■ RIBNICA ŠE VEDNO BREZ PRAZNIKA
NOV
E
IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA
februar 1992 cena 30 SLT št. 19
poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica
■ Fotostrip: BIOGRAFIJA ZVEZDNIKA JONASA Ž.
■ VAŠ INTERVJU: Družina Hobič iz Nemške Loke

■ V M O ZLI U ODKRILI OROŽARNO
Cenjene kupce obveščamo, da so avtomobili ŠKODA, letnik 1992, ponovno v prodaji.
Dokupujemo vse vrste STARIH VOZIL !
Informacije po telefonu (061) 861 - 857, 861 - 858, 862 -196 vsak dan od 8. do 18. ure.
Za obisk in nakup se priporočamo.
j	H malice po zelo ugodnih cenah
!	0 jedi po naročilu po pestrem jedilniku
s	Organiziramo:
j	h praznične večere, ohceti ter sprejemamo j
i haročila za druge slavnostne priložnosti j	Nudimo:	j
i	H prenočišča	[
PRIJAZNO BOSTE POSTREŽENI PO
ZELO UGODNIH CENAH!	1
Trgovsko podjetje d.o.o.
Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006
UGODNE CENE - UGODEN NAKUP
n ženski in moški puloverji a bunde za otroke in odrasle a otroške žametne hlače a pajkice iz pliša n ženske bluze iz viskoze a ženske jakne a pestra izbira jeansa

hrana po naročilu, obarvane palačinke razne vrste pijač, domača medica
Sprejemamo naročila za poroke, slavnostne priložnosti in prednovoletne pogostitve
Za razvedrilo: biljard in balinanje.
Računovodske storitve,proizvodnja, trgovina d.o.o.
Vrvarska 3, 61310 Ribnica Tel.(061) 862-188, fax (061) 862-189
OBRTNIKI!
Nudimo vam zanesljivo in strokovno vodenje poslovnih knjig.
Smo konkurenčni v obračunu naših storitev.
Vabimo vas na neobvezen pogovor, kjer se boste lahko celovito seznanili z našo ponudbo.
STORITVE:
*	servis in montaža oljnih gorilcev
*	servis eliktričnega ročnega orodja, varilnih aparatov
*	montaža toplotne tehnike in vse vrste instalacij
bistro in trgovina
Kolodvorska 23, Kočevje, tel.: 061/ 858 - 063
Bogato smo založeni z žensko, moško in otroško konfekcijo.
UGODNO :	- otroške bunde
-	trenerke vseh velikosti
-	jeans
Priporočamo se za obisk v BISTROJU.
...................................................... ............................
i'- ... ilällll:
:«
...........
lil
ii
iMji < • \( u

;;
i’	:>
Zimske počitnice so zdrsnile mono. In tako ko, po ‘

W&üvaäip^
..............................................................................................	.
letos sicer drugače kakor prejst tja Ida, saj je biloipkrajzargg

I-
...........
•j	'	' '	?
i; spremembo snega dovolj. Je bilo pa zalo toliko manj $
I sredstev, brez hderil, si brezskrbnih poeunic res ne,nore,no I
pnvus m. Da pa ne In otroci cele dneve žalostno tavali po :
< domačem oiegit, ie dobrohotno poskrbela GRIPA, hite \
> dodobra izpraznila ulice m sankališča, napolnita pa otroške s
imaji agom....iggßggm gg p ßgggmg jdjß dßgjj Wm
■? dispanzerje. Seveda ne gre, da. bi spregledali PRAZNIK \
I KULTURE. Morda se shlva nekaj simbolike v 8. februarju, I
I zadnjem (asu dosti bolj usmerjena no PREŽIVETJE ko, | ?	.e ,a pesn,KOVANJE.	I
I ::. Za konec naj omenim Se 14. februar, VALENTINOVO, \ n dan vseh zaljubljencev. Vsem bralcem NOVIH NOVIC %
I du U ...............................................................I|
/	rt ^ j r ^	it	e
UREDNICA \
umil
II NASLOVNA STRAN ||
Tokratno naslovnico smo namenili Jonasu Ž.(nidaršiču), ki je za nekaj uric sestopil iz TV ekrana pred mlado publiko j*
‘i na podstrešje Miklove hiše.	ij
;! Tudi na našem koncu je vzgojil že marsikakšnega igralca 1’
9*	.	. J*
biljarda ali poznavalca video-spotov, lahko pa tudi, da vasje r1,
<* s svojimi nekonvencinalnimi nastopi na ljubljanskem «j »' Studiu ta tridestletni igralec že kdaj pošteno znerviral. *•
Kakorkoli že, z njim se boste hočeš-nočeš srečali še na :*	m	I C. j I—^
VSEBINA
ODMEVI: Gnojenje z gnojevko POČITNICE: Fotobiografija Jonasa Ž., Počitnice v belem NOVE NOVIČKE:
Plača v treh delih razburila delavce,
PTT izključila telefone,
Še vedno brez praznika,
S stavko izsilile plačo, Peterle na ustanovitvi KO SKD
PREJELI SMO VAŠ INTERVJU: Družina Hobič iz Nemške Loke DOBRO JE VEDETI ŠOLSKA STRAN ČRNA KRONIKA PREDSTAVLJAMO VAM: KVM, AGATON, MEGATRON
počitniški 5; strani, tam 5; pa boste«; t u d i >1 izvedeli, kaj je hotel j» povedati s j* prsti na«; naslovnici..

NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 720 SLT, polletna 360 SLT. Naslov uredništva: “ " niča, tel. 861-765 od 8.00 -,00, ostalo 861- 704.
1
■
Odziv na članek iz NOVIH NOVIC v mesecu oktobru
Mnenja o delovanju PRAŠIČJE FARME v Klinji vasi so zelo različna, zato želimo ZELENI Kočevja predstaviti svoje poglede in ponovno opozoriti širšo javnost na to
problematiko.
Kočevska je posebna dežela,kjer je zemlja do sedaj še v pretežni lasti kmetijskega gospodarstva. Na tem področju je natrpanih preko 20 farm in že to je prehudo breme za tako izrazito kraško ozemlje.
Farmo so že od samega začetka spremljali veliki pomisleki naravovarstvenikov in sicer je to omenjeno v Zeleni knjigi o onesnaženosti okolja v Sloveniji ter protesti okoliškega prebivalstva.
Kljub temu deluje farma neprekinjeno že 14 let. Čistilna naprava je bila postavljena na samem začetku delovanja, vendar pa ni služila svojemu namenu niti en dan. Kraške značilnosti, polja, ob katerem je bila postavljena farma, so nudile temu objektu enkratno možnost, ki so jo pristojni izkoriščali več kot 10 let.
V bližnjo vdorno jamo, t.i. VODNO JAMO (taje že mnogo let uvrščena kot spomenik naravne dediščine) so po kanalizacijski cevi spuščali neprečiščeno gnojevko.To bo tudi uradno potrjeno. Prebivalci okoliških vasi ter rudarji bližnjega rudnika so to jamo poznali kot enega najboljših
virov pitne vode na tem področju. Prava posebnost pa je bila redka vrsta PROTEUSA, živečega v tej jami. Posledice za Vodno jamo in za ta del podzemeljskega sveta so postale neizmerljive.
Pred približno dvema letoma je ena od lagun ali zbiralnika gnojevke ob sami farmi popustila in velikanska količina gnojevke je izginila ponovno v podzemlje, kar so čez čas zaznali v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Pod pritiski inšpektorjev so bili odgovorni delavci farme prisiljeni poiskati novo rešitev. Pričeli so razvažati gnojevko po kočevski in kasneje po ribniški občini.
Danes razpolagajo s šestimi velikimi cisternami. Kapaciteta ene je 28.000 1 in samo predstavljamo si lahko, koliko gnojevke se razlije v enem samem dnevu.
Tako imenovani nizozemski način razlivanja gnojevke po kraškem svetu ni sprejemljiv za zelene ter ostale strokovnjake-naravovarstvenike niti za prebivalstvo tega področja. Svetovna merila za kraški svet so skorajda "100 X"
zahtevnejša od nizozemske zemlje. Na Kočevskem je poleg farme prašičev zelo problematičnih še nekaj farm, ki delujejo na sistemu rešetk. To je namreč način, ko se živalski iztrebki izplahujejo samo s čisto vodo, torej brez stelje. Ta postopek ustvarja gromozanske količine gnojevke, ki se zbira v lagunah in posledice so že zaznane. Mnogi viri vode so neuporabni, saj je bilo npr. samo v okolici Cvišlerjev več kot deset izvirov, danes so žal onesnaženi. Prebivalci Poljanske doline pijejo problematično vodo, izviri ob Kolpi so oporečni in navsezadnje je tudi naša in sosednja pitna voda obremenjena zaradi takega načina gnojenja. Reka Rinža je že desetletje žrtev izpuščanja in prodiranja gnojevke in gnojnice. Kljub visokim lanskoletnim stroškom čiščenja je še kar naprej kanalizacijska struga. Pogini rib se nenehno vrstijo in samo na začetku lanskega leta smo zaznali tri.
Sredi avgusta so delavci prašičje farme gnojili pri 30 stopinj C polje med Mestnim Logom in Cvišlerji. Neznosen smrad je meščane tega dela


mesta prisilil, da so se starši z majhnimi otroki in astmatiki začasno umaknili. Oskrbovance Doma starejših občanov so reševali s kisikom. Neuradnih govoric ne bi pogrevali, si pa lahko mislimo, kaj se je zgodilo z nekaterimi. O rentabilnosti prašičje farme pa sledeče:
Na zahodu pa tudi delno pri nas je prav gotovo v ceno prašičjega mesa vračunan tudi ekološki delež. Oba opisana načina uporabe oz. odpravljanja gnojevke (direkten s spustom v podzemlje in indirekten s polivanjem po kmetijskih površinah) ne moreta biti pripisana ekološkemu deležu v ceni prašičjega mesa. Prašičja farma je torej dolga leta ustvarjala čisti profit in odgovornim ni bilo niti toliko mar, da bi poskusili popraviti čistilno napravo. Tako pa je delovanje farme sila problematično in bo po sprejemu novega zakona o varstvu okolja tudi uradno nezakonito.
Omenili bomo še eno motečo stvar pri poslovanju Prašičje farme. Temeljni naravni zakon(ekološki) je, da morajo biti stvari v ravnovesju. Prašičja farma je imela do nedavnega mnogo, mnogo preveč prašičkov (od 25.000 do 40.000 letno).
Hrano so dovažali od drugod, celo iz Vojvodine in posledica je bila preobilica odpadkov-gnojevke. Tako porušeno
ravnovesje ima mnoge hude posledice v naravi. Občutek pa imamo, da se gnojevka razliva iz čistega obupa in daje tisti interni gnojitveni načrt, s katerim farmarji zavajajo javnost, neregularen za tako problematično kraško področje.
Avtor članka sicer navaja sestavo gnojevke, pozablja pa omeniti veliko vsebnost medikamentov v gnojevki in samem mesu (zlasti antibiotikov), ki so jih živali zaradi natrpanosti ali nehumanih razmer deležne v velikih količinah.
Posredno se le-ti prenašajo navsezadnje tudi na ljudi. Posebej poučen primer se je zgodil pred leti na Postojnskem, ko otrokom antibiotiki niso več koristili.
Zaradi vse glasnejših negodovanj so se odgovorni iz farme odločili prepričati javnost o koristnosti njihove dejavnosti. Prepričali pa nas bodo šele, ko bodo pridobili tri zelo pomembne dokumente:
-	soglasje vodnogospodarske institucije,
-	potrditev gnojitvenega načrta od ustrezne ustanove,
-	splošno uporabno dovoljenje.
To je žal dediščina preteklosti,
ko zakonodaja in kvaliteta življenja nista bili upoštevanja vredni.
Prebivalci Željn, Klinje vasi in tudi širše okolice se čutijo že dolgo ogoljufane, saj kljub obljubam izpred štirinajstih let
trpijo neprestano smrad in druge neotipljive, še škodljivejše posledice.
Že v srednjem veku je veljal zakon, ki je onesnaževalce vode dobesedno obglavil.
Tudi še stari kazenski zakon Slovenije v 224. in 225. členu odreja za onesnaževalce zraka in vode kazen zapora tudi do treh let.
Zeleni smo razmišljali o mnogih možnih rešitvah prašičje farme. Zavedamo se težavnega položaja, toda vedno pridemo do zaključka, da objekti s takim načinom delovanja NE SODIJO NA KRAŠKI KOČEVSKI SVET. Če se stvari ne bodo kmalu izboljšale, bo Kočevska še bolj tonila in vsi zeleni revitalizacijski načrti so brez smisla. Kočevska žal ni onesnažena samo od farm, tu so še zelo problematični industrijski objekti, neurejena kanalizacija, mestno smetišče, divja odlagališča, prisotnost antraxa v naših gozdovih itd...
Zeleni Kočevja smo pripravljeni sami, pa tudi z našimi zvezami, reševati vse naštete ekološke probleme.
Da pa stvari s prašičjo farmo in vplivi gnojevke ne bodo tako zamegljene, bomo s pomočjo kompetentnih in nevtralnih institucij sprožili natančne meritve zraka, vode in zemlje na Kočevskem.
Veseli pa bomo, če bodo ta naša črna sumničenja ovržena.
ZELENI KOČEVJA
-j-,	.	.	.f T	rj
rotostnp: iiiogratija zvezaniKa Jonasa L
|0 čem se bomo pogovarjali? O Ipecanju? Dobro, a tukaj vidim tudi I mlajše občinstvo, zato bo potrebno I uporabljati lepe izraze.
I Velikokrat me vprašajo, kako se fant I približa punci. Ne razumem zakaj je to |tako težko. Enostavno vstaneš, I pristopiš in rečeš:"Živjo."
Koliko let sem hodil v šole? Štiri leta v osnovno, potem štiri leta v oddelek za posebej nadarjene, pa štiri leta v gimnazijo, pa eno leto na matematični faks, pa štiri leta na igralsko akademijo, vmes sem malo pavziral... Dajem vam resen nasvet: čim dlje hodite v šolo!
Kaj počnem zdaj?
Nastopam po televiziji, v gledališču, igram biljard...
Kot dipl. ing., pardon, dipl. igr. lahko govorim velike neumnosti, ljudje pa me občudujejo:’
Kakšen talent, kašen umetnik!’
Počitnice v belem
Zimske počitnice so vedno nekakšna tombola. Bo sneg ali ne? Nanje se pripravljamo že od novega leta sem, ko pa pride čas, nas presenetijo. Navadili smo se že, da snega tisti teden ni, zato so šole in druge institucije pripravljale "suhe" zaposlitve, ki pa so bile slabo obiskane , če je zapadel sneg.
Če pa sneg zapade pravi čas, nas spet uhiti tako, daje le težko organizirati dejavnosti na snegu. Letos je Knjižnica Miklova hiša zaposlila otroke vseh starosti s filmi, lutkami, pravljicami in obiskom Jonasa Ž., na snegu pa so se otroci najbolje znašli vsak po svoje. Kočevski otroci so vsak po svoje preživljali večere, v dopoldanskem času pa naj bi potekali smučarski
tečaji, ki pa jih na smučišču v Dolgi vasi nismo zasledili. Zasledili pa smo dolge vrste smučarjev, ki so zaradi pogosto pokvarjene sidrne vlečnice nastajale za krajšo, manj zmogljivo vlečnico na "zajlo".
^ Vimenu staršev bi rada pohvalila vzgojiteljice ribniškega j', I* vrtca, saj so za najmlajše šolarje v času počitnic ;! I. organizirale USTVARJALNE DELAVNICE, kot so > likovna, glasbena, raziskovalna, lutkovna in skrivna. I; S Otroci, čeprav jih je bilo malo (9 ), so se odlično j!
h
£ zabavali. Upam, da vnema vzgojiteljic na bo popustila in
......................
-
S. E. «J
N u V E
NOVICE
'XvXvXvI'XvXvXvXvX'X'XvXvXvX’XvXvXvXvI’X
NOVE NOVIČKE
•:*:*x*:*:*:*:*:*
i Riko	*
* _ *
*--------------------------------- *
Plača v treh delih razburila i
delavce	i
* .................... .... .... ' - ■— ---- ------*
% Dan po izplačilu decembrskih plač v januarju so delavci * S Rika na izsiljenem sestanku zahtevali pojasnilo, zakaj soj
*	dobili tako nizka izplačila. V izbruhu nezadovoljstva so j
*	letele kritike tako na sindikat kot na vodstvo podjetja, v času *
^trajanja izsiljenega sestanka pa je bil novinarjem S S onemogočen vstop v podjteje, izključene pa so bile tudi« J zunanje telefonske linije.	*
S Kasneje smo izvedeli, da je delavcem prekipelo zaradi S I neinformiranosti, saj ob izplačilu niso bili seznanjeni s tem, * ® da prejemajo le prvo tretjino plače. Od tega obroka so bili * J odtrgani tudi krediti, tako da so nekateri ostali brez* 5 izplačila. V naslednjih dneh je bilo potrebno vložiti s strani S J vodstva in sindikata precej truda, da seje s pojasnjevanjem * S vzrokov trodelne plače val nezadovoljstva zajezil.	*
S Tekoče prilive naj bi podjetje potrebovalo za nabavo ® jrepromateriala, ob tem pa so se plače celo povišale v* i povprečju za 3 500 tolarjev.	S
t Delavci naj bi dobili zagotovila, da se bodo krediti pri S jmorebitnem bodočem obročnem izplačevanju plač J
l porazdelili na vse obroke.	*
« * !****»«**»«*#*«***«*******«»#***«*****«*#***«*«***#*•$
i Inles	I
j PTT izključila telefone [
I Če iz Rika ni bilo mogoče klicati zaradi notranjih | I neporavnanih računov, so bile Inlesove zveze s svetom I I prekinjene zaradi neporavnanih računov navzven. PTT je | I Inlesu zaradi milijonske terjatve preprsoto izključil 16 | I zunanjih telefonskih linij od 18 in hkrati zagrozil, da bo v| 1 primeru neporavnave računov izklopil še preostali dve. | 1 Na Inlesu so se dolgove trudili poravnati z nabavo I I telefonskih kablov, vendar naj bi takšni posli padli v vodo. | I PTT v tržnih razmerah očitno pozablja, daje v netržnih na | I našem koncu razvil svojo infrastrukturo predvsem zaradi |
I posluha in potreb takšnih firm.

......*
Predsedstvo SO Ribnica
________Še vedno brez praznika
Predsedstvo ribniške skupščine je na svoji zadnji seji razpravljalo o tem, kaj storiti z občinskim praznikom. Predstavniki SKD so vztrajali pri realizaciji sklepov zasedanja skupščine v začetku lanskega leta, kjer so predlagali za praznik l.septcmber z utemeljitvijo, da se na ta datum veže podelitev patenta Ribnici za prodajo suhe robe, ki je tedaj pomenil za te kraje velik gospodarski razmah. Predstavniki drugih strank o obočinskcm prazniku niso imeli izdelani jasnih stališč razen morada tega, da razlogov za praznovanje v teh časih ni in da bi moral biti praznik obeležen skromneje kot v preteklosti. Glede na to, da praznik občine v novem statutu občine ni posebej omenjen, še vedno ostajajo v razpravi trije uradno predlagani datumi: 26. marec kot dosedanji praznik (bitka v Jelenovem žlebu), 13. maj (spopad TIGR-a z Italijani) in 1. september^ (tradicionalni sejem, združen s podelitvijo patenta). Če do prihodnje seje predsedstva o občinskem prazniku ne bo doseženega soglasja, se bo o pripravi tovrstnega odloka odločalo z glasovanjem. Predsedstvo je obravnavalo tudi ponudbo NOVIH NOVIC za odkup strani v časopisu, na kateri bi objavljali pomembnejše odloke oz. sklepe občinskih organov. Predsedstvo je ugotovilo, da reden zakup prostora ni potreben in da naj tovrstne potrebe sproti ocenjuje IS. Glede na to, da ta občinski organ na svoje seje ne vabi novinarja našega časopisa, upravičeno pričakujemo, da bo javnost o svojem delu obveščal iz prve roke v za ta namen zakupljenem prostoru, tako kot to že počnejo podjetja in obrtniki na poslovnih in oglasnih straneh.

vwwwvw
v Struge
I
š	Petrle	na ustanovitvi	KO	SKDč
^-------------------------------------------$
i.	Ustanovitev	krajevnega	odbora	SKD	v	Strugah	je	21.5
\ januarja počastil predsednik stranke in vlade Lojze Petrle J» £z v.d. direktorjem družbe Slovenca, Pavlom Bratino.»; ^Predsednik je številnim zbranim krajanom predstavil J <; program in delo stranke ter odgovarjal na vprašanja? <: navzočih. Kanditat za predsednika že tretjega krajevnega j« < odbora te stranke v kočevski občini je J anez Kralj, sicer tudi $ predsednik KS Struge.	J
...	..........J
Konfekta
S stavko izsilile plačo
Delavke Konfekte iz Sodražice so po dobrem tednu izčrpavajočega štrajka končno dobile obljubljene novembrske
in decembrske plače. V petek, 24.januarja malo pred tretjo uro popoldne, koje večina delavk že odšla domov po še enem neuspešnem dnevu čaknja na plačo,smo nekaj delavk le uspeli ujeti v objektiv ob tako težko pričakovanem dogodku. Prisoten je bil tudi v. d. direktor Peter Hribar, ki je razloge za zamik izplačil pripisal premajhnemu izplenu, ker roba ni bila redno dobavljena v predelavo.
Zanikal je možnost , da bi se denar kjerkoli načrtno zadrževal, in hkrati priznal, da je en sam človek za vodenje takega podjetja premalo in da bi Konfekta potrebovala celovito vodstvo. Sredstava za plače je ob angažiranju predstavnikov občine Ribnica zagotovilo izvozno podjeteje GS Trading,ki naj bi za Konfekto imelo še dovolj izvoznih poslov. Delavke so z delom nadaljevale kljub temu, daje del stavkovnih zahtev ostal neizpolnjen.
JJI
Iztekajoče se leto 1991 je prineslo v politični mozaik ribniške občine še zadnjo novost, tokrat iz sodraškega konca. 14.decembra je bil ustanovni zbor krajevnega odbora (KO) Slovenskih krščanskih demokratov.Ko brskamo po razlogih, ki so vodila osnovanje KO v Sodražici, se nam najprej kaže močna želja zagnanih posameznikov, da predramijo dokaj dremavo politično ozračje v Sodražici. Radi potarnamo nad časi, v katerih živimo. Redko pa ob tem pomislimo, da so časi odraz ljudi, njihovega dela in prizadevanj. Ali hočemo postati kreatorji dobe, ki jo živimo?
Prve svobodne in demokratične volitve so ustvarile novo večbarvno politično prizorišče. Predvolilna živahnost in zagnanost sta nekako hitro uplahneli in se utopili v sivini vsakdanjika. Pred nami se ponovno zarisujejo volitve v republiško skupščino. Če so nas prve našle nepripravljene in predvsem politično neizkušene, smo tokrat dolžni pristopiti odločno in odgovorno.Pred nami je še druga pomembna novost. Pripravlja se predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi in oblikovanju nove mreže slovenskih občin. Meje novih občin se še zarisujejo, pri čemer je eden izmed kriterijev 3000 prebivalcev. Ta sprememba ne sme presenetiti ali celo obiti nikogar izmed nas. Gre za povečane pristojnosti lokalnih skupnosti, predvsem pri odločanju o njihovem prostorskem razvoju.
Te in podobne misli so vodile iniciativni odbor SKD v Sodražici, da pripravi vse ustrezno za oblikovanje KO. Tako je Sodražica prva v občini dobila svojo krajevno organizacijo SKD. 12.januarja 1992 je bila prva seja KO. 8-članski odbor, v katerem so predstavniki vseh večjih naselij, kjer so člani SKD, je izvolil predsednika, blagajnika in tajnika.
Predsednik KO je postal g. Anton Košir iz Sodražice, ki seje
že doslej izkazal kot delaven član stranke, obenem pa je občinski poslanec. Na prvem sestanku je stekla beseda zelo živahno o različnih temah. Predvsem smo se pogovarjali o naših nalogah in načrtih v letošnjem letu. Namen SKD je sodelovati pri oblikovanju politične volje ljudi na vsem področju javnega življenja. Krajevne organizacije predstavljajo pri tem najširšo bazo strankinega delovanja, in se povezujejo v občinsko organizacijo.
Prva naloga novega KO je priprava na bližnje volitve. Preko svojih članov mora postati nosilec pozitivnih stremljenj pri graditvi bodočnosti. Večkrat nas presenečajo nerazumno ozki nazori posameznikov glede ureditve naše družbene stvarnosti. Vsi bi radi dosegli svetlejšo prihodnost, ne sprejemamo pa naporne in dolge poti do nje.Naša krajevna organizacija šteje trenutno 45 članov. Prizadevali si bomo okrepiti članstvo, zlasti med mladimi in po manjših naseljih. To nam bo uspelo le, če bomo dejavni, kar se bo kazalo že navzven.
Pri tem je pomembno vzdrževanje in ohranjanje stalnih stikov z vsemi elani, hkrati pa sodelovanje z občinskim odborom v Ribnici. KO namerava in je dolžan skrbeti za boljšo in sprotno obveščenost o vsem, kar se dogaja v občinski politiki in še posebej o delu stranke SKD. KO namerava obveščati člane in
somišljenike preko okrožnic, lepakov in tudi člankov v lokalnem časopisu. Organizirali bi radi tudi kakšno predavanje, ki bi bolj osebno nagovorilo posameznike in jih spodbudilo za aktivnejše delovanje.
KO bo moral spremljati vse spremembe glede lokalne samouprave. Odločno se moramo zavzeti za lastno občino, ki je obstajala do leta 1960. Glede na velikost, zaključenost območja ter tradicijo imamo vse pogoje zanjo.Govorili smo še o drugih načrtih. Ugotavljamo, da je kulturni utrip v zadnjih letih v Sodražici povsem zamrl. Nastalo praznino bomo morali zapolniti z drugačno kvalitetno ponudbo. Ne živimo namreč le od kruha! Končno je tu še preimenovanje ulic v Sodražici. Dosedanje poimenovanje ni več usklajeno z izpeljanimi družbenimi spremembami. Nekatera imena marsikomu ne povedo ničesar. Pri morebitni novi izbiri bi morala imena ulic opozarjati na identiteto kraja in prezentirati njegovo kulturno preteklost. Saj imamo zaslužne može, npr. Ivana Prijatelja, Franceta Goršeta in še koga.Nov KO SKD Sodražica bo lahko dosegel zastavljene cilje le s pristnim delovanjem in vraščenostjo v domačem okolju.
Za popotnico mu zaželimo veliko vneme in vztrajnosti. Upajmo , da bo kmalu dobil posnemovalce še drugod.
Ludvik Mihelič
T *
STALIŠČE občinskega odbora glede zadnjih dogodkov v zvezi z organiziranjem in delovanjem sindikata NEODVISNOST, konfederacije novih sindikatov Slovenije, v
podjetju Oprema iz Kočevja
JL •
OO SKD Ribnica ocenjuje, da so na osnovi razpoložljivih informacij grobo kršene pravice in svoboščine sindikalnega delovanja, pa tudi splošne pravice in svoboščine po mednarodnih konvencijah in veljavni zakonodaji RS.
Med preostalim je kršen Zakon o delovnih razmerjih v svojem 5.členu, s katerim je po novi slovenski delovni zakonodaji zagotovljena pravica delavcev do organiziranja in delovanja sindikata z osnovno nalogo zaščite delojemalcev pred delodajalci in hkrati zagotovljena imuniteta sindikalnega zaupnika, v konkretnem	primeru
predsednice	sindikata
Neodvisnost, g.Vesne Brelih, in
podpredsednika g.Franceta Mihiča.
2.
Zgroženi smo nad odnosom in postopki vodstva podjetja Oprema iz Kočevja proti svojim podrejenim delavcem, ki s svojim delovanjem poskušajo uresničevati zakonite, legalne m v demokratični in svobodni družbi, kakršna naj bi slovenska po demokratičnih volitvah postala, povsem običajne, neodtuljive pravice in dolžnosti sindikalnega delovanja.
Odbor ugotavlja, da gladovna stavka dveh sindikalnih zaupnikov, ki sta se za ta korak individualno odločila, ni običajen način sindikalnega boja.
4.
Hkrati pa odbor po reakcijah vodstva podjetja ocenjuje, da bi bil vsakršen drugačen način reševanja nastalega spora
verjetno že v samem začetku neuspešen zamolčan ali utišan in pozabljen, uporniki pa v skladu s staro preizkušeno metodo strogo kaznovani.
5.
O resnem in odmevnem konfliktu, ki je nastal, morajo poskušati v prvi vrsti poskrbeti delojemalci znotraj podjetja samega, druga končna zunanja rešitev pa je formalno-pravna zakonska pot na sodišču.
V primeru zapletov pri organiziranju sindikalne pluralizacije v podjetjih, predvsem družbenih, kakršno Oprema tudi je, je potrebno TAKOJ vzpostaviti in pričeti spoštovati zakonitost in pravni red, ki sta tuja pojma tudi marsikateremu našemu drugemu	"uspešnemu
managerju".
Občinski odbor SKD Ribnica
Prazen žakel
Industrija, daje to? No, kaj pa hočemo. Lesna industrija je na vagi
in Evropa zgražala se bo,
ko prekasno nas spoznala bo.
Riko cvetel je svoje čase
in imel je lepe dnarce.
Sedaj je blagajna prazna vsa, ko drugi so nam vse požrli,
siromak ostal je siromak
in copata - copata.
O, kako lepo je biti drugim gospodar dokler ti dajejo denar.
Čeprav smo vedeli zato,
bili vsi so tiho.
Ko pa raztrgala se je vreča,
ostala revežem je le
nizka
plača:
7.123,00 tolarjev je cela
za cel mesec dela!
Zobotrebec
DEMOS
s Š
Adijo, zbogom, DEMOS, veliko vlogo si odigral, lahko še danes bi ostal, če te del leve koalicije ne bi izdal.
O vsem se da pogovoriti, če so sogovorniki odkriti, ljudem na dveh stolih I sedeti,
I pa se je DEMOS moral I energično upreti.
I DEMOS-a
g
I nismo pokopali,
I v slovenski zgodovini I smo Slovenci DEMOS samo
z zlatimi črkami zapisali. Sedaj se je začel volilni
za volilce in slovenski obstoj,
rdeča opozicija že glavo dviga,
čeprav pozablja, da razmerje ona kriva.
Adijo, zbogom, DEMOS, pokončno, kleno in častno si odšel,
vse kar slovenskemu narodu si dal, ti vsak pošten Slovenec bo priznal.
Tone Frantar


,w.w.w.‘.w.\w
Družina Hobič
'y\-y-■yy■ ''     


Kmetje, boSj prav! od "pravih' kn e...
:
II



Zimski večer smo preživeli v družbi Robičevih v Nemški Loki. Pred destimi leti sta v tej poljanski vasici začela skupno življenje Marija in Jože z nekaj kozami, spomladi pa bosta spustila na pašo skoraj 700 ovac.
Lesena hiša na gričku razkriva smisel lastnikov za idilo v teh trdih razmerah, topla notranjost s kopico otrok pa življenjski optimizem, s katerim bi želeli opogumiti tiste bralce, ki obupujejo že v precej prijaznejših okoliščinah.
Kako to, da sta se Gorenjca odločila za kmetovanje na Kočevskem?
Jože: Slovenci smo v bistvu kmečki narod. Če moj oče ni bil kmet, pa je bil to ded. Korenine imamo več ali manj vsi na kmetih. V Ljublajni bi med 300 000 ljudmi težko našli 1000 takih, ki so meščani že več generacij. Res pa je, da ti kmetovanje mora "ležati". Po končani I. stopnji študija na agronomiji sem začel iskati prostor, kjer bi začel. Sem me je usmeril prof. Ločniškar, kar je imelo precejšnjo težo.
Ravno takrat se je v Kočevju začelo razmišljati, kako bi naredili proizvodnjo na odročnejših krajih čim rentabilnejšo. Novembra 1981 so me po naključju peljali tod mimo in ocenil sem, da bi se tod dalo kmetovati.
Je bila to vajina skupna odločitev?__________________
Marija: S prvim dnem tukaj se je začelo najino skupno življenje. Spoznala pa sva se zadnje leto, ko je Jože pasel na Planini.
Jože:Kupila sva kamp prikolico in jo postavila pod hruško. V njej sva bila dve leti.
Kako so na vaju gledali sosedje?
Jože:Ne verjamem, da so verjeli, da bo iz tega kaj nastalo. Če bi, bi morda kdo od
tukajšnjih kmetov pokazal interes za farmo.
V začetku je bilo zelo problematično, saj ni bilo niti žebljev niti desk. Živela sva pod pritiskom, da mora biti zemlja vsaj tako obdelana, če že ne bolje kot pri tukajšnjih kmetih.
Kakšen posluh je za vajine začetke imel družbeni sektor?
Jože: Začetni posluh je verjetno obstajal, ker sicer v to ne bi šli. V Kranju ga namreč ni bilo. Družbeni sektor in zasebna iniciativa pa si drugače že v principu nasprotujeta. O posluhu bi bilo laže govoriti, če bi bil član klasične kmetijske zadruge. V Kočevju pa je šlo vse po direktivah in nekateri si še vedno predstavljajo, da smo njihovi hlapci. K sreči se s
spremembo sistema ta miselnost počasi spreminja. Avtohtonih kmetov je na Kočevskem malo, precejšnjo težo nosimo tisti, ki smo prišli kasneje. Večina si je težko izborila prostor pod soncem,pomoč je vedno polovičarska. Začetniki bi morali imeti dobre razmere za štart, saj tako ostanejo začete stvari desetletja nedokončane. Delamo na družbeni zemlji in tega se ne da primerjati s tem, če si na svojem. Vsaj upanje bi morali imeti, da bo to enkrat naše. Prav zaradi nelastništva se za tak način kmetovanja le redkokdo odloči. Za nove prišleke manjka tudi dobre zemlje in poslopij.
Ste torej pravi kmetje ali ne?
Marija:Način življenja je kmečki. Velika prednost pa je, da nisva obremenjena s tradicijo in sva v tem smislu samostojna. Tukaj pa vztrajava najbrž zaradi gorenjske trme.
Jože: Jaz imam občutek, da sem bolj pravi kmet od "pravega", če naj bi bil "pravi" kmet tisti, ki ob prihodu v pisarno menca klobukove krajce in ne ve, kaj naj reče. Če živiš izključno od zemlje, si kmet. Lahko si zraven še filozof, a najprej kmet.
Ali je najeto zemljo mogoče na hitro izkoristiti in oditi?
Jože: Bili so primeri, ko so nekateri posekali nekaj gozda in po nekaj letih odšli. Vendar je to zapravljen čas v primerjavi s tem, kaj bi si človek lako ustvaril s tolikšnim trudom kje drugje.
Ali se počutite izkoriščane?
Jože: O tem obstajajo dokazi! V prvi fazi smo bili nekakšni poskusni zajčki. Na to vlogo sem zavestno pristajal, pod zajčjo kožo pa sem obdržal svojo volčjo naravo, ki že prihaja na dan.
Kakšna je delitev dela na vaši kmetiji?______________________
Marija: Kar klasična, če gledam stvari s sodobnega vidika. V začetku sva vse stvari delala skupaj, pozneje sem se več ukvarjala z otroki. Pri nas je teže, ker ni starih staršev. Okolje je za majhne otroke kar nevarno in jih ni mogoče pustiti nenadzorovane. Otroci hodijo 1 km peš do Brezovice, od tam naprej pa imajo prevoz v šolo v Stari trg. Najstarejši Jošt hodi v prvi razred, Anže hodi v malo šolo, Luka pa je star tri leta. Delu se privajao le skozi igro, vse pride ob svojem času. Odkar je mož profesionalni poslanec nam pomagata dva delavca, ker sama vsega ne bi zmogla.
Jože, kaj vas je pripeljalo v profesionalno politiko?
V politiko predsem želja po lastni državi. Ta cilj je sicer dosežen, porajajo pa se novi problemi.
Profesionalizacija je prišla nekako naravno, saj sem zaradi strankarskih zadolžitev v Ljubljani ravno toliko, kot če ne bi bil poklicni poslanec.
Kako kot član Slovenske kmečke zveze gledate njeno preobrazbo v Ljudsko stranko?
Pri tem gre predsem za širitev njenega programa,ki bo sširitvijo bolj ljudski. Kmečko zvezo kot sindikat moramo
obdržati naprej, razdelali pa bomo tudi druga področja. Sam sodelujem s tujimi podobnimi strankami. Zavedamo se, da bi združenje z SKD pomenilo izpad dela volilcev, zato v šali celo pravimo, da se bodo demokristjani združili z nami.
Ali se življenje vaše družine odvija v krščanskem etosu?
Jože:Ne, vendar nas spremlja dejstvo, da smo rojeni v znamenju križa. Na krščanstvo gledam kot kulturo. Že pokrajina, posejana s cerkvami, ki so jih zgradili kmetje, kaže na povezavo kmeta s to kulturo. Opazen je pojav, da so žene na kmetih volilke demokristjanov, moški pa kmečke stranke.
Marija, ali ste vključeni v družabno življenje kraja?_____
Če se malo pohvalim, sem pravzaprav res organizatorka družabnega življenja. Vodim aktiv kmečkih žena in jih skušam spodbujati , da bi storile kaj skupaj.
Organiziramo predavanja in prodajo domačih dobrot, pri tem pa nam precej pomaga pospeševalka Ogorelčeva.
Boste v Nemški Loki vztrajali?
Jože: Gozdarje sem pri odkazovanju dreves za posek za ostrešje dražil, naj ne bodo tako skopi pri odmeri, saj bomo posekali ves gozd tja do Kočevja, če se bodo vsi trije sinovi lotili svojih ovčjih farm.
Upam, da bova otroke tako vzgojila, da ne bodo šli v šole z namenom, da bi jim ne bilo treba delati.
Stane Hafner


::ä.
lil

'
m
X-:::X: ......X'X " "	. ■	1	'	X- ■	X.--
SPLOŠNA NAVODILA
1.	Pri klanju pazimo na dobro izkrvavitev - prašiča obesimo za noge. Meso pred soljenjem zmasiramo in tako izstisnemo iz njega še nekaj krvi.
2.	Meso čim hitreje ohladimo na 0 do 4 stopinje C.
3.Soljenje poznamo kot suho ali mokro(razsol). Solimo pri nizki temperaturi in sicer 2-2,5 %soli na težo mesa. Sol naj enakomerno prodira v meso. Ne soli preveč!
4.	Dodatki: sol, poper, česnova voda, vse ostalo so
dodatki po lastnem okusu. Za barvo dodajmo raje sladkor namesto solitra in sicer 2-3% na težo
soli.
5.	Čas soljenja je odvisen od velikosti kosa (6dni-30 dni).
6.	Po soljenju meso temeljito operemo v mlačni vodi (s ščetko).
V.Dimljeje- hladno(18-20 stopinj). Razni fenoli, ketoni... v lesnem dimu dajo mesu aromo. Uporabljamo suh, zdrav les (bukev, gaber, hrast). Z dimljenjem ne pretiravamo.
8.Sušenje je najdaljša faza, tu gre tudi za zorenje mesa, kjer poteka mikrobiološka razgradnja beljakovin višje stopnje v enostavnejše in lažje prebavljive beljakovine.
Klobase so surove užitne po 30 do 40 dneh sušenja, salama po 2 do 4 mesecih, slanina 50 do 60 dni, pršut 10 mesecev(Primorska).
9.Posebnosti pri salamah in klobasah:
j Podjetje za projektiranje in gradnjo objektov, d.o.o. Kočevje, TZO 56, tel. (061) 851 - 385
Kočevje •
d.o.o.
NUDIMO VAM:
Izdelovanje projektne dokumentacije za vse vrste stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Gradnja stanovanjskih hiš, poslovnihjprostorov, vse vrste vzdrževalnih del, urejanje okolic... Posredovanje in nadziranje obrtniških del
MI - GRADimo za vas
L.  ———  -------——-—
*	meso naj bo korektno pripravljeno,
*	nasoljeno naj bo 24 - 48 ur, obenem naj se razsol izcedi, mesni sok, ki se izceja, ima funkcijo povezovanja,
*	slanina naj bo ravno narezana, nima funkcije povezovanja,
*	govedino dodajajo, ker ima manj vode, ne daje pa boljšega okusa.
■	KLOBASE
Pripravimo jih iz kvalitetnega svinjskega mesa, mletega med 10 in 12 mm. Slanina naj bo mleta tanjše. Polnimo ga v tanka svinjska čreva, ki so temeljito oprana z dodatkom kisa. Po dimljenju in 40 dnevnem sušenju, jih lahko shranimo v zmrzovalniku pri -25 stopinjah C.
■	SALAME
Tudi salame pripravimo iz prašičjega mesa, mletega med 8 in 12 mm. Slanina naj bo čvrsta in tanjše mleta. Meso polnite v goveja čreva, požiralnike, konjska čreva... Salamo prevežite z vrvico in postopajte po prejšnjih navodilih. Po sušenju (3-5 mesecev ) jih lahko spravite v zmrzovalnik.
■ SLANINA
Najboljša je rebrna in trebušna slanina, velikosti 30 X 15 cm. Soljenje naj traja 7 - 9 dni, nato jo operite, rahlo odimite in površino posujte s poprom. Sušite 3-4 mesece.
Ana Ogorelec
MESARIJA
NOSE IVAN
Šalka vas 135, KOČEVJE Telefon : (061) 851 - 225
0 sveža govedina
0 klobase, hrenovke in suhomesnati izdelki domačih proizvajalcev ° od četrtka dalje sveža domača teletina POSEBNA PONUDBA:
0 vakumsko pakiranje mesa za zmrzovanje Odprto tudi v NEDELJO!
NOVICE
DOBRO JE VEDETI
V ZD Kočevje seje ob otroškem in šolskem j; dispanzerju v okviru osnovnega zdravstvenega varstva $ ustanovila tudi služba za mentalno higiensko
i!
Prodam
dejavnost. MHO izpolnjuje naloge v smislu celostne skrbi za duševno zdravje otrok, mladine in njihovih
!; družin. Osnovni cilji mentalno- higienske dejavnosti so |
i;
;!
5 MHO
<*
preventivni, torej preprečevati pojave, ki bi slabili duševno zdravje.
učinkovita le v pristopu različnih
Je
»'timskem .'strokovnjakov ;»profilov.
i« Tako v našem oddelku '«nudimo pomoč šolskega oz. »1 otroškega zdravnika, psihologa ^logopeda in socialnega delavca. ;*Na ta način se motnje ^posameznika osvetlijo z več '«vidikov: telesnega stanja, ocene ‘^osebnostnih karakteristik, jinivoja intelektualnega ^funkcioniranja, govornega ^področja, družbenih in '«kulturnih dejavnikov.
>1 Osnovna naravnanost našega «*dela je pomagati pri «»vzpostavitvi	takšnih
i«psihosocialnih pogojev, ki '«otroku in mladostniku »lomogočajo zdrav osebnostni j; razvoj.
J» Tako nismo orientirani samo v '«pomoč že motenim otrokom in ;«družinam, ampak predvsem »Istaršem pri vzgojnih in 'irazvojnih težavah ter otrokom sjin mladostnikom pri ž*premostitvi osebnostnih i« problemov, kot tudi pri težavah »iv družini, vrtcu, šoli...
«; Težave v čustvenem, «'spoznavnem in družbenem ijrazvoju otrok, mladine in ‘»njihovih družin, ki jih »»obravnavamo, bi lahko strnili v «inaslednje sklope:
*	* * A * * *
-	motnje hranjenja
-	motnje spanja
-	motnje močenja in blatenja
-	motnje motorike
-	motnje govora
-	motnje psihoseksualnega razvoja
-	motnje razvoja agresivnosti
*	* * g * * *
-	težave v prilagajanju, vedenjske motnje
-	mladostniška kriza
-	asocialno vedenje
-	nasilništvo
-	šolska fobija
*	* »N *
Psihosomatske motnje
-	motnje prebavnih organov
-	glavoboli
-	motnje srca in ožilja
-	bronhialna astma
*	* * d * * * TOKSIKOMANIJA
-	narkomanija
-	alkoholizem
I
%
Dodatne informacije zf omenjenimi strokovnjaki lahko J dobite v osebnem kontaktu! vsak ponedeljek popoldan ter| ostale dneve dopoldan v| Zdravstvenem	domu!
Kočevje.Informacije pa| nudimo tudi po telefonu,| Številka Mentalno-higienskegaJ oddelka je 853-221 int. 49. f
MHOil
_____:
Ugodno prodam starejšo | hišo v Predgrađu.
Cena 9000 DEM. Tel.: 851-172 do 15. ure.
Prodam cirkular, nov komplet za rezanje hlodovine - tramarije ter traktorsko desko. Brane, tel.:861-080 in 863-201.
Iščem
Iščemo agente iz kočevskega in ribniškega kraja za prodajo zanimivega in tržnega artikla.
Vse informacije pop. na tel.:852 - 016, Dušan.
j Kloporterji, javite
se!
NOVE NOVICE vabimo k sodelovanju ulične prodajalce (kloporterje). Zaželjeni učenci višjih razredov osnovne šole ali dijaki iz kateregakoli kraja na območju Ribnice in Kočevja. Dobimo se v soboto, 15. februarja ob 10. uri na Kolodvorski 1 v Ribnici (nad VC Riba).
m;cii ^	ls ^	!:u T, ^:;K _!oSu	• ir rt	, -
•inščine, in sicer pid S L
naslovom: Jez,k, k, ga uporabljam, srečujem m bere,„.Mentor prof.MAR.IANA STARC
MATERINŠČINA
To je nekaj, kar je vsakemu človeku dano že z rojstvom. Je nekaj lepega, kar bi moral vsakdo spoštovati in imeti rad. Se boriti za to.
Moj materni jezik j e slovenščina. Zame je ta jezik najlepši in najboljši.Lepo je primerjati jezike med seboj, poslušati njihovo melodijo..., kajti vsak jezik je po svoje lep. Vendar je za vsakogar najlepša materinščina.
KATJA ZOBEC, 8.b
Ker živim v tej domovini- moji domovini, v tem mestu- mojem mestu, v tej hiši-moji hiši, uporabljam tudi ta jezik-moj jezik. Samo eden je in samo ta je moj. Kaj bi bilo, če ne bi mogla spregovoriti v svojem jeziku?
MARIJANA KLUN, 8.d
S slovenskim jezikom se srečujem povsod: na radiu, televiziji, v šoli, v knjigah in še kje. Jezik mi je všeč in se mi ne zdi težak. V preteklosti so se za naš jezik borili pesniki, pisatelji, duhovniki. V šolah je bila slovenščina prepovedana.
ANDREJ PETEK, 8.d
Kaplan Martin Čedermac je še posebno okusiljuho potujčevanja, prepovedano uporabo slovenščine.
Zakaj je branil materinščino? Zaradi ljubezni do nje, zaradi romanja po srcu. Šele takrat se zaveš ljubezni do neke stvari, ko ti je odvzeta in prepovedana.
POLONA LOVŠIN, 8.b
Jezika se ne smemo sramovati. Nikoli ne smemo pozabiti, da je jezik dragocen, in če ga izgubimo, ga bomo težko dobili nazaj.
ERIKA ŽNIDARŠIČ, 8.b
Boj kaplana Martna Čedermaca mi je vzbudila doslej neznane občutke. Ob svojem jeziku sem se dobro počutila.
Ko sem govorila svoj jezik, mi je bilo toplo pri duši. Prav tako se do zdaj nisem zavedala sreče, ki jo imam: Ni se mi treba boriti za moj lastni jezik. Nobeden mi ne krati te pravice.
ALENKA HREN, 8.a
Nihče mi nikoli ne bo vzel mojega materinega jezika.
KATJA DIVJAK, 8.c
Moja vsakdanja govorica je slovenščina. Slovenščina ni moja materinščina, moj materni jezik je srbohrvaščina. Zelo sta mi pri srcu oba jezika.
SANDRA LANGER, 8.c
Vedno bolj se zavedam, da bi morali materinščino bolj spoštovati. Kajti če je ne bomo, nas bo zalilo morje tujih jezikov in mi se bomo v tem morju utopili. Toda ko se bo to zgodilo, ne bomo več Slovenci. Ostali bomo ptički brez gnezda, pa še čivkati ne bomo znali več po naše- po slovensko. Čivkali bomo po tuje.
KATJA ZOBEC, 8.b
Moja najhujša in največja bolečina v srcu pa so kletvice. Ni ga otroka v Sloveniji, ki ne bi znal vsaj ene umazane besede! Toda zakaj so se otroci to naučili? Saj jih niso naučili pesniki v svojih pesmih, pisatelji v svojih zgodbah. Vemo, da je jezik naša dobrina inje del nas in našega naroda. Zato ga raje ne uničujmo.
KATJA DIVJAK, 8.c
Prenekatera slaba ali dobra beseda ostane v srcu tistega, kateremu je bila namenjena. Iz tega sklepam, da je boljše, če kakšno grdo besedo še enkrat premisliš, preden jo spraviš na svet, saj žaljivih besed nima nihče rad.
JOŽE ANDOLŠEK, 8.c
Ixpa beseda je kot veter, lepa beseda je kot širnost sveta, kot ptica,
ki ponosno dviga svoje peruti k soncu.
Kako veliko pomeni beseda, iz dna duše...
prava, omamna, topla beseda...
Nisem si mislila, da beseda lahko predrugači človeška srca.
MAJA MODIC, 8.a
NOVICE	ČRNA KRONIKA	
PIVO ČASTIL S PONAREJENIMI TOLARJI	hitrosti v blagem desnem ovinku zaneslo na levo stran vozišča, kjer je s sprednjim delom trčil v
V Hotelu Pugled je K.M. 18.1. naročil pri šanku 8 piv in jih nameraval plačati z bankovcem za tisoč tolarjev. Točajko je na možnost ponarejenega denarja v šali opozoril slučajen gost, ta namig pa je, kot kaže, vzela resno, saj je med prsti začutila na deset tolarski bankovec prilepljene ničle. Preiskovalci so pozneje ugotovili, daje bil tisočak kar strokovno ponarejen in da je v obtok spravil P.A., ki se je mudil v Kočevju na odpustu čez vikend iz KPD Dob.	tovorno vozilo, ki gaje vozil Ž.G.V nezgodi je bil D.J. huje telesno poškodovan, njegov sin pa lažje. Škode na vozilih je za 400 000 SLT.
	V MEGLI ZBIL PEŠCA
	25. 1. je malo po polnoči voznik osebnega avtomobila M.D. na poti iz Ribnice proti Kočevju v Nemški vasi zbil pešca, ki je v gosti megli hodil po sredini cestišča. Moški je bil huje telesno poškodovan, njegovo identiteto pa so ugotovili šele naslednjega dne. Nočni sprehajlec precej mehkih nog je bil 62. letni Rom B.V. iz Trate pri Kočevju.
	
KRIVOLOVCA PRIČAKALI V ZASEDI	
21.1. je krivolovce v Mozlju ustrelil v popoldanskem času košuto-tele in si jo pripravil, da jo odpelje, ko se bo stemnilo. Na ta njegov namen je bila pripravljena kočevska policija in iz zasede na kraju kaznivega dejanja zalotila krivolovca S.D. V hišni preizkavi so pozneje odkrili večjo količino tovrstnih trofej, poleg tega pa še celo orožarno: 11 pušk, od katerih sta bila dva avtomata M70, 14 vojaških bajonetov, 2 starejša samokresa, 3 ročne bombe, plinsko pištolo, dele za orožje in naboje. Zoper S.J. je bila podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje nezakonitega lova in nedovoljeno posest orožja in razstreliva.
BIVŠIM OFICIRJEM JA ODVZETO OROŽJE		
Ribniška policija je sodnikom za prekrš odvzeli orožje bivšir JA posedujejo nez opravili pri petih o D.R.in G.V. skupaj okvir s 60 naboji.	v 13. januarja \ ke izvedla akci n oficirjem JA,] akonito.Hišno sebah, pištole z naboji. Pri S	sodelovanju s jo, v kateri so ti ga po umiku preiskavo so pa so odvzeli .V. so našli le
S HYUNDAIEM V TOVORNJAKA
Voznik D.J. je vozil 20.1. osebni avtomobil Hyundai po regionalni cesti od Žlebiča proti Sodražici. V Zamostcu ga je zaradi neprimerne
PREMALO SPOŠTOVAN SEMAFOR
Policija je 28. januarja med 11. in 15. uro pri kočevskih in ribniškem semaforju na skrivaj opazovala voznike, kako spoštujejo tovrstno prometno signalizacijo. Kršitelje so ustavljali nedaleč stran, pri čemer pa so vsaj v Ribnici imeli kar precej dela. 8 voznikov se bo moralo oglasiti pri sodniku za prekrške, en voznik je plačal kazen na kraju prekrška, štirim pa se bodo življenski stroški povečali z dodatno položnico UNZ.
Turnir v malem nogometu	^
SRC PRED BOLEROM \
V soboto 23. januarja je v organizaciji J ribniškega MAXSILESA na turnirju v malem $ nogometu zmagala ekipa Športno-j; rekreativnega centra Ribnica pred ekipo Bolera, J Črne vdove in Divjih jezdecev.	jj
Prvouvrščeni so dobili lepe nagrade,za P najboljšega strelca turnirja 24 ekip pa so J proglasili Stojanoviča iz ŠRC, za igralca Jerja iz j; Bolera in Oblaka iz ŠRC, za golmana pa Struno S iz ŠRC. Naslednjo soboto pa so se naj nogometnem turnirju zbrale ekipe veteranov f nad 35 let iz Ribnice, Kočevja, Črnomlja in$ Novega mesta.
K V M - do KLUBA 111 in naprej
l!i*


Zasebno podjetje KVM seje v manj kot treh letih iz peščice računalniških zanesenjakov razvilo v poslovni sistem s široko razvejano dejavnostjo. KVM je z računalniškim soft in hardvvarom podprl preko 40 organizacij, trgovine KVM obiskujejo zaradi konkurenčne ponudbe številni kupci, trgovci in gostinci so v vseh okoliških občinah že oskrbujejo preko KVM-ove grosistične mreže, bralci razkošnejših revij uživajo v barvnih slikah, reproduciranih v KVM-ovem studiu, sladokusci pa bodo odslej lahko prišli na svoj račun v prijetnem ambientu KLUBA 111...
Od zametkov do zrelosti	Razvoj v širino in kvaliteto
Podjetje seje širilo tudi v druge poslovne panoge, tako da je kljub popolni računalniški podpori poslovanja zaradi boljše preglednosti ustanovilo 6 samostojnih d.o.o.:
KVM d.o.o. kot krovno firmo, ki opravlja poslovno - računovodski servis za vsa novonastala podjetja;
KVM trgovina d.o.o. za področje maloprodaje in grosistične dejavnosti;
KVM -Software d.o.o. za postavitve računalniško podprtih informacijskih sistemov;
KVM - hardware d.o.o. za področje računalniške strojne opreme;
KVM - grafika d.o.o.za proizvodnjo grafičnih izdelkov;
KVM - reprostudio d.o.o. za izdelavo fotolitov; KVM - gostinstvo in turizem d.o.o. za gostinske usluge.
Zametki podjetja KVM segajo v obdobje, ko so se v našem koncu šele začela pojavljati zasebna podjetja.
Njegovi ustanovitelji so se v začetku ukvarjali z uvajanjem računalniško podprtih informacijskih sistemov v različne DO, dobiček od te dejavnosti pa so vlagali v trgovino.
Tako je konec leta 1989 KVM postal z odprtjem diskonta v Jurjeviči prvo zasebno grosistično podjeteje v Ribnici. Svojo grositično ponudbo je s skladiščem v Žlebiču razširilo tudi na grosiranje prehrambenih proizvodov, z lastnim prevozniškim parkom pa so grosistično mrežo razširili še na kočevsko, cerkniško, postojnsko in dobrepoljsko področje.
Kupcem so se hkrati približali z maloprodajno ponudbo v trgovinah Joras, Breg in Zimzelen.
'.•.•.•.•.•.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V
Da KVM v zadnjem obdobju ni šel le v širino temveč predvsem v kvaliteto, dokazuje med drugim njegov reprostudio v Ljubljani, Trnovski pristan 12. Linija za izdelavo fotolitov po tehnološki opremljenosti spada namreč med pet vodilnih tovrstnih linij v Evropi._____
V KLUB 111 z ADUTOM
Večina kapitala, pridobljenega iz naštetih dejavnosti, se je vlagala v poslovno stanovanjski objekt v Gornjih Lepovčah 111, kjer je KVM že lani septembra usposobil del prostorov za svoj sedež. Objekt pa je v svoji polni namembnosti zaživel 31.januarja
letos z otvoritvijo gostinskega lokala KLUB 111, ki v prijetnem ambientu ponuja okusno hrano od malic do poslovnih kosil in slavnostnih večerij, v kletnih prostorih pa sprostitev ob prijetni glasbi in initimnem vzdušju. KLUB 111 uvaja na naš konec tudi novo, priročnejšo obliko plačevanja s kartico ADUT, ki postaja tudi drugje v Sloveniji vse bolj
priljubljeno plačilno sredstvo. KVM kot solastnik kreditne kartice ADUT namerava brezgotovinsko obliko plačevanja uvesti tudi v trgovine, ki bodo na možnost takega plačevanja opozarjale z oznakami na vidnem mestu.
Prihodnost, grajena na _______________zaupanju__________________
Solastnika podjetja KVM Marija in Bojan KOS se zavedata, da brez strokovnosti in prizadevnosti sedaj že več kot 40 članskega kolektiva ne bi bilo mogoče opraviti tako obsežnih poslov v tako kratkem času. Na medsebojnem zaupanju in pripadnosti članov kolektiva načrtujejo tudi prihodnost, ki se v grobih obrisih že poraja v obliki zemeljskih del za novo proizvodno-skladiščno halo v Lepovčah, sedanje skladišče v poslovni stavbi bo zamenjala samopostrežba... O novih poslih, ki zaenkart še nimajo vidnih obrisov, pa bomo v bližnji prihodnosti v NOVIH NOVICAH pisali takoj, ko jih bomo zaznali.
banketu. Ob tej priložnosti vabita tudi bralce !;
Lastnika Marija in Bojan Kos se v imenu kolektiva KVM zahvaljujeta vsem poslovnim partnerjem za pomoč v pripravah na otvoritev KLUBA 111, vsem gostom pa za pozornost, ki
*:
so jo izkazali z udeležbo na otvoritvenem	Foto: Velimir Zidar^
NOVIH NOVIC, da se z obiskom v KLUBU 111 j; prepričajo v pestrost in kvaliteto klubske j: ponudbe.
Foto: Velimir Zidar
NOVE
NOVICE
PREDSTAVLJAMO VAM
AVTOMOBILSKA IZLOŽBA
I
podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax. 860-653, del. čas od 9h do 13h in od 15h do 18h, sobota od 9h do 12h Z NOVIMI DAVKI UGODNE CENE:
NOVI GOLF CL 1,4 i KAT ASTRA GL 1,4 i KAT PEUGEOT 106 XN 1,0 SUZUKI SWIFT 1,3 GTI NISSAN MICRA 1,2 LX KAT
24.230 DEM 23.700 DEM
17.000	DEM
21.000	DEM 18.900 DEM
HYUNDAI PONY 1,5 i GL KAT 17.920 DEM HYUNDAI PONY 1,5 G LS i KAT 19.650 DEM HONDA CIVIC 1,5 i DX KAT 26.820 DEM HONDA CIVIC 1,5 i GL KAT 28.900 DEM
V ceno je vključeno: davek, carina, prevozi
************************************a#***«*****!*#«****»****«*«•*•«*«*«•«»*•*•■****•*«
MEGATRON d.d.
Kočevska delniška družba Megatron s sedežem v Kočevski Reki 7 je nasledila večino dejavnosti bivše poslovne enote Zastava avta. Poslovna enota Megatrona na Ljubljanski 67 v Kočevju opravlja prodajo osebnih avtomobilov iz Zastavinege programa,ki ga je razširila s specializiranim programom terenskih vozil Crysler ter tovornimi vozili Zastava, TAM in IVECO iz domačega programa in uvoza. Kočevska poslovna enota opravlja pooblaščei servis za zastavina in tamova vozila, v kratkem pa se jim bodo pridružila Renaultova in druga vozila.
V delavnici opravljajo tudi avtokleparska dela, optične nastavitve ter montažo in demontažo gum, načrtujejo pa še nadgradnjo oz. dodatno opremljanje terenskih vozil. .Prodajajo rezervne dele za vse vrste avtomobilov, tovornjakov, traktorjev in gradbene mehanizacije. Megatron se namerava širiti še s poslovno enoto v Ljubljani.
Informacije dobite po tel. 800 331 v Kočevski Reki, 854 121 v Kočevju ali po faxu 851147.

eKa*a«a«aaa«attattaMaxa«a*a«a«a*ia«a«a*a«
.........................................................................................................i
V našem diskontu v Sodražici
o o
I - vseh vrst živilske krme po ugodnih cenah j - veliki izbor dekorativnega blaga j - že pripravljena zmrznjena živila j - vse vrste pijač ter še marsikaj
n
i
i
1
i
i
!
S
I
I
S
\
l
J
!
! OBIŠČITE NAŠ DISKONT V SODRAŽICI! |
1 !
Z NAMI V ŠOLO VI.
ZA ZNANJE SMO	^	~ /..\
POTREBNI VSI
Da se lažje boste odločili,vam v oglas bomo ponudili:
-	zvezke, bloke, peresnice, pisala
-	bogat izbor artiklov za darila po ugodnih cenah dežniki, igrače, kalkulatorji, šolski nahrptniki..
OBRTNIK IN PODJETNIKI POZOR!
-	pisarniški material, obrazci, fotokopiranje
Po želji vam naročeno blago v 24 urah dostavimo na dom. Marija Arko, Vrvarska 3, tel.: 061/860 - 266
Luisa Adamiča 10, Ribnica d.0.0.Tel.: 862-067
*	akcijska prodaja KERAMIČNIH PLOŠČIC po tovarniških cenah
*	na zalogi OKNA IN VRATNA KRILA po zelo ugodnih cenah
*	nudimo furnirane HRASTOVE OBLOGE
Juijevica 51a, 61310 RIBNICA Telefon / faks: (061) 861 - 493 Agencija Gerbičeva 51a 61111 LJUBLJANA tel.: 158 - 315,161 - 282 int. 22
(Nudimo nasledne IZDELKeT)
Kleparske gradbene elemente: žlebovi, odtočne cevi, kljuke., in REPROMATERIAL
Cu pl. - 0.5 - 0.6 - 0.8 -1.00 mm profil -5x25 -5x30 - 6x30 mm Al pločevina -0.7 -0.8 -1.00 mm Al pl. barvna -0.7 in 0.8 mm MS pločevina -0.8 -1.0 -1.5 -2.0 -2.5 -3.0 mm MS šipke odjGG doÖ 30mm, šestoglato...
MS cevi od)0 8 dojE^öO mm debelina sten 1-1.5 ... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenizije, katere niso navedene in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki!
KOVINOTEHNA
kovinčtr
koćevje

TRGOVINA d.o.o i
trgovina in storitve
Reška cesta 23, tel. (061) 853 - 621, fax (061) 851 - 613
*	instalacijske materiale
(vodovod, centralno ogrevanje, elektrika)
*	sanitarno keramiko in ploščice
*	vijake
*	črno in barvno metalurgijo (pločevina, profil)
*	gradbeni material

*	brezplačna montaža za določene vrste blaga pri plačilu z gotovino
*	strokovno svetovanje o nakupih, montaži in uporabi določenih vrst blaga s področja vodovodnih instalacij, vseh načinov centralnega ogravanja, krovsko kleparskih, ključavničarskih in delno gradbenih del: vsak četrtek od 17. -18. ure
*	izdelava, dobava in montaža krovsko kleparskih in ključavničarskih izdelkov
*	dostava na dom
Predstavništvo Ribnica Šeškova 9c. tel. 861 - 093, fax 862 -270 je letos začela poslovati v novih prostorih s sodobno računalniško opremo, zato Vam lahko nudimo: a KVALITETNE USLUGE VSEH VRST ZAVAROVANJ
a SIGURNOST VPLAČANIH PREMIJ a HITRO REŠEVANJE ŠKODNIH
PRIMEROV IN JAMSTVO IZPLAČILA ODŠKODNIN
a POSEBNE UGODNOSTI:
-	15 oz. 20% popust za AO in KASKO zavarovanje na takojšnje gotovinsko plačilo
-	možnost plačila premij na 3 oz. 4 zaporedne brezobrestne obroke s čeki
-	podobni popusti pri ostalih zavarovanjih
-	kmetovalce nagrajujemo z 2 kg kostne moke za vsako zavarovalno govedo
ZAVARUJTE SE PRI
KIH tlVLJhN/E POTKE3UIE VAKNOST
a	ra	TRIGLAVU
t g UPRAVIČILI BOMO %/nio^ VAŠE ZAUPANJE!
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
nama
Kočevje
Zime še ni konec, zato bo več kot dobrodošla razprodaja zimske športne konfekcije.
Domača in uvožena zimska športna oblačila lahko do 18. februarja v naši veleblagovnici kupite do 39 % ceneje.
V prihodnih dneh pa načrtujemo tudi gospodinjske dneve in takrat vam bomo ponudili veliko artiklov za gospodinjstvo po nižjih cenah.
KDOR IŠČE, TA NAJDE ...
V NAMI KOČEVJE
CIMOS SERVIS CITROEN
Janko Štefe, Trzin, Ljubljanska 17, tel.:061/722 - 977
n SERVIS
n PRODAJA REZERVNIH VOZIL CITROEN
a PRODAJA REZERVNIH DELOV
a POSEBNE STORITVE:
obnova hidravličnih bomb na vozilu brez demontaže po izredno ugodni ceni!
ME
Kočevje,Ljubljanska 18,d.d. tel.:851 -136 ,telcfax: 851 -135
Mercator
TRGOPROMET
Trgovinsko podjetje
CNE PREZRITE!)
Tudi februarska nagradna akcijska prodaja v vseh 30-ih trgovinah našega podjetja že poteka!
Nagrade tega meseca so:
1.	moped Tomos avtomatic A-3S L
2.	moško gorsko kolo Horizont/21 prest./
S.žensko gorsko kolo Mountain /18 prest./
4.dirkalno kolo Junior/5 prest./
S.otroško kolo Super police in še in še manjših nagrad.
CpozorD
V času od 3.2. do 15.2.1992 bo posezonska prodaja obutve v naši trgovini 'OBUTEV
POPUST DO 25 %!
Tudi v letošnjem februarju bomo organizirali 'GOSPODIJNSKI TEDEN'!
O trajanju in presenečenjih, ki vam jih bomo v tem času pripravili v obeh naših tekstilnih trgovinah se boste lahko pravočasno seznanili preko plakatov, ki bodo na vidnih mestih izobešeni tako v 'TEKSTILU', kot 'MANUFAKTURI'.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP! DOBRE STVARI SE PRI MERCATORJU DOBI!

LkLJ
Mercator
Jelka
Trgovinsko podjetje Ribnica, Šeškova 52, d.d.
V BLAGOVNICI:
RAZPRODAJA ZIMSKO ŠPORTNE KONFEKCIJE
od 5.2. do 19.2.1992
° popusti do 30%
GOSPODINJSKI TEDEN od 14.2. do 22.2.1992 ° popusti v blagu do 60%
0 gotovinski popusti do 20%
° brezobrestno obročno odplačevanje
Presenečeni boste nad ugodno ponudbo sedežnih garnitur, akustike in bele tehnike.
V vseh naših neživilskih trgovinah vam nudimo 10% popust pri gotovinskem plačilu nad 2.000 SLT.
DOBER DAN - MERKATOR VSAK DAN!