St. 6. V Gorici, dne 5. februarja 1892. •r »Nova Soea“ Četrt leta 1-10. “'S' izhaja vsak petek o poldne in veljii s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-20, Za tnje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravništvu. ..Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. Divide et impera! »Razdeljuj in vladal bodeš!“ To je geslo, ki bo s krvavimi čtkami zapisano v zgodovinski knjigi slovenskega naroda! Saj pa tudi ni prišla iz modrijanskih ust večja resnica, ki bi bolj pokazala svojo kruto silo nad nesrečnim narodom našim. Dit: »Divide et impera — Razdeljuj in vladal bodeš!“ je edino načelo, po katerem je že od najstaršili časov dosledno ravnala z nami skrajno neprijazna nam politična usoda! Že pred dobrimi tisoč leti zgubil je narodič naš politično samostojnost, katero je poprej mirno užival pod svojimi knezi. Od takrat je moral biti pokoren podložnik tujih vladarjev. Tuji knezi, grofje in drugi plemiči prišli so v naše zemlje, zgradili tu z rokami naših očetov trdne gradove, v katerih so potem cela stoletja do najnovejših dnij kruto gospodarili s svojimi slovenskimi podložniki. Toda oni časi niso bili še najslabši! Naši stari očetje so opravili svoje robote, dajali desetino, godile so se jim res mnogotere krivice, toda v svoji hiši in družini so bili sami gospodarji, nihče ni zatiral njihovega predragega jim domačega jezika, njihovih starodavnih šeg in navad. Dandanes pa nas robote in desetine — ki so dobile nova imena - še huje tlačijo, a vrhu tega niti v svoji hiši nismo več sami gospo* darji, ker ne puste gospodovati v njej našega jezika, naših šeg in navad, kar mi želimo in hočemo, marveč usiljujejo nam svoje jezike, svoje mišljenje, svoje šege in navade, ki so nasprotne našemu slovanskemu svojstvu. Razdeljeni smo med tri države; v Italiji in na Ogerskem nočejo Slovencev niti pripoznati kot narod, ki tudi ima pravico do življenja. V Avstriji smo pa zopet razdeljeni med šest pokrajin s štirimi vladami, katerih vsaka drugače gospoduje slovenskemu prebivalstvu. Še celo pri nas na Primorskem se vse drugače godi v narodnem oziru Slovencem na Goriškem nego onim v Trstu ali v Istri. V vsaki teh šestih dežel imajo torej Slovenci drugačen boj za svoj narodni o b s t a n ek, o kakem napredku in razcvitu pa niti ne govorimo. Očividno je, da pri tolikej razcepljenosti je tak boj silno težaven, kajti malo nas je, a še ti imamo v borbi proti trem mogočnim sosedom vsak po svoji strani toliko opraviti, da si drug drugem le malo ali nič ne moremo pomagati. To je kletva sovražnega nam gesla: Divide et impera! Že pred dobrimi štiridesetimi leti sprevideli so naši najboljši možje, da moramo zopet združiti ono, kar je usoda razdelila, ako hočemo zagotoviti trajno in lepo prihodnost narodu našemu. Nastala je tako prekrasna ideja »Združene Slovenije*1, to je: da bi vsi Slovenci bili združeni v eno samo upravno celoto. Toda nam Slovencem sije nesrečna zvezda, ki ne mara sloge in edinosti med Slovenci, marveč le dosedanjo razcepljenost in nesložuost.. In pod to nesrečno zvezdo dospeli smo tako daleč, da se dandanes „Združena Slovenija*4 skoro niti več imenovati ne sme; kdor se naudušuje za to idejo, tega smatrajo nekateri krogi že za nekakega zarotnika proti državi. Pa ne le med našimi narodnimi nasprotniki, marveč cel6 v naši sredini se nahajajo taki ljudje. Kdor je čital prvi letnik „R. K.“ uvidel je, s koliko drznostjo se je ondi pobijala prelepa misel o „Združeni Sloveniji**, ki se je postavila skoro na indeks, češ, da kdor je za njo, ta spodbija temelj obstanku naše Avstrije. • Torej razcepljene nas hočejo imeti tudi v prihodnje kot doslej, da nas bodo mogli lože vladati po svoji volji in želji! Ker so naši narodni buditelji in voditelji sprevideli, da poteče še mnogo vode v morje, predno bomo vsi Slovenci združeni v eno upravno skupino, začeli so delovati z vsemi svojimi močmi na to, da bi vsi Slovenci vsaj na kulturnem in narodnogospodarskem polju složno delovati za razvoj in napredek. Pa tudi na političnem polju skušali so in še vedno skušajo doseči edinost in uzajemuostmed vsemi Slovenci, ker vsakdo priznava veliko važnost gornjemu nasprotnega gesla „V slogi je moč**!** Toda usoda nam niti za tako narodno delo ni prijazna. Složnosti in uzajemnega ; delovanja nam ne privošči, ker tako bi se preveč okrepili, pač pa nas hoče imeti kolikor mogoče razcepljene in nesložne, da bomo toliko dalje podlaga tujčevi peti. Prepričani smo, da so naši čitatelji že iz vsakdanje skušnje popolnoma uverjeni o resničnosti naših besedij in da nam ni treba obširjene utemeljevati svoje trditve. Vendar pa naj podamo za našo trditev jeden dokaz, ki pokaže v popolnem svitu resničnost prislovice „ Divide et impera** tudi za najnovejše čase. * * ¥ Tak dokaz nam je podalo slovensko učiteljstvo. Nihče ne bo ugovarjal, ako rečemo, da učiteljstvo je važen stan med slovenskim narodom. Poglejmo na Koroško, kjer je učiteljstvo po večini nadahjeno z nemško-liberalnim duhom, koliko težavnejši je radi njega boj slovenskega prebivalstva za narodno šolo! Po vseh drugih deželah pa imamo, hvala Bogu, jako narodno učiteljstvo — izjeme so prav redke — ki se zaresno trudi, da bi kolikor mogoče mnogo koristilo svojemu narodu v šoli in zunaj nje. Slovenskega učiteljstva po vseh deželah je pa jako veliko in bode ga še več, ko bo šolstvo povsod dobro razvito. Med tem narodnim učiteljstvom se je že pred leti porodila misel in želja po skupnosti, složnosti in uzajemnosti. Po raznih slovenskih časopisih, v učiteljskih društvih in skupščinah so se pogosto slišali naudušeni glasovi: „Učitelj slovenski, tovariši in tovarišice, kar nas je od Sotle do Idrije, od Adrije do nemških sosedov na severju, združimo se v trdno bratsko vez, da si bodemo drug drugemu pomagali v težkih dneh, da se bon o osrčevali in vzpodbujali v delovanju za izročeno nam mladino in za svoj narod. V slogi je moč! itd.** Taki iu enaki klici so se pogosto ponavljali, toda našli so gluha ušesa prav tamkaj, kjer bi bili morali biti najbolj uneti za enake ideje. Na Primorskem in na Štajerskem je imel skoro vsak okraj svoje okrajno učiteljsko društvo, v katerih so bili združeni vsi učitelji posamičnih okrajev, kranjski učitelji pa so daleč zaostajali za svojimi tovariši v sosednjih deželah. Za združenje vsega slovenskega u-čiteljstva v eno društvo so zopet najbolj delovali primorski, oziroma goriški in štajerski učitelji, na Kranjskem pa so bili do kostij mrzli za takč lepo in koristno misel. Ker ni bilo slutiti nikakega znamenja, da bi na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, ustregli takim težnjam slovenskega učiteljstva, sestavil se je poseben odsek zunaj dežele Kranjske, ki je po mnogih ovirah in zaprekah osnoval učiteljsko „Zavezo“. Ustanovitelji so z nekim naravnim nagonom postavili Ljubljano kot središče novi „z.a ve zi**; v Ljubljani naj bi se družilo mišljenje, teženje in delovanje vsega slovenskega učiteljstva ! Lepa misel! To je bila res idejalna »Združena Slove-n ij a “. Pa kaj se zgodi! Osnovalni odbor skliče 1. 1889. ustanovni zbor v „ belo “ Ljubljano, v središče cele Slovenije, kjer so se prvič videli, spoznali in pobratili tovariši iz raznih kotov naše lepe slovenske domovine. To so bili lepi dnevi za vse one slovenske učitelje, ki so takrat prišli v Ljubljano! Toda kakor so veseli in polni najlepših nad potovali od vseh strauij v Ljubljano, takč so se vračali potrti in prevaljeni domov. Našli so namreč v središču Slovenije tako malo veselja in naudušenja za »Zavezo**, da niti ustanovljena ni mogla biti, ker v celi Ljubljani niso mogli vsi zborovalci preprositi ne enega učitelja, ki bi hotel prevzeti predsedništvo, če tudi le zaradi imena, saj delali bi drugi. — Skratka : ustanovni odbor je moral pravila pre-meniti in na novi podlagi je bila »Zaveza** ustanovljena v Celju o binkoštihl. 1890. Postavila si je jako lepe načrte, po katerih uaj bi delovala z združenimi močmi,vsega slovenskega učiteljstva za šolo in nai'od. Brez dvoma lepo in plemenito nalogo si je postavila učiteljska »Zaveza** ; veliko dobrega za šolo in narod bi smeli pričakovati od složnega delovanja vsega slovenskega učiteljstva! Pa ne, uiti te sreče ne smemo doživeti mi Slovenci, marveč »Divide et impera!“ tudi tu! Tudi slovensko učiteljstvo mora ostati razcepljeno, kakor je bilo poprej, da ne bo onega sadu, kakoršen pričakujemo od njega. To nalogo so pa prevzeli prav tisti možje, ki so poprej hladnokrvno gledali, koso se drugi trudili za ustanovitev »Zaveze**, in ki so tako ustanovitev celo ovirali. Začeli so namreč v zadnjem času na vse kriplje delati proti »Zavezi** za »Slovensko učiteljsko društvo", ki ima s prvo enake namene. Na čelo novemu gibanju se je postavil c. kr. „tudi** Slovenec, ki je bil pod Widman liom popolen nemškutar, pod Wiuklerjem pa se je prelevil v Slovenca, ker »mu je tako kazalo**. Pri prvem »Zavezinem** zborovanju se je tako hladnokrvnega kazal, da se je bilo le čuditi, kako taki možje vohljajo Ljubljančanom kot nekake zvezde na polju narodnega šolstva, Po ustanovitvi »Zaveze*1 je začel pa s posebno gorečnostjo metati složnosti in edinosti polena pod noge ter prav pridno delovati na to, da bi učiteljstvo razdvojil. To se mu je nekako že posrečilo, v kar mu je tudi njegovo službeno dostojanstvo pripomagalo. V prejšnjih časih so on in njegovi tovariši pustili prezaslužnega Andreja Praprotnika samega pri » Učiteljskem Tovarišu “ , a ko je začela „ Zaveza “ izdajati svoje glasilo in je prišel s tem prvi list v nevarnost, prihiteli so mu vsi prejšnji ljubljanski mlačneži na pomoč ter so ga nekako prenovili. Oživeli so tudi svoje »Učiteljsko društvo**, dali so mu pomen jin namene »Zavezine**, proglasili so »Tovariša** za glasilo onega društva ter začeli bobnati na vse sile, da okoli »Uč. društva** in »To-variša** mora biti zbrano vse slovensko učiteljstvo. Da bi »Učiteljsko društvo** dobilo na videz več udov, proglasili so, da kdor plača letnine 3 gld. bo dobival list zastonj, t. j. z drugimi besedami, da vsak naročnik „U. T.“ bo ob enem član »Uč. društva**, čisti dobiček pa pojde za bodoči »Učiteljski dom“, kakoršen imajo v Zagrebu itd. Skratka: Vsa agitacija za »Učiteljsko društvo** in njegovo glasilo je naperjena proti učiteljski »Zavezi** 111 »Popotniku**, ki je njeno glasilo, kajti vse to, za kar zdaj delajo s toliko ognjevitostjo ljubljanski učitelji pod vodstvom c. kr. Andreja Žumerja, postavila si je poprej že »Zaveza** kot svoj edini cilj, za kateri hoče ogreti vse slovensko učiteljstvo. Čemu torej ta razdor?! Čemu hočejo ljubljanski učitelji ustvariti dve stranki med učiteljstvom? Ali niso imeli najlepše priložnosti oprijeti se takega dela, ko so pustili, daje »Zaveza**, naredila grozen »fias-co“ v »beli-* Ljubljani ? Ako bi bili takrat storili to, kar je bila njih dolžnošt, imeli bi zdaj v Ljubljani „ Zavezo'1 in njeno glasilo, olcoli katerih bi bilo zbrano vse zavedno slovensko učiteljstvo in tudi drugi prijatelji narodne šole. Zdaj pa, ko so »Zavezo** in njeno glasilo takorekoč pahnili od sebe, zdaj pa jih je nekako sram iu ponos jim ne pusti, da bi se pokorili večini; zato zdaj delajo za razdor, mesto za edinost, cepijo moči na dve strani, da nobena ne bo mogla dobro vršiti svoje naloge. Da, tako delovanje je jako po godu našim nasprotnikom, ki se zvesto drže načela: Divide et impera! Razdeljuj Slovence v razne stranke, razdeljuj duhovščino, razdeljuj učiteljstvo, da bo med njimi namesto blagodejne uzajemnosti le razdor in nesloga — potem boš vladal ves slovenski narod, kakor tise bo ljubilo. Taka so načela naših narodnih nasprotnikov, katerim služijo sedanji ljubljanski pedagogi, Mi bi se ne utikali v te zadeve, ko bi se tikale edino le učiteljskega stanu. Ker so pa te razmere v ozki zvezi z enotnim napredkom slovenske šole in slovenskega naroda v obče, zato smo se oglasili, da javno grajamo postopanji ljubljanskih kolovodij pri »Uč. društv in »Tovarišu**, katere pri sedanjem delovt 11 nit kor ne vodijo blagi nameni. Ako bi imeli za napredek šole in naroda res ono skrb, kakoršuo se zdaj prizadevajo pokazati, oklenili bi se bili »Za-veze“ in nikdar več bi je ne pustili iz Ljubljane ! Želeti bi bilo, da bi d o s 1 e j še zakrita borba med »Uč. društvom** in »Zavezo ** ponehala in da bi se vse učiteljstvo z drugimi prijatelji narodne šole oklenilo »Zaveze**, ki je osnovana na jako široki podlagi in za vse slovenske dežele. Pa tudi med učiteljskima listoma ni treba tekmovanja, marveč oba naj bi se združila v tednik, ki bi zadoščal vsem šolskim in učiteljskim potrebam na Slovenskem. — Vse to bi se bilo že zgodilo, da ni ovir v Ljubljani, kar mora obžalovati vsak prijatelj naše narodne šole, za katero se marsikje še vedno zastonj borimo. Marsikaj bi radi še povedali, zlasti ker se že dolgo nismo pečali z našim učiteljstvom, pa bodi dosti, saj tistim, katere smo zadeli, bo še toliko preveč. Mi pa na take zamerice ne gledamo, ker pred očmi imamo le blagor celokupnega naroda slovenskega. R f. DOPISI Iz goriške okolice, 24. januarja. — Pretekle jeseni sem se bil v »N. 8.“ obrnil s par besedammi do slovenskih trgovcev in obrtnikov v Gorici in sem obljubil, da še kako porečem. Pa druga opravila so obrnila vso mojo pozornost drugam, da je nisem mogel takoj spolniti, potem pa sem vedno dalje odlašal, dokler me ni zadnjič nekako izzval rodoljubni dopisnik iz Škrbine na Krasu. Res, lepo je pisal omenjeni g. dopisnik in hvalevreden sklep je naredilo škrbinsko bralno društvo! Tako je treba delati, da načelo »Svoji k svojim** prodere do zadnje slovenske koče lia deželi! Ako bi v vsaki slovenski vasi enako širili to lepo načelo, bilo bi kmalu drugače v naši Gorici. Posebno pa je treba enako začeti v goriški okolici, kjer je jako malo prodajal-nic, kajti ljudje kupujejo skoro vse blago na drobno v mestu in sicer večinoma pri narodnih nasprotnikih ali vsaj pri takih, ki — n i s o naši. Slovenski okoličani, ki največ denarja znosijo na drobno v goriške prodajalnice (in ki dajejo s tem največ dobička), so najmanj zavedni v rečenem oziru; njim je vsejeduo, kje kupijo potrebno blago. — Tu, o rodoljubi v okolici, treba je začeti buditi narod in spominjati ga, naj kupuje le pri naših rojakih v mestu. Ako treba, ustanavljala naj bi se celo nekaka društva, ki bi imela namen pospeševati slovensko trgovino in obrtnijo v Gorici. Trgovci naj pa skrbe vedno za dobro blagč in za enake cene, kakoršne so pri nasprotnikih. Majhen dobiček pa gos t, to jim bodi načelo. Skrbe naj pa tudi za vedno reklamo, kakor so nekateri že začeli. V zadnji številki „N. S.“ s m o čitali že lepo število oglasičev naših rojakov. Tako je prav, le na dan, čemu bi se skrivali, da bi slovenski kupo-valci ne vedeli za nje. Glejte, kako delajo nasprotniki, ki leto za letom veliko potrosijo za oglase, kar jim daje gotovo le dobiček. Toliko za danes. V Št. Andrcžu 2. svečana. Naše županstvo naznanilo nam je 23. januaija t. 1., da je občinski račun za leto 1891. že kou-čan in vsakemu na ogled razgrnjen v občinski pisarnici celih 11 dnij. Pisec teh vrstic se je prepričal te dni, da je občinski račun v najlepšem redu, kakor tudi, da se že več let v tej občini prav pridno in jako varčno gospodari z občinskim premoženjem, kar je vse hvale in posnemanja vredno. Tako si županstvo in starešinstvo postavlja najlepši spominek; naši potomci se bodo hvaležnim srcem spominjali denašnjega vzglednega gospodarstva in sedanjih koristnih naprav. Iz Brd, 1. februarja. Po izvolitvi državnih poslancev in zaključenih deželnih razstavah razburjale so duhove trgovinske pogodbe, zlasti ona z Italijo, ki žuga potlačiti vinarstvo v avstrijskih deželah, katerim se prištevajo tudi naša, V M Oznanila in „poslanice“ plačajo se za štiriatopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 2 ” ), n n •“ n 6 a » n n n n Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G, Likarja in v tobakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče11. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. £— ______________________________________________L Brda. Zato smo s pozornostjo Gitali govore je gosp. drž. poslancev v tej zadevi, ker so razkrivali visoki vladi strašne nevarnosti, preteče s poginom vinarstvu, bolj ko to dela „trtna uš.“ V Brdih je vinski pridelek glavni, mnogo let edini dohodek; s tem dohodkom so sklenjeni grozni stroški za obdelovanje, a vrh tega še visoki davki. Ako cena vinu nizko pade, ne more vinorejec v Brdih ne delati, ne plačevati, ne živeti. Vlada varuj kmeta in posestnika, varuj podlago države! — Gradenski. Iz Kobiirida, 26. januarja. — Dopisnik v zadnji številki „Nove Sočeu se je jako ogrel za hribček sv. Antona nad našim trgom. V svoji dobrohotni domišljiji je videl ta skalnati hribček že ves lep6 za-rašen in obdelan, po njem pa vse polno bogatih tujcev, ki se hlade v prijazni senci, uživajoči prekrasen razgled na trg ter po vsej kobariški dolini doli in gori ob Soči ter tje ob Idriji proti Nediži. Skrbni gospod dopisnik je hotel s tem gotovo le še bolj vspodbuditi one Kobaridce, ki imajo tudi na njem po jeden delež, da bi jih pridno počistili in zasadili, da bi se skrilo ono skalovje, ki res ne dela časti našemu trgu, v drevje in zelenje. To bi jako mnogo pripomoglo k večjemu ugledu našega trga pred tujim svetom. Zato le pridno na delo, kajti od tega bodo imeli lep dobiček posamičniki in vsi Občinarji skupaj! Naši občini pa bodi skrb, da se bo prenovljena pot iz trga do cerkve sv. Antona vzdrževala vedno v dobrem stauu; paziti bo treba tudi, da bo 1. 1888. zasajeni drevored ob tej cesti vedno enakomerno uspeval, v kar bi pripomogel z dobrim svetom tudi tukajšnji gsp. c. kr. gozdar. Posebno ostro bo treba pa paziti na to, da se drevoredi in nasadi ne bodo hudobno poškoda-vali, kar se le premnogokrat zgodi. Kdor se zasači pri takem zlobnem opravilu, bodi kaznovan z vso ostrostjo postave! Bolj nego hribček sv. Antona bil je preteklo jesen očiščen in zrutan griček n Srčni breg-1 pod Svinom. Na tem gričku, ki doslej ni dajal nikakega dobička, bodo odslej rodovitna polja. Pa tudi na pašnikih Za gradom je bilo jeseni precej živo, ko so jih novi gospodarji spreminjali v njive. — Z razdelitvijo občinskih zemljišč so tako vsi zadovoljni, kajti vsakdo imi veselje do obdelovanja, ker ve, da dela le za sebe in svojo rodovino. Iz Komna 25. jan. — Gospod urednik! Vam se bode morebiti zdelo čudno, da Vam že zopet dohaja dopis iz Komna, kajti do sedaj se je redkoma kaj slišalo od tu. A kaj se hoče, tako je: Drug drugega spodbujamo k delu! Da pa ne bodem, kakor mačka, ki hodi okrog vroče kaše, hočem takoj pričeti z vsebino tega dopisa. (Jitalo »e je v dopisu v 4. št. „N. Soče“ o stanju šolskega vrta pri tukajšnji ljudski šoli. Gospod dopisnik pravi: „Solski vrt mora biti uzoren!“ To je istina in to potrdi vsakdo. Ako je pa g. dopisnik res tako blago-dušen, da bi rad osrečil svoje sobrate Kraševce, mu treba drugače pričeti, a ne s kričanjem po časopisih! Ali je g. dopisnik tujec, da ni opazil, v kakšnem stanu je bil šolski vrt pod prejšnjimi gg. upravitelji? Šolski vrt bil je poprej bolj zapuščen nego je sedaj, to vedo povedati drugi! A prej bilo je vse prav, nikdo se ni brigal in pisal v časopise, kaj da raste v šolskem vrtu. Sedanji upravitelj je dobil šolski vrt v zelo slabem stanu, mislim, da temu ne ugovarja nikdo! — Tedaj zapuščeno m še v slabej legi nahajajočo se zemljo ni možno nakrat spremeniti v plodonosen vrt in g. dopisnik, kot strokovnjak kmetijstva, bi moral to razvideti! Kar niso drugi mogli doseči v osmih letih, ne more se zahtevati od sedanjega upravnika v jednem letu! Ni pa res, da je sedaj šolski vrt zanemarjen in obsejan s travo, kakor se g. dopisnik izrazuje; kajti šolski otroci so ga vsaki mesec opleli po dvakrat ali trikrat. V slučajih zadržka pa so se najele v to druge osebe. Tedaj drevesca se ne nahajajo mej plevelom. Ni res, da se nahaja v šolskem vrtu le jedna gredica drevesc; temveč nahaja se jih štiri grede (skupaj okoli 500 drevesc.) Ni res, dti šolski otroci, niti upravnik sam, niso cepili drevesec na šolskem vrtu. Ako pa je slučajno k temu še kdo drugi kaj pomagal, to ne briga nikogar! Če pa g. dopisnik misli, da upravnik šolskega vrta ne ume in ne zna drevesc žlahtiti (cepiti), imel bo dosti prilik, da se o tem prepriča. Gospod dopisnik pa se naposled uljudno prosi, naj drugikrat priobči svoj podpis, da se bode upravnik vedel v potrebi do njega obrniti! Miroljub. Politični razgled Notranje dežele. Državni zbor.—Po s lanska zborni-c a]razpravljala je v zadnji seji preteklega tedna o predlogi, tikajoči se preosnove pravnih nau-kov. Glavni govornik proti predlogi, dr. llerold, je krepko ugovarjal nakani Nemcev, da bi se kraljevina Češka razkrojila na dvoje. Zahteval je dalje, naj se m obeh vseučiliščih na Češkem poučuje češlco zasebno in državno pravo kot obvezen predmet. Avstrijska vseučilišča naj ne kažejo nemškega lica. marveč tako, kakoršno zahtevajo naše razmere in edinost dežel. Za predlogo sta govorila dalje dr. Jaques iti poročevalec dr. Menger; zadnji je predlagal, naj bi se ime „Avstrija“ rabilo za našo državno polovico. Proti predlogi je potem obširno govoril Mladočeh dr. Kaizl. Za njim je predlogo branil naučni minister. Slovenski poslanec dr. Ferjančič izjavi svojo zadovoljnost, da se namerava uvesti avstrijska dvžavna zgodovina namesto nemške-, s tem dobi nauki bolj avstrijsko lice. K sposobnosti vsakega pravnika pa spada tudi njegovo jezikovno znanje. Jugoslovanom se na nobenem avstrijskem vseučilišču ne daje priložnosti pridobiti si pravne pojme v svojem jeziku. Naučni minister je dejal, da ni docentov za to, govornik pa ve, da bi se gotovo našli, ko bi se napovedala predavanja v slovenskem jeziku. V 106. seji je poprijel za besedo dr. L a g i nj a, ki je nasvetoval, naj bi se še razširila dosedanja določba, da smejo tudi podaniki tostranske državne polovice pohajati pravoslovno' fakultato na zagrebškem vseučilišču, ker Čez dva milijona Jugoslovanov v Avstriji (Cislitaviji) nima ne enega vseučilišča, dočim jih imajo Nemci 5, Cehi 1, Poljaki pa 2. Na graškem vseučilišču so se že vršila slovenska predavanja, ki so se pa opustila. Vsekakor pa bo treba zopet osnovati pravoslovno in državosl ovno fakultato s slovenskim oziroma hrvatskim učnim jezikom. Za zdaj pa naj se dovoli pohajanje na zagrebškem vseučilišču, ki ima avstrijski načrt in celo zakonik, dasi je samostojna i?i bi lahko vse uredila po svoje. Naposled še zatrdi, da politično uprašanje na jugu se reši samo po sebi, ker naravne vezi spojijo vse rodove od koroških planin do Zemuna. — Baron GauČ se je uprl nasvetom dr. Laginje, češ, da bi vsaka sprememba na Hrvatskem rušila naš novi zakon. Laginjev nasvet je bil odklonjen. — Ceh dr. M a s a-ryk zahteva, da se imajo ustanovili na avstrijskih vseučiliščih stolice tudi za slovansko pravo, kakoršne imajo na Ruskem in celo na Francoskem in Angleškem. V naslednji seji je v enakem zmislu govoril dr. Vašatg v Češkem jeziku-, poslušal ga je prav pazljivo tudi pravosodni minister. Gosposka zbornica je sprejela načrt zakona, ki določuje odškodnino nedolžno obsojenim. Ako je bil kdo doslej nedolžno obsojen in zaprt, ni dobil nikake ouškodiiine, Če tudi se je pozneje dokazala njegova nedolžnost. Odslej pa bo imel vsakdo pravico do postuvne odškodnine. — Trgovinski minister markiz B a c qu e h e m je odlikovan z velikim ktižem Leopoldovega redu-, ta Čast ga je doletela brez dvoma za zasluge, katere sije pridobil z znanimi trgovinskimi pogodbami. Toda kar se tiče italijanske pogodbe, njegove zasluge niso posebno velike! Česko-nemška nspravau, kakor so jo želeli Nemci, je splavala /to vodi, kajti proti nji so se zdaj pridružili MiadoČehom poleg Staročehov tudi češki veleposestniki. Poleg Mladočeliov so zdaj tudi oni prišli do prepričanja, da Nemci so hoteli to „spravou vse drugače dognati nego so imele namen znane dunajske konference pred dvema letoma. Nemci so hoteli kraljevino Češko raztrgati na dvoje: v češki in v nemški del-, v češkem delu bi bila dva uradna in enakopravna jezika, nemščina in češčina, v nemškem delu pa bi bila veljavna le nemščina, dasi bi tudi tamkaj živelo na stotisoče Cehov, ki bi bili tako izročeni brezozirnemu ponemčevanju. Takim nemškim nakanam je šla na roko tudi dunajska vlada! — Zdaj pa, ko so se odprle oči tudi veleposestnikom in ko je s tem „spravi“ podpisan smrtni konec, so Nemci vsi razkačeni. Znani voditelj Nemcev na Češkem doktor Schmegkal pripeljal se je ta teden nalašč na Dunaj, kjer se, je razgovarjal z levičarskim miništrom Ku-enburgom, s Plenerjem in Taajjejem o novem položaju, ki je nastal na Češkem po nastopu veleposestnikov proti „spravi“. Volitve na Ogerskeni so končane. Vladina stranka, ki se imenuje l i b er a In o, če tudi po krivici, dobila je tudi pri teh volitvah odločno večino; zgubila je sicer kakih 11 mandatov, a vkljub temu more biti z uspehom zadovoljna, ker se je sploh mislilo, da ostanejo liberalci v manjšini. Volitve so bile v mnogih krajih povod hudim prepirom in pretepom; večkrat so morali narediti mir vojaki z bodali in svinčenkami; več ljudij je ubitih in mnogo ranjenih. — Katoliška str a n k a začela se je letos bolj gibati-, te stranke pa ne vodijo škofje, marveč nižja duhovščina, ki je strmoglavila več najveljavnejših lažiliberalnih kandidatov. Mnogi pa so ji morali podpisati pismo, v katerem so izjavili, da bodo branih katoliško stališče, ako bi mu vlada kakorkoli nasprotovala. — O g e r s k i Slovani pa pri teh volitvah niso nič pridobili. S lovalci in ’11 u s i se ph niti udeležili niso; in takd je okoli 3 milijone Slovanov brez zastopnika v državnem zboru. Srbi so poslali v Budimpešto nekaj svojih mož, ki pa vladi ne bodo delali nikake preglavice. R u m u n i se volitev niso udeležili. K r d el j s k i S a k so n c i so volili svoje stare poslance, ki pojdejo pa z vlado Čez drn in str n. Enako je na Hrvatskem. — Vlada si torej ni pomagala z novimi volitvami, še na slabšem je od poprej. Zato smemo pričakovati burnih prizorov v novi poslanski zbornici ogerski. Zunanje države. Balkanske države. — ,,Agramer Tagblattu je objavil obširneji dopis iz Sredca, ki pravi, da je življenje Stambulooo v nevar* nosti. Stambulov ni bil po nesreči ranjen, marveč obstreljen iz sovražne roke. — Med njim in princem Koburgom je zadnji čas nastala neka mržnja, da bi se drug drugega rada iznebila. — Med Srbi in Bolgari je napetost čedalje .večja. Vzrok temu je po večini Macedo-nija in zahodni del Bolgarije, katere kraje proglašajo Srbi kot svoje. Te dni so izdali Srbi zemljevid Balkana, na katerem so omenjeni kraji priklopljeni Srbiji. Ta zemljevid je uzročil v Bolgariji veliko razdraženost. — V Italiji imajo pa zemljevide, na katerih so Primorsko in Dalmacija zaznamovane kot pokrajine italijanskega kraljestva! — Bolgarskega ubežnika B. i z o v a je srbska vlada dela pod posebno nadzorstvo, kakor je zahtevala avstrijska vlada, ki je baje doznala, da llizov kuje nevarne spletke proti princu Koburgu in Stambulovu. Rusija. - A’ o In is c h e Z t g“ je objavila dopis iz Petrograda, ki pravi, da na Ruskem se vedno bolj širi sovraštvo proti Nemčiji. Celo carjevič baje jako sovraži svojo nemško sosedo! — V Bruselju v Belgiji je prenehalo izhajati rusko polvladino glasilo nNordv, ker je umrl glavni urednik. V kratkem pa bo baje izhajalo kot dnevnik, pa kot očitno vi idno glasilo, iz katerega bo odsevala ruska zunanja politika. — „Corr. Russeu naznanja, da cesarska naredba naroča vsem uradom, naj pospešujejo izseljevanje Židov, tudi takih, ki spadajo pod vojaško dolžnost. Ruska vlada dobro ve, zakaj tako dela. Blagor državam in narodom, kjer ni Abrahamovih potomcev! Domače in razne novice Naročnikom. — Opozarjamo svoje gg. naročnike, ki so z naročnino na dolgu, naj pogledajo na pas prihodnje številke, na katerem bo zapisana s plavim svinčnikom dolžna svota do konca 1. 1891. Vsakdo naj potem svoj dolg čim prej poravna, ako želi naš list še dalje prejemati. S koncem prvega četrtletja vsakemu,J ki naročnine ne do-pošlje, list ustavimo, kar pa nikogar, to se timeje, ne odveže dolžnosti do našega uprav-ništva. — Marljive naše gg. plačevalce, kateri nam za letos naročnine še niso poslali, pa prosimo, naj tudi lttos in sploh vselej skušajo pošiljati naročnino naprej, kar je pri vseh drugih časopisih v navadi. Osebne vesti. — Pred mesecem duij smo namignili v svojem listu, da predsednik višjega sodišča v Trstu Defacis bo moral iti v pokoj. To se je zdaj uresničilo. Pri tej priliki je bil odlikoval z v i t e š -k i m naslovom. Upamo, da njegov naslednik bo Slovanom prijaznejši nego je bil vitez Defacis. — Preč. o. J o ž e f K o s, menda po vsem Slovenskem znani vrli misijonar, rojen v Cerkljah na Gorenjskem Sl. marca 1825., umrl je 25. jan. v Št. Andrežu na Koroškem po osemdnevnem bolehanju za pljuč-nico. Naj v miru počiva! — Gospod Jakob C a u č i g pl. Krasn idol, c. kr. major pri 97. pešpolku, pride za plackomandanta ali za poveljnika posadke v Gorico. Naš novi gospod poveljnik je ljubezniv in dobrotljiv mož. Mnogi naši čitatelji, posebno gg. uči-telji-vojaki, ga imajo v dobrem spominu, ker bil je več let stotnik pri kadru 97. pešpolka v Trstu, Z učitelji-vojaki je ravnal jako obzirno in je gledal na to, da so tudi podčastniki lepft ravnali ž njimi. Mož je Slovencem prijazen, ker se spominja, da je slovenske korenine sin ; njegov oče je bil rojen nekje blizu Tolmina. Da se mož spominja svojega rojstva, kokazuje vsaj jeden č v njegovem priimku in ko je bil pred tremi leti povišan v plemski stan, izbral si je pridevek „von Krasni dol“. Torej: Dobro nam došel gospod poveljnik Caučig pl. Krasnodolski! — Sin finančnega ravnatelja plem. Plen k e rja v Trstu, ki je bil c. kr. av-skultant v Gorici, umrl je 3i. januarja v Trstu za nasledki liripe. Pokojnik bi bil Slovencem jako pravičen uradnik, kakor-šnili ni povsod. N. v m. p. ! — Pravosodno ministerstvo je imenovalo deželnim svetovalcem v Gorici gg. Flegarja (Hrvata) in Smarda, v Trstu g. Defacisa in v Rovinju g. Avg. Jakopiča. — V Ajdovščini je umrl 30 jan. bivši vodja predilnice gosp. David H o h n, rodom Švicar, 89 let star. Pogreb je bil velikansk ; udeležilo se ga je nad 2000 ljudij. „Pev-sko društvo iz Šturij“ je pelo pod vodstvom gosp. nadučitelja Perneta tri pesmi. Ker je bil pokojnik protestant, vodil je pogreb pastor iz Gorice. Mož je bil v Ajdovščini in okolici nenavadno priljubljen, pa tudi on je ljubil tamošnje kraje, v katerih je sklenil leči k večnemu počitku. Naj v miru počiva! — Preč. g. Blaž Madon, župnik v Šempasu, vrl duhovnik in rodoljub, šel je v stalni pokoj in preselil se v Gorico. Naj bi še dolgo in srečno užival svoja mirna leta v solnčni naši Gorici! — Yr Gorici je umrl č. g. Vincenc Rubbia v 72. letu svoje starosti. Učeraj jutro so prepeljali truplo na Sv. Goro. Prošnja goriških starlfiev za slovensko šolo v Gorici je močno razgrela nekatere goriške kroge, a ne vedo si pomagati. Slo- vencev v Gorici ne morejo utajiti, ker so jih celo sami morali pokazati nad 3200, a tem brez dvoma tičejo tudi slovenske šole. Zato je med njimi jeza velika, kar so se stariši sami oglasili za slovensko šolo, še bolj pa to, da merodajni visoki krogi niso nasprotni pravičnim zahtevam slovenskega življa v Gorici. — Da bi dali go-riški „Corrierovci“ odduška svoji jezi, zatekli so se k graški tetki, ki jim je, kakor vselej, tudi pri tej priliki šla na roko. Sprejela je o tej zadevi strupen dopisič iz Gorice, kateri je takoj objavil tudi „Cor-riere". Mi jim privoščimo to zabavo, saj je zdaj p u s t, za katerim pa pride za marsikakega „Corrierovca“ — post, ako bo tako slepo nasprotoval pravičnim zahtevam goriških Slovencev! Koncert g.čne Scaramelli v društvu Casino d i c u r a v Gorici, ki se je vršil 2. t. ni., je bil prav slabo obiskan, dasi je vrla umetnica na goslih res zaslužila, da bi jo goriško občinstvo bolje počastilo z udeležbo. Mlada gospodična je s svojimi goslimi navdušila tamkaj zbrano odlično občinstvo našega mesta, ki je kazalo svojo zadovoljnost z viharno pohvalo po vsakemu kosu, posebno pa po Pagani-nijevi težki a prekrasni igli na sami debeli g-struni Kadodarni doneski. Nekateri ljudje bi radi razširili misel, kako grozna nesreča za slovenski narod na Goriškem so sedanje „žalostne razmere". Celo v ljubljanski „Slovenec" so začeli zopet pošiljati take nespametnosti, katerim pa pri nas nihče ne verjame, niti tisti ne, ki namenoma trosijo po svetu enake govorice. Da je naš narod na Goriškem po prepotrebnem razkolu v resnici oživel k novemu življenju, pričajo nam tudi „Slogini“ učni in vzgojevalni zavodi v Gorici. Čitatelji naši se gotovo spominjajo, kako malo zanimanja je kazalo naše občinstvo do teh zavodov, dokler so bili v poprejšnjih rokah. Celo šolsko leto 1889/90. ni prišlo 200 gld. radodarnih doneskov za njih vzdrževanje. Ko je pa septembra 1. 1890. prišla „Sloga“ v sedanje roke, ki so iz dvorazrednice napravile takoj trirazrednico, začeli so radodarni doneski dohajati od vseh stranij, da je bilo veselje. V prvem letu jih je došlo v okroglem znesku 1600 gld., a skoro do zadnjegu krajcarja le i/. domače dežele. —■ Tudi drugo leto je veselo začelo v tem zmislu. Dne 31. decembra je le upravništvo našega lista izročilo denarniČarju nad 200 gld., katere je prejelo v 2 mesecih. Meseca januarja pa je prejelo 118 gld. Te svote očitno dokazujejo veliko požrtovalnost našega rodoljubnega občinstva, a ta požrtovalnost in naudušenost je najbolji dokaz veselejših časov. To naj si nekateri gospodje blagovole zapomniti! V zadnjih osmih dneh došli so naslednji darovi.' Preč. g- Jos. Poljšak, župnik v Prvačini, 2 gld. — č. g. Marko Vales, vikar v Branici, 2 gld. — č. g. Janez V id m ar, vikar v Logeh, 2 gld. — preč. g. Frančišek Kranjec, župnik v Breginju, 5 gld. — gosp. Alojzij Makovec na Brjah nam je že zopet poslal 4 gld., katere je nabral o dveh prilikah. A. M. v S. 80 kr.— Gustav K ral j e t a, vodja Obizzi-jeve tiskarne, za mesec februar 1 gld. „Bralno društvo" v Selu 2 gld. — A. B. v selu 1 gld. — rodbina Dolschein o priliki žalostnega dogodka 20 gld.; Jak. Mozetič v b'tračicah 1. gld., Ign. Gruntar, notar v Logatcu, 3 gld.; Blaž o n Franc, Leban Fr., Klavžar Val., Drnšček Pet., Rožanc Sim, Urbančič A., Kavčič Jos. in Poveraj Mart. vsi v Gorici vsak po 1 gld.; Škrinjar Simon v L. 1 gld., Jeglič Andrej v Gorici 2. gld., Kancler Valentin 2 gld. Rodoljubnim dobrotnikom presrčna hvala v imenu one mladine, za katero takč lepo in požrtovalno skrbijo. Dokler imamo Slovenci v Gorici takih in toliko prijateljev, ni se nam bati za bodočnost! Drobne novice. — V Biljah pri Gorici so tamošnji rodoljubi ustanovili „Knečko bralno društvo.“ Pravila so že odposlana namestništvu v Trst. To je že drugo novo društvo v naši okolici, kar je veselo znamenje za našo prihodnost. Kaj pa druge vasi v bližnji okolici ? ! Zgradba novega šolskega poslopja na Livku, o katerem smo nedavno govorili, bo oddana na javni dražbi. Podjetnike opozarjamo na „razpis dražbe11 med oglasi. — V Gorici je razpisano mesto c. kr. sodnijskega pristava na mesto novoimenovanega sodnika g. M. Rutarja. Želeti bi bilo, da bi to mesto dobil Slovenec, ker po odhodu gospoda Rutarja ne bo pri sodiščih v Gorici nobenega Slovenca! — O novem ajdovskem sodniku gosp. M. Gabrijelčiču je jako laskavo pisal neki dopisnik iz Podgrada v predzadnji »Edino* sti“ ter častital Ajdovcem, da dobijo za sodnika takega rojaka. — V „Corrieruu se je oglasil neki laški stanovalec v Rožni dolini (?) ter zahteval, da bi se morala učiti tudi italijanščina na tamošnji slovenski šoli. Ni potreba! V Gorici lahko vsakdo izhaja brez italijanščine, malokdo pa se more ponašati, da njemu ni potreba slovenščine ! Zat6 bi bilo veliko bolje, ko bi „Corriere“ zahteval, naj se na vseh ljudskih šolah v Gorici poučuje tudi — slovenščina. — Pri pogrebu vis. grofice C h ris tal' nigg, tašče našega deželnega glavarja v Št, Petru, je bil navzoč tudi prevzvišeni gospod knezonadškof dr. Zorn. — „Corriereu je dobil v mesecu januarju za „Lego“ 72 gl. — „Nova Soča" je pa prijela 118 gld. za ,.Slogine“ zavode. Rodoljubi, skrbite, da nas „Corr.“ ne prekosi v tekočem mesecu! — Častniki lovskega batalijona št. 20 v Gorici so pri upravnem sodišču zgubili pravdo proti finančnemu ministerstvu, ki je določilo, da morajo tudi častniki plačevati goriškemu mestu postavni užitninski davek na vino, katero kupujejo na debelo. — Z Dunaja nam je pošta vrnila 3 številke našega lista, ker so došle tjekaj brez naslovnega pasu. Čudno ! Oni gg. naročniki. ki lista niso prejeli, naj ga blago-vole reklamovat.i. — V Kobaridu so se vršile učeraj občinske volitve. Borile sta se dve stranki, pa zmagala je stara. Ker je občinsko gospodarstvo v Kobaridu uzorno, kakor ma-lokje, zato so bili bolj osebni oziri povod uče'rajšn j e razceplj enosti. Tudi na Ljubašnjein pri Kobaridu se bližajo občinske volitve, pri katerih ne pojde vse gladko. Prejeli smo že več dopisov za sedanjo stranko in proti nji, pa ne maramo netiti ognja na nobeno stran. — O prazgodovinskih grobiščih pri Sv. Luciji in Kobaridu poročal je dr. Marclie-setti v »Adrijanskem društvu za prirodo-znanstvo v Trstu". Predsednik prof. Vier-thaler se je v zadnji seji s toplimi besedami spominjal pokojnega župnika pri Sv. Luciji, ki si je pridobil mnogo zaslug za imenovano društvo. — Na gorišlci gimnaziji je razpisano mesto klasične filoiogije in nemščine. Čas za prošnje do 1. marca. — To mesto je deloma izpraznjeno po pokojnem Jenku, a čuditi se moramo, da se ne zahteva izpit tudi iz slovenščine, ko je za njo veliko večja potreba nego za nemščino! — „Corriere“ je bil učeraj teden zaplenjen zaradi jednega odstavka v uvodnem članku, s katerim je strašno besnel proti Slovencem. Potem bo gospoda v krogu „Corr.“ še le uprašala, kdo da hujska! — Mestni municipij je bil začel izdajati samostojen uradni listič „Bollettino“, za kateri so postavili mestni očetje v proračun 200 gld. Zdaj se je pa pokazalo, da je skoro 900 gld. stroškov! — Mestni očetje so dovolili 200 gld. za morsko zdravišče v Gradežu. — Prvi ples „Goriške Čitalnice" seje prav dobro sponesel. Četvorko je plesalo 20 parov. Veliki ples bo na pustno nedeljo 28. t. m. Kolikor se že zdaj čuje, bo prihodnji ples jako živahen. —• O tržnih cenah moremo na kratko ječi, da so že nekaj tednov precej stanovitne. Kava se drži v nizkih cenah, sladkor pa v visokih (36 in 3672), moka je draga, žito tudi; petrolij 1872 gld. kvintal. Gorišlci „Sokol“ si je izbral v občnem zboru 2. t. m. sledeči odbor: Anton Urbančič, starosta, Martin Poveraj podstarosta Josip Musič blagajnik Anton Jerkič tajnik, Ivan Bajt pevovodja, Peter Drašček gospodarnik in Jernej Kopač odbornik. Naznanja se to udom v njih ravnanje- O slabih poštnih zvezah med Gorico in Bolcem ter med Kobaridom po Nedižki dolini z Italijo pritoževal se je naš gospod državni poslanec dr. A. Gregorčič v svojem izvrstnem govoru v poslanski zbornici dunajski. Oni govor je jako ugajal prebivalstvu v Soški in Nedižki dolini in vsakdo je želel, da bi pritožbe gospoda poslanca padle v rodovitno zemljo ter obrodile zaželjen sad. Te dni smo dobili iz zanesljivega vira z Dunaja poročilo, da je vlada že v dovolila poštno zvezo med Kobaridom in Čedadom. Upamo, da se ta zveza v kratkem tudi resnično dovrši. Tudi dvakratna poštna zveza po Soški dolini vsak dan je že dovoljena. Druga zveza iz Gorice v Bole bo stala nad 5000 gld. na leto. No, visoki erar lahko ugreši to svoto. saj ima le od pošte v Gorici velik dobiček! Iz Gorice pojde ob 2 popoldne in pride v Bole ob 8 zvečer (! ?). Iz Bolca pa odide ob 0V2 zjutraj in pride v Gorice okoli poldne. Tako računijo na Dunaju! Katoliško bralno in politično društvo v Podgori priredi v nedeljo 7. t. m. v svojih prostorih besedo s sledečim sporedom: 1. Govor 2. H. Volarič : „Za dom", moški zbor. 3. E. Klaič: „Svračanje“ čveterospev. 4. S. Gregorčič: »Narodni dom", deklamacija. 5. p, Hug. Sattner: „Na planine", mešani zbor in bariton solo. 6. A. Hajdrih: „V tihi noči“, četverospev. 7. J. Kocjančič: »Njega ni!“, moški zbor in bariton solo. 8. „Gluh mora bit,i“, vesela igra. Po besedi srečkanje in domača zabava. Vstopnina: Za neude 20 kr. — za ude 10 kr. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi uljudno Odbor. — Veselimo se tak6 lepega sporeda! Želeti bi bilo, da bi iirel obilo poslušalcev tudi iz Gorice. — Pri domači zabavi po veselici bo kazal g. Lukšič svoj fonograf. Od smrti listal. — Za zadnjo štev. dobili smo radodarni donesek za „Slogine“ učne zavode s pristavkom, daje bil nabral *po pogrebu g. učitelja Vilharja v Vel. Zabijali." Iz tega poročila smo naredili kratko osebno vest, da je imenovani gosp. učitelj umrl. — Toda učeraj je prišel gospod Vilhar osebno v naše uredništvo ter svečano ugovarjal našemu »Naj v miru počiva“, ker namerava še živeti. Kakor se od srca veselimo, da moremo gosp. Vilharju častitati k temu ,, us ta j en ju. od mrtvih11, tako nam je po drugi strani neprijetno, da nas je napačno poročilo privedlo k takej v resnici jako neljubej osebni vesti, da smo živega človeka razglasili za mrtvega. Prosimo gg. poročevalce, naj bodo točni v izraževanju, da ne bodo morebiti mislili eno, zapišejo pa vse kaj druzega! Kranjsko. — Prvi sejm na Rakeku se je prav izborno sponesel. Prignali so do 1100 glav živine, katerih je bilo čez polovico prodanih. — Ljubljanski mestni zbor je dovolil 500 gld. podpore »Družbi sv. C. in M." — V Krškem ob Savi se potezajo za samostojno župnijo. Gospa Kočevar je že pred leti darovala v ta namen 20.000 gld. — Wolfov slovensko-nemšlci slovar je že dodelan. Obsega okoli 80.000 besedij. Naj bi se kmalu tudi tiskal! — F Dovjem ob gorenjski železnici so ustanovili požarno stražo. — Profesor Gnjezda je dobil zlat križec s krono. — Janez Rozman, župnik mestne župnije v Ljubljani, je postal častni kanonik. — Ravnatelj kmetijske šole v Grmu na Dolenjskem g. Rihard Dolenc je spisal knjižico, kako se sadijo vinogradi z ameriškimi trtami. Knjižica se je tiskala na deželne stroške in se zastonj deii med vinogradnike. Naj bi nakupil nekaj stotin teh knjižic tudi naš deželni odbor ter razdelil jih med vinogradnike! —Novo deželno gledišče v Ljubljani bo kmalu gotovo. Skoda, da bo več nemško nego slovensko in to v „središču Slovenije" ! — »Unio Catolicau, zavarovalnica proti ognju, je na Kranjskem zgubila svojega sedanjega zastopnika g. Jos. Prosenca, ki je prestopil v službo k »Slaviji". — — V Ljubljani je začel izhajati nov šaljiv list „Pavliha"; izhaja 15. 111 30. vsakega meseca in stane 4 gld. na leto. Odgovorni urednik je Simon J a k. List se pa ne tiska v Ljubljani, marveč v Trstu v Dolenčevi tiskarni. Koroško. — Tudi v Kotljah so zmagali s slovensko šolo. Minister je ugodil opravičeni želji slovenskih Občinarjev. — V Kotmari vesi je bil za župana izvoljen vrl rodoljub g. Matija Prosekar, po domače Kacaj. Tudi napredek! — Na Ziljski Bistrici dobijo slovensko posojilnico. Pravila so že potrjena. Posojilnice na Koroškem rasti), da je veselje! — Vrbsko jezero pri Celovcu je zmrznilo. Tamkaj dobe tudi nov parnik, ki se izdeluje v Linču. —V Beljaku je počil zvon »Boštjan". Novi zvon ulije zvonar Sama.ssa v Ljubljani. — Krajni šolski svet v Kotljah, se je prav srčno zahvalil slovenskim poslancem, ki so pripomogli k ugodni rešitvi^ njegove prošnje za slovensko šolo. — Iz Št. Jakoba v Rožni dolini, kjer je minister dovolil slovensko šolo, poročajo „Miru“, da tamošnji nem-škutarski učitelj nabira podpise proti slovenski šoli. Nemškutarjem je vse dovoljeno! Ako bi kak naroden učitelj očitno delal kaj dobrega za slovenski narod, ga pa takoj zgrabijo! — Književnost. — »Matica Slovenska" razposlala je v decembru svojim članom knjige za 1. 1891. Knjige so naslednje tri: ]. Letopis za l. 1891. Uredil ga je prof. Antou Bartel. Med drugimi spisi nahaja se tudi nadaljevanje Rutarjevega spisa »Prazgodovinske in rimske izkopine po Slovenskem 1. 1890“. Gosp. profesor omenja tudi prazgodovinska grobišča pri Sv. Luciji in v Kobaridu. — 2. Pegam in Lambergar, Povest Spisal dr. Fr. D. (Detela). Ta izvirna in zanimiva povest znanega našega pisatelja izšla je kot šesti zvezek „Zabavne knjižice". — 3. Zgodovina Novega mesta. Sestavil Ivan Vrhovec c. kr. profesor. — »Matica Slo-\ enska“ je imela v preteklem letu 6 častnih udov, 300 ustanovnikov in 1851 letnikov,, skupaj 2l57. Lani je umrlo pet ustanovnikov, med njimi Miklošič in Poklukar. Ta naš književni zavod imel je koncem 1. 1890. (do konca 1891. ni še računa) 53.824 gld. 21 ‘/2^ kr. Ako bi naša Matica le še bolj skrbela za leposlovje, po vzgledu »Matice Hrvatske", uspevala bi še bolje nego doslej. Ako ni dobrih izvirnih del, imajo pa druge slovanske in romanske književnosti premnogo svetovnoznanih in imenitnih umotvorov, da bi ne bilo napačno, ako bi jih naša Matica podala tudi svojim članom v dobri slovenski obleki. Dom in svet. — Ta „ilustrovan list za leposlovje in znanstvo", kateri urejuje in izdaja učeni in marljivi dr. France Lampe, nastopil je svoj peti letnik v lepši obliki nego doslej. Čast komur čast: tega lista mora biti vesel vsak Slovenec, bodisi glede na obliko, kakor na izbrano vsebino. Kar se vsebine tiče, pravi list sam, da ni ne pre-pobožen ne preposveten; 011 hodi modro svojo srednjo pot, po kateri tudi mora hoditi, ako hoče dosezati ono nalogo, katero si je bil postavil. — List ima v novem letu lepše slike od poprej. Posebno krasni sliki v prvi številki sta „Sv. Trije Kralji11 in »Jezus obudi Lazarja". Kar se pripovednega berila tiče, omeniti nam je noveleto »Zle moči", katere dejanje se vrši v Trstu. Posebno zanimiv in poučen je pregled po raznih slovenskih slovstvih, kar dobro služi posebno našej mladini. List stane le 3 gld., za dijake 2'60 gld. na leto. Dom i sviet. — Tudi Hrvatje imajo svoj „Dom i sviet", ki je tudi letos nastopil svoj peti tečaj. Ta ilustrovani list izhaja v obliki velikih enakih listov po dvakrat na mesec in stane le 6 gld. na leto. — V letošnji prvi številki začel je prinašati zgodovinski roman znanega hrvaškega pisatelja Evgena K u m i č i č a pod naslovom »Uro-t a Z r i n s k o - F r a n k o p a n s k a." To žalostno dobo v zgodovini hrvatskega naroda je na kratko opisal tudi Jurčič v svojem romanu »Ivan Tattembac h11. Ime Knini-čidevo nam je porok, da bo novo delo dragocen biser v književnosti bratskega nam naroda hrvaškega. Popotnikov Koledar za slovenske učitelje L 1892. Izdal in uredil Mihael Nerat nadučitelj in urednik »Popotnikov" v Mariboru. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celju. Stane lično v pl itn o vezan 1 gld. 25 kr. — Ta krasni koledar ima poleg navadne vsebine te vrste po dosedanji navadi tudi popolen imenik šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osebja po južnem Stirsken, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega. Ta imenik je pristno zrcalo slovenskega šolstva in učiteljstva, Zato slovenski učitelji in drugi prijatelji našega šolstva pridno segajo po tem Koledarju. Luči. Spisal Anton Funtek. Celje 1891. Tisek in založba Društvene tiskarne D. Hribar. — To je naslov krasno dotiskanej knjigi, katero smo te dni dobili v roke. Tisek in zunanja oblika dela tiskarni vso čast. Knjiga obsega 30 obrazov iz vsakdanjega življenja, katere bo s slastjo prebiral vsakdo, ki jih dobi v roke. Cena broširanemu zvezku je 70 kr., krasno vezanemu pa gld. 1.20. Braut-Seidenstoffe schvvarz, ureiss, farbig etc. — v. 45 kr. bis fl. 15.65 — glatte und Daraaste etc. (ca. 300 verscli. Qual. u. Ilispos.) versendet roben- u. stiickweise porto- u. zollfrei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief), Zurich. Muster umgehend, Doppeltes Briefporto nacli der Sclrvveiz. (9) Drobiž. — Nadvojvodinja Marija Valerija je povila 27. jan. zjutraj hčerko. Mati in dete zdrava. — Na Ruskem so se začeli pečati z mislijo, kako bi se dalo v vojni porabiti ženstvo za pomoč ranjencem. — Tristoletnica slavnega pedagoga Jana Amosa Komenskega se bo vršila 28. marca v Ogerskem Brodu na Moravskem. Tisti dan se odkrije njegov spomenik. — Nove vrste papir so začeli delati na Angleškem iz nekega plevela. — Vino iz kave začeli so delati v Kostariki v srednji Ameriki. Ker tamkaj vinska trta ne raste, nameravajo si na ta način pomagati. — Blizu Genove na Laškem se je uprlo 500 jetnikov, ki so napadli svoje stražnike. Toda vojaki so s silo naredili mir. Mrtvih in ranjenih je do 100 jetnikov — V Italiji je dr. Graumont napravil neki deklici umetno trepalnico iz žabje kože,, ki seje tak6 dobro sprijela, da deklica miga z žabjo trepalnico, kakor da bi bila naravna. — V Turinu na Laškem je te dni umrl konjski kupec. Roos, ki je bil star 102 leti. — Gčeta je umoril blizu Požege na Ogerskem lastni sin, ker mu oče ni hotel kupiti palice, katero je sin hotel imeti. — V Gradcu se je baje osnovalo društvo proti pušenju tobaka. Kaj poreče pa finančni minister V — Mladi kedive ali egiptski podkralj je povabil vse svoje sošolce v dunajskem „Terezijanišču“ na izlet v Egipt. Pošlje jim o Veliki noči poseben parnik v Trst. Ni uapčno tako povabilo ! — Umetno grlo napravil je v Berolinu kirurg Julij Wolf nekemu možu, kateremu je pred tremi meseci izrezal ves krhelj iz grla. Mož zdaj razločno govori. Kirurgija dela čudovite napredke! — Petnajst mrtvih ofrok je našlo redarstvo v stanovanju neke babice v Lodzu na ruskem Poljskem. — Saksonska kraljica Karola je zbolela za hripo. — Kraljica Natalija je v Biaritzu prav nevarno zbolela za hripo. — Velika predilnica g. Hafkejn Komp. v Brnu pogorela je danes teden do tal. Škode nad milijon gld. Štirje ognjegasci težko poškodovani. — Gledišče v Konigsbergu na Pruskem pogorelo je pretekli ledeu do tal. Škoda velika. — Bleško jezero je zmrznilo. Zdaj švigajo po njim drsalci in drsalke. — Minister Stambulov ima svinčenko iz samokresa še vedno v stegnu, ker je zdravniki ne morejo zaslediti. Mnogi listi nočejo verjeti, da se je po nesreči sam obstrelil, marveč da je bil ostreljem iz sovražne roke. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Gradcu je imela lani 2040 bolnikov; ozdravljenih je bilo 1325, umrlo jih je 140. Morilca služabnic. — Pretekli teden vršila se je na Dunaju pred porotnim sodiščem pravda proti zakonskemu paru S e h n e i d e r, kateremu so dokazali tri zavratne umore mladih služabnic. Franc Schneider je star 35 let, njegova žena Rozalija,, rojeua Capellari iz Beljaka na Koroškem pa ima 41 let. Izdajala sta se za posredovalca raznih služb. Služabnice so jima zaupale in šle za njima; onadva sta jih vodila skozi kake samotne kraje, najraje skozi gozde, češ, da po tisti poti pridejo do grajščine, kjer se nahaja služba, in ko sta čutila, da sta na varnem, sta služabnice umorila in oropala. Sodišče je obsodilo oba v smrt na vislicah. Pravična kazen! Upliv snega na rodovitnost zemlje. Splošno je razširjena misel, da sneg, kolikor dlje leži, naredi zemljo rodovituejšo. Ta učinek snega prihaja od tod, ker snežene megle, oziroma sneg, vzamejo iz zraka amonijak ter ga oddado kot važno gnojilo zemlji. Kolikor pečasneje se sneg tali, toliko več amonijaka zemlja popije. Kdor že jeseni svojo zemljo grobo obde.a, da suežnica ne more odteči, ampak da zemlja vso popije, ta prav dobro skrbi za rodnost svoje zemlje. Rodovitnost graha pomnožiš, ako mn vrhe odščipavaš. Odščipavati jih prični, kadar je nizko rastoči grah kakih 15 cm, visoko rastoči pa 30 cm visoko vzrastel. Kadar je tako skrajšani grah nove poganjke naredil, pa zopet te skrajšaj. To delo ponovi ‘dvakrat ali trikrat dotlej, kadar želiš, da grah cvete. Kakor hitro je grah odcvetel, pa mu zalij z razredčeno gnojnico, kateri si dodejal malo pepela. Tako vzgojene rastline ti dado štirikraten pridelek. Vinski pridelek na Francoskem I. 1891. Lani je pridelala Francoska 30, 139.155 h e k-t o 1 itrov vina v vrednosti 1.008,998.590 frankov Srednja cena pri pridelovalcih je cenjena na 3378 frankov hektoliter ali okoli 17 gold. Lanski pridelek je presegal onega v 1. 1890 za 2,723,228 hek-litrov v vrednosti 20,204.727 frankov. Cena vinu na Francoskem je torej v primeri s ceno dalmatinskega vina, ki se poprečno prodaja po 8—10 gld. hektoliter, jako ngodna in vendar je francoska vlada upeljala višjo uvozno car. tarifo, v tem ko je naša vlada carino v novi pogodbi še znižala na korist laškim vinom in v škodo svojim pri (letovalcem. •favna zalivala. Podpisana rodbina izreka tem potom svojo najtoplejšo zalivalo vsim znancem in prijateljem za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nam nepozabljivega soproga in očeta gosp. Davida Holm-a. Srčna hvala vsim, kateri so nam dragega pokojnika spremili do groba in sosebno delalcem tovarnice za prekrasen venec, potem del. podp. društvu, Šturskemu pevskemu društvu in Vipavskej požarni brambi za skupno vdeležitev sprevoda. Ajdovščina, 1. febr. 1892. Žalujoča rodbina Holm. Javna zalivala! Podpisani izrazijo tem potom gosp. Matiju J o u k u, načelniku cestnega odbora v Bolcu, iskreno zahvalo za njegove velike požrtovalnosti v korist cestnemu odboru in s tem celemu bovškemu okraju sploh, posebno pa za to, ker je vse težavno delo pri zgradbi čezsoškega železnega mosta popolnoma brezplačno nadzoroval, vse večje zneske za omenjeno delo iz svojega denarja, predplačal, ne da bi za to obresti zaračunil, ter tako cestnemu odboru nad 150 f. obrestnih stroškov prihranil. Bovec, dne 25. januarja 1892. Soudje cestnega odbora; Žagar ■— Trebsche — Pon — Domeuščik — Mihael Wallas — Ivan Yulč. Javna zahvala Vsim onim, ki so blagovolili sprejmiti smrtne ostanke našega prelj ubij enega nečaka ANTONA KOFOLA, c. kr. bivšega stražmojstra in podpoveljnika naše požarne straže do hladnega groba, dalje vsim gospodičnam in gospem za podarjene krasne vence, c. kr. uradnikom, veteranom, gasilcem in gg. čitalničnim pevcem za premilo petje, izrekamo tem potom svojo naj toplejšo zahvalo. Kanal, 4. februarja 1892. RODBINA A. KRIŽNIČEVA in sorodniki. Oznanilo. Več od navadnih naročil napravil sem s pazljivostjo po celičnem sistemu nekoliko unč rumenega domačega svilod-nega semena, koje svilorejcem z opazko ponujam, da mi je bila priznana pri poslednji razstavi v Gorici zlata svetinja. Franc pl. Gironcoli v Gorici. Slovenski oddelek deželne kmetijske šole v Gorici rabi že skozi 10 let in vsako leto s polnim pridelkom svilodno seme pl. Gironcoli-a. ' Fr. Žepič Št. 84. O. s. s. Razpis dražbe. Po sklepu pomnoženega okrajnega šolskega sveta zidala se bo nova šolska hiša na Livku, katero delo je preudarjeno na 4477 gl. 15 kr. To delo so odda po dražbi pri podpisanem uradu dne 8. svečana t. 1. ob 11. uri predpoldne. Do dneva dražbe so razpoloženi pri tem uradu na ogled načrt, preudarek in pogoji. C. k. okrajni šolski svet v Tolminu dne 29. januarja 1892. Predsednik: MABENZI itttdrej 1 v Št. Mavru pri Gorici naznanja, da je prodal vsa ona zemljišča, katera je prodati nameraval. Ostal mu je za prodaj le še eden kos v Gorici, na jako lepem kraju, kateri proda po jako ugodnih cenah. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Sr Slavnemu občinstvi se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi: Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje vHAkovmtne voščene sveče Vseh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče edino le trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici st. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Anton Urbančič trgovec poleg Orzaiui y Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno iu drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega [USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Franc Jakil na sredi Raštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Ivan Reja krčmar „Alla Colomba“ veliko vojaAulco na desnem voglu v ulico Mor el H, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stek\eno blagi, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Goricii, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah. Blaž Bitežnik KAMNOSEK v 1 rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. posvojihizviruihnačrtih Ivan Hovvanski čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem. Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno im izbiro vsakovrstna domača vina bela in frna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo Ivan Kavčič veletržec na Komu ima zalogo STE1NFELDSKE ME. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. G. Likar v Gorici Semeniika ulica St. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za žn-panije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske iu šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. Peter Drašček v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imfi, zdaj v najemu Franc Bižjak, ki noči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Yipavske doline. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Karol Drašček PEK Biva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici st. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, Ivan Velušček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. vvvvvvvvvn ilustr. humoristični list (jedini slovenski šaljivo-zabavni list) izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja 1 gld. za četrt leta Uredništvo in upravništvo v Ljubljani Krakovski nasip št. 18,1. nadstroplje. Alveloar - Kapljice za zobe Cena steklenici 50 kr. 1'reskušena zobna sredstva. Alveloar - Listna voda Cena steklenici 40 kr. Alveloar - Zobna pašta Cena škatljici 70 kr. Razpošilja vsak dan pn pošti glavna zaloga Kreisapotheke—Korneuburg b. Wien. Osobe, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti —( LEP ZASLUŽEK )— ki se spreminja v stalen letni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala za to ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacarji, občinski sluge Sin dimnikarji imajo posebno priložnost _ okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma S pošiljajo naj se pod šifro I. Z. 31 poste restante v Ljubljano. Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kneippa edino le tovarna Bregencu bratov Olz v ob Bodenskem jezeru. M m Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodaj alnicah kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip-pova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Oiz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime m ponvo. V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Gntt-mann, Anion Zollia, Jos. Comel in J. Braun Bratje Oh, tovarna «a Kneippovo sladno kavo v Bregencu. rn ura u m«, katero prireja GARRI.TEL PICCOLI, lekarna ,pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebav nih organov urejajoče sreostvo. krepča želodec ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne. czxzz:c asseai :a:se a* M M N K M M K H N M H H N H au Velika pražka loterija teden GLAVJfl »OSSITJEK oldinarjev. SREČKE 5*0 1 OLIK priporočata C. Mayer v Ljubljani, Luigi Marsouer Trient. nnlrlinori 'M/ R 1 O "a dasl Sot®we9a zaslužka brez glavnice in ri-V4UiU l I Idi C/V I W zike ponujamo vsakemu, kjer se hoče pačati s postav- - Ponudbe pod naslovom „Srečke“ je ”? *>v°Ijenimi srečkami in državnimi papirji Wien, I , Kumpfgasse, —P- - -* i :- J'lcel| ljSlie J* Danneberg f Antona je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče domače sredstvo. Velika steklenica I gl., mala 50 kr., s pošto 20 kr. več. Nil vseh dolili zn vojnim' Je m Oj n tu iclt-a VINSKI EKSTRAKT. To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep * se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeli iu zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornica esenčnlli speciiaiit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. SARGOV imenuje se po slovenski SARGOV pnpoznan kot nei- zogibno ZOUHO čistilo SARGOV je kot neškodlj iv od zdrav- niške oblasti preiskan SARGOV je jako iraktičen za potova- nje MATIČNO okrep- cujoč SARGOV je ze v domačih znajvecim uspehom v Ta bi SARGOV je pn dvoru 111 plemstvu ter v navadnih hišah v rabi SARGOV SARGOV KaMoiM i ■KaMont se dobi izrečno i! zahtevati j pl kos zaradi M v vseh mnogih lekar- ponaredbe j 1.1 4 nah. brez |$! Drogerijah vrednosti. , j ia dišarnieah Priznan ja i* naj višjih krogov liridejana ho vsakemu kosti. ‘ ~ “ v Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi