NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE
Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d. d., VIPRINT 80 g/m
2
.
 | november 2017 | 18 | XLV
In spring, members of the Pulp and Paper Engineers and Technicians Association (DITP) attended an expert excursion to an 
Austrian pulp and paper mill Heinzel Pulp Zellstoff Pöls AG. The company produces primary bleached pulp which is also used in 
large quantities in Slovenian paper mills.
Društvo inženirjev in tehnikov papirništva 
DODANA VREDNOST LESNE MASE
ADDED VALUE OF BIOMASS
Novice iz DITP
Novi doktorandi
In June, Klemen Možina successfully defended his doctoral dissertation entitled “Highly elastic graphic paper”.
Naravoslovnotehniška fakulteta, UL 
NOVI DOKTOR S PODROČJA PAPIRNIŠTVA 
NEW PHD IN PAPERMAKING
Klemen Možina je junija uspešno zagovar-
jal doktorsko nalogo z naslovom Viskoela-
stične lastnosti grafičnih papirjev,  
ki jo je izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. 
Stanislava Pračka in somentorstvom prof. 
dr. Vilija Bukoška, zaslužnega profesorja 
UL. V nalogo so bili zajeti vzorci papirjev iz 
primarnih in sekundarnih celuloznih vlaken, 
dveh slovenskih proizvajalcev, tj. papirnice 
Vevče in VIPAP Videm Krško. Osnova vsem, 
v raziskavo vključenim vzorcem papirjev, je 
bil rotacijski tisk z zvitka na zvitek oz. polo. 
S pomočjo konvencionalnih in sodobnih 
analitskih tehnik merjenja je kandidat pri-
šel do zanimivih rezultatov, ki odgovorijo 
na številna vprašanja o vplivu proizvodnih 
parametrov na končne lastnosti papirja, iz-
postavljenega nenehnemu obremenjevanju 
(sito papirnega stroja, sušilna skupina, na-
vijanje, previjanje, kalandriranje, premazo-
vanje in ne nazadnje tiskanje). Pomemben 
del doktorske naloge je tudi vpeljava oz. 
poskus nadomestitve zamudnih klasičnih 
tehnik proučevanja lastnosti papirjev z no-
vejšimi analiznimi metodami. (K. M.)
Društvo inženirjev in tehnikov papir-
ništva (DITP) se je tudi letos, kot je v 
navadi, 18. maja, podalo na enodnev-
no strokovno ekskurzijo. Cilj je bila 
tovarna celuloze in papirja Heinzel Pulp 
Zellstoff Pöls AG, Avstrija, ki je proizva-
jalka primarne beljene celuloze, ki se jo 
v precejšnjih količinah uporablja tudi v 
slovenskih papirnicah. Strokovne eks-
kurzije so se udeležili člani, ki izhajajo 
iz proizvodnje papirja, visokošolske 
izobraževalne ustanove in Inštituta za 
celulozo in papir.
Tovarna celuloze in papirja Heinzel Pulp,  
v kraju Pöls, nam je ob prihodu nemudoma 
odvzela dih in nas prevzela predvsem z ob-
segom skladiščnega prostora lesnih debel 
(hlodovine). Navedeno morda zveni izpeto 
in klišejsko, pa vendar, ko imaš pred seboj 
skladiščni prostor, v katerem je shranjena 
dnevna količina lesa 12.500 m3, tj. debel 
dreves ali lesnih sekancev, kar pomeni 270 
tovornih vozil in 115 železniških vagonov, 
človeka ne pusti ravnodušnega. In vse sku-
paj ne izhaja iz enormnih navedenih številk, 
temveč posameznik nemudoma pomisli na 
gospodarski, na žalost premalo izkoriščeni 
slovenski potencial dodane vrednosti lesne 
mase, saj nemalo od navedene količine 
lesa, prihaja tudi iz Slovenije. 
Tovarna celuloze in papirja Heinzel Pulp je 
v letu 2016 proizvedla 430.000 t primarne 
beljene celuloze in 80.000 t papirja, za kar 
je potrebovala 2.000.000 m3 surovega lesa. 
Do leta 2021 imajo v načrtu zvišati proizvo-
dnjo celuloze na 500.000 t in papirja na 
100.000 t. Tovarna Heinzel Pulp bi lahko 
bila šolski primer izrabe slovenske lesne 
mase, sožitja med proizvodnjo in lokalno 
skupnostjo ter učinka, ki ga ima investicija 
v najsodobnejše tehnične rešitve obvlado-
vanja proizvodnje, tako na uresničevanje 
ambiciozno zastavljenih ciljev rasti proizvo-
dnje kot posredno tudi na okolje. Tovrstne 
tovarne veljajo na splošno za okolje zelo 
obremenjujoče in so v lokalnih skupnostih 
zato posledično nezaželene. Videno v 
tovarni Heinzel Pulp, nas je udeležence DITP 
ekskurzije obenem tako razveseljevalo kot 
tudi žalostilo. Razveseljevalo z vidika učin-
kovitosti zaprtih krogotokov, tudi v proizvo-
dnji celuloze, čistosti proizvodnega okolja, 
hrupnosti ipd. Po drugi strani žalostilo, saj 
je Slovenija več kot 50-odstotno pokrita z 
gozdovi, ima tovarne papirja, a nima lastne 
proizvodnje beljene primarne celulozne 
vlaknine. Vse skupaj zveni ironično, a je še 
kako resnično. Kljub mešanim občutkom 
smo se polni pozitivnih občutkov in videne-
ga v proizvodnem procesu, odpravili nazaj 
v Slovenijo, kjer je vsak pri sebi razmišljal o 
še eni zgodbi o uspehu iz senčne strani Alp, 
ki bi jo z malo politične volje, lahko znova 
oživili tudi na sončni strani Alp.
Klemen Možina,  
asistent, UL, NTF
tesa_Splicing_A4_SLO_Outline.indd   1 2017.04.07.   12:58