pa vendar bolj v smer, da naj šele volitve privedejo do nove vlade.
Sestanek pretekli petek v hotelu Majestic je trajal 3 ure in minut in je potekal dosti mirno, brez posebno ostrih in jedkih besednih spopadov, ki so bi b običajni na zadnjih sestankih.
Ameriški zastopnik Henry Ca-b°t Lodge je potem, ko je pred-°žil Nixonov načrt, pozval lrdečo stran”, “naj ne hiti z odgovorom in naj premisli naše Podloge prav tako, kot bomo mi Vaše”. Obe strani sta predloge stavili, sedaj je treba najti med ^jirni kompromis. Osnova za po-Snjanja, ki bodo brez dvoma trda in dolga, je pred predstavniki obeh strani. Ni še jasno, ali s° bosta obe strani lotili takoj ‘^Varnega razpravljanja ali bo-sta še vedno izgubljali čas s faznim govorjenjem kot v ve-0lni preteklih mesecev. Na tok Ogovorov bo brez dvoma vpli-
Novi grobovi
Christine Horvath
Včeraj je po dolgi bolezni doma umrla Christine Horvath (rojena Skocier) s 1217 E. 60 St., stara 58 let, rojena v Clevelandu. Zapušča moža Rudolpha, po domače Sammla, sestre Virginio Baker, Victorio Carson in (v Boston, Mass.) Stephanie Alexander, brata Edwctrda Skocier. Brat John Skocier je umrl. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob sedmih.
John Verhovnik
Umrl je John Verhovnik z 20631 N. Vine St., Euclid, Ohio, star 49 let. Pogreb bo iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v četrtek zjutraj. Cas in podrobnosti jutri.
Charles Beljan
V četrtek je umrl v Holy Family Home 76 let stari Charles Beljan s 311 E. 264 St., rojen v Brodu na Kolpi, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, nekdaj lastnik gostilne na E. 67 St. in St. Clair Ave., mož Mary, roj. Pirschl, oče Mrs. Alice Germane in Henryja, 5-krat stari oče, brat pok. Matta, pok. Thomasa in pok. Johna ter Ane Zdravic. Bil je član HBZ št. 14 in Kluba hrvaških upokojencev na St. Clair Ave. Pogreb je danes popoldne
Louis Balant
V	Lorainu, Ohio, je umrl 84 let stari Louis Balant, rojen na Igu pri Ljubljani, od koder je prišel v ZDA še pred prvo svetovno vojno, oče Louisa, Viktorja (Cherry Hill, N.J.) Mayme Tomšič in Agnes Valduga, brat Johna (Barberton, O.). Pokojnik je bil član in predsednik ADZ št. 21 in 32 let v glavnem odboru ADZ. Bil je tudi dolga leta zastopnik Ameriške Domovine in njen dopisnik. Pogreb bo jutri, v torek, iz Bodzash pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda ob devetih.
Frank Steric
V	petek je umrl po vsem so1-deč zadet od srčne kapi na delu v Allison Div. GMC, kjer je bil zaposlen kot nakupovalec 51 let stari Frank Sterie (Šušteršič) s 15573 Hickox Blvd., Middleburg Hts., O., mož Alice, roj. Mro-chek, oče Kenetha in Darlene, sin Josephine (395 E. 161) in pok. Josepha, brat Josephine Turner, pok. Josepha, Johna, Frances Mohorič, Rose Infalvi, Victorja in Victorie. Pogreb bo v siedo iz Gohvski pogreb, zavoda na 5986 Ridge Rd., Parma, v cerkev St. Bartholemew ob desetih, nato na pokopališče sv. Križa.
Andro F. Habrle
V	petek je preminul na svojem domu na 20740 Naumann Avenue 78 let stari Andro F. Habrle, rojen v Samobgru na
Apollo 10 na poti proti Luni
ob dveh iz Grdinovega pogreb, zaveda na Lake Shore Blvd na J Hrvaškem g mož Eve, oče Steva
^9lo
lavno razpoloženje v ZDA
Knollwood pokopališče.
Nick Gubane
V Euclid General bolnišnici je umrl v petek 61 let stari Nick Gubane s 17311 Neff Rd., rojen Clevelandu, zaposlen pri Water Dept, mesta Clevelanda, mož Mae, roj. Jereb, oče Mrs. Adolph (LaVerne) Gulich, brat pok. Johna, Mary Valentine, Franka, pok. Maxa, Pauline Perchan, Josepha, Williama, Josephine Benda, Tonyja in Ann Fornaro, stari oče Lynde, Timothyja, Marka in Dale. Pogre-b je iz Grdinovega pogreb, zavoda na ake Shore Blvd. danes ob 9.30 na Kalvarijo.
Položaj na bojiščih.
Kitajski poslanik Se je vrnil v Albanijo
Kong KONG. — Uradno po-t^0 ^oipinga pravi, da je pre-ekli četrtek odpotoval v Tirano,
glav
slanik
Oo mesto Albanije, novi po-
Keng Piao, doslej posla-
v Burmi, ki je bil izvoljen na
2	J1-	na
£ unJem partijskem kongresu v PoG^lni komitet. To je pr je an*k, ki je odpotoval na svo-je hiesto, odkar so bili vsi z iz-tum° onega v Kairu med “kul ^rno revolucijo” pozvani do-na “prevzgojitev”.
Ve °an^a je edina in vneta za-taj2?*Ca in podpornica rdeče Ki-ijjS e in njene zvrsti komun ’ned komunističnimi država-sk; V ®VroPi, nekdanjimi sovjet-*lrtn sateliti.
*'dn'^'-ni0 Pr* V8ak* vožnji pre-
btevj m
zmanjšujmo število
Vremenski
prerok gggj pravi:
teiJ3^110 ’n deževno. Najvišja
Poratura okoli 66.
in Lada, 4-krat stari oče. Pogreb je iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.30 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek.
Rdeči se trsnaslo upirajo
SAIGON, J. Viet. — Enote ameriške 101. divizije letalske pehote so pretekli četrtek v hudem boju zavzele vrh 3000 čevljev visoke gore tik ob meji Laosa na robu znane A 3haw doline. Rdeči so vrh ponovno zavzeli, pa dočakali le silovit letalski napad nanj. Letalske bombe so uničile in požgale večji del džungle, ki je pokrivala pobočja-
Rdeči so bili v dobro zgrajenih bunkerjih in podzemnih zakloniščih, toda ameriške sile so bile odločene A -Shaw dolino, ki velja za glavno pot iz Laosa v gornji del Južnega Vietnama v zaledje mest Hue in Da Nang, o-čistiti. Zajele so pri tem precej orožja in zalog vojaških potrebščin, imele pa so z rdečimi tudi krvave in zagrizene spopade. Operacija se je začela pred 9 dnevi, pa še ni čisto zaključena. Rdeči so imeli v bojih preko 200 mrtvih, ameriška stran pa 39 mrtvih in okoli 225 ranjenih. --------------o------
Poštnina letos ne bo povišana?
WASHINGTON, D.C.. — Merodajni člani Kongresa izjavljajo, da Kongres tekom sedanjega zasedanja ne bo odobril povišanja poštnine, kot je to predložil Nixon. Kongres zahteva najprej reorganizacijo poštneoddelka, nato bo šele razpravljal o povišanju poštnine — če bo potrebno.
Včeraj popoldne ob 12.49 je točno po načrtu pognala raketa Saturn 5 vesoljsko vozilo Apollo 10 na pot okoli Zemlje, od tam pa tekom druge poti okoli Zemlje na pot proti Luni. Vse je potekalo točno po načrtih. Vesoljsko vozilo z astronavti Thomasom P. Staffordom, Johnom W. Youngom in Eugenom A. Cernanom bo doseglo Luno v sredo in zakrožilo okoli nje. V lunskem vozilu se bosta v četrtek Stafford in Cernan spustila proti Lunini površini vse do 9 mili. Ko bosta svoje naloge opravila, se bosta vrnila v matično ladjo in vsi trije a-stronavti se bodo vrnili na Zemljo. Predvidoma bodo pristali na Pacifiku danes teden.
CAPE KENNEDY, Ela. — Nebo je bilo oblačno, vendar ne toliko, da bi onemogočilo polet Apolla 10 v vesolje po predvidenem načrtu. Težave, ki so se pojavile v soboto, so srečno premagali in točno ob 12.49 včeraj popoldne so motorji Saturna 5, najmočnejše rakete, kar jih -je doslej svet videl v rabi, mogočno raketo dvignili s tal in jo vedno hitrejše gnali v vesolje. Vse je šlo točno po načrtu in a-stronavti so potem, ko so ugotovili, da delujejo vse naprave v vesoljski ladji Apollo 10 v redu, pognali nad Avstralijo znova motor tretjega dela rakete, ki je bil še vedno povezan z vesoljsko ladjo, da je pospešil brzino vesoljskega vozila na okoli 24,200 milj na uro in ga pognal proti Luni. Ljudje v Avstraliji, kjer se je tedaj ravno začel delati dan, so vse to mogli videti z golimi očmi, saj je raketa osvetlila okoli eno osmino neba.
Astronavti so nato ločili vesolj-;sredo in zakro^ okoli Na’ sko vozilo od zadnjega dela ra-l51^1 dan se bosta astronavta kete. Vesoljsko vozilo so obrnili Stafford in Cernan v lunskem
vozilu spustila do 50,000 čevljev
proti delu rakete, v katerem je bilo spravljeno krnsko vozilo LEM, in se mu počasi približali. Ko se je vesoljsko vozilo približalo lunskemu vozilu in se z njim povezalo, sta se oba skupaj odmaknila od dela rakete.
Vse to so astronavti snemali z barvno televizijsko kamero in prenašali to na Zemljo. To je bil
Učiteljstvo bo štrajkalo v Chicagu
CHICAGO, 111. — Učiteljska prvi barvni televizijski prenos unija, članica Ameriške federa-Az vesolja. Sledili so mu kasneje cije učiteljev, je glasovala v še drugi. Na njih je bilo mogoče razmerju 2:1 za štrajk v podpo-, v’de*’ Zemljo, pa tudi notra-Belgijski kralj na obisku ro zahtevam po višjih plačah'niost vesoljskega vozila. V 8
prihodnje leto. Učitelji hočejo dneh, kolikor bo potovanje do imeti tudi manj učencev v raz-jBune, krožnje okoli nje in povedih, so pa proti vsakemu vratek na Zemljo trajalo, bo še bo sprejet v Beli hiši predsednik zmanjšanju števila osobja in uč-!kak ducat televizijskih barvnih
ZDA
WASHINGTON, D.C. — Jutri
Nixon belgijskega kralja Baudo-uina in kraljico Fabiolo, ki sta prišla na obisk v ZDA.
nih programov.
Unija zahteva $150 poviška na
prenosov iz Apolla 10 na Zemljo, če seveda pojde vse po sreči.
mesec za
učitelje in učiteljice. I Apollo 10 bo dosegel Luno v
proti Lunini površini. Ogledala si bosta točno predel Lune, kjer nameravata astronavta iz Apollo 11 v prihodnjem juliju pristati na Luni. Ko bosta Stafford in Cernan svoje naloge opravila, se bosta v lunskem vozilu vrnila do matične ladje, v kateri ju bo čakal Young. Vsi trije bedo nato krenili nazaj proti Zemlji in to dosegli danes teden. Pristali bodo na Pacifiku.
Slučaj Abe Forfasa je treba osvetliti z raznih vidikov
CLEVELAND, O. — Slučaj Fortas je sicer predmet “visoke” politike, todo nekaj tako izrednega, da postaja zanimiv tudi za navadnega Amerikan-ca, ki kaj da na politiko. Je namreč prvi slučaj v zgodovini ameriškega pravosodja, da član naj višjega federalnega sodišča odstopi, ne da bi mu kdo očital kako protizakonito dejanje. V vseh obtožbah, kar jih je o njih zvedela javnost, ni nobena taka, da bi kdo mogel reči, da je Fortas kršil ta ali oni zakon. S stališča zakonitosti torej ne more Fortasu nihče blizu. V čem je torej stvar?
Abe Fortas je postal po redni poti 1. 1965 član Vrhovnega sodišča ZDA. Imenoval ga je njegov prijatelj predsednik L. B. Johnson, senat je imenovanje odborih Potem se je zgodilo to, kar je dalo povod za sedanji Fortasov odstop. Fortas je sklenil z družinsko u-stanovo Wolfson pogodbo, da bo njen pravni svetovalec proti letnemu honorarj u $20,000, ki se izplačuje njemu do smrti, vdovi pa po njegovi smrti do njene smrti. Torej navadno honorarno delo za odškodnino. To je bistvo. O-koliščine postavljajo to bistvo
v posebno luč. Ustanova je namreč last znanega bogataša Wolfsona, ki pa v pridobivanju premoženja ni bil ravno tankovesten, radi česar je prišel v roke pravici in sedi sedaj v zaporu.. Fortas trdi, da ni imel nobenega opravka s sodnimi razpravami proti Wolfsonu. Prvi letni honorar v znesku $20,000 je vrnil, svoje delo v tem času ustanovi poklonil, zveze z njo pa nato prekinil.
Sodniki Vrhovnega sodišča ZDA so tako dobro plačani, da jim ni treba letati za honorarnimi posli, posebno ne za takimi, kjer se honorarji spreminjajo v visoko dosmrtno letno rento. Abe Fortas je napravil korak, ki se ne spodobi, S tem preidemo na vprašanje, kaj se v našem javnem življenju kdaj in komu 'spodobi. To vprašanje je v našem javnem življenju postalo sila kočljivo, posebno na političnem polju. Ne manjka pri nas politikov, ki izredno široko tolmačijo obseg spodobnosti. Se zelo radi postavljajo na stališče, da je dovoljeno vse, česar zakon izrecno ne prepoveduje. To je njihova glavna pregrešnost. Saj vemo vsi iz vsakdanjega življenja,
kako malo stvari je po zakonu prepovedanih v primeri z neznanskim čtevilom tistim, ki se ne spodobijo, ki jih prepoveduje vest in ne zakpn. Vsa naša prava kultura temelji ravno na praviloma nepisanih pravilih spodobnosti. Naši dnevi sicer na široko kršijo ta nazor, zato pa kultura tudi tako hitro peša.
Greši proti spodobnosti veliko bolj tisti, ki je visoko postavljen, kot tisti, ki živi življenje na v a d n e g a človeka. Ljudsko mnenje je veliko strožje proti tistemu, ki krši pravila spodobnosti, pa ga k temu ne sili težko življenje. Fortas bi bil na primer lahko sjahal brez honorarne rente. Ker se je dal zapeljati vanjo, je doživel krizo vesti, kot sam pravi. Ce bi prevzel honorarno delo vratar pri istem sodišču, bi se za to nihče niti ne zmenil.
Da take stvari pridejo v javnost, se moramo zahvaliti našemu sistemu svobodne demokracije. V državah, kjer vladajo diktature, bi take slučaje ali prenašali ali pa jih na tihem spravili s sveta. Slučaj Fortas nas tako ponovno opozarja, kako važna je za nas
politična svoboda. Kam bi prišli, ako bi je ne imeli?
Zdi se nam, da je bila gonja proti Fortasu vendarle pretirana. Tak občutek je najbrže imel tudi Nixon, ko je svaril, naj se slučaja ne polasti politika. Javnost ga ni popolnoma ubogala, malo je manjkalo, da debata ni zakrenila na strankarska pota, posebno, če pomislimo, da sta bila Johnson in Fortas tudi velika osebna prijatelja.
Seveda ima Nixonovo svarilo tudi političen pomen. Ni-xonu ni sedanja sestava najvišjega federalnega sodišča všeč, večina sodnikov v njem je preveč “liberalna”. Rad bi spremenil članstvo, prilika se mu pa nudi. Predsednik sodišča Warren je na pol v pokoju že od lani, sodnik Black je star 83 let, sodniku Harla-nu peša vid, sodnik Douglas je star 70 let. Nixon torej lahko računa, da bo do jeseni imenoval gotovo naslednika za Warrena in Fortasa, kmalu nato pa tudi za Blacka in Har-lana.. Najvišje sodišče bi tako postalo konservativno. Slučaj Fortas bo k tako temeljiti spremembi veliko prispeval, zato mu Nixon hoče odbiti političen prilepek.
V Laosu se politika prebudila iz spanja
VIENTIANE, Laos. — Laoško glavno mesto je počivalo vsa zadnja 4 leta. Le redek je bil politik, ali diplomat iz tujega sveta, ki se je tam ustavil. Suvana Fuma je rajše hodil v Pariz, kjer se je sestajal z laoškimi prijatelji in se posvetoval. Te dni se je vse spremenilo.
Naj prvo se je vrnil iz Hanoia severnovietnamski poslanik Vientiane. Imenovan je bil na to mesto 1. 1962, toda od 1. 1964 se tam ni pokazal. Ko je prišel, je bila prva njegova skrb, da je prišel v osebni stik s predsednikom Suvano Fumo. Verjetno je nanesel goli slučaj, da je isti dan prišel v Vientiane iz sosedne Kambodže ruski diplomat Kapica, ki se je tudi prijavil pri predsedniku Fumi za obisk.
Seveda je v diplomatskem svetu vse začelo ugibati, kaj naj to pomeni. Večina diplomatov misli, da so ti obiski v zvezi stiki med Hočinminhovo vlado in saigonskimi generali. Hoči minhova diplomacija bi rada imela čim več kanalov odprtih do Saigona, da bi tam lažje in trigirala in lovila kaline v svoje mreže. Pri tem ima že do sedaj dosti sreče. Zadnje čase na primer začelo več vidnih bu dističnih voditeljev kar javno koketirati z vietnamsko OF severnovietnamsko vlado.
Iz Clevelanda in okolice
Lepa starost—
G. Anton Novak s 1000 Creekview Rd. je preteklo soboto, 17. maja, dopolnil 80 let. Skozi dolga leta je zvest naročnik Ameriške Domovine. K njegovemu visokemu rojstnemu dnevu mu čestitamo in želimo, da bi jih še mnogo dočaka v zdravju in zadovoljstvu ob svoji ljubljeni ženi, otrocih in vnukih ter vnukinjah.
Naliv—
Od sinoči ob osmih pa do ene ponoči se je zlilo na mrsto dva palca dežja. Prišlo je na večih krajih do poplav in zalitja kleti z vodo, ko kanali niso mogli tako naglo požirati ogiomnih množin vode.
Roparja ustreljena—
Policija je ugotovila imeni dveh roparjev, ki sta bila tekom poskusa ropa na Buckeye Rd. ustreljena. Oba sta bila stara komaj nekaj nad 20 let in oba že preje kaznovana.
Nov odbor—
DRAMATSKO DRUŠTVO “LILIJA” ima za sezono 1969/70 naslednji odbor: predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Ger-din, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Ka-stigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, Franco Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Cele gore petič
WASHINGTON D. C. — ( leta 1866, ko so začeli kovati ZDA drobiž za 5 centov, nikle ali po naše petice, so teh nakovali čez preko 5 bilijonov kosov.
Zadnje vesti
BEOGRAD, SFRJ. — Pisanje sovjetskega časopisja o kitajskih oporiščih v Albaniji, ki “ogrožajo Sovjetsko zvezo”, povzroča precej vznemirjenja v tukajšnjih vladnih krogih. Zavedajo se namreč, da grožnje Albaniji veljajo dejansko tudi Jugoslaviji, kajti le preko nje vodi pot v Albanijo po kopnem. — V soboto je prevzela posle nova zvezna vlada M. Ribičiča.
PRAGA, CSR. — Množica je navdušeno pozdravljala predsednika republike L. Svobodo, predsednika narodne skupščine A. Dubčeka in predsednika poslanske zbornice zvezne skupščine J. Smrkovskega, ko so prišli na proslavo miru v Terezin nedaleč od tu. kjer je bilo v času nemške zasedbe glavno koncentracijsko taborišče. Bilo je očitno, da je bila to manifestacija za liberalne reforme, ki so jih Dubček in tovariši lani začeli, pa so jih morali pod ruskim pritiskom ustaviti.
SAIGON, J. Viet. — Tekom včerajšnjega dne in pretekle noči je prišlo do večih rdečih napadov na vojaške postojanke. Rdeči so napadli topniško postojanko v bližini meje Kambodže, pa bili odbiti. Ameriške čete so včeraj ponovno napadle 3000 čevljev visok vrh nad. A Shavv dolino, pa bile odbite.
/kMERI$K/l DOHIOVIIM/I
/l-ZVi r ■/Itr'l lJ
MOfvir
en? St. C.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
g* Združene države:
l $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
,	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 98 May 19, 1969 ~
Boj za raketno obrambo in proti njej
Boj za raketno obrambo (ABM) in proti njej je dosegel višek in bo trajal še nekaj tednov, morda tudi par mesecev. Ker je obramba proti sovražnikovim raketam z raketnimi lovci zelo zamotana stvar, lahko vsako vmešavanje tehničnih vprašanj v debate človeka čisto zmeša. Zato je dobro, da ločimo v tem vprašanju par pdoročij: kaj so ABM, kako in kje naj varujejo deželo, kako so zanesljive, kako drage so?
Na ta vprašanja bi radi dali kratke odgovore.
ABM so rakete, ki naj uničujejo sovražne rakete, še predno priletijo do našega podnebja. So torej raketni lovci, ki naj prestrižejo pot ruskim in kitajskim raketam z njihovimi atomskimi in vodikovimi glavami. V ta namen morajo naše rakete pravočasno srečati v vesolju sovražnikove rakete in jih tam razdejati z atomskim in vodikovim strelivom. V ta namen se jim morajo na svoji poti približati najmanj na 100 milj. V taki bližini ruskih in kitajskih raket morajo naše vodikove glave eskplodirati in uničiti sovražnika. Vse to se da doseči na podlagi zapletenih računov, ki jim pa človeška hitrost ni kos. Ža to nalogo so potrebni najmodernejši računski stroji, computers — računalniki. Nič lažja ni naloga pravočasno odkriti sovražnikovo raketo, ki je že na poti proti Ameriki. Ta posel morajo opraviti radarske postaje, ki slede vsemu, kar se godi v vesolju. So sicer že zelo popolne, toda zanesljivo še ne funkcijonirajo, so pa zato sila občutljive z motnje, ki jim jih sovražnik lahko ustvarja na velike daljave.
Kako je ameriška znanost poskušala obvladati vse te težave?	' l .»■ > $
Najprvo se je rodila misel, da bi se z raketami dali u-ničevati sovražnikovi bombniki in lovci. Naši laboratoriji so dobili že 1. 1945 nalogo, da sestavijo raketo, ki bi preganjala lovce in bombnike. Že 1. 1951 je raketa Nike-Ajax zadela poskusni bombnik in tako je bila pot odprta za zmeraj boljše raketne lovce na bombnike in lovce. Danes ni za A-meriko preganjanje bombnikov in lovcev z raketami noben problem več.
Med tem so strokovnjaki že predvideli verjetnost, da bomo kmalu dobili tudi medcelinske rakete z atomskimi glavami. Preganjati take rakete je je trši oreh. Nekateri poskusi so se obnesli, vendar pa raketni lovci še niso zmeraj zanesljivi. Ni še najden ideal rakete, pa tudi ne ideal nezmotljive radarske postaje in ideal dosti hitrega računalnika.	i !
Med tem so tudi Rusi prišli do svojih medcelinskih raket, Kitajci bodo kmalu za njim. Tudi Rusom in Kitajcem ni tuje napenjanje, kako bi sestavili svoje raketne lovce proti ameriškim atomskim in vodikovim raketnim glavam. S tem je postalo tehnično vprašanje obenem tudi vprašanje narodne varnosti.	1 il !	$	*
Seveda je s tem zvezano tudi vprašanje stroškov, ki.rastejo z neverjetno hitrostjo od leta do leta. Kjer je pred kratkim zadostovalo $100 milijonov, danes ne zadostuje več cel bilijon. Iz vsega tega se rodi glavno vprašanje: ali so raketni lovci z vsem, kar rabijo za zanesljiv uspeh, res tako popolni, da ni preveč tvegano, da Amerika vanje investira bilijone in bilijone in je pri tem v večni nevarnosti, da bodo Rusi in Kitajci zopet iznašli nekaj novega, kar bi na mah uničilo vrednost vseh naših bilijonskih vlog v obrambo z raketnimi lovci.
Do sedaj so se morali pečati s tem vprašanjem že.štirje naši predsedniki.	i •	*
Na predsednika Eisenhowerja so pritiskali vojaški krogi, naj se spusti v investicije za raketo Nike-Zeus. Eisenhower se jim je upiral, ker so mu strokovnjaki izjavili, da ta raketa še ni vredna stroškov, ker je raketa sama, pa tudi njen radarski dodatek nezanesljiv. Eisenhower se ni podal pritisku, pač pa Kongres, ki je izglasoval potrebne kredite. Eisenhower kreditov ni hotel izrabiti.
Na podobno stališče se je postavil tudi predsednik Kennedy. Tudi nanj so pritiskali generali, tudi takrat je bil Kongres za proizvodnjo raket, toda uprl se je tedanji tajnik McNamara in Kennedy je poslušal McNamaro.
Predsednik Johnson je tudi v začetku poslušal McNamaro, potem se je odločil za kompromisno rešitev, ki je dobila obliko sistema Sentinel. Sentinel naj bi obsegal celo vrsto raketnih postojank, ki naj bi varovale naša glavna mesta pred sovražnikovimi raketnimi napadi. Johnsonov kompromis ni zadovoljil nikogar, najmanj pa tistih mestnih prebivalcev, ki jim je bilo varstvo proti sovražnikovim raketam namenjeno. Prebivalci se niso dali prepričati, da jih bodo raketni lovci res mogli varovati.
Tako stanje je zateklo sedanjega predsednika Nlxona. Tudi on se je odločil za nov kompromis: raketne postojanke naj ne varujejo velikih mest, ampak le oporišča, kjer so spravljene naše medcelinske rakete in pripravljene na iz-
šla tja in sta se v Parizu poroči- prijatelji in znanci pa se bodo la. Kmalu po vrnitvi v Štip je še dolgo spominjali svojega pri-prišla za njim tudi njegova ženai jatelja, ki jih je zapustil.
Paulina. Mirka je spremljal na vseh položajih sloves izredno sposobnega, nadarjen ega in vestnega častnika in so ga zato njegovi predstojniki leta 1934 poslali kot jug. vojnega izasla-ka v Bukarešto in Varšavo. De-
Zakaj pišem v njegov spomin? Pišem zato, ker sva bila še iz mladih let prijatelja. Skupaj sva bila od leta 1921 v znani zagrebški podoficirski šoli, kjer sva skupaj vzgojila stotine naših
loval je tam z odličnim uspehom najboljših podoficirjev in kas-
Strel proti Sovjetski zvezi in Kitajski. Takih Oporišč je V,zaročenka Paulina je takrat pri- krasen venec cvetja. Njegovi Montani in Severni Dakoti 350, tam so na varnem naše Mi-nuteman rakete; Nixonov sistem je dobil ime Safeguard.
Namenjen je, da varuje najprvo raketna oporišča in potem šele prebivalstvo.
Stroški za ta sistem so bili prvotno naračunani na $6.6 bilijonov, potem so morali dodati še ceno za atomske glave v znesku $1.2 bilijona, torej vsega skupaj že $7.8 bilijonov. V resnici bodo pa stroški znašali $11-13 bilijonov, če vpoštevamo, da se bo delo na sistemu podražilo tekom let.
Nixonov načrt je zadel na odpor, ki se pa ne drži strankarske linije, ampak linije naprednjakov in konservativcev. Trenja med obema skupinama so huda, ne morda radi zneska $8-13 bilijonov, ampak radi tega, ker se vsi bojijo, da se bo iz malega poskusnega sistema Safeguard razvil počasi sistem, ki bo vsako leto zahteval bilijonske izdatke, tako da vodo vse investicije dosegle $100 bilijonov, morda pa tudi več. Vprašanje je, ali so rakete Spartan in rakete Sprint res tako popolne, da upravičujejo tako velike izdatke. To vprašanje deli v glavnem našo deželo v dva tabora.
Svojo vlogo igra pri tem tudi vprašanje, ali se ne bi dal doseči na tem področju sporazum s Kremljem, ki mora podobne vsote investirati v svojo obrambo in ki mu gre težje za kritje stroškov kot Ameriki.
Politični opazovalci mislijo, da bodo odločilna glasovanja v Kongresu morda že v juniju. Zato se sedaj nahajamo na pragu več kot živahnega prepiranja, kdo ima prav. Nixon misli, da ima v predstavniškem domu zagotovljeno večino. Tam gospodari namreč stara konservativna koalicija južnih demokratov in republikancev, dočim liberalni demokratje in republikanci nimajo večine. Senatorji so zaenkrat razdeljeni na polovico. Seveda so to le presoje in ocene, ki nanje ne kaže prisegati.
Trenju je primešano tudi precej politike. Senator Kennedy je namreč proti projektu Safeguard, obenem je pa tudi verjetni glavni Nixonov tekmec pri predsedniških volitvah v 1. 1972. Bo morda tudi zmagal, ako bodo republikanci zmeraj tako nerodni v svoji notranji politiki kot so zadnje mesece. Kennedy je že utemeljil svoje stališče glede sistema Safeguard tako solidno, da je republikance kar zabolelo.
I
BESEDA IZ NARODA

Polkovniku Mirku Burji v spomin
Polk. Mirko Burja
ustavili napredovanje Nemcev in Bolgarov. V vseh teh borbah se je Dobrovoljski korpus odlikoval in mnogo doprinesel k proboju te fronte. Za svoje junaštvo je v teh borbah je bil Mirko odlikovan s srbsko Obili-čevp medaljo za hrabrost in s francoskim “Vojnim križem s palmo”, najbolj imenitnim odlikovanjem, ki so ga Francozi dajali borcem za njih hrabrost.
Po ustanovitvi Jugoslavije je Mirko vstopil v jugoslovansko vojsko.
Leta 1923 je po odlično opravljenih izpitih odšel v Višjo šolo vojne akademije v Beograd, ki jo je končal 1. 1925. Že leta 1926 je bil poklican v generalštabno
CLEVELAND, O. — Bolehal šolo, ki jo je dovršil leta 1929
spomladi.
Kot generalštabni častnik je bil na raznih položajih. Ko je bil pomočnik načelnika štaba Savske divizije v Zagrebu, se je seznanil s svojo bodočo ženo gdč. Paulino Plevnik, ki je bila takrat s svojim očetom in sestro Alice na obisku stare domovine. Njen oče g. Jože Plevnik je znan mnogim v tej deželi: bil je usta-
je že nekaj mesecev od raznih bolezni, pa je bil do zadnjega dne umsko čil in se je zdelo, da bo prebolel in se zopet s svojo mirno in upanja polno življenjsko močjo vključil v naše življenje. Pa je Bog odločil drugače in ga je poklical 4. maja 1969 zjutraj k Sebi.
V teku bolezni je mnogo trpel, pa je vse trpljenje prenašal mirno in potrpežljivo. Bil je dober do vseh, ki so mu skušali pomagati, tako da so njegovi zdravniki i n vse bolniško in strežno osobje ob njegovi smrti izrekli svoje iskreno sožalje z besedami: ‘“He was a real gentleman!”
Svojo življenjsko pot je Mirko začel 23. februarja 1894 v Ljubljani. Svoja mlada leta je preživel kot večina naših mladih ljudi. Leta 1911 je dovršil ljubljansko realko in se vpisal na tehnično fakulteto na univerzi v Gradcu. Moral pa je študij leta 1913 prekiniti in oditi kot enoletni-prostovoljec v vojsko.
do leta 1936. Potem so ga predstojniki vrnili v Beograd v glavni generalni štab, kjer je načeloval organizacijskemu oddelku, bil pa je zraven tega še profesor na Višji šoli Vojne akademije in generalštabni šoli. Leta 1939 so se začeli pogovori Jugoslavije in ZDA o vojaškem zastopstvu in je bil končno izbran Mirko, kot vojni izaslanik Kraljevine Jugoslavije. Odšel je v Washington v začetku novembra 1. 1939. Po njegovem posredovanju smo 1. 1940 dobili v Jugoslavijo 1000 Chevrolet kamijonov, ki so stali na Topčiderskem griču in čakali, kaj se bo z njimi zgodilo.
Prišlo je nesrečno leto 1941 in ponesrečen puč gen. Simoviča. Vlada se je srečno prebila v London. Gen. Simovič pa je imel precej obvez napram svojim podpornikom med pučem in je moral dati svojim ljudem “nagrade”. Tako je bil eden od prvih, ki je to občutil, ravno Mirko. Na njegovo mesto je. Simovič postavil podpolkovnika, mlajšega od Mirka, ki mu je bil Mirko celo učitelj. Mirku je predložil, da naj ostane na svojem mestu in naj bo nekak svetovalec tega mladega človeka. Mirko se je temu uprl in se je prijavil ameriškemu Civil Service na razpolago. Amerika ga je poslala kot polkovnika v OSS (Office of Strategic Services) Kairo in kasneje v Bari, kjer je bil v stiku z našimi begunci o-beh strani. Po koncu vojske je v Clevelandu bil v trgovini z nepremičninami in zadnja leta pred upokojitvijo uradnik St. Clair Savings and Loan Assn, za posojila in za cenitve nepremičnin.
Pogreb pok. Mirka je bil v četrtek, 8. maja. Mnogo prijateljev in znancev ga je prišlo kropit. Krsta je bila pokrita s krasnimi venci družine in prijateljev. Na Mirkovem obrazu se je poznalo, koliko je v svoji bolezni trpel in pretrpel. Ob krsti so bila razprostrta vsa njegova odlikovanja od hrabrostnih medalj s solunske fronte, odlikovanj iz Jugoslavije, Romunije in Poljske ter Croix de Guerre Francije, kakor tudi njegova sablja jugoslovanskega častnika. Med drugimi, ki so ga prišli kropit, so bili tudi vojaki slov. trup Jug. vojske v domovini, ki so ga poznali, četuli ne osebno, pač po
nejših mladih oficirjev. Bila sva skupaj v generalštabni šoli, jo skupaj končala in se kasneje zopet sestala v štipu, v Bregalnič-ki diviziji. Skupaj sva njegovo mlado ženico uvajala v življenje te, za njo eksotične pokrajine, nam je pa vsem pomagal tudi polkovnik Vlado Vauhnik, ki je Dil takrat komandant bataljona v Štipskem polku. Po njegovem povratku iz Bukarešte in mojem iz Aten, kjer sem bil tri leta vojni izaslanik sva bila zopet skupaj v Glavnem generalštabu v Belgradu vse do njegovega odhoda v Ameriko, Washington, D.C. — Po koncu druge svetovne vojne mi je Mirko pomagal, ko me je skozi Ligo kat. ameriških Slovencev dobil v Cleveland avgusta 1949. Mirko mi je pomagal z vsem, dokler se nisem postavil na svoje noge! Res! Boljšega prijatelja, kot je bil on, je redko najti!
Zato se Tebi, dragi Mirko, iz srca zahvalim za Tvojo vsesrčno dobroto in Tvoji ženi Paulini, ki sta me v težkih dnevih prihoda v ZDA tako lepo sprejela in mi pomagala. Prav tako se tem potom zahvalim tudi pok. Jožetu Plevniku in njegovi ženi ter hčerkama Betty in Alice, ki so me v dnevih najtežje preskušnje tako ljubeznivo sprejemale na domu in mi pomagale, da sem te težke dneve prenesel.
Mirko, naj Ti bo v tej drugi domovini, Ameriki, lahka gruda!	Ivan Prezelj
prepeli. Pesem je polna milih melodij, pa tudi močnih akordov. Na robu na zadnji strani pesmi pa je označeno: “Pevskemu zboru Marije Vnebovzete v spomin — avtor.”
Za zaključek sv. misijona v soboto, 23. marca 1.1., je č. g. Jerko v cerkvi Marije Vnebovzete z močnim in s povzdignjenim glasom naglasil: Vi, Slovenci (on je rodom Hrvat) radi pojete Marijine pesmi. Nato je izpred prižnice dvignil pesmarico Marijinih pesmi ter zaklical: ‘Tukaj v tej knjigi je zapopade-na vsa ona goreča ljubezen do Marije, katero vi Slovenci gojite do nje!” Najlepša med vsemi pa je “Marija skoz življenje” (Hladnik).
Mesec majnik je Marijin. Pojmo Mariji na čast v mesecu maju tem bolj goreče, kot druge mesece v letu. Naš pevski zbor se bo pa še posebno potrudil, da vam bo podal v lepi božajoči harmoniji šopek Marijinih pesmi v nedeljo, 25. maja, ob štirih popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete pod vodstvom č. g. dr. Jerka.
Pridite v obilnem številu! Z vašo prisotnostjo boste pokazali) da ljubite Marijine pesmi. S prostovoljnimi prispevki (vstopnine ne bo) boste podprli ekvadorski revni misijon, zaradi katerega je č. g. dr. Jerko Gržinčie med nami. France Kovačič
novitelj in predsednik St. Clair j njegovem trdnem protikomuni Savings and Loan Assn. Pred stičnemu prepričanju. Izrekli so odhodom g. Plevnika in njegove svoje sožalje gospej Paulini, hčerke Alice nazaj v Ameriko J ravno tako pa so ji Mirkotovi sta se Mirko in Paulina zaročila, prijateji in znanci iz Srbije, z Ostala je v Evropi še dve leti, Boro Karapandžičem na čelu izda se je privadila običajem naše rekli svoje sožalje. V četrtek domovine in na splošno Evrope, zjutraj, predno so Mirkotovo
Iz Zagreba so Mirka poslali za
krsto zaprli, se je podpolkovnik
načelnika štaba Bregalničke di- Rudi Perhinek s krasnimi bese-vizije v Štip v južni Srbiji (se-'dami poslovil od svojega profe-daj Makedoniji). V Tretji armij-'sorja na Višji šoli Vojne akade-ski oblasti je bil tedaj koman-'mije.
dant gen. Milan Nedič, njegov Pogrebno sv. mašo v sloveu-načelnijc štaba gen. Rupnik, po- skem jeziku je daroval č. g. Fa-močnik nač. štaba polk. Fran lež, Mirkotov dolgomesečni pri-Tomše, načelnik štaba Bregal- pravljalec na smrt. Postala sta ničke divizije polk. Mirko Burja, si velika prijatelja in je Mirko'rije Od takrat se je začela njegova njegov pomočnik ppolk. Ivan'v duševnem pokoju zapustil to' vojaška karijera, njegovo voj a-j Prezelj, komandant batalj ona | solzno domovino. Č. g. Falež je
Limbarji m Jorgovani Harij® slave
EUCLID, O. — Notranjščina nove cerkve sv. Kristine se skoraj dopolnjuje. Ko je pa stavba bila v polnem razmahu, je delo spremljevalo mnogo očividcev, skoro vedno tudi s primernimi, grajajočimi opazkami, v preprostem ljudskem jeziku izraženo. “Modernost ima ogromno moč! Prodrla je celo pred cerkvena vrata. Moderne cerkvene stavbe niso več, kot so bile nekoč. Nekemu opazovalcu pri gradnji cerkve sv. Kristine je tovariš dejal: “Dokler boš ti živel, bo ta nova cerkev odgovarjala svojemu namenu. Tudi tvoji otroci bodo hodili v njo k službi božji. Ne bodi v skrbeh, kaj bo potem, ko tvojih otrok in tebe na svetu ne bo!” — Jaz sem nekoč takemu nezadovoljnežu dejal: “Ako hočeš videti lepo cerkev, pojdi v Collinwood na Holmes Ave., pa boš videl krasno cerkveno zgradbo; še lepša ko njena zunanjost, je njena notranjščina. Cerkev Marije Vnebovzete ima danes isto lepoto, kot jo je imela na dan posvetitve. Danes čez sto let bo še vedno vredna prijaznega pogleda.
Ne vem, kjer bo Rev. Matije Jagra poslednji dom (grob). Najsibodi kjerkoli, nagrobnega spomenika on ne potrebuje. Ker ga že ima! Cerkvena stavba Ma-Vnebovzete to jasno izpričuje, katero je on s pomočjo požrtvovalnih faranov postavil. Še
Vesli ii Slovenije
Spominske sveče so prižgali
Od 1. do 4. majnika je 44-član-ska skupina kranjskih romarjev obiskala Salzburg, Dachau in Koeln. Na vseh treh krajih so prižgali posebno spominsko svečo. V Salzburgu v zahvalo za lar vere, ki so jo pred 1200 leti začeli oznanjevati misijonarji *z Salzburga, v Dachauu v sporrtin rajnkim Slovencem, v KoelnO ■>a v čast sv. Trem kraljem, ko' ,erih kosti počivajo tam, in sicer 2a srečno zadnjo uro, da ne
orišla naglo in nepričakovano’
Romanje je vodil kranjski žup' nik France Blaj. S tem romanjem so Kranjčani želeli obnoviti starodavno romanje slovenskih ljudi v Kelmorajn.
ško živjlenje je bilo pestro in in-]štipskega peš. polka polk. Vladi- sv. mašo daroval v cerkvi Mari-'pozni rodovi bodo to izpričevali, teresantno. Leto 1914 je moral s mir Vauhnik; v Bitoljski divizi-'je Pomočnice na Neff Rd., kjer Samo svetovni dogodki, ki vise prvimi bataljoni oditi na rusko ji je bil načelnik štaba Hryat'sta Mirko in njegova žena bila'v zraku, bi ta znak mogli izbri-fronto, kjer je bil leta 1915 že (kasneje vojni izaslanik v Pra-lfarana. Krsto so nosili gen. Pre-'sati s površja zemlje, kot poročnik od Rusov zajet in gi), njegov pomočnik Slovenec,[želj Ivan, podpolk. Tine Bene- Na dan prireditve Zmage Kri-poslan v ujetniška taborišča v.v Prištinski diviziji Hrvat injdik in podpolk. Rudi Perhinek; ža dne 23. marca 1.1. sem šel v Taškent, v guberniji Kazakstan, njegov pomočnik major Hoče- njegovi srbski prijatelji pa so družbi č. g. Jerka po sredini cer-Ko se je leta 1917 začel formirati (var, ki je med vojsko bil odi bili major Predrag Spasič, ma- kve, pa mi je vzhičeno zašepetal jugoslovanski dobrovoljski kor- Nemcev ustreljen radi 'svojega' jor Slavko Todorovič in major na uho: “Ali ni ta cerkev kras-pus, se je prijavil vanj in se je v delovanja proti njim. V tem ob-‘Pop Lazič-Vukašin. Pogrebne in na?!” To njegovo izjavo je me-sklopu tega korpusa udeležil bo- dobju je 3. armijska oblast bila'zadušne pesmi je med mašo pe- see potem pesniško in glasbeno jev v Dobrudži proti Nemcem in vedno prva med vsemi petimi, jla znana gdč. Karolina Budano- dovršil. Spesnil je pesem “Lim-Bolgarom. Po končanju teh borb ki so takrat obstojale!	jva.	[barji in jorgovani Marijo slave”,
je bil cel korpus prepeljan na1 Mirko je kmalu po prihodu v Grob so pokrivali krasni venci V petek, 2. maja, smo moški čla-solunsko fronto, kjer so Franco- Stip moral oditi v Pariz na štu- in spomladansko cvetje. Jugo- ni pevskega zbora Slovan pod zi in Srbi na Kajmakčalanu za Idij francoskega jezika. Njegova slovanski Sokol mu je daroval njegovim vodstvom to pesem
i
Hitra cesta jih bo zadela
Hitra, štiripasovna cesta od 5^ lija do Nove Gorice, ki so jo za” čeli na dveh odsekih že graditi’ ne bo prizanašala tistim, ki so 0 njej gradili svoje domove a3 črno. Več zgradb je bilo postav Ijenih na krajih koder bo teki3 cesta in njihovi lastniki ne bod° dobili nobene odškodnine, ker s° pač gradili “na svoje” in brcz dovoljenja.
Cesto bodo gradili delno s P° sojilom Mednarodne banke za razvoj in obnovo v Washing*'0 nu, DC., Od ceste se bo kasneJ0 odcepila modernizirana cesta 113
• pO"
Gorenjsko in hitra cesta iz 1 stojne proti Reki.
Gorenjci so se sploh jeziti tokrat in jtrdili, da je nnoderr^ gorenjska cesta nujnejša od tre ceste Št. Ilj—Nova Gor‘cc Njihove pritožbe in predlog6
republiška skupščina odklo11* Gorenjske ceste je zadnja bo zima močno zdelala in so P°trejj ne obsežnega popravila. Naj0 ^ je bila prizadeta glavna ceS. med Žirovnico in Jesenic3^ Na njej je asfalt ponekod P0^; noma uničen in so ga morati ga pa še bodo morali obnovl
Slovenska nova masa v Rimu
N1
Na letošnjo Belo nedeljo v Rimu posvečen v duho',nl ^ frančiškan p. Viktor Nazarij v Savinjski dolini’ ^ vomašnega slavja sta se ude la tudi njegova mati in bi a ^ hovnik, dalje nekaj rojak0^^ domovine ter veliko število ^ skih Slovencev. N o v o m aS ^ študira na frančiškanski unl zi v Rimu.
rW»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOOOOC>t
JEAN GIONO:
ŽETEV
Ooooooooooooooooooooocoooooooooooooooocooooo^soccoocc
2enska posluša: čuje težko pretakanje njegove krvi in zdi se ji, da jo tlači kakor mora.
Najprej oster sunek vetra, zavijanja vetra iz gozdne globine; zdihovanje neba, potem krik sove, ki pade v travo. Divja grlica začenja peti.
“To je zora.”
To govorita drug drugemu, ne gledajoč se; dvoje bitij z dušama, ki sta preprosti kakor mak.
Tam zadaj stoji pod jablanami brusilni stroj, zasidran v mirni travi.
Panturle vstane. Ženska ga gleda. Ve, kaj se bo zdaj zgodilo; to je prav preprosto:
“Pojdi,” pravi Panturle, “greva domov.”
In gre za njim po ozki stezi.
DRUGI DEL
I.	NN
“Svinjska zemlja...” pravi Panturle, ko stopa po hiši, “ ... počni, kar hočeš, trša je od kamna. Predolgo je ležala zapuščena ... in zdaj je vsa kakor stisnjena v oklep; niti noža ne moreš zariniti vanjo.”
Ogleduje svoj plug; siromašen plug, eden tistih plugov, ki jih mora človek vleči ritensko.
“Kaj boš počel s tem? To zagrabi komaj po vrhu."’
Arsula, njegova žena, je vsa zaskrbljena zaradi te novice. Gleda Panturla, potem plug, potem valovito zemljo, ko se dviga tam preko nad oknom.
“Pa zdaj?”
“Eh, kaj,” pravi Panturle, “ker moram že tako tja dol zaradi semena in Karoline, bom odšel kar danes. Stopil bom k Jasminu in poiskal očeta Gau-berta. Ta ima posebno pravilo za pluge. Rekel mu bom, naj mi enega napravi; rad mi ga bo naredil; to je njegova strast. Amoureuxa bom vprašal, če mi posodi konja. Za njega je še prezgodaj, da bi oral. Saj še niso začeli. Bo že nekako napravil. Boš videla.”
“Ce boš šel tja dol,” pravi Ar-&ula, “si obleci čisto srajco.”
Velike nečke stoje pod oknom. Miza je v kotu, vsa bleščeča in Umita kakor velika, štiri oglata kamnita plošča po dežju. Pred ognjiščem je tudi vse čisto. Na pralni deski leže trije neenaki krožniki. Vrh ognjišča leži škatlica vžigalic. S to škatlico se je Vse začelo.
Pred tem je kresal Panturle z jeklom ob kremen in lovil iskre na predivo ali v drevesni stržen. Toda to mu ni vedno uspelo. Pri tem je bilo treba potrpljenja in dokaj muhaste sreče. Nekega dne je rekla Arsula: “Če bi imela vžigalice ...” Panturle je navsezgodaj odšel
Pozneje je moral Panturle prenesti precej težke nečke. Potem je Arsula prebrskala celo omaro in privlekla iz nje hlače in suknjiče in srajce Panturlovega očeta, ki so ležale tu že od njegove smrti. Pregledala je, kaj je še porabnega. Našla je tudi šivanke in star klobčič sukanca, pa je rekla Panturlu: “Nabrusi mi škarje.” Ko je vstala in odšla iz sobe, bi človek mislil, da je kdo nasul po sobi murvinega listja, da bi se posušilo. Vse je ležalo po tleh. Toda Arsula ne utegne vsega pospraviti. Mudi se ji. Z velikim zavojem blaga pod pazduho je sedla v travo in, ko se je Panturle vrnil, je našel popolnoma popravljene in porabne hlače in skoraj dokončan suknjič. Ogledoval ga je: imel je lovske gumbe, široke bakrene gumbe z živalskimi podobami.
“Dobro si vse uredila,” ji je rekel.
V omari je našla tudi stare svite, šesteroguba krila in robce, pa je začela popravljati še zase. Pozneje je našla v neki zapuščeni sobi tudi nečke, ki sc bile na srečo narejene iz močne, dva prsta debele hrastovine, brez razpok, sicer bi podgane ..., našla je tri rjuhe, ki so ležale v nečkah kakor zdravo žito, bolj bele kot voda. Zato se je odločila. Že nekaj časa si je želela tega. Odšla je po stopnicah, dahi poiskala Panturla. Cepil je drva.
“Veš, kaj bi morala napraviti,” je rekla.
“Ne,” je odgovoril.
“No, prav: to, na čemer zdaj spiva, ta slamnjača je za živali, m meni ni všeč, da bi tako ležala vsem pred očmi.”
“Nikomur pred očmi,” je odgovoril Panturle, “nikjer naokoli ni žive duše.”
“Da,” je rekla, “toda meni ni to prav nič všeč. Morala bi si urediti zgornjo sobo, tam, kjer so omare, tam bi bilo mnogo prijetneje; tam je tudi lesena postelja, sicer vsa razmajana, toda lahko bi jo popravil in vrgel vanjo slamnjačo. Tako bi bilo bolje.”
In tako je bilo. Kadar je na večer odgrnila posteljo, se je zablestela v belini kakor lilij in cvet. Prekrila jo je z rjuhami.
“Tri sto vragov!” je vzkliknil Panturle začudeno.
In slekel je hlače in potem še srajco.
“Kaj takega mora človek izkoristiti,” je zagodrnjal.
Previdno je zlezel med rjuhe, naprej z eno, potem pa še z drugo nogo.
“To je raskavo kakor svež pesek in diši po sivki. Pohiti, Ar-
MAJ
_julJ j. l-l 2 Ii s
.nHH
MtlB
!4lJi!20|21)22jL23l2i
$;Mg8!!29||30iI
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
25. — Slov. narodni dom na St.
Clair Avenue proslavi z banketom 45-letnico obstoja.
25. — V SDD na Rccher Avenue
bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples.
30. — Pevski zbor Korotan poda
koncert ob osmih .zvečer na prireditvi Drušlva Baraga v cerkveni dvorani na 5607 Massachusetts Ave., Washing-ton-Bethesda, Md.
30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne.
JUNIJ
1. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
1. — Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
nik na svojih prostorih.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
21. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24. — V SDD na Uecher Avenue
ob enih popoldne balincarska tekma.
23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
SEPTEMBER
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
8. — Društvo SPB TABOR se bo 23. — Oltarno društvo pri Sv.
čez hrib in, ko je vstala zora, je sula> sicer 11 bom P0?11 vso ostro
bH. že na poti, tam doli na drugi strani, kjer je že videli vachere-Rki zvonik. Tam je počakal na Poštni voz. Ustavil ga je in prišli! Mihaela, da je stopil z voza.
“Daj, ti bom nekaj povedal: Mi vzameš to zajčjo kožo in mi jo prodaš?”
Mihael pa:
“To pa lahko storim.”
V kočiji je sedel debui Sau-lerion, konjski trgovec, pa je Mkoj zavpil:
“Daj sem tisto kožo.”
Ponudil mu je šest frankov. Panturle je rekel:
“Bo že.”
Pa je pripomnil Mihael:
To pa ni drago; kadar jih boš
svežino platna in bodo tebi ostale samo cunje.
Ko je nekoč Panturle požagal veje na cipresi, jih je hotel vreči celo naročje pred ognjišče, toda Arsula je rekla:
“Ne sem, v hlev jih vrzi. Tukaj moram vedno pometati, da me že kar križ boli. Daj, tja jih nesi.”
Drugič ga je spet nekega vročega poletnega dne poslala, naj ji z vejami in zemljo zamaši potok Gaudissart, potem pa je položila na dno potoka rjuho, jo obtežila s kamenjem ter jo tako dobro pritrdila na dno potoka. Tako je napravila zelo snažno kopališče. In tu se je kopala. S
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
15. — V SDD na Rcchcr Avenue
balincarska tekma Začetek ob enih popoldne.
15. — Otvoritev Slovenske pristave.
15. — Otvoritev Zelene doline.
15 — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na HW 30-Town of Norway.
22. — Piknik H. Lobetovega spo-
'minskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
9.	— Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
6. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
13. — Slovenska pristava priredi piknik.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST
3. — Ohio KSKJ piknik v parku
sv. Jožefa na White Rd.
3. — Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10.	— DSPB Tabor priredi svoj prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
10. — Zelena dolina priredi pik-
jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob . 3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2 pop. do 9. zvečer.
DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
NadstKni zločini so nevarni nemški vladi
Krščansko-demokratski kancler hoče “male” nacistič ne zločine pustiti zastarati kljub opoziciji socialistov in dela lastnih pristašev.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na jfolmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje SO-letnicd obstoja.
5. — Obijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
! 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
29. — Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ba St. Clairu.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj
BONN, Z. Nem. — Ali naj zločini bivših nacistov zastarajo ali ne, to je vprašanje, ki grozi sedanji nemški vladni koaliciji.
To vprašanje je bilo načelno rešeno že pred 20 leti. Takrat je bilo uzakonjeno stališče, da naj zločini zastarajo v 20 letih, dokler velja zakon. Vlada dr. Kie-singerja je najpreje sklenila, da zakona ni treba podaljšati. To pomeni, da po izteku zakona nacistični zločini sploh ne morejo zastarati, zločinci so zanje odgovorni pred sodnijami do svoje smrti.
Sedaj se je krščanska demokratska stranka premislila na Kiesingerjevo pobudo. Postavila se je na stališče, da naj zastarajo “mali zločini”, “večji” pa ne. To je takoj vznemirilo javnost ne samo znotraj mej nemške republike, ampak tudi zunaj, po sebno za železno zaveso. Odmikanje dr. Kiesingerja od prvot nega sklepa so namreč vsi čisto pravilno pripisali pritisku nem ških konservativcev, ki želijo, da nacizem z čim preje v pozabo. Konservativni pritisk je tem močnejši, ker se bližamo 28. septembru; takrat bodo namreč nemške parlamentarne volitve. Dr. Kiesin-ger se boji, da bi konservativci
Pentagon se je sprl s senatorjem Fulbrightom
WASHINGTON, D.C. — Vodniki narodne obrambe so prišli po nepotrebnem v spor s senatorjem Fulbrightom, načelnikom senatnega odbora za zunanje zadeve, mogočnim in trmastim politikom. Bivši predsednik L. B. Johnson se je n. pr. pred leti sprl z njim v znani tonkin-ški aferi, kjer je Fulbright očital federalni administraciji, da ni povedala vse resnice, kako so vietnamski obrežni čolni napadli naše vojne ladje. Johnson je na to pozabil, ne pa Fulbright. Je cela leta tako temeljito “grizel” Johnsonovo vietnamsko politiko, da jo je močno spravil ob kredit.
Podobno se lahko zgodi tudi Nixonovi administraciji, ako se ne bo pomirila s senatorjem. Sprava bo težka, kajti Fulbright očita pomožnemu federalnemu J tajniku za narodno obrambo, da je kršil obljubo, da ne bo denarja, ki je bil namenjen za znani ABM sistem Sentinel, porabil za Nixonov sistem ABM Safeguard. “Kdo naj verjame Johnsonu?” S tem vprašanjem je takrat Fulbright začel boj poti Johnsonu, s podobnim vprašanjem ga lahko sedaj začne tudi proti Nixo-nu.
bolj odvisne od držav in federacije, torej od političnih dejavnikov, kajti zasebno podpiranje je ža začelo usihati. Občinstvo je Kennedyjeva izvajanja toplo pozdravilo.
Kennedy je s tem postal prvi demokratski prvak, ki se je javno odmaknil od študentovskih skrajnežev katerekoli vrste.
Glavni vir premog
NEW YORK, N.Y. — Kljub velikanskim hidrocentralam je glavni vir električne energije v naši deželi še vedno premog, ki ga kalorične elektrarne spreminjajo v električni tok.
Atomske elektrarne se izpopolnjujejo, toda električni tok, ki ga proizvajajo, je še vedno precej dražji od običajnega kaloričnih elektraren. Ko bodo te težave premagane, bodo atomske elektrarne naglo dobivale večjo vlogo v oskrbi naše dežele z energijo.
Mošt« dobijo deio
Kong. Vanik se poteguje za višje pokojnine
CLEVELAND, O. — Clevelandski demokratski kongresnik Vanik vrta kar naprej, kako bi za upokojence Social Security priboril večje pokojnine. Njegov cilj je doseči 15'.' povišanje, do-čim je Johnson niislil na 10%, Nixon misli na 7%, kongresnik
Mills pa na “najmanj 10%”, to-vsemi zločini pride da šele prihodnje leto.
Vanik je član Millsovega odbora za pota in načine, ima torej priliko, da v odboru stalno dreza v ta problem. V odboru ima zaenkrat na svoji strani le liberalne kongresnike, ti pa ni-utegnili glasovati za kandidate jma j ° večine radi znane konser-nacionalne demokratske stranke, ki jo vsi smatrajo za naslednico nacistov. Značilno je, da se s stališčem dr. Kiesingerja ne strinja mnogo krščanskih demokratov, dočim so na kanclerjevi strani vsi pristaši bavarskega voditelja Straussa.
To je na videz majhna sporna zadeva, toda za krščanske demokrate kočljiva. Rodila bo notranjo napetost v stranki in ji škodovala pri volitvah. Zato se lahko zgodi, da bodo dobili večino socijalni demokratje in s tem prevzeli vodstvo v vladni koaliciji.
Ni odveč pripomba, da je ta notranji nemški spor znova povečal nezaupanje do solidnosti nemške demokracije.
Help Wanted — Male FACTORY WORK
Assembler, packer and planter'.-, helped.
Call 421-8085
_______________________ (100)
Delo dobi
Iščemo zanesljivega moškega za delo na sadjarski farmi. Dobra plača od ure in brezplačno stanovanje. Poročeni ima prednost. Kličite EV 2-8059.
(99)
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
vativne koalicije republikancev z južnimi demokrati.
------o-----
Sen. Kennedy poziva zmerne študente
k aktivnosti
NEW YORK, N.Y. — E. M. Kennedy je porabil priliko, da je v svojem govoru, ki ga je imel pred črnimi poslušalci, pripadniki znane črnske organizacije NAACP, pozval zmerne študente k večji aktivnosti v univerzitetnem življenju. Opozoril je na znano dejstvo, da neznatna manjšina študentovskih skrajnežev moti življenje in delo velike večine in razgraja tako, da bo morala javna uprava delati s silo red, pri čemur bo pa imela škodo le univerzitetna svoboda.
S tem ne bodo zadovoljni tisti ki gmotno podpirajo naše u-.niverze. To bo imelo za posledico, da bodo univerze zmeraj
Iščemo
VAJENCA ZA PRSNO BARVANJE
VAJENCA ZA GLADENJE POMOČNIKA PRI ZAVORNICAH SPLOŠNEGA POMOČNIKA
Vse koristi Stalno delo
Garfield Heights okolica
SUPREME FIXTURE MFG. CO.
4868 Chain Craft Drive
587-020«	(102)
2enske dobijo delo
Iščemo kuharico
ali kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo jo pripravljeni izučiti.
SORN’S RESTAURANT EN 1-5214
(x)
sPet imel, pa še meni eno pri- j prgiščem milnice se je umila od Mani za to ceno. Rad bi si na- j glave do peta. Ko sta zvečer le-pi’avil kapo.”	| gla, se je svetila kakor zlato. Pa
spi
Banturle je dal vseh šest frankov Mihaelu:
Na, kupi mi vžigalice, tiste v velikih škatlah.”
“Za vse to?”
Ba. Zvečer te bom tule po-
čakal/1
Tako je dobila Arsula vžiga-,c'c. Bila je zelo zadovoljina; opravila jih je v suho omaro.
je rekla: “Pusti me! Ti dišiš kakor pokvarjena sol.”,To je povedala v šali, toda drugi dan je zagazil tudi Panturle v potok. Samo da njemu ni bilo treba rjuhe.
In tako je bilo že z mnogimi stvarmi.
(Dalje prihodnjič) -------o-------
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
pet spalnic, štiri na drugem in ena spalna soba na tretjem, alu-miniasta ob’ta, dva garaža, na Arrowhead Ave. $19,000.
KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 _____________	GOO)
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073.	(100)
NA POHODU — Skupina palestinskih gverilcev na pohodu tekom vezbanja za napade na Izrael. Slika je bila posneta nekje v Jordaniji, kjer je glavno oporišče palestinskih gverilcev.
Prijatei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A v«. & fiXth St.: EN 1-42'»
Naprodaj v Euclidu
5-sobni bungalov, velika dvojna garaža, velika parcela. Cena $19.500. Direktno, brez posrednikov. Kličite 943-6208.
Pohištvo naprodaj
Garnitura za jedilnico, posteljna zofa, pohištvo za spalnico, avtomatični pralni stroj, air-eonditioner. Kličite 943-6208.
V najem
čedno 4-sobno stanovanje z gorkoto se odda družini brez otrok. Oglasite se v uradu Slov. narodnega doma na St. Clair Ave.	(99)
JANEZ JALEN:
VOZARJI
Pomolil je očenaš za rajnega, ga pokropil, se pokrižal in rožljajo s težkimi ključi zaklenil vrata. Popoldne, koj ko se je vrnil od kosila v pisarno, ga je poklical predse francoski sodnik. Ukazal mu je, naj o Layer-jevi smrti še naprej molči, naroči pa naj grobarju, naj skoplje jamo v vrsti, ne v kotu za samomorilce. Kupit naj gre črno pobarvano krsto »n grede pove tenenteju Žoržu, naj se takoj oglasi pri njem.
Ko je pa Frtajček skušal nekaj omeniti zavoljo zvonjenja, ga je pa kratko zavrnil: “Tudi samomorilcem nič ne zveni, pa je vseeno vsaj nekaj teh nesrečnikov v nebesih.” Unifcvmirani frtajček je strumno pozdravil in odšel izpolnit ukaze.
Najlepše poletno sonce je sijalo nad mestom ob Savi, pod Smarjetno goro in Svetun Joštom. Kdo bi si le mogel misliti, da more sredi te lepote, v staro-zidnem Kranju, v okroglem stolpu na Pungartu kaka duša trpeti bolj kakor žebelj na cesti.
Znočilo se je. Odzvonilo je Marijino zvonjenje, ne da bi prej zvonilo mrliču. Frtajček je prinesel še dvoje voščenk in večerjo. Ne zaporniške. Iz gostilne. Leopold jo je komaj pokusil, petem se je pa vso noč ni več dotaknil.
Življenje v starodavnem Kranju se je počasi umirjalo, dokler ni povsem utihnilo. Ob uri duhov je pa v nadarjenem silkarju Leopoldu Layerju ob mrtvem bratu v nedopovedljivi grozi molče zakričala duša.
Upihnil je goreči sveči, sedel na pograd poleg mrtvega brata in se mu zazrl v mrliški obraz, v zaprte oči, katere mu je bil sam zatisnil. In je mislil in trpel in .včasih tudi sam spregovoril:
— Tako, ljubi Tinček — spet mu je bil dobrih deset let mlajši brat kakor otrok — sedaj sva se pa izpopolnila, kakor sva bila hrepenela. Sla sva na Dunaj in pustila trebuh zunaj. Vozila sva se v gondolah po Benetkah in zrasla, da sva s stegnjenimi rokami brez lestve in stopnic z
CHICAGO, ILL
MALE HELP
WAREHOUSEMAN
Good starting rate automatic increases, paid vacations, hospitalization, retirement plan, sick leave and paid holidays. Good opportunity for qualified man.
KELLY SPRINGFIELD TIRE CO.
301 N. 3rd Ave. Des Plaines, 111: call GEORGE NEWMAN
299-7788
(100)
SHIPPING,
Receiving, stockman. Permanent position, paid ins., exc. benefits, oppty. for advancement. Near North Warehouse DE 7-5730
(98)
FEMALE HELP
WONDERFUL WORLD OF BEAUTY
f ull time career or part time job for attractive girls and women. Will train in skin care and make up, for those who qualify.	639-3559
(98)
HELP WANTED (COUPLES)
COUPLE — Days. Small restaurant & Lounge. Closed Mon. Woman to cook. Man to clean & maintain. Room & board plus sal. RIVER-WOOD INN.
Deerfield Rd. & Milwaukee Ave. Deerfield, 111.	537-4782
It	(101)
golih tal dosegla vrh kupole Svetega Petra in se tako razumela, da sva se morala iti hladit na Niderlanden. — Tako bridko mu je bilo, da se je sam sebi posmehoval. Pa ti si še srečen Tinček. Zgrizla sta te pomanjkanje in jetika. Mene pa čakata najraje — zid in krogla. Pa kaj bi še vse hotel naslikati s tem svojim polznanjem, ki sem si ga mogel pridobiti doma pri očetu. Kapela Marije Pomočnice na Brezjah? —
Ob tej misli se je kar nekako zdrznil. “Le kako sem mogel na brezjansko Mater božjo pozabiti, ko drugi že v procesijah romajo k njej prosit pomoči.”
Slikar Leopold Layer se je zazrl v Križanega med dvema, mrtvemu bratu gorečima svečama, dvignil troje prstov kakor v prisegi, in se zaobljubil:
“Če pridem kdaj živ iz ječe, zastonj poslikam kapelo Marije Pomočnice na Brezjah. Naslikam tudi oltarno podobo, Marijo za v tron. Vendar tega ne morem zaobljubiti, ko ne vem, če bom s svojim domačim znanjem to tudi zmogel. Tako mi Bog pomagaj. Amen.”
Bummm — bummm — bumm
-------- je začul udarce ure na
veliki zvon in začel šteti: “— enajst, dvanajst. — Polneči —”
Kljub uri strahov se je slikar Leopold Layer sam v ječi poleg mrtvega brata oddahnil, kakor bi mu bilo za triglavsko goro težko breme padlo z duše. Sklonil se je čez mrtvega Valentina in do onemoglosti zmučen zaspal.
Se preden se je povsem zda-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
COOK
WANTED FOR MONASTERY. On S. E. Side. Call Fr. Dillon _______FA 4-1020
(99)
LADY WHO WANTS TO STAY WITH NICE FAMILY.
To take care of house and 3 children for working mother & student father. Own rm., TV. & bath. 5 day wk. Close to shops & good transp. N. Evanston. 467-8765 days, 475-3924 anytime.	(98)
Housekeeper — Cook Mature woman preferred.
Live in. Own room & board. Small sal. Call after 4 P.M. 521-9028
__________________________(99)
CHILD CARE 5 days — Mon. thru Fri.
7 - 5 P.M.
Vic. 95th and Ashland Ref.	BE 8-3174
(99)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRY CLEANING STORE By Owner. Long Est. High vol. Neigh, trade. Other Interests.
6202 W. 63rd St.
PH. 586-1202
________/____________________ (99)
GROCERY — MEAT MARKET Private Party. Hi Volume neigh, trade. Across from schools and church. Ideal family operation. Due to illness.
AL 2-6913	$6,500
______________________________(98)
VARIETY STORE Prosperous, in fast growing northwest suburb. Owner retiring. Will sell for inventory plus $3,000 fixtures.	Call 312-438-6114.
_______________________ (98)
FOOD MART
By Owner. Real money maker. Ideal family operation. Steady neighborhood trade. Illness forces sale.
DI 2-0058
(98)
nilo, so Leopolda zbudi1 i trdi koraki pred vrati in rožljanje ključev. Vstopil je Frtajček in koj za njim štirje žandarji v vi+ rokih triogelnikih. Prinesli so črno pobarvano krsto in položili mrliča vanjo. Preden so jo s pokrovom pokrili, je Leopold za vedno v slovo prekrižal visoko čelo mrtvega brata. Krsto so zabili in odnesli. Leopold ni zajokal. Obstal je ob mizi z gorečimi svečami in križem, kakor bi bil clesenei.
Sonce še ni zašlo, ko je bil grob slikarja Valentina Layerja že zasut. Na tihem, brez zvonjenja, brez duhovna in brez sveč fo ga pokopali. Prav zato so hoteli nekateri vedeti, da se je jetični Valentin Layer v ječi obesil.
Gospodar Boštjan je še vedno služil z dvema paroma konj in s težkim parizarjem srebrne tolarje na prašni cesti med Ljubljano in Trstom. In Marka se je kljub sedmim križem kar nekako privadil zgodnje kose in trdega dela. Tudi Klemen ni niti najmanj pogodrnjal na garanje, čeprav so mu bolj šumele po glavi misli na brhko Lenko kakor pa na duhteče seno. Bila ga je ena sama pesem. Pa je zjutraj, ko sta z atom komaj nabru-riia in preden sta zamahnila, povedal, kakor bi se bil šele takrat spomnil:
“Ata! Ali veste, kaj je novega?”
“Kako naj vem, če nikamor ne grem.”
“Oba slikarja Layerja so zaprli. Valentin je umrl v ječi in je že pokopan. Leopolda pa najraje čaka krogla.”
“Ni hudir,” se je začudil Marka. “Kaj sta pa zagrešila?”
“Denar sta ponarejala. ’
“No, no. Kaj hočemo. Lakota je iznajdljive pameti.”
“Škoda jih je. Obeh,” je brata Layerja miloval Klemen. Potem
sta oče in sin obmolknila. Ko ski zdravniki. Seje vsako tretjo
sta spet postavila kosi, da bi ju!sredo v mesecu v Jugoslovanskem ,	Inarodnem domu na W. 130 St., ob
nabrusila, je pa vprašal oce:
“Kje si pa zvedel tisto žalostno o Layerjih?”
“Včeraj zvečer pod Broscem. Saj so menda prav pri Žabarju izsledili prve ponarejene bankovce. Krčmarica Franca bo .zavoljo tega gotovo imela sitnosti. Skrbi jo celo, da bi je ne zaprli.”
Marka je pa nekaj drugega zaskrbelo in je kar naravnost vprašal svojega najmlajšega: “Kar vsaka pot le zadnje čase zanese pod Brosc. Pa vendar nimaš kakšnega dekleta doli ogle-danega?”
Klemen ni odgovoril, samo zardel je. In oče je vedel, pri čem je.
Nato nista govorila skoraj nič več. Kar sta pa, sta pa o vsem drugem.
Marka je pa pomislil: saj — krčmarica vdova ima dve dekleti, obe sta nekaj v šolah. Pa saj so sedaj vakance. Malo mladi sta še. Eee, pa večja bi bila kar prava. Veronika ji je menda :me. Tudi rajnica Ančka ni bila nič starejša, če ne še mlajša, ko sem začel gledati na njo. Fant ni neumen. Ne bilo bi napak, če bi se k Žabarju priženil. Moram cb priložnosti iti malo povohat.
Sredi tedna je pa ped noč priropotal parizar na dvor. Sultan je veselo zalajal in se spel očetu na prsi. Boštjan je pa koj drugo jutro odgnal oba para vozarskih konj v planino, da se malo odpočijejo in porode.
V ponedeljek so se pa vsi trije lotili trdega sena na Blatih.
(Dalje prihodnjič)
7. uri zvečer. Pobiranje asesmen.ta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; pod-preds. Mary Sholar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 'r februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby
Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik:
Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Arm Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Nad tretjino gozda
Okoli 35% površine Kanade je pokrito z gozdom.
Polovico v svojih domovih
Nekako polovico vseh družin v ZDA živi v lastnih hišah.
rtmmmnmmmtfflnmnnmmtttnmnttrnnmmnnfflttfflmmmmnnanintmm
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan )el dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditelj ica Jennie feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo spre jema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in dn $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur. Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Var ga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
gely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: Anton Grosel, Martin Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink.
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in. blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici:	Lillian M. Marinček,
Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom Recher Avenue, Louis Lustig,
Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 35 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni.od-bor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in. nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-Ljudmila Glavan. Društveni zdrav-. 6248; blagajničarka Rose Pujzdar; nik dr. Valentin Meršol 1031 E. 621 zapisnikarica Anna Rebol. Nadzor-St., Cleveland, O. 44103. Za preis- niči: Mary Yerak, Anna Videnšek. . kavo novih kandidatov vsi sloven-J Zastopnica za SDD Mary Markel.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja) podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, poa predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341 7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zamlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea,
katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii: bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd„ UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adalbert J. Albert: bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Sa-r , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger William Pavšek, Vice Chief Ranger Anthony R-Kushlan, Recording Secretary Joseph Pluscuskey, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Felix Korošec, Frank Kocin, Past Chief Ranger Johp. Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-•1197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in. zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives
for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar-Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p-01-in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave.
Dues will be collected by the Rec-ord-Keeper on meeting nights ONLlt
from 6:30 to 7 p.m.
Christine Szendel, Stanley Perva-
asv.s.1 ssrs«£>*’
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan. Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at" Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Re' ditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu
niki. Zastopnici za SND na 80 St. Urad z£ori/in ’radne ^ so vsako Antonia Stokar m Jennie Pugely; soboto od 2;30 do 5 ure popoldne. za SDD na Prince Ave. Jennie Pu- _______________________________—--------