Dolenjske Novice.
Izliajajú 1. ill 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako ozuanilo v „Dolenjske Novice" ua-celo I yitl,, 7,a pol leta 50 kr. — Kaiowiiuo sprejenia tisuiti dati, idača za dvostfliitio petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	eukrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kako je ž žimskim pozlahtnenjem ameriških trt.
Do zdaj priporoialo se je pri nas le tako znano zt^Ieiio ali poletno pozlaliLiieiije ameriških trt. Na Offerakem, kjer je ta naíin požlahtnenja že davno pred nastopom trtne iiŠi poznan bil, rabili so i^a za precepljeiije tako zvanili oprliljivili ali fVatljivih trt, katere so potem cepljene pogTu-bali — noèejo daiidanea o zeleni pořialitnitvi niÈ vedeti. Isto tako tudi Francozi ne, marveĆ prvi in drug-i potegajo se le za zimsko požlahtnitev ameriskili kljnŽev, oziroma ameriških bilť.
Ker ste Fraiicofika in Ogerslia tako odličn', reři se siue najodltínejSi vinorodni deželi Evrope, je paè zanimivo zvedeti, aakaj da se v lyih za poletno ali zeleno požlahtnitev ameriSkih trt ne porajta, marveč le po zimski teži skoraj leto vrši. Stvar je taka-le. Zelena požlahtnitev ima napako ua sebi, katere jo za uporabo v veliki meri, kjer se ho5e velike vinograde v kar le niogoíe kratkem iasu z cepljenimi ameriškimi trtami z nova Zasaditi skoraj nemog-oie store. Ogri in Francozi trdijo, da je zelena požlahtnitev le za prav majhne vinogradnike na mestu, pa èe ti da potrebujejo za zopetno popolno zasaditev svojih uničenih vinogradov dosti preveč časa. Količkaj velik vinograd je z pomočjo zelenega požlahtnenja ameriških trt v najboljšem slučaju v 6 —8 letih črez in črez «a^losti gosto BČ cepljenimi trtami zasajen; med tem ko je z pomočjo zimskega požlahtnenja že koj v prvem, ko se ga zasadi. Tako trdijo sklizeni Francozi in po njih poučeni Ogri. Od todi pride, da napravljajo na Francoskem in po francoskem izgledu in navodu tudi po Ogrskem veli-Isauske trtnice, o katerih o največji meri z po-iiiočjo zimske požlahtnitve ameriěke ključe ali pa Mueriške bilfe požlahtnujejo, tako da jih potem kakor jedno aíi pa dveletne cepljene ameriške bilfe v pravi gostosti iz trtnic v vinograde presajajo.
Z veseljem zamoremo objaviti, da smo tudi na Kranjskem že na tem, da bodoče leto že v tem smislu velik korak storimo. Ker so se letošnje
poskusnje se zimskimi pozlatitniivami ameriških trt po francoskem načinu vkljub neugodnemu svetu, posebno pa vkljub prav neugodnemu spomladanskemu — presuhem — vremenu se prav dobro sponesle, priĚelo se bode bodoče leto v prav veliki meri sè zimskimi poHahtnitvami. Požlahtnitve, katere se bodo dobro sponesle, odprodajalo se bode kakor jedno ali dvoletne bilfe po prilično nizki ceni posestnikom vinogradov. Pa tudi na obširnih treh zeleiijadarskih vrtih deželne prisilne delalnice v Ljubljani se bode na jednaki Jiačin ameriške trte požlaiitujevalo ter oddajalo. Tako bode sedaj vsako leto prav obilni in dragoceni materijal za zasaditev novih vinogradov našim vinogradnikom na razpolago. Sicer si bodo naši vinogradniki tudi sa^ai lahko cepljene ameriške trte po francoskem načinu pridelovali, to ni nikaka umetnija, prav )riprosta reč Je, ako — se jo je človek priučil. ])a sa jo bode pa vsak lahko priučil, v ia namen priredjem bodo na Grmu, kakor tudi v Vipavi, gotovo posebni tečaji, kakor so za zeleno požlaht-nenje do sedaj vsako leto priredjem bili.
Tako bodo prišli naši vinogradniki do tega, da bodo svoje nove vinograde sè že cepljenimi ameriškimi trtami zasajali, katere jih bodo veliko hitrejše do zaželjenega cilja, to je do polnega rodovitnega vinograda dovedle, kakor pa so to zelene požlahtnitve v stanu.
Tukaj popisovati, kako da se zimske požlahtnitve izvršujejo, kako v trtnico ukladajo, tam naprej goje, ne kaže ; kajti kakor je stvar priprosta, najnatančnejši popis — posebno brez Jodanili podob, koje nimamo, je ne more tako pojasniti, kakor jo pojasni kratki pogled v praktično izvrševanje dela samega. Zato opozarjamo že danes naše vinogradnike, da ugodne prilike, katere bodo gotovo v pravem Času pripravljen», ne opuste, marveč se v obilnem Številu praktičnega razkazovanja na. Grmu udeleže.
Starišem beseda.
Bliža se novo šolsko leto iu marsikateri sta-riši premišljujejo, ali bi dali svojega sina v latinske Šole ali ne. Radi bi preskrbeli boljši in lažji
kruh otroku, zbuja ae jim tudi v srcu želja, da bi ga videli kedaj spoštovaiieg'a gospođa, ki bi jim bil v iaat in podporo ; a boje ge velikih stroî^kov dolgoletuei^a šolanja in težko pogrešajo pri domaćem delu krepkega deika.
Kaj bomo svetovali tem stariáem ? Vestno naj se posvetujejo z domaôimi učitelji, ki jim bodo povedali, Če je sin zadosti nadarjen, da bode koa šolskim zalitevain. Kajti milo se človeku stori, videti dečka nenadarjenega, ki ga neapametni stališi silijo v ěolo. Revež se trudi noč in dan brez vsacega upanja, da bi dosegel katerikrat svoj cilj ; «red pota omaga telesno in duševno in ostavi šolo, ko se je kmetskega dela odvadil in za višje duševno delo še sposoben ni. Zdaj pride domu, ko ni ne kmet ne gospod; prične se očitanje, zba-danje, koliko denarja da je zapravil, kako požiral žulje svojih bratov in sestra, ko je vendar sara popolnoma nedolžen in krivi le oni, ki ao nespodobnega silili y šolo. Kajti, stariSi, ne mislite, da je mlatiti ali kositi hujŠe kakor učiti se nenadarjenemu učencu.
Toda dobro 1 VaS sin je nadarjen; gospod učitelj Vam je to zatrdil in Vas celo spodbudil, da ga dajte v šolo. Ima pa li tudi veseje do Šole? Če tega ni, ne pomaga vsa nadarjenost nič. Saj veste, najkrepkejši mlatiČ, če poléga v senci, ne omlati nič, Sredige nadarjen učenec, ki je pa priden in ima veselje do učenja, opravi mnogo več, kakor prav nadarjen, ki se zanaža na svoje darove, a nima stanovitnosti. Je H kaka škoda, če postane taka bistra glava, ki pa ne mara za knjigo, samo kmet, rokodelec ali obrtnik? Nikakor ne. Bistrih glav potrebujejo vsi stanovi, in pameten, pošten, priden kmet ali rokodelec je većega spoštovanja vreden in mnogo koristnejši državljan kakor visoko stoječ uradnik, ki ne spolnuje svojih dolžnosti.
Toda Vai sin iii samo nadarjen, on se tudi rad uči. Tak je za šolo in pripeljite ga v mesto v Božjem imenu, A ne mislite le, kako bi ga kar odrinili od sebe, kako bi se ga odkrižali in skrb zanj navalili drugim, dobrim ljudem! Koliko se dandatiea toži, kako poredni, neubogljivi so otroci! A, dragi stariši, je li Vam že katerikrat na misel prišlo vpraSanje, če pa Vi spolniyete dolžnosti proti svojim otrokom? Će jih učite zmernosti in pridnosti, kak pa jim dajete zgled? Če vam zboli živinče, letate od soseda do soseda ia poprašujete za svet, ali se za bolnega otroka tudi toliko menite? V gostilni Vam nobeno vino ni predrago; ko pa iščete stanovanje za svojega otroka, le gledate, kje bi bilo za par krajcarjev cenejše, če je Še tako slabo, če Vam tudi utegne spriditi sina na duši in na telesu. — Tudi starisi imajo dolžnosti do svojih otrok in skrbeti morajo zanje duŠno in telesno. Poskusite enkrat doma in recite hlapcu.
naj gre lačen na delo ali pa naj si gre najprej liratie prosit po vasi, potlej pa naj ide na polje 1 Kaj Vam bode pač povedal! Vaš sin pa naj se lačen uči? In po mestu ga poženete, da si sam hrane prosi? Kako hvaležnost, kako pokorščino morete zahtevati potem od otrok, katerih niste ne hranili, ne oblačili in za katere ste menj ko se dá skrbeli I
Da se toliko nadepolnih, nadarjenih mladeni-Čev pogubi po naših §olah, tega so veliko krivi malomarni, brezskrbni slariši. Kake dolžnosti imate torej, ko ste sprayili v šolo svojega otroka, najdražji zaklad, ki ga Vam je Bog izročil, in od katerega boste dajali račun? Skrbno izberite stanovanje, kateremu boste izročili sina. Najcenejše ni vedno najboljše, in sam naj si učenec ne izbira stanovanja; kajti izbral si bo tako, kjer bode vži-val največo prostost, kjer se gospodinja ne bode brigala, kaj poČne, kako se vede, kako se uči, samo da plačuje redno. — Potem morate gmotno skrbeti zanj, da ne bode stradal. — Pa porečete, ne moremo. — A doma mu morate vendar tudi jesti dajati in ko dorase. Šteti mu doto. — Res da je mnogo blagih dobrotnikov v mestu, ki store za ubogo dijaštvo kar je v njih moči. A preveč bremen se tem ne sme nalagati, in za svoje otroke po moči skrbeti je v prvi vrsti dolžnost starisev. Drugi pravijo: Saj plačujem hrano in staiiovaiye in držim fantu inštruktorja; kaj hoČem ae več? — Vi morate gledati, Če spolnuje tudi gospodinja, kateri ste izročili fanta, svoje dolžnosti. Pridite pogledat v mesto, kadar koli morete, ne da bi se prej naznanili. Pridite pogledat zjutraj, če se pripravlja za šolo Vaš sin, in opoluđne, da boste zvedeli, kako hrano da ima, in zvečer, da boste videli, kaj počne in Če je doma. Tako boste spoznali, je li stanovanje dobro ali slabo.
Inštruktorjev ne jemljite svojim otrokom na svojo roko ali na prošnjo svojega sina. VpraSajte marveč za svet učitelje, ki Vam bodo povedali, če je instruktor potreben ali ne, in ki Vam bodo tudi povedali, kateri instruktor bi bil dober in kateri ne. Kajti slab instruktor ni samo brez koristi, ampak celo škodljiv. V peti in šesti latinski šoli ge še dobi dijakov, ki se niti učiti ne znajo. Kako tudi! V nižjih razredih so imeli inštruktorje, ki jih niso vadili v mišljenji in ne navajali k samostojnemu izdelovanju šolskih nalog, niti jih uČili razumevati, kar berč in govoré, ampak na pamet se vse učiti; ti inštruktorji so jih tudi odvračevali od pazljivosti v soli. Kajti si misli marsikak zánikem učenec; Kaj bom pazil v šoli; saj imam inštruktorja, ki mi bo doma vse prežvečili Tako ne izuri tak učenec svojega razuma ne v Soli, kjer ne pazi, ne doma, kjer ae uČi le na pamet. S silno težavo se prerije semter-tja do višjih razredov; a zdaj pa glej čudo: oni, ki se niti sam
ne zna učiti, ponuja se za inštruktorja nespametnim starišem in zaiiikernim učencem. Ne jemljite torej, starimi, nikogar za inštruktorja svojemu sinu, predno se niste posvetovali z učiteljem.
A kako je to vendar, da Vi, stariSi, o telesni bolezni svojih otrok poižČete zdravnika; da kader Vam oboli živincSe, ne usirasite ee dolgega pota in liitite iez hrib in dol do razumnega moža, ki bi Vam povedal kako zdravilo; do učiteljev svojih otrok pa, ki najbolj poznajo njih dobra in slaba svojstva, se ne potrudite niti takrat, ko pridete po drugih opravkih v mesto.
In vendar bi učitelji, bi ravnatelj večkrat tako rati govoril z Vami o Vaiih sinovih in Vam svetoval in Vas sam poprašal o vzroku njih ne-dovoljnega napredka, spremenjenega vedenja, slabega zdravja in o tem in onem, kar se tiče duàne in telesne blaginje Vaèih otrok. Kajti v svesti so si učitelji svojih (lolžtiosti in vedo, da bo učencem namestniki síariáev in gorko jim bije srce za izročeno jim mladino. Zaupajte jim torej, stariši, pridite posvetovat ee ž njimi, kolikorkrat morete; kajti le kader šola in dom skupno delujeta, zamore Sola doseči svoj cilj in dovesti učence tja, kamor so jih namenili stariái, ko so jih prvikrat pripeljali v šolo.
2f). avgusta je deželni in državni poslanec g. Šuklje sklical volilni shod, ki se je vršil v Novem Mestu na Brunnerjevem vrtu. Poroial je o dolenjskih cestah, o vodnih napravah in o svojero delovanju v obeh zbornicah. Pri celem shodu pa ee je jako malo govorilo o vsem tem ; skoro tri četrtine vseh govorov je bilo golo zabavljanje zoper dolenjski katoliáki shod in zoper „moderno-kieri-kalno stranko". Shoda se je udeležilo le kakih deset meščanov, a še ti niso bili vsi pristaSi gospođa poslanca, vsi drugi so bili zvečine uradniki in pisarji. Gospod poslanec je izjavil, da k „mo-derno-klerikalni stranki" nikoli ne pristopi. Izrekla se mu je na predlog novomeškega gospoda župana zaupnica. Ko bi bilo še kaj drugih volilcev zraven, glasila bi se zaupnica precej drugače, Zasluži-li gospod poslanec zaupnico, pokazali bodo njegovi voHlci morda kraalo v dejanju.
Naj se ugovarja in /.abavlja dolenjskemu katoliškemu shodu kolikor boče, vpliva mu ne vaame nobeden! V 10.000 izvodih krožijo govori, ki so se tu govorili, po celi Sloveniji kot priloga „Dol. Novicam" in „Domoljubu" — ljudstvo jih marljivo Čita in premotriye. Tak shod, kakor je bil zadnji volilni shod g. Šukljeja, kaže le popolno onemoglost liberalHo-napredne stranke. Da, tudi Dolenjec se prebuja!
Fo dolenjskem katoliškem shodu.
Lepše bi se ne mogla praznovati obletnica L slovenskega katoliškega shoda, nego se je praznovala z zadnjim shodom „Kat. polit, druáva" v Novem Mestu. S tem veličastnim shodom se je lepa dolenjska stran odločno postavila pod zastavo I, slov. kat. shoda.
Znano je gotovo vsakemu več ali manj, da je med Slovenci tudi mnogo takih, ki bi lani radi vtopili v žlici vode katoliški shod v Ljubljani, ko lii se dalo, in katerim je tudi dolenjski shod trn v piiti. Kakor so lani blatili in smeSili vseslovenski katoliški shod, tako delajo tudi z dolenjskim. Da bo tako prišlo, vedeli smo naprej. Nekaj moramo pri tem omenjati. Shodu se ni mogla očitati nobena stvar, ki bi kaj ovrgla. Vse, kar se je pisalo zoper njega, bilo je le podlo. Škodoželjno posmehovanje in zaničevanje, ki vršiči v prav babji jezici, Češ, „saj niste nič dosegli." Ljuhezujivi „Rodoljub", ki ves gori za liberalni napredek, ni vedel, ali bi dolenjski shod hinavsko prezrl, ali bi ga omenil. Storil je zadnje; a kako? Med drugim pravi v kratkem poročilu o njem, da se je zbralo „primeroma prav mnogo ljudij", (števila pa ne pove v svoji liberalni sramožljivosti) in da 80 „proti nebu zavijali svoje oči". Tako in enako posmehovanje, kakorsno slišimo časih iz^ ust pouličnih pobalinov, shodu ne more škodovati, temveč le koristiti.
Kaj je novega po avstrijskeiu cesarstvu ?
Državni zbor se snide koncem septembra ali y začetku oktohra.
Na Moravském se zadnji čas pojavlja živahno katoliško gibanje. Ustanovilo se je po deželi veČ katoliško-političnih društev. Sedaj nameravajo sklicati katolièki shod za Moravijo. V to svrbo so že vprašali nasvèta nadškofa dr. Kohna.
Na ČeSkem se snuje kmetska stranka, ki hoče biti povsem nezavisna. Nedavno se je Še pogajala z Mladočehi, a ker je bilo vse brez uspelia, sedaj že napadajo nje, čeŠ, da se niso nič pobri-nili za kmetski stan v državnem zboru.
Nov denar dobivamo vedno bolj y roke, a zlatega ne dobimo skoro niČ. Pravijo, da ga sploh ne bomo veliko dobili, ker je zlato vedno dražje, zlasti ker tudi Amerika vpeljuje zlato veljavo. Zmerom bolj se kaže, da bodo res le judje in drugi bogatini imeli dobiček od nove veljave.
Iz Mazarije se sliši vedno kaj novega, a lepega nič. V Velikem Varadinu so pobili Mažarji okna rumunskému Žkofu Pavelu, rumunski cerkvi in semenisču, bojda le zaradi tega, ker škof ne pusti, da bi se Rumuni pomažarili. Minister notranjih stvari je naperil zoper škofa preiskavo, Čes, da zatira Mažarje s tem, da veli svojim duhovnikom, naj Rumuncem pridigujejo v rumunskem
jeziku, ne pa y niažarskem. To je res pristni „mažareki" greh. Oj, sveta neumnost maŽarska!
Kaj je norega po âlrokem svetu?
Med pruskimi Poljaki sta se osnovali dve stranki ; vladna, ki je zadovoljna z vojaSko prfld-logo in nezavisna narodna, ki je proti predlogi. Nejedinost ne bo koristila.
Zadiijii smo poročali, da so se vrŽile v Bolgariji volitve v narodno sobranje brez vîadneg'a vpliva. Vkljub temu ie bilo izvoljenih 150 vladnih in le 9 upornih poslancev. To predobro kaže, da knez Ferdinand in prvi svetovalec njegov Stani-bolov (rdno sedita na svojih sedežih. Odstavljeni metropolit Klemen, ki je vedno Škilil v Kusijo, áel je v pregnanstvo; za slovo mu niti pes ni zalajal.
Volitve na Francoskem so se skonřale za katoličane jako slabo. Kam pride âe ljudstvo, ki voli svojeglavno oĚitne sleparje, kakorsen je n, pr. "Wilson?
Ameriški Slovani bodo sklicali letos, povodom Kolumbove razstave v Chikagi vacslovanski shod, h kateremu se snidejo zastopniki vseh slovanskih rodov : Čehi. Poljaki, Slovenci, Rusi, Slovaki, Hrvati in Srbi. — Svetovno razstavo v Chi-kagi je obiskalo v prvih dveh mesecih 3,721.140 ljudi-
Plâe 86 nam:
Iz Hlttj. — Dné 15. aviçiista praznovali smo v Hiûjah nenavadno slovestnost, kakoráiie t^ duliovnija vže dolgo — nad 20 let ni ucakala. V spremstvu mnogili duhovnikov sredi nesteviljnega ljudstva stopil je mej slovesnim zvoiienjem in pokunjeni topičev tu-k^ànji i-ojak g. Gregory Peíjak po dovršenih bogo-sloyskih študijah v luomostu prvikrat pred altar Gospodov v krasno ozaljáani cerkvi M. B, Dan je l>il kakor navlašč za tako svečanost najlepši, in vrli farani delali 80 ua vso mo6, da je bilo lô'Og cerkve vse prenovljeno, z yenci zastavami okrašeno iu niĚssai' niso opustili, kar bi moglo poveličati to redko slovesnost. Tidno se je bralo neizmerno veselje na njih obrazih ves pripravljanja; zakaj vse to ni veljalo samo gospodu novomasniku, marveć slavili smo 100 letnico odkar je bila mtanovljena naša župnija. V ta namen smo v veličastnem sprevodu okrog vasi hvalili Boga in molili za ustanovite^» te duhovnije.
Slavnosti primerno govoril je g. profesor Tomo Zupan iz Ljubljane, ki je v krepkih ter navdušenih besedah razlagal trojno oblast duhovnikovo. Petje pri službi božji je bilo kaj lepo ubrano, oskrbeli sjo ga dijaki iz Alojzijevišia, Sploh se je vršilo vse v najlepšem redu. Ves dan nisi zapazil niti najmanjše neprijetnosti ali nerodnosti, kar se pogostokrat dogaja o takih prilikah,
Kakor povsod, vrstile so se tudi tu pri obedu razne napitnice, dokler se nismo razáli z zadovoljnim in radostnim srcem, želei gospodu novomaàniku na^jvežo areôo v novem stanu ter neupogljivo vztrajnost in neumorno delavnost v svojem vzviseneni poklicu.
Iz ljubljanske okolice, dné 6. avgusta. Naše pošteno kuietako ljudstvo vedno bolj prebira Časopise in knjige slovenske, kar je gotovo jako veselo in častno: tujec nam več ne bode zabavljal, da smo neo-mikan národ. Posebno pa mora veseliti vaacega domoljuba, ko vidi, da ljudje berejo večinoma dobre knjige in liste — da so slabi le izjema. Družba sv. Mohora šteje po vseli župnijah veliko udov — a upamo, da jih bode še več. Posebno pridno in z največini zanimanjem pa se prebira vrli „Domoljub", ki je po številu odtisov svojih prekosil dvakrat vsak slovenski list; pa tudi vaše „Dol. Novice" prihajajo gori v precejšnjem številu, da-si so pred vsem namenjene vam Dolenjisem. Naroiujte in berite je še boy kakor doslej! Vaš „katoliški shod" nas je zanimal vže prej, nego smo videli lepi njegov vspeh. a še bolj se ga veselimo sedaj, ko sta nam „Domoljub" in „Dol. Novice" prinesla kot prilogo prekrasne govore, katere ste vi poslušali 6. avgusta. Le tJiko naprej gospoda ! Naši ljudje, Slovenci so dobri, le podučujte je, pa bodo Vidno tudi dobri ostali — vdani veri, cesarju in domovini.
Većkrat nam pripovedujete, kako se Dolenjci selijo v Ameriko, kar je gotovo žalostno, Domaěi beže, tuji pa bogate. Pri nas doslej ta selitev čez široko morje ni bila v navadi; letos pa je tudi nekaj mož in mladeniôev zapustilo mili dom, podavši se v Ameriko iskat sreče. Ali čuti je, da je ne bodo našli. Ravno daiies sem bral Ust od tacega izseljenca, ki toži, da v Ameriki nima dela. Kjer pa ni dela, tamo ni jela. Kadi tega, rojaki, ostanite doma; pridna roka in brihtna glava se bode še vedno přeživila. Ubogajte vsaj svareče glasove, ki prihajajo iz daljne Amerike!
NaDobroviblizu Ljubljane je starodavna imenitna božja pot, na katero prihajajo „med šmarnimi mašami" tudi Dolenjci — zlasti z bližnjih krajev. Prav vesel Čas je to za DobrovČane. Ali pretekli teden so bili Žalostni: smrt jim je pokosila vrlega Župnika g. Jerneja Babnika , ki je jako povzdignil dobrov.sko božjo pot ter si sploh pridobil za župnijo obilnih zaslug. Vrli guspod je veČino svojega premoženja razdelil vže v življenju — drugo pa je zapustil „Marijanišču" v Ijubljani, zavodu v katerem se vzgajajo dečki — sirote. Pogreb je bil veličasten, kakor ga je zaslužil blagi župnik.
Letina pri nas je sploh prav dobra, le krmila za živino bode malo in tudi sadja ni obilo. ZadnjiČas bi želeli zlasti posestniki bliže Save dobrodejnega dežja.
Iz Argentinije v južni Ameriki. (Iz nekega pisma). Bilo je nekega zimskega dné. Nekdo poti-ka in v sobo stopi neka ženska, katera v.sa y solzah jame pripovedovati, da bi 1'ada kaj zvedela o svojem možu, katerega že štiri leta ni domov in o katerem ni nobenega glasu več. Pripoveduje mi, da je prišel neki človek (agent) semkaj in je izvabil njenega moža in še štiri druge, da so sli ž njim, češ, da jih Čaka v Ameriki jako dobra služba. Preduo so pa prišli na morje, ločil je dva, med katerimi je bil tudi njen mož, drugi trije 80 pa odšli v severno Ameriko. „Bržkone", pravi ua dalje žena, „ga je odjioslal ta slepar v „aužno Ameriko" in da sed^ ne moi-e pisati, ker je sužnik"-Pač priinerou izi-az ,Bužna Amerika", za južno Ameriko in ne bi si skoraj mogel izmisliti boljšega izraza za kraj, kateri je storil že toliko ljudi nesrečnih. Vedno se slišijo novice, kako jih je zopet izpeljal kak slepar v_ Brazilijo. — O tem nesrečnem možu sicer ne vem ničesar, paČ pa mi je na razpolago neko pismo iz Brazilije, iz katerega posnemam nekatere podrobnosti, d» se spozna, kako znajo izvabiti neki ljudje priproste ^udi.
V G-enovi stopili smo na ladijo in tu smo pričakovali vsaj dobro postrežbo, ker se nam je obljubilo, da zdravniki gledajo na to, da se ne rabi pokvarjena hrana. Toda le kake dva dni je bilo dobro, potem je pa vsa jed, napravljena iz moke, tako zelo smrdela, da je nismo mogli uživati, daai smo bili laČDi. Poleg tega nas je pa mučila Še mjrska bolezen, seveda je ta bila za nekatere âe bolj nadležna in mučna, kakor za druge. Stanovali smo, kar nas je bilo priprostejáih, T manjših sobicah in k obedu smo prihajali v skupno sobo. Jako je bila utrudljiva ta vožnja in ne želim biti več na tistej ladiji. Vendar, vse to bi se še potrpelo, ako bi se zgodilo, kar se nam je obetalo. Agent nam je dejal, da dobimo gotovo delo, ako ne drugaiSe, nam pa avstrijski konzul preskrbi službo. Toda kako smo se opekli. Pridemo v Buenos Aires (mesto v Ar-gentiniji, republiki južne Amerike), kjer smo Izstopili iz barke, a tukaj nismo dobili dela in dejalo se nam je. da naj gremo v Eozario, tamkaj znabiti dobimo kaj posla. Odidemo kar pes, ker nam je jel denar že pohajati, jedino jaz sem imel ae nekaj zlatega denarja avstrijske veljave. Ko pa moja dva toviiriša zapazita, prositi me na posodo in jaz jima dam, seveda nisem Tei dobil denarja nazaj. Povprašamo torej v tem mestu, in tu nam odkažejo, da naj gremo pesek kopat, a nihče nam ni dal orodja. Zopet smo si ga moral sumi kupiti. Prvi dan amo delali pozno v noč, vroč na je pripekala in tudi lakota se je jela oglašati. Hrana je tukaj jako draga in tudi pijača ni poceni, Delo je utrudljivo in âe posebno vsled tega obtežno, ker moramo Ćasih vsled vročine prenehati in čakati cel dan ali pa še po dva dni, da nam je mogoče delati. Veliko težavo mi dela tukaj tudi ezik. Jaz znam samo slovenski, tukaj so pa navadno Španci in Portugizi in deloma tudi Italijani. Veliko preglavice mi je delalo, predno sem s« priučil poti'ebnili besedi, da sem si za-mogel sam kupiti jedi. Sedaj mi že gre počasi španski jezik, saj sem pa tudi že pet let tukaj. — Privadil sem se tudi tukajšnjemu podnebju, akoravno težko, da lahko vživam tiikajšne jedi, kakoršnih pa v začetku aisem mogel prenašati. Zime tnkaj skoraj ne pozuamo. Snega še nisem videl. V decembru je velika vročina in le proti koncu postane nekoliko mrzleje iu na vodi 8e napravi neka mrena iz ledu, in v kakih 13. dneh je že zima v kraju.
Letina je jako dobra, posebno lami in riža ljudje Veliko pridelajo. Gorje pa ljudem, ako pridejo kobilice û&d žito. Tedaj je pa vničeno vse trudapoluo delo. Kakor bi pokosil s koso, tako je za njimi po polju. Seveda jib ljudje na vse načine preganjajo, vendar iili je pa pri vsem tem veliko. Največ jih vniČi dež, ako pade nanje ravno takrat, ko prihajajo iz zalege, ^dar leto obrodi, so ^udje srečni, kadar pa vniči tolje ta mrčes, so pa strašni reveži in navadno sledi potem dragina,
, Delati moram skoraj zmiraj, in to mi je najhuje, ker tudi ob nedeljah nimamo počitka. Rad bi šel časih k Bveti maši, toda predaleč je, in skoraj nemogoče. Časih se zberemo skup in molimo, časih pa sam molim, Iu to me sili, da neixrečeno želim prej ko mogoče si ïopet toliko pridobiti, da se vrnem v ljubljeno mi domovino.	Flijaron,
DomaČe vesti.
(Odlična gosta.) Dne 21. avgusta sta prišla ogledovat bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji generalni prior celega reda P. Kasyan Gasser iz Rima
in provincijal avstrijske provincije P, Emanuel Leit-ner iz Gradca. Poslopje že prirejajo v bolnišnico. V kratkem pride sem doli kot voditelj in nadzornik vseh del P. Kajetan Popotnik, rodom koroški Slovenec iz Ziljske Doline, sedaj častni prior v Št. Vidu nad Celovcem.
(Volilni shod) je sklical 26. avgusta zvečer državni in deželni poslanec g. Šuklje v Novem Mestu na Brunner-jev m vrtu. O njem poročamo ua drugem mestu.
(Pevski večer) priredi „Dol. pevsko društvo" na vrtu gostilne g. M. Brunerja v Novem Mestu v nedeljo dné 3. t. m. Na vsporedu je petje in godba. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
(V St. Jerneju) bo 11. sept, velezanimiv dan. Dopoludne bo premovanje konj ter nakupovanje konj za c. in kr, vojno, popoludne bo pa peta dirka, za katero so letos izvanredno velika darila. Konjerejski odsek je zaradi ugodnosti občinstva preakrbel veliko in lepo tribino; vstopnina na tribino stoji 20 kr. za splošni prostor in 50 kr. za prostor, koder je preso-jevalna komisija,
(Umrl) je^21. avgusta č. g. Lavrencij Urba-nija, župnik v Žaljni, preje na Mirni.
(Umrl) je v Ljubljani 25. avgusta J. Horak, ako odličen meščan ljubljanski, odlikovan z zlatim trižem za zasluge. Rodom Ceh je živel v Ljubljani že blizo 60 let; bil je vrl mož, odločen narodnjak. Naj počiva v miru!
(Na sv. Viš&rje) pelje zadnji letošni posebni vliik po jako znižani ceni iz Celja in Brežic okoli polu 7. ure zjutraj v soboto 2. septembra 1.1. in sicer skozi Celovec, ter odhaja iz Maribora ob 6. uri 25 m. ^utraj. Vozni listki dobivajo se tudi pri vlaku. Na mnogobrojno udeležbo se uljudno vabi ter za BOtrud v pro-speh lepo prosi.
(Slovenci v Cievelandu) v Severni Ameriki 00 dobili svojega duhovnika Vida H r i b a rj a, rodom iz Zgornjega Tuhinja pri Kamniku ; 29. julija je bil posvečen v mašnika.
(Huda vročina) je bila petekli teden. V Kandiji je 21. avgusta neka romarica umrla za soln-čarico, ko se je peš vračala domov.
(Radeški most) se bo vendar-le zvriil. Deželna vlada je že dovolila, da se sme narediti pri Radečah železen most čez Siivo.
(Grajenje dolenjske železnice) vzbuja vedno več nevolje. Vsakega vei-uega katoličana boli srce, če vidi, da se ob nedeljah tudi med službo božjo tikoitia pri cerkvi, v kateri se vrši ravno služba božja, kamen razbija in zida, da daleč okrog jek odmeva, kakor se to godi na dolenjski železniční progi ob Št.-Lovrencu. Samo nekaterih višjih gospodov ne boli, kateri so po državni postavi zavezani čuvati, da se nedeljski mir ne kali in služba božja ne moti. Seveda kdor ima zagotovljen svoj kruh po paragrafih, tak se ne meni za cerkvene in božje zapovedi, pa tudi takim kruhek večkrat izpodleti. — Nedavno je prišlo zopet mnogo restantov iz Maribora delat dolenjsko železnico. Domači delavci pa nikjer ne morejo dobiti dela. Je-li to pravično?
(Ne v Ameriko!) Vedno pogostejši so opomini, naj ljudje nikar ne silijo v Ameriko, ker dela manjknje tudi tam. Muogi slovenski delavci tož jo, kako stradajo, ker nikjer ne morejo dobiti dela. Nekateri se že vračajo domov. „Amer. Slovenec" piae 4. avg.: „Zadnji čas imajo rudarji kaj borno življenje.

140. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
átev. 17.
Od kraja do kraja liodijo in vprááii,jejo po delu, vendar stalnega dela v rudnikih in topilnicah ne dobé nikjer iu ga tudi ne bodo dobili pred jednim ali dvema nie-Btcema. Velika večina Slovencev, kar jih pnde iz Evrope se potakne po topilnicah in rudnikih, ker se tukaj pri jako mučnem in težaynem deîu najhitrejše prisluži. Njih življenje je nestanovitno, borno in ue-iiiirno. Raztreseni po vseli državah so v vedni dotiki z najrazlićnejsimi drngovemiki, ki jim ne malokrat omajajo versko prepričanje in jih zvabijo v svoje zanjke, :lcjer pozabijo vero, národ, domovino in se odtujiijejo ivojim lastnim rojakom v Ameriki", Zato, Slovenci, ne hodite brezmiselno z doma, z dežja pod kap!
(Nove knjige). V obletnici I. slov. kat. shoda , 6 izala lična knjižica z naslovom : „Resolucije katoliŠkega shoda". Ta knjižica daje nasvete, kako naj l)i se čim preje izvedli načrti, katere je sestavil kat. .shod. Priporočamo jo kar najgorkejše vsem čitateljem zlasti pa nekoliko naobraženim. — Prugi knjižici je naslov: „Izlet v Carigrad". V njej podaja A. Aškerc potne črtice v jako mikavni obliki. Knjižica ta je le za naobražene ljudi. Stane po posti 25 kr. in se dobi v Ljnbljani v „Narodni tiskarni" ali pri knjigarj« A. Zagorjanu. — Tretja knjiga je naslovljena; „Barvaste firepinje", zbirka pove.sti in pesmij, katere je češki spisal Vrchlicky, poslovenil pa J. Skalar. Pi-odaja jo Giontini v Ljubljani, a ne moremo jo priporočati z ndrno vestjo. Ime pisateljevo je jako rax-■vpito. Vse te povesti so tako nenavadne, da Človeka akoro zbegajo in prestrašijo. Za mladino to nikakor ni.
V Novo Mesto vračujoča se pisma: Maria Sked], Triest — Fi'anc Papež, Calomet — JoTianu Plut, Winona — Clemen Bresovar, Caloinet — ;Franc Sešek, Stelton — Maria Urajnar, Nassenfuss — Josef Kosenberg, Seilhitz — Joljann Kj-ižman, Ti'iiail liozalja Habine, Mirna — Fi-anc Perkec. Ciainpogrande iFranz Ko.s, Caarnaz — Maria Hi-ovat, Superior Strit Jakob Hi-en, lílníl' — Maria Sterk, Alten Markt — ÏVaDC Zelinka, Neu-Ciili — Johann UdoviĆ, Joliet — ^anc Hribar, Loudon — Johann Jenič, Stelton — IFrauca Hubler, Herschitz — Lndmilla Oblak, Barthel-mà — Florian Zmajđek, Gradec — Michael Staniša, Contain — Miha Skedel, Metlika — Franc Kobe, íChicago.
Listnica uredništva.
Sršenu v Št. Ruiicrtn. Tftko robatih iu neotesfttii)i doiiiaov «6 eprejmeino. Prvi dopisnik je prezatiealjiv mož, nego da bi ga (raSfl «merjauje ugaslo.
Za mnogobrojne dokaze prijateljskega aoiatja mej liuleKiiijo iu o sïurti, za darovane krasne šopke in zii nepriĚEikovmia obilno spremstvo, moje iiepoaabljive soprogo, oziromii matere, hčere, sestre, svakinje iu snahe, gospć
31arije Petrič roj. Zupančič,
k nje uadtijemn poiitku, izrekani vsem sorodnikom, prijateljem iu znauceiR, in sploh vsem blagiui Bpreuilje-valcèm teiu pjtoni svojo uajiskreuejeo zalivalo. Ni mi moRoće, se vsem zadostno zahvaliti, a preverjeui uftj bodu vsi, lia itii je to v muji neizrekljivi tngi v uaj-vefje tolažilo.
Novo Mesto, dni Ifi, avgusta 1893. (200)	Makso Petrič.


Razne vesti,
* (Ali je Bog?) Na Ogerskeni nekje živi mesar ii je še nedavno bil bogatin in je zaradi tega živel s sosedi v vednetn pj'epiru. Dne 5. t, m, je hotel ravno neko kravo zaklati, ko se usiye toČa na polje. Silno zakolne, dregne z nožem proti nebn in zarenći : „No, ali je Bog? Glejte, kako toôa zbija! Jaz pravim: tia ni Boga!" V tem hipu udari strela v hwo, kjer je bil in ga podere na t a. Ko se zopet zave, bila mu je prva beseda: „Bog je!" In še sedaj vedno le po-jiavlja: „Bog je! Bog je!"
(Vas prišla na boben.) Hudo je pri nas na Kranjskem, a tako pa le ni, kakor na otoltu Sardiniji, kjer tamošnji uradni list naznanja, da se na dražbi proda 500 hiš v vasi Gattelli, torej skoro cela vas, zarad zaostalih davkov.
ZAHVALA.
Za ohihie obiske in uúlo soSntje mej bolftïuiju iu o smrti moje srčno ljubljene bierkc, oziroma sestrice
Ljudmile Delhnnija,
: kakor tudi za inuopobrojuo udeležbo pri sprevodu k večnemu ' poiitku, izrekam tem potom vsem prijateljem, zuancdm iu sploh vsem, ki so sa sprevoda udeležili, poaebuo ujenim prijateljioaia za prakrivsni venee, svojo najsríuejšo aakvalo.
(2<)8)	Žalujoči ostali.
Predsednik si. čitalnice novomeške je izročil pod; ritžnici sv. Cirila in Metoda 17 gfd. 61 kr. kot Čisti znesek prostovoljnih doneskov pri gledališki predstaV' dné 19. av^sta, — Za požrtovalni trud, izreka p-diletantom in si. odboni noyoiiie.ške citalnice najtop' lejso zahvalo.
Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda _v Novem Mestu.__
át. za7i4 Razglas-
Na pomiad ieta 18i)4 se bodo iz državnih trtnic v Niij^ avstriji, Štajarskem, Kranjskem in ua I'rimorskem aledeňe fti®'^ rikanske trte, kolikor ih bode v aalop, prosilcem iz od trtu uĚi íiakužeuih krajev oddale in sicer za:
lO tisoi rBKiiikov Eiptirije sauvafrc iu ttciectitine, Sol«"''' Eupestris iu York Madeira tri goldinarje,	^
//) lliparia portalis, Pailleres, Pcrrier in Jfniuez po S®® goldinarjev,	,
C) vkoreniuene trte pa brez izjeme tisoS po deset g"' dinarjev.	•
Brezplično ae zamoreju trte iijemno sauio takrat ko ti se trtni mfttiiinjak nameraval napraviti iz kakega obůiusií®^. ali družbenega zaklada, iu da bode obotauek take ustanove UW manj 10 let zagotovljen.	, j
To se daje po ukazu visoko c, kr, dežehie vlade z ^ 10. avgusta ie9!i St, 10853 s tem dodatkom obie nazuanje, ^ prošnje za prepust trt. se morajo pri dotiSuem okrajueui stvu pismeno brez koleka ali pa UBtineuo zadnji Čas ilo 1, bra 1893 vložiti.
C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem,
_duĚ 20. avgusta 1893._
V prodajalnico z mešanim blagom sprejme
gl^'* © », @ ©^	I
dobro izobražen, kteri je vsaj en razred latinski'' [ Bol dovršil in je lepega vedenja. Več pové (ïoe-i)	F. Skuáek v Metlil^''
J
(202)
Dražba!
8. septembra ob 4. uri popoludne bo t Št. Jerneju ïia prostom konjake dirke zmanjsevalna dražba za oddajo stavbe ter priprave potrebnega lesa za hlev za irebeta. Podjetniki, trgoYCi z lesom, tesarji in izdelovalci cementne streane opeke, se vabijo k tej zuiaiij-Sevalni družbi b pristavkora, da si dotle nacrt, stvoš-I^ovnik in pogoje lahko v obèinski pisarni ogledajo.
F'redstojniâtvo kmetijske podružnice v Si Jerneju.
Dra/bcuo uaziiiuiilo.
Preložitev okrajne ceste v Žužemberku bode se potom znianjáevalne dražbe oddajala
^ne 3. septembra 1393 pri okrajnocestnem od-l^oru v Žužemberku od 2. do 4. ure popoludne.
Po načrtu zuaàa preložitvi odmerjena proga 620 m 327 sežnjev; troski za to preložitev pa so odmerjeni na 4936 gld. 09 kr.
K tej dražbi vabijo se podjetniki a tem priatav-da so jim dotièni načrti, preudarki trolkov in ^ugi stavbioski pogoji na razpolago v pisarni okrajno-®88tnega odbora v Žužemberku h, st. 91 vsak dan ob ''avadnih iiradnih «rali.
Kdor želi, vdeležiti ae dražbe, ima položiti pred ''jeninj pričetkom B^*/« (246 gld.) varščine, katero bode ^oral prejeiimih povišati po končanej ckažbi in zn-^jnčku zapisnika na 10%; vsem drugim se bode pa ^niîa takoj,
Pravilno sestavljene in zapečatene pismene po-î^i^ibe (oferte), kolekovane s kolekom 50 kr,, katerim priložena lO^/o varščina, polagati je najkasneje do r"® 3. septembra 1893 pred pričetkom ustne zmaiy-®evalne dražbe.
Okrajnocestni odbor Žužemberk,
dné 8. avgustu 1893.
Fran Wallandt
„UTS—2)	prvu mestnik,
Naznanilo.
Franc Kastellc v Novem Mestu št. 87. proda po nizki ceni dva velika vinska soda, 60 in 35 vedrov, in iedno leseno vinsko prešo z dveina ^^•ielkoma.
J Isti daje tudi od I, oktobra v najem stacuno »^.Uj^acinom na jako pripravnem kraju. (205-1)
V kavarno v Novem Mestu
ee sprejme
ě e €,
:o solo dovršil ii; Več se izvfi pri lastniku
Qk^ïi je vsaj ljudsko solo dovršil in ima veselje do te fti. — Vp.ii. HP ïiri lastniku
Jane% Schmidt-u,
&)"--
Salonffariiitura
Ï lil'
|. "lilo vred in tudi drnga poliišna oprava se radi prese-takoj proda pri gt>spej Bohumilí Plamínek, soprogi - ^řozdaija v Pustnicah (Steinwand), nad Toplicami.
jako ceno, se radi preselitve prodá, i Vei pové uredništvo „Dol, Novic",
ae dobro ohranjen, proda se takoj po frtll nizki ceni.
[iL	i-- Ropaš,
^	7 Novem mestu,
lip «07-1)
Učenec,
ki je zmožen nemškega in slovenskega jezika ia dobrih starišev, se sprejme takoj v prodajalnico z mešanim
blagom pn	Franc VraniJcarjti,
(196-2)	v Laškem Trgu.
(feffitiiia)
drenova in psikova lwi dolga, 4 do Beat debela, kupuj« píí najvišji ceni
Ivan Wakonig,
(260—1)	SMartnn pri Litiji.
V prodajalnico z špecarijskim blagom in železnina
se sprejme takoj
m
I^ti mora biti dobrega zdravja, lepega vedenja in je
moral I. gimnazijo ali vsaj ljudsko šolo prav dobra
Franc Kastelic,
(197—2)	v Kfuidiji pri Novem Meatu,
V grajščini na „Marofu'* v SrebrnČah
se v	Bp rej tue tA
volar in kočij až,
kteri je pri konjih vajen.	(aoi)
V graščini Volavče prt Št. Jerneji
je Da proiUj
50 veder izvrstnega belega vina,
po niziti ceni iti v vsaki množini.
Na prodaj
je iîî proste roke na Krakom vinograd, vrt, paša iu kamenolom „pri zatonu", v obsegu 1400 □ m- Walje je tudi na gmajni pri Krškem njiva z vinogradom in travnikom v obaegu 1213 Q m. Plačati je treba takoj. Ponudbe sprejema posestnik, gospod Ludovik Weber^ C. kr. davkar v Ložu pri Rakeku — Notranjsko,
Hi
roston seoan e ooste
na glavnem trgu, pripravni za prodajalmca ali [H] gostilno se oddajo v najem. Natančneje povó lastnica pl. Fichtenau.	M
št, 7390 RazpisNa deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu, — z dveletnim poučevanjem in slovenskim ućnim jezikom, — izpraznenili je 9 deželnih iistanov za prihodnje šolsko leto 1893/94, katero se prične 3, novembra 1893.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, Čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspe-liom doviďili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, oA katerih je uyati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sa^erejo pečali.
Učenci 2 ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V solo sprejemajo se tudi:
1.	Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto in
2.	eksternisti, ki ssnnaj lole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske proánje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo
do 15. septembra 1893
isročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravjt, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu, priložiti je revers ali obvezno pismo starisev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja nčeuca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
(198—2)	dné 7, avgusta 1893,
Krojaški poiuoeuik,
kateri je vajen p rirezo vanj a, ima delo proti ugodnemu plačilu pn dogovoru pri
Ani Schweíger
v Črnomlji.
Ograja iz litega železa
(178-;Í)
se cenO dobi pri
G. Tonnies-u
T Ljubljani»
v Dol. Podborštu, pošta Mirnapeč se iz proste roke prodá
posestvo v dobi'ein stanu,
obstoječe iz zidane liiše in vsega gospodarskega poslopja, njiv za 25 mernikov posetve, iVa orala travnikov in dveh oralov hoste, — Ceno pové lastnik
(185-2)	Matija Žagar,
dobro ohranjen, je na prodaj.
Veř pové opravniStvo „Dol. Noyic". (195-2)
Logarji se sprejmejo.
Isti morajo biti trdnega zdravja, zmožni slovenskega iu nemškega jezika, ter imeti vednosti ljudske šole. Letne plače dobijo 180 gld., prosto stanovanje, drva in nekaj zemlje v užitek. Odsluženi vojaki imajo prednost. — Ponudbe naj se pošiljajo knez Auerspergovemu gozdarskemu uradu v Sotesko, pošta Ovor pri Žuiiemberku.	(iu-2)
Kuharica išče službo,
vešiia vsega, ksr se ti6e gospodarskega in poljskega posla. Vstopila bi najraje b kakemu è. gosp, župniku. Fonudbe sprejema Marija Lubše, poste restante Metlika.
Kovaiiiico
dá v najem za veS let Anton Pirnat, posestnik v Gra-dacu pri Metliki. Orodje je vse novo in za dva ognja pripravljeno. Vpraša se lahko do 10. avgusta t. 1., drugi pogoji se zvedo ravno tam. _ (Í81-3)
\larocila na izvrstne amerikanske trte
(vkoreninâene) posebno Portails in Satonis, pa tudi navadne Riparie vi'ste, sprejema
(193-2)	grajsko oskrbnistvo na Raki.
Pod žalostno Goro pri Mokronogu je na prodaj radi selitve
(159-3)
lepo posestvo
obstoječe iz mlina na tri tečaje, hiša v dvoje nadstropja in s cementom krita, njiv, travnika in gozda. — Kupi se lahko već ali manj zemlje in po dogovoru se za polovico denarja tudi počaka. Natančneje pové lastnik Josip Gorjup, Žalostna Gora pri Mokronogu.
Hiša na prodaj.
v Sodražtcl nasproti pošte na glavnem trgu, št. 33 prej imenovano pri „Plutu", kjer je bila štacun» in krčma, je iz proste roke na prodaj in sicer: Pod hišnim podstrešjem je 6 sob, 2 kuhinji, I ěumnala in velika vinska klet, dalje je s sadnim drevjem obsajen vrt in na vrtu skeden, dva živinska hleva in drvarnica. Ako želi kupec imeti le zraven tega njivo, kosenico ali pašnik, dobi tudi lahko in po jako nizki ceni. Natančneje se zvé pri lastnikih, oziroma pri
Jože Vesel-o,
(179-3)	v Zamostecu [»ri Sodmi«-
pM» •••••••
g: V Ameriko H
se pride iz Ljubljane v Nju-Jork skozi Basel, Pariz, Havre v jcdnajetík dneh za Í06 gold. Nft ladijo se vstopi vsako eaboio v Havru, iz Basela 8e odhaja vaaJci četrtek. — Kedor želi todi potovati, naj ae obme na Zwiachenbarta v Basel (Schweiz).	(166—4)
NoTomesto; Udgovorni niednik iosip Benkovló — lidijutelj, ialoinik ia tiikar J. Kra|«0.