291. številka. Trst v četrtek dne 17. decembra 1903. ss* > H/z večaj XXVIII ^ -rv tudi ob D( Izhaja vsak dan in praznikih i ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. . Ptiamezne številke *e pr<-lajajo po 3 novč (6 stotink) t mnoirih tobakmrnah v Trntu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji. Igranju. Mari ru. iVloveu. Idriji, St. Petru, Sežani, Xabrežini. Novemmestu itd. Oglase in naročbe »prejeaaa, uprava lista „Edinosf, ■lica Moli« piccoio stv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene osrla.- m stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po poeodbi. TELEFON Stv. S7». Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ta-^i k-rcn, za vse leto 24 kron,v p6l leta..^_____, _______ Na naročbe brez dopoVJ^J^i^jSn-očnine s? api-ava ne Vsi dopisi naj se poSiljaio na uredništvo lista. Nefrank 3 mesece 6 kron' ozira- dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nsfrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se n9 vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. V edinosti je moč! UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Vsprejem delegacij od strani cesarja. ... v ... • I.rzojavno porocilg ., DUNAJ 16. Točno oh 12. tiri prišli bo cimi grške delegacije pod vodstvom podpredsednika ]»i. Szella v prestol m* dvorano. Nagovor na cesarja imel je mesto obolelega predsednika, grota Julija Szaparvja, podpred-te Idu pl. Szell, na kar je vladar odgovoril, presto! ni m govorom. Na to je ministerski predsednik predstavil cesarju člane delegacije. Ob 1- uri popoludne pa so prišli v pre-etoloo dvorano Člani avstrijske delegacije pod vodstvom predsednika dr. barona Gsutscha. Na predsednikov nagovor odgovoril je cesar g preatoioiia govorom. Na to je ministerski predsednik predstavil cesarju člane avstrijske delegacije. Potem je cesar odšel v dvorano za avdijence in je posamezne člane delegacije počastil z ogovori. Posameznim točkam presu,lnega govora so delegati živahno pritrjevali. Svršetek prtstolnega govora pa so delegati pozdravili »Živio !«-klici. Nagovor barona Gautscha. Predsednik baron Gautsch je v nagovoru na cesarja zatrjeval vladarja o trdnej zvestobi, iskrene; ljubezni in spoštovanju in mu zagotovil, da delegacija vestno prouči predložene zakonske predloge v svesti si odgovornosti , katero nosi nasproti položaju države n izbornosti vojake, kakor tHdi nasprut gospodarskemu položaju vojske. S pt sebnjm zadovoljstvom pa je predsednik po-zlravil obranjenje miru, kar da ima posebno ■o chnovijevanju trgovinskih pogodeb veliko vrednost. Govornik je nadalje izvajal, da vidi delegacja v pogostih obiskih inozemskih vladarjev d/agcceno poreštvo za ohranjenje miru ia utrjenje naših dobrih odnošajev. z drugimi državami. Posebno pa da ti obiski navdajajo Iržavliane s ponosom in veseljem, ker dokazujejo, kako Visoko spoštuje našega vladarja ves svet. »Kakor mi — zaključil je govornik — občudujejo tudi vladarji in narodi tajili držav modrost, miroljubje in visoko! vladarsko pojmovanje Vašega veličanstva, ki j Vam nobena žrtva ni prevelika, da povspe-šujete blagostanje narodov Vašega veličanstva«. Koncem svojega govora vskliknil je predsednik: »Bog blagoslovi, Bog ščiti, Bog ohrani Vaše veličanstvo!« Prestolni govor. Prestolni govor, s katerim je cesar odgovoril na nagovor obeh delegacijskih predsednikov, se glasi : »Zagotovilo Vaše zveste udanosti me iskreno zadovoljuje. Žalostjo se moram najprej spominjati v letošnjem letu dogodivše se smrti načelnika katol ške cerkve, Nj. svetosti Leva XIiL, na čegar vzvišeno osebo je ves katoliški svet gledal z občudovanja vredno i udanostjo. Vnanji položaj monarhije kaže tudi o zadnjem zasedanju delegacij popolnoma zado-voljujočo slifco. Vsled obnovljenja trozveze, dogodivšega se lansko leto, je ta zanesljivi temelj naše politike zopet postavljen za bodočnost. Moja vlada neprestano goji tesno sporazumljenje z rusko državo glede dogodkov na balkanskem poluotoku, katero pov-speši mirno rešenje tamkaj navstalih vprašanj. Macedonska Ustaja je soglasnej akciji obeh držav naložila skrb za vzdrževanje miru, posestnega stanja in leda v dotičnih pokrajinah. Podpirani po ostalih državah, se monarhija in Rusija, svobodne kakoršne koli egoistične tendence in le v interesu evropej-j skega miru, skupno truditi, da na jednej strani dovedeti Turčijo do uvedenja odredeb, ki naj zboljšajo položaj njenim krščanskim podanikom, na drugej strani pa Bolgarijo odvračajo od podpiranja ustaje.« Na to pov-darja pr3stolni govor, da so obiski nemškega, ruskega in angležkega vladarja podaii letos trozveze, kateri jo pa kritizirajo le radi tega, ker jim je sploh le do kritiziranja vsega obstoječega. Tem opozicijonalcem pa da pomagajo tudi inozemski elementi; posebno obžalovanja vredno pa da je dejstvo, da taka hujskanja prihajajo ravno iz zveznih držav. Iredentistićne demonstracije. Na to se je minister bavil z iredentistič-nimi demonstracijami v Italiji, katerim pa ne pripisuje nobene važnosti, ker je dotičnim življem le ta namen, da prizadevajo težave svojej vladi. Govornik je na to pohvalil italijansko vlado, ki je tem demonstracijam stopila tako energično na prBte. Postopanje italijanske vlade da je najprimernejše sredstvo v iztrez-nenje dotičnih elementov in v obvarovanje dobrih razmer pred resnim kaljenjem. Rusija in Avstrija. treba opustiti, prvič, ker bi se bili proti temu najodločniše uprli mohamedanski elementi, drugič, ker se z otvoritvijo druge Vzhodne Rumelije ni hotelo kršiti skupnosti turške države. Da bi se pa vendar došlo do ozdravljenja balkanskih zmešnjav, sestavil se je drugi načrt, katerega so velevlasti odobrile in katerega je tudi Sultan vsprsjel. Čeravno se nikakor ne trdi, da bi bil ta načrt, ki je v svojih podrobnostih dovolj znan javnosti, po-polen, vendar je neopravičeno nezaupanje, katero se mu izkazuje in je m-nister prepričan, da se s trdnostjo in vstrajnostjo na podlagi tega načrta vendar pride do tega cilja. Ustaši in bolgarska vlada. Minister je obsojal postopanje Macedon-cev, ki zametujejo ta načrt in ki se ne zadovoljujejo z nobenimi odredbami, ako iste Minister bavil se je potem z odnošaji Qe odgovarjajo njih končnim, dalekosežnim med našo in rusko državo, kateri postajajo ciljem. Revolucijski komiteji, kojih osrednje avstro ogrskej vladi novih prilik za povspeše- ! vedno bolj prijateljski in prisrčnejši. Najboljši vodstvo je v Bolgariji, zapričeli so uprav vanje iskrenih mejsebojnih odnošajev. i dokaz, da ostane sedanje prijateljsko razmerje mrzličavo delovanje, da bi preprečili nasto- Potem nadaljuje prestolni govor: »V do Rusije trajno, eo sedanji balkanski do- janja obeh vlad ter da bi med njiju zanesli Srbiji se je vsled zločina, ki je moral vsa-! godki, ki so dovolj težko skušali to razmerje, razdor. Grof Goluchovski žigosal je vedenje kega krepostnega človeka navdati z grozo, Ker so pa te trde skušnje srečno prestane, bolgarske vlade nasproti postopanju ustašev dogodila sprememba dinastije. Nadejati se je, nadejati se je pomnoženja mirovnih garancij, je dejal, da je bila tozadevna brezbriž- da se bo ta dežela pod novim vladarstvom Govornik je zadoščenjem konstatiral, da so n08fc bolgarske vlade uprav kažnjiva ter zelo navajala k moralnemu prerojenju in provspe- se izpolnile nade, stavljene v petrograjski do- podobna strankarski toleranci, vajočej bodočnosti. govor iz 1. 1807. Spoznanje da ni povoda za Ko pa ni bilo mogoče nikakega dvoma veo Moja vojna uprava se v svojih zahtevah politiko nezaupnosti med našo državo in Ru- o lesnosti našega odloka — dejal je minister drži I. 1. dovoljenih mej. V kratkem se za- sijo dovelo je do soglasja v umevanju in — začeli so revolucijonarci še besnejše na- ključi vprašanje o novih brzostrelnih poljskih presojanju tekom časa navstalih vprašanj, kar stopati in bo hoteli s tem izzvati turške ero- topovih. Kaže se torej potrebno, da se v je osobite vrednosti ravno v sedanjih mo- zovitosti, kar se je tudi posrečilo, prihodnjem letu začne z izdelovanjem, v kar mentih. Jagno je> da 8e je moraIo Q takjh raz_ zahteva vojna uprava potrebna denarna sred- Balkansko vprašanje. merah zaustaviti reformno delo in to toliko stva. Povišane zahteve moje vojne mornarice <;rof Goluchcwski je prešel na to k bal- bolj, ker Turčija vsled postopanja ustašev, so odrejene za pomnoženje osobja in za Kunskemu vprašanju, katero da temelji na katero jej je prav prišlo, ni hotela več sli- gradnjo ladij. Vedni kulturelni razvoj oku- varovanju samostojnosti balkanskih držav in šati o izvrševanju reform. Oba kabineta pa piranih dežel ni bil niti letos pretrgan in vpoštevanju turškega posestnega stanja. sta krepko vstrajala na svojem stališču in sta četudi je v tem letu Bosna in Hercegovina Kljubu vsem opominom se Turčija ni naj resnejše opozarjala bolgarsko vlado in delomično trpela od slabe letine, bosti ti dve dala pregovoriti, da bi opustila pogubni turško vlado o pogubnosti njiju postopanja, pokrajini vseeno sami pokrili tudi za prihod- upraVni zistem. Vsled tega sta se ruski in NaJalje ge je izkazala treba? t|a ge - nje leto svoje potrebščme. Ker računam na avstrijski kabinet najprej pismeno potem ust-| reformni program> kar ae tiče na5ina izvaja_ \aso promišljenost m patnjotično stremljenje, meno leta 1902. o bivanju ruskega ministra nja y mareikaterih togkah 9p0p0lni, v kar je katero boste uporabili za izpolnjenje svojih za notranje stvari, grofa Lamsdorfa na Du-| (]al priliko 8e8tanek v Miirzateg u. naju, sporazumela glede skupnega postopanja Minister je na to tolmačil tozadevni ela-v saniranje ne vzdržljivih odnošajev na Bal- borat> iz katerega ge ,la po8neti> da 8ti obe kanu< vladi najresnejše zapričeli delo, da vestno re- Nova smer v balkanski politiki. gite ^ Daiogo> Velesile so prišle do spo- Pred vsem se je spoznala potreba kreniti znanja, da Turčije ni mogoče odvrniti od nje grof Golucho\vski je v današnjej seji odseka | na drugo pot, nego je bila ona, po kateri se samomorilnega postopanja, ako se ne uvede za vnanje stvari ogrske delegacije razvijal je 0 tej zadevi hodilo do sedaj in odvzeti efektivno nadziranje nad njenim izvajanjem svoj ekspoae. reševanje balkanskega vprašanja neokretnemu reform. Povdarjal je predvsem obnovitev že če- evropejskemu koncertu in vzeti to stvar v Minister je povdarjal, da se vlada ne bo'* trt stoletja obstoječe trozveze, katera da tvori dveh v roke. Ko je bilo to ustanovljeno, šlo dala motiti v svojem nastopanju in da vidi v trden temelj našej politiki. Trozveza pa da a« je le za to, da se sestavi primerni akcijski trdnem sporazumljenju s petrograjskim kabi- do v olj uje dovoljno in zadovoljivo akcijsko načrt, ki bi obvaroval Evropo velikih pretre- netom in v lojalnem podpiranju signatarnih nalog, Vas prisrčno pozdravljam. Ekspose pfa Golnchoisfcep. iBrjojavno poročilo.) DUNAJ 16. Minister za vnanje stvari, svobodo v svrho zastopanja specijelnih interesov posameznih zveznih vlasti. Minister je povdarjal, da je bilo obnovljenje trozveze vsprejeto splošnim zadoščenjem, čeravno se tu pa tam še sedaj pojavljajo nasprotniki PODLISTEK. remu ni bilo nič sveto. Mar ni bilo zanjo zaupno prihajati k gospej de Saint-Hčreen, sijajev ter ne bi evropejskega miru izpostavljal nevarnim prekucijam. Prvotna misel o združenju vseh takozvanih makedonskih vi-lajetov v jedno avtonomno deželo s kristijan-skim generalnim guvernerjem na čelu, je bilo VI. Starost kažnjive matere. (74) strašno, ko je v možu, kateremu se je Milica udala radostno, spoznala Bamopašnika ? Ženska tridesetih let. S}en 1iublj®Bi °trok j® bil torej « robu Francoski spisal :Honore de Balzac. PrePada- 1,uel11 je 0 strašno gotovost in Poslovenil K. Z. ni 8e uPal* UBtaviti Pri Djej ; kajti pred gro- fico j« trepetala. Vedela j« še naprej, da Mili ca me bo slušala nobenih modrih svetov, nad to, »asproti njej železno, nasproti drugim povsem mehko dušo ni imela moči. Približno šest mesecev je bilo minolo, Njena rahločutnost bi jo spravila do tega, odkar je odpotoval grof de Saint Hćreen, da ; da bi se zanimala z« nesrečne posledice strasti, :zvrši neko politično poslanstvo. Mej njegovo upravičene s plemenitimi zapeljivčevimi last-odsotnostjo se je Milica kratkočasila, ki je nostmi, toda njena hči je sledila nagonu spajala s svojeglavno voljo razvajenega otroka koketnosti in markiza je zaničevala grofa vse nečim urnosti elegantne dame, bodi to že Alfreda de Vandenesee, ker je vedela, da je z lahkomiselnosti, bodi, da se pokori tisoče- mož, ki svoj boj z Milico smatra za partijo rim ženskim koketnostim in da morda po-; šaha. Dasi je Alfred de Vandenesee navdajal skusi njih moč s tem, da se igra s strastjo nesrečno mater s strahom, je bila vendar umnega, a brezsrčnega moža. Gospa d' Ai- primorana skriti zadnje vzroke svoje mržnje glemont, ki se je bila po dolgih izkušnjah v najglobokejšo gubo srca. Z marki jem de naučila spoznavati življenje, presojati moške Vandeaesse, Alfredovim očetom, je bila *ve-in se bati sveta, je opazovala napredovanje zana v iskrenem prijateljstvu. In bilo je to le ljubezenske spletke in slutila konec svoje v očeh *veta časti vredno prijateljstvo. To • čerke, vidtča jo padati v roke moža, kate- prijateljstvo je dovoljevalo mlademu možuskusi zadnje sredstvo. Ali mord« se jemanje za katero je hlinil ljubezen, gojeno že od detinstva. Vrhutega bi se bila gospa d* Ai-glemont zastonj odločila, da bi mej hčer in Alfreda de Vandenesse pognala kako strašno besedo, ki bi ju ločila; prepričana je bila, da bi se jej to ne posrečilo. Alfred je bil preveč pokvarjen, Milica preduhovita, da bi verovala v to razkritje, in mlada grofiea bi jo bila zasmehovala, smatrajoča je za nekako materino zvijačo. Gospa d* Aiglemont si je bila sezidala z lastnima rokama ječo, in je vzidala vanjo samo sebe, da v nji umre, gledajoča, kako se končuje lepo Miličino življenje — življenje, ki jej je bilo v slavo, srečo in tolažbo, življenje, ki jej je bilo tisočkrat dražje, od lastnega. Strašne, neverjetne, nedopovedljive boli ! Prepad brez dna ! Nestrpno je že čakala, da hčerka vstane, a ob enem se je tudi bala tega podobno nesrečniku, obsojenem v smrt, ki si želi konec življenja, a ga vendar stresa mraz, če misli na krvnika. Markiza se je odloČila, da po- vlasti resno jauiBtvo za končni vspeh zapri-čete akcije. Minister je izrazil nado, da se v Carigradu, kjer je sultanova modrost in politična biBtrovidnost z vsprejetjem miirzsteških sklepov zmagala nad mnogimi intrigami, na- bala, da ji izpodleti, nego pa da zadobi novo onih njenemu srcu tako perečih ran, ki so jej vzele vso pogumnost. Njena materina ljubezen je bila : ljubiti svojo hčerko, se je bati, bati 89 sunka bodala in mu iti nasproti, Materinski čut v ljubečih srcih je tako širen, da mora mati, predno postane brezbrižna, ali umreti, ali pa se nasloniti na kako veliko moč, vero ali ljubezen. Ko pa je bila vstala, je bil predočil markizi usodepolni spomin na razne navidezno majhne stvarnosti, ki pa so v moraličnem življenju veliki dogodki. V resnici razkriva neredkokedaj ena sama kretnja celo dramo, en glas besede raztrgava celo življenje, brezbrižnost pogleda uničuje najsrečnejšo strast. Markiza d* Aiglemont je bila videla, žalibog, preveč takih kretenj, slišala preveč takih besed, dobila preveč teh, za dušo groznih pogledov, da bi jo spomin mogel navdajati z upi. Vse jej je pričalo, da jo je Alfred zatrl v hčerinem srcu, kjer ona, mat'", ni ostala toliko kakor veselje, kolikor kakor dolžnost. (Pride še.) erjerjim; j.roti rtlormnej akciji, slednjič da se posreči zadovoljujoče poravnati nav vendarie prepričalo, ua iiusiia in Avstrija v tej zadevi te nastopate kakor eovražn ci, mar- stala navskrižja. Vojna uprava se je definitivno odločila za bron pri novih topovih. ve/* k a k o r nesebični prijateljici Cevi so skoro dovršene, drugi glavni deli pa Turčije in da ni na korist Tur- se izroče privatni obrti. Strokovni poskusi " e, ako r-e na vse možne načine skuša ovi- so podali popolnoma zadovoljujoče rezultate, rat: re ormno dei<>, marveč da le svoj lastni! Plenarna seja ogrske delegacije za raz-©bsu>j postavijo v nevarnost, ako ne bodo pravljanje o računskem provizoriju bo jutri lojalno upoštevali zatueve ol>eh vlasti, katere popoludne. jedine jih morejo rešiti pogina. Vse to naj bi na Porti resno premislili, predno ne bo prepozno in dokler iz sedanjega kaosa ne nastanejo razmere, ki onemogočijo vsako rešitev. Slednjič se je minister se svojim opomi- Pogovor cesarja z delegati. DUNAJ 16. Po vsprejemu je cesar govoril z delegati. Govore s češkimi delegati je cesar žigosal način postopanja istih v parlamentu. Delegat Stranskv je dejal cesarju : »Ako Nemci ne zapuste svojega stališča, nom o!>rn:l do bolgarske vlade, katerej je nasprotnega češkemu vseučilišču v Brnu, zatrdil, da m bo pazno nadzorovalo njeno ostane tudi sedanja inicijativa za sporazum-vedenje nasproti ustaškemu gibanju ter da ' ljenje brez vspeha.« -e iogarijo popolnoma prepusti njenej lastni ( esar je odgovoril: »Morda se pa vseeno osodi. ako ne prilagodi svoje politike volji posreči«. Obrnjen proti Kramaru je dejal cesar : »Češka stranka gotovo nima pravice pritoževati se, da je tlačena«. Kramar : > Ako sestmilijonski narod nima vlastij in ako ne bo nje postopanje tako, da odvrne od nje vsak sum glede kažnjive sokrivde z ustaši. Položaj v Srbiji. Na to se je minister spomnil tragedije v Bel i grajske m koraku ter menil, da je Av-stro-Ogrska kakor najbližja in najbolj inte-resovana vlast morala priznati novo narodno dinastijo, kajti sicer bi se bih Srbija nemogoče odtegnila anarhiji, ki ji je pretila. Sploh pa tudi nismo smeh otežiti novoizvo- i PoIiti^ga vedenja Cehov. I i ene m u kralju njegovo obsežno nalogo. Na-! DeL B'ankiniju J€ rekel cesar : dejati se je, da uredi tudi kralj Peter P°vsod^ ropotate !« zrahljane razmere ter da najde v tem arb-rkem narodu vso oporo k svojemu preroje-v&lnemu delu. To delovanje pa se mu bo {^osrečilo le ftedaj, ako se Srbija odreče raznim političnim zmotam ter spozna pravo vrednost našega prijateljstva. Romunska in Grška. Nadalje je minister konstiitov.il, da sti toliko Romunska kolikor Grška pokazale nasproti dogodkom na Balkanu popolno po- Končan štrajk. BORDEAUX 16. Štrajk pristaniških delavcev je končan. Položaj v vsliodni Aziji. TOKIO 16. Jutri se snide svet starih državnikov na posvetovanje o odgovoru Rusije Japonski. Izgledi so zelo temni. Nakupovanja grejo tukaj Btalno nazaj. Misli se, da so stali kulisanski ustaši, katerih predvčerajšnji nemiri so bili vzrok za izkrcanje japonskih mornarjev v Mokphu, v japonski službi. Koreanska vlada se kaže ogorčeno radi vedenja poveljnika japonske vojne ladije »Saiven«, ki je zapovedal streljati na gručo ljudstva : aH vseeno se upa, da ostane stvar lokalnega pomena. Ustaja v Mokphu ima za posledico splošni bojkot japonskih trgovcev od strani koreanskih eksporterjev. Tukaj se misli, da dobi ena od onih ruskih vojrih ladij, ki Be Bedaj nahajajo pred Chemulpom, povelje, da odp'uje v Mokpho. Demisija grškega iuinisterstva. ATENE 16. Ministerski predsednik Ralli je predložil kralju demisijo in je od- istih pravic z drugim narodom, potem se sme svetoval razpuščenje zbornice. Najbrže da reči, <1a je ta narod tlačen.« Delegat Kaftan je izrazil željo, da bi se bolje upoštevala ekonomska vprašanja. Cesar mu je odgovoril: »Predpogoj za rešenje teh vprašanj obstoji v spremembi Vi »Kje, Veličanstvo ?« je vprašal Biankini. »V državnem zboru, v deželnem zboru, povsod !c Biankini : »Kadar kdo trpi, vpije !« * * # Ekspozč ministra CioluciiOMskega in osrska delegacija. bo sestavljeno poslovno ministerstvo, ki skliče zbornico. Z občnega in javnega zbora političnega društva »Edinost« dne 8. decembra 1903 pri sv. Ivanu. Zaključna beseda predsednika. Predsednik, g. prof. M. M a n d i c je zaključil zborovanje nastopnim kratkim, a jedrnatim govorom : Ker se ni nikdo oglasil več za besedo, morem preiti k zaključenju današnjega zborovanja. Z zadoščenjem jmorem konstatirati, da so bile razprave velezanimive in Častne za bila predmetom splošne pozornosti od strani našega ljudstva, kar jima je bilo v vidno radostno presenečenje. Gosta sta šla med-nje in zabeleženja vredno je, kako bo naši priprosti o*količani na ljubko-priprost način dajali izraza svojemu začujenju, ko so videli, da jih slovanska gosta tako dobro umeta. Improviziral ee je tudi precej močan pevski zbor, ki je odpel par lepih zborov. Ko so pevci zapeli »Hej Slovani«, se je vse občinstvo dvignilo kakor na migljaj in snelo klobuke. Ob tej spontanni ovaciji misli slovanskega bratoljubja nista mogla gosta svojega ganotja in izlasti bolgarskemu odposlancu Stojančevu se je utrnila iz očesa solza radosti .... DUNAJ 16. Od ministra za zunanje va8 zborovalce, ker bile so, da-si jako ži- stvari, grofa Goluchowskega razviti ekspozč vahne, prek in prek dostojanstvene. Da-si o zunanje-političnem položaju, je bil v da- 8m0 v tem onem različnega mnenja, ven- - našnji odborovi seji ogrske delegacije z odo- j Hoch« - Zato vabim danes prijatelje in rodoljube : pod-zvanega veto-prava se strani Avstro Ogrske in »Eljen« klici. pirajte nas moralno in gmotno! Taka vza-er j« naglasa!, da ni utemeljeno ni zanikanje " Eksplozija ua morju. jemna podpora je potrebna tem bolj, ker je i-tes«, n mnenje, da bi izvrševanje tega MARZELJ 1«. Na krovu italijanskega proti nam toliko nasprotstva — in to tudi prava, u> le neopravičeno prisvajanje ter parnika na tri jambore >San Leonardo«, ki j od zgoraj. Trije so dogodki, ki pričajo o tem .me-1 vanje svetovne vlasti v cerkvene za |je> nakrean B petrolojem, dospel sem iz Fi- j nasprotstvu. Slovenski županje so bili prosili, ceve. < etud ni rimsko-katoliška cerkev ladelfije, dogodila seje danes močna eksplo-! da bi bili vsprejeti od vladarja in — niso nikoli izrecno priznala to nravi™ in .. j. t -----1------! jjjjj vsprejeti. Jednako so pro-ili slovenski učitelji in — niso bili vsprejeti. Najbolj živo v spominu vam je gotovo, kako so povodom groznih dogodkov na Hrvatskem jugoslovan- priznala to pravico in četudi z[)a radi katere je zgorei ve8 parni*. Dva se ne nanaša na mkak izrecen zakon, se je moruarja ata bila ranjena, a dva zadušena. vendar tekom stoletij udomačila ter so jopo- <)geDj Je po9egel na kakih 30 tovornih va-novno izvrševali Habsburžani zajedno z Fran- i ^ ki 8e nahajajo na obali in na neki n Špansko in sicer vedno {»o kakem i paraikf ki je nakrcan s kalcium-karbidom. ski poslanci prosili avdijence in — niso bili kardinaiu o Katerem se ne more predmnevati, da bi se lotil kakega nekanoničnega dejanja. Nadalje ni svet! kolegij še nikoli uložil for- 9e nahajale v kritičnem trenotku na obali, maloi prot«st proti pravici veta nego je še vedno upošteval isto. Sicer pa izraža sedanji veto ie željo ali t«varitev ter ne more imeti upliva na že izvršeno volitev, kajti vlasti ne razpolagajo z kakimi msterijalnimi sredstvi, da bi dejanski uveljavile svoj veto, ako bi ga sv. kolegij ne hotel upoštevati. Odločno pa je zavrnil minister trditev, da bi bila Avstro Ogrska izvršila svojo pravieo veta kakor raprezentantinja kake politične konstelacije. Avstro-Ogrska se je ravnala le po lastni inicijativi in odločitvi. — Sklepom je minister priporočil, naj bi delegacija sprejela proračun ministrstva vnanjih stvari. Razprava o ekspozeju. Odsek je sprejel z odobravanjem ekspozč ministra Golucho^đkega ter pritrdil predlogu poročevalca Falka, naj se d.^ tiskati ekspozč ter naj se o njem razpravlja pri debati proračuna ministerstva za vnanje stvari. Združeni odsek četvorice ogrske delegacije je sprejel po daljšem razpravljanju dvamesečni proračunski provizorij vojnega ministerstva ter irjavil, d» bo podrobna razprava o nastalih vojaških vprašanjih na mestu ob razpravljanju vojnega proračuna. Nadejati »eje, MARZELJ 16. Radi eksplozije na krovu vsprejeti (Vrvenje in gibanje po vssj dvorani). »San Leonarda« je bilo mnogo oseb, ki so | V vseh teh slučajih so se vladni krogi postavili med vladarja in naš narod (Vskliki ogorčenja). C. k. vlada se je postavila na vrženih na tla. Bati se je, da eksplodira na levej strani goreči parnik, ki je nakrcan s kaleium karbidom. Gasilci so nasproti ognju brez moči. Ogenj v poslopju trgovinske zbornice je bil v kali zadušen. Četudi se zdi, da je nevarnost radi jugovshodnega vetra odstranjena, pričakuje se vsaki trenotsk eksplozija gorečega parnika. Do sedaj so bili 4 ranjenci prenešeni v bolnišnico. V mestu vlada veliko vznemirjenje. Vihar na morju. SANTANDER 16. Avstrijski parnik »Epidaurus«, ki je bil na potu iz Nen*porta v Genovo, je priBpel v tukajšnje pristanišče z velikimi poškodbami. Istega je pretekle noči okolu 11. ure zalotila silna nevihta. Istrgan je bil most in vsi rešilni čolni. Bu-sole, pomorske karte in mnoge kabine so bile uničene, a drugi prostori poplavljeni. Parnik, ki je izgubil smer, je mogel priti v Santander, ker se je našla ena stara busola. Posadka, obstoječa od 24 ljudi, se je vsa rešila, ali ranjeni bo bili vsi. Kapitan Ffaggin je debil <»d avstro-ogrskega konznla in od pomorskih oblasti pomoči. Parnik kaže žalosten izgled. vrata, da nismo mogli pred vladarja (Ponovni pojavi ogorčenja). To je dokaz, da iz višine vladnih krogov nimamo ničesar pričakovati. (Veeobče pritrjevanje). Mi Be moremo naslanjati le na-se in svoje sokrvne brate, ki nas ljubijo in nam gotovo ne odrečejo svoje pomoči. Zaključujem z vsklikom : Živelo politično društvo »Edinost« ! sjt * * Tako smo zabeležili vse važneje momente s tega zanimivega zborovanja. Oitaja v pri-občenje le ša obširno odborovo poročilo o delovanju društva v minolem društvenem letu. V Bvoje posebno zadoščenje je pokazal tudi letošnji obSni zbor, kako se od leta do leta dviga nivo naših razprav, kar je zopet v to-lažilno znamenje, da naše ljudstvo — ker se teh razprav udeležujejo tudi najpriprostejši ljudje — doeoreva politiški. Ce ne bi bilo naše politično društvo doseglo nič druzega, je že to šolanje naroda velika in neutajljivs njegova zasluga. Pripomniti bi še bilo, da je po predavanju o položaju v Makedoniji ostala zbrana lepa družba pri čaii vina. Odlična gosta ata Za vzgajanje konceptnih uradnikov v politični upravni službi. Gospod dr. Koerber je zopet izdal naredbo — ia jako pametno naredbo 1 To moramo pripomniti hitro. Ce bi za dobro upravo zadoščali lepi govori in skrbno sestavljene naredbe n primernimi nauki: uprava ■ države na vseh poljih bi morala biti že reorganizirana in modernizirana, odkar jo vodi g. dr. Koerber. Sedaj izdaja mož naredbe kakor ministerski predsednik, sedaj kakor minister za notranje stvari, sedaj kakor minister za pravosodje. Najnovejšo ,svojo naredbo je izdal kakor minister za notranje stvari in se ista tiče vzgajanja konceptnih uradnikov v politični upravni službi. Dr, Koerber pravi načelnikom deželnih vlad, da ne zadošča, ako se konceptni uradniki seznanjajo le s Blužbo v prvi in drugi instanci, ampak potrebno je, da se po večletnem službovanju Jna različnih okrajnih glavarstvih čim Jnajbolje seznanjajo z razmerami dežele in prebivalstva. Gospod Koerber je tu zadel ob odprto rano. Ravno v politični službi je elementov, ki se — ker so izišli i* sfer, ki niso v ni-kaki dotiki z maso narodom — kar zgražajo pred vsako dotiko z naroda, zl>ok česar ne morejo pozoati potreb dežele in prebivalstva, in če jih morda tudi nekoliko poznajo, pa set jim tista raisera plebs ne vidi vredna, da bf se tak imeniten gospod pehal radi nje. Priporočilo dr. Koerberja je torej kaj umestno in potrebno. Toda rekli smo že : kako bi bilo pomagano s samimi lepimi naredbami. Ali ni! In tudi s to ne bo. S takimi naredbami se sicer pripoznava, da tu iu tam treba remedure. Ali kadar-koli prihajajo pritožbe iz prebivalstva, p->tem je tudi g. Koerber istotak kakor vsi vladni možje: njegova jedina skrb je, da brani svoje organe in dela s tem iluzorične vse svoje opomine. JCrvatski sabor. V torek so otvorili hrvatski sabor, ki je sklican le na kratko zasedanje, lian Peja-čević se je predstavil saboru in razvil svoj program, katerega karakteristikon je ta, da je to program ogrskega ministerskega predsednika grofu Tisze. I>9n je povdarjal »ne-razdružljivost« obeh kraljevin (Hrvatske in Ogrske) in obeh narodov', hvalil se je s prijateljstvom Tisze in je naglašal potrebo »dobre in poštene« uprave. Govoril je tudi o ' ljubezni do naroda — — — aristokrat-ma-djaron o ljubezni do ubszega naroda — — Ban Pejačević stoji čvrsto na stališču prejšnje, Khuenove vlade glede odnošajev Hrvatske do Ogrske. On stoji čvrsto na onem programu po katerem se uničuje hrvatski narod in negira samostalnost Hrvatske.-- Novi hrvatski ban grof Pejacevič morda ne bo tako brutalen kakor je bil njegov zloglasni prednik, on morda ne bo zapovedoval klati hrvatskega naroda, ali fpomagal Hrvatom vBeeno ne bo, ker velikaš madja-ronskeira mišljenja ne bo imel srca za izmučeni hrvatski narod. Na banov program so odgovorili trije poslanci: Bresztiensk v, dr. Frank i a dr. Spevec. Prva dva, kakor opozicijonalca, sta tudi govorila v opozicijonalnem duhu; a dr. Spevec pa, ki je člen vladne večine, je govoril tako, kakor bi govoril vsakemu novemu banu — — — Ti ljudje si sploh ne morejo drugače misliti svoje politične ekzistence, nego v Blužbi sodobne vlade. To :e tudi najko-modnejše, ako je vlada kaj predložila, glasovati za predlog, ob enem pa a limine odbijati vsaki preglog opozicije. Na tak način se berejo lepe dijete, v saboru ni treba govoriti, a pred narodom ni treba polagati računov, ker o volitvah jim pošilja vlada bajonete, in bajoneti jih volijo za poslance, ako jih narod ne bi hotel.--Pred bajoneti ne-treba-polagati računa! V karakteristiko madjaronskih poslancev naj navedemo ta slučaj iz otvoritvene seje sa )ora. Govorč o financijalnem stanju Hrvaške je menil eden opozicijonalnih poslancev : »Potapljamo se v dolgovih!« — Eden madjaronskih poslancev pa je odgovoril hladnokrvno: »Vse dela dolgove, pa zakaj ne bi jih tudi mi ?c — — Poslanec Kubetič (opoz.) je stavil pred-I-jj, da se prekliče izkljuČenje poslancev Ha-rai^ as ca, Vinkovića in Tuškaoa, kar je pa večina, naravno, odklonila, ne da bi bila niti motivirala tako postopanje. — — J ako je minola otvoritvena seja hrvatskega sabora. — — — Italijanska komora se e predvčerajšnjim zopet bavila z dogodki v laomoetu in Bicer v nadaljevanju razprave o vnanji politiki Italije. Več govornikov je o stalo vladi, da je [premehka, na obrambi interesov italijanstva v inozemstvu. Vedenje av<=:rijske vlade so pa označali naravnost kakor nekorektno in nelojalno. Poslanec Fra-dei.etto pa je menil, da v nemških krajih spi »h in izlastPtudi v Nemčiji sami narašča protiita'ijansko gibanje. Ta govornik je očital avstrijski vladi, da je povodom dogodkov rad! vseučiliščnega vprašanja kršila nasproti Italiji dolžno uljudnost, Češ, da niti toliko o z ra ni imela, da bi bila obvestila italijansko vlado, da namerja prepovedati svobodne v^eučiliščne tečaje v Inomostu. Ob vsem spoštovanju, ki ga gojimo do razburjenja Italijanov radi dogodkov v Ino-m j»tu, ne moremo potajiti svojega začujenja na tem očitanju. Mi res ne vemo, po kate-r h pravilih, veljavnih za mednarodno življenje, bi mogli Italijani zahtevati, da bi morala avstrijska vlada še le obveščati italijansko, če hoče kaj ukreniti glede — avstrijskih notranjih stvari?! Seveda pravijo v Italiji, da vgeučiliščno vprašanje je kulturna stvar, ki mora zanimati ves narod. Ali mi bi hoteli vedeti, kaj bi rekli v Italiji, ako bi k jam v avstrijskem parlamentu prišlo na rr da bi interpeliral radi šolskih odncša-iev med beneškimi Slovenci ? ! V razpravo je posegel tudi znani begun Barzilai. Govoril je seveda po svoji navadi. Tudi on je cčital avstrijski vladi, da ne si* -^tuje narodnega spoštovanja in narodne deiščine Italijanov. Stališče Barzilai-evo je znano: po njegovem niti ni državnih mejni-k v med avstrijskimi in Italijani v kralje-•tvj. Očital je italijanskemu ministru za v nanje stvari Tittoniju, da je glede vseuči-.-"•nega vprašanja v Trstu preoptimističen. Vara da se, ako veruje, da se italijansko vseučilišče v Trotu res ustanovi tako hitro. Minister Tittoni je odgovarjal kakor je m ral, ker — je minister. Skušal je opravičevati vedenje avstrijske vlade, češ, da dogodki so opravičili nje bojazen, da se bo kalil javni mir. Dogodki v Inomostu da niso n:' druzega nego epizoda v splošnem narod-n =:nem boju, ki se bije v Avstriji. Kakor akcija Nemoev v Nemčiji avstrijskim Nemcem v prilog ne škoduje zvezi med Avstrijo n Nemčijo, tako da tudi akcija Italijanov avfctrijskim Italijanom v prilog ne more ško-d.v prijateljskim odnc^ajem med Avstrijo in I*a!:jo. Potem je minister Tittoni zlomil še Les oliko kopja za trozvezo, a se je potem — kakor da se mu posebno mudi — hitro umaknil v zavetje italijansko-*rancozkega in ;ta. ansko-angležkega prijateljstva. Tako se je torej izmuznil g. Tittoni. A >b vsem prizadevaoju, da bi čim lepše &az:l korektnost vedenja oficijelne Italije do Av-:ro-Ogrske. je vendar obtičal tam, kjer ve -ao t či oficijelna Italija — pod istim kl i u kom z irredento vred. Tudi on rekia-zn ra za Italijane v kraljestvu pravico do akcij avstrijskim Italijanom v prilog. Bit-stveno pa je to taisto, kar zahtevajo Barzilai ;n iružba. Razlika je le ta, da ti poslednji g >v »re naravnost, oficijelna Italija pa zaklav-zu hrano Dnevne novice. V ardijencijt pred cesarjem je bil dae 14. t. m. namestništveni podpredsednik g. Teodor S c h \v a r z. Iz odvetniške zbornice. Delegacija tutaj^nje odvetniške zbornice javlja, da se j« tržaški odvetnik dr. Alojzij C a m b o n odpevedai izvrševanju advokature in da ga je torej ta odvetniška zbornica izbrisala iz lis:e odvetnikov v območju zbornice. »L fsiria« je prenehala iehajati. V za in;i svoji številki naznanja ta dosedanji orran večine deželnega zbora istrskega, da neha izhajati. Kakor vzrok temu navaja dejstvo, da je nje urednik imenovan deželnim arhivarjem in knjižničarjem. Ta »vzrok« se nam ne zdi posebno veljaven in naše uver-jenje je, da je za tem »vzrokom« skrit kak drug resnični vzrok. Pojasnila nam morda daja notica v isti številki »Istrie«, s katero naznanja spremembo na mestu deželnega glavarja istrskega, oziroma imenovanje puljskega župana Rizzija deželnim glavarjem. Tej vesti dodaje »Istria« suhoparno in malobesedno opazko : »Ce ne compiacciamo di cjuesfca nomina! (To se pravi nekako : To imenovanje nam je v zadovoljstvo. To pa je že dovolj kratko in dovolj hladno. Manje skoro ni mogla reči »LTstria«. Najverjetneje se nam zdi torej, da je vzrok prenehanju »Istrie« v zamenjavi Campitellija z Rizzijem, oziroma o nadvladju puljske nad poreško strujo. Tako imajo tudi gospoda Italijani svoje domače zadeve in zadevice. Samo da imajo oni nekoliko več, nego jo imamo m' Slovenci tiste prepotrebne moralične sile, ki se jej pravi premagovanje samega sebe, ko gre za to, da se skupna stvar ne kompromitira pred svetom ! Nad nami Slovenci je neko prokletstvo, da ravno tiBte slabosti, ki so na največo škodo naši skupnosti, najraje razobešamo po vseh listih. Kako je že rekel delavec An-drejčič na zborovanju političnega društva »Edinost« ? ! Učimo se od nasprotnikov! Človekoljubje r tržaški bolnišnici. Pišejo asm : Minoli teden je šel Švagelj Ferdinand v tukajšnjo mestno bolnišnico z namenom, da ostane v istej toliko časa, da ozdravi od precej težke bolezni. Cim pa je povedal, da spada pod Goriško, so mu rekli : »Vi morate v Gorico v bolnišnico, ker mi ne vspre-jemamo več bolnikov z Goriškega!« — Mož je protestiral, sklicuje se na mnogoletno bivanje v tem mestu, na človekoljubni namen zavoda itd. Ker se ni dal odpraviti z lepo, je vsprejemni uradnik telefoniral nekam — in konečno so moža vsprejeli v bolniško oskrbo. Knkor v tem slučaju, tako postopajo bolniški organi tudi ob drugih sličnih prilikah, kar gotovo ni človekoljubno in menda tudi — zakonito ni ? ! Glede Švagelja pa moramo še posebej povdariti, da je isti po zakonu že Tržačan, ker tuk. c. kr. namestništvo je njegov priziv rešilo že marca meseca in je že zdavnaj mi-nolo 6 mesecev, kar ima tukajšnji mestni magistrat nalogo, naj Svagelju izda dotični dekret. Po dobi 6 mesecev spada Švagelj pod Trst, tudi če ni še prejel dekreta ! Zato je uaravnost zlobno, ako sedaj bolnega moža pošiljajo ven iz občine, v katero faktično spada ! krasen primer našim trsovcein. — Prišla nam je v roke dopisnica, katero je poslala neka mala trgovkinja iz Križevcev na Hrvatskem na neko tu kaj šoj o nemško tvrdko. Ta dopisnica se glasi : »Spoštovani gospod! Poslali ste mi nemški cenik, a jaz sem prava Hrvatica in hočem, da se meni hrvatski piše in hrvatske cenike pošilja« — — — — To dopisnice je pisala priprosta ženska, kar se vidi po pisavi in stilizaciji in zato jo postavljamo v izgled onim slovenskim trgovcem, ki so tako nezavedni, da mislijo, da store veliko nerednost in da bi sa mislilo, da so »neizobraženi«, ako bi slovensko dopisovali! Ako sami spoštujemo svoj jezik, spoštovali ga bodo tudi drugi. Trgovec, ki je d »bil to dopisnico, je trd Nemec, pa je rekel: »Tako se ljubi materinski jezik!« Vsa čast vrli hrvatski rodoljubki! Lakonske nesramnosti. Človek bi mislil, da so tržaški sinovi pradavne kulture sedaj, v XX. stoletju, kulturelno že toliko napredovali, da spoštujejo drugorodes ! Ali kdor bi mislil tako — pametno in civilizirano, bi se jako motil. Tukajšnjo okr. blagajno ima sedaj pod direktnim nadzorstvom naš si. magistrat. Ako pa greste tja, ker ste tam vpisani in zahtevate kaj v slovenskem jeziku, vas zavračajo takoj z žaljivko : »Tu se ne govori »s č a v o« !« Gospod dr. Viggini je inteligentna oseba, a mož premalo nadzoruje svoje podrejence, ker bi sicer — vsaj mi menimo tako — vendar ne dopuščal, da kak podrejeni mu bedasti fanatik žali one, ki znašajo svoje žulje v okr. blagajno in s tem redč tudi ravno islo predrzno salego. Mi pričakujemo, da g. dr. Viggini pouči podrejene mu uslužbence, kako imajo ravnati z onimi, katerih tedenski doneski veljajo ravno toliko, koli* kor veljajo doneski laikih Stanov. Domovinsko pravico v Trstu sta vojevala gospoda : Matija Čudvot iz Prema in Ivan ŠuBteršič iz Velikega Dola na Krasu. Z a »Božićnico« so darovali gg. : .7 ovo iz-; 117.10—117.40, nemški bankovci K 117.10—117.40. avstrijska ednotna renta K 100.60—100.90, ogrska kronska renta K 95».-99.30.. italijanska renta K 101,80—102.10, kreditne akcije K 687.--690.—? državne železuice K 678.-681.—, Lombardi K 88.-90.—. Llovdove akcije K 7S0.--790.—. — Srečke: Tisa K ".29 --332.—, Kredit K 47o xr u on t- r o i o ir d i d° -*S4> Bodenkredit 1S80 K 292.-296.—, Bo-Kovacevich 20 K, Ema Campa 10 K, Pavla denbre(iit is89 K -2S3.---->93.—. Tur5ke K 141 — Vučkovič in Matija Murovec sv. Lucija po do 143.—. Srbske 2% —.— do —.—. 'k K, Josip Novak župnik Povir in Ivan Dunajska borza ob 2. uri popol. : Caharija Nabrežina št. 151 po 4 K, Zrna-' goalav Vadnou c. k. poštni uradnik Opatija, Državni dolg v papjrju Marko Vales kurat v Branici in dr. Viktor Gregorič okrožni zdravnik Sežana po 3 K, Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah 4 °f0 Avst. investicijska renta 31/-°/o Ant. Kjuder Barkovlje, I. M. M. Prosek, Ogrska renta v zlatu 4% Fran Turšič c. k. nadkom. fin. str. P ulj, " " Z kroDah li" renta o1.'. Janko Ponebsek c. k. višji davč. nadzornik ' Akcije nacijonalne banke Rudolfovo po 2 K, Štefan Jenko duhoven Kreditne akcije r London. 10 Lstr. Podgraje (II. Bistrica) 1 K 90 st., Ivan ioo državnih mark Dovgan c. k. fin. nad. Tržič 1 K. Iz pusice g. Milana Nabergoj 3 K, g.a Marija De- kleva 4 K. gdč. Ana Ook Lonjer 2 K in Cesarski cekini ,, . a , T . , T,- - Parižka in londonska borza. gdc. Amalija Cok Lonjer 1 K. pariz (gklep) 3„ francozka renta 97/,2, Odbor >Trgovskei?a izobraževalnega 5°;0 italijarska, renta 104.35, španski esterieur 69.10, akcije otomanske banke 606. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice ob —-—, Lombardi —.— unificirana turška renta 90.05, r. . - , , „ i v, •, menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta 9. in en četrt uri zvečer v društvenih pro- ogrgka 4o,n zlata renta 10:}._ Liinderbank .lMr-i_ mriL-e arp(">tp 13-1 r»H nari/l-a hftnka 11.36. 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir včeraj danes 100.75 100.70 100.60 100.-~>5 100.70 120.75 100.80 100.80 93.05 93.05 119.— 119.05 99.05 99.05 91.25 91.05 1619.— 1614.— 685.25 688.50 23945 239.40 117.15 117.151, 23.43 23.44 19.06 19.06 95.30 95.3.'» 11.32 11.32 dril.stva« vabi vse člene na volilno posvetovanje, katero se bo vršilo dne 17. t. m štorih v ulici Torre bianca st. 16, I. n. Odbor. Dva znana ptiča 20-letai Jo3if> Maganja n- i ^ • i7- i^i i i- » * Lombardi srebro 25'L špaiska renta SS\'4, ita- in 2o-letni Karol Zuban, po poklicu oba ta- lijanska rent* 10;i.i/sj trž[li diakont 3% menjice na tova, sta včeraj ukradla z nekega voza v ulici Dunaju , dohodki banke--, izplačila banke 1 —.—. Mirna 483.—? turAke srečke 134.50, parižka banka 11.36. italijanske moridijonalne akcije 711.—, akcije Rio Tinto 12.65. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 89. -1 a11 arphrfi 9n7 ' 5na istu rpnta 8S1 .. lta- Peecheria dežni plašč vreden 20 kron. A k sreči — ali, prav za prav k njiju nesreči Tržna poročila 16. decembra. .. _ -.j. , Budimpešta. Plenica za april K 7.69 do je voznik opazil pravočasno, da dežnega pla- - 7Qj za oktob£r od 7 r,8 do 7.60. Rž za april K sča ni več na vozu. — Ogledavši se okoli 6.56 do 6.57, za maj —— do —.—. Oves za april •1 «j 1 j . i_-i.uxi u K 5.47 do 5.48, za maj K. —.— do —.—. Koruza je voznik videl tatova, ki sta bezala z ukra- za m - ^ 5 y- dal * deno suknjo. Stekel je za njima ter ju Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : aretovati. Suknjo je vzel voznik nazaj, tatova ^o. brez *i .-ljenja: prodaja 10^000 met st. nespre-J J menjeno. Druga žita mlat neje. v teme: Dez. sta pa dva redarja spremila na policijo a od Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ tu v zapor v ulico Tigor. Mazanja in Zuban average za december 321,, za marec 323/4 za maj , , . , j , ,.....331/.,, za september 34\/2, mlačna; kava R10 na- sta oba ze jako dobro znana na policiji, prvi vadn'a loco ^-34j navadna reelna 35.38, navadna je tudi izgnan iz Trata ter bo moral odgo- dobra 39.42. varjati ne samo radi zločina tatvine, marveč Ha vre. (Sklep.) Kava Santos J _ rage za tek. mesec po u0 kg 39.— frk, za marc tudi radi prestopka proti izgonu. ' 40.— frk. Nemarnost. Neka družina, stanujoča v! Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.75, 1 • 11 1 i. za ianuvar 16.95, za marc 17.30, za maj 17.60. za uhci Ahghieri st. b, ima na hrani 11-letno l8._ za oktober 18.20. Mirno (Vreme: siroto Josipino Smerdu. Pred par tedni je megla). I deklica kupila prstan za - par krajcarjev \ ^ iz ^ —v Sh, ter si ga naiaknila na mezinec leve roke. j m a d'k o r, tuzemski. Centrifugalpile, promptno Ker pa je bil prstan pretesen, jej je začel K 64.50 do 66.—. za september K —.— do —.—, r :' 1 1 r\ t i- • dec.-avg. 64.50 do 65 75, Concass; in Melispile prst otekati vse okolo prstana. Deklica je pr0mp^0 K 69 50 do 70 — , za sept. K —do trpela grozne muke, katere so postajale vedno j —.—, dec.-avg. 67.30 do 67.80, j 1 1 4 j u I New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoč* hujše in se le danes — po dveh tednih — dobave. Vzdržano; 25 st. znižanja; nespremenjeno. so jo njeni plačani hranitelji pripeljali naj Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž za ja- zdravniško potajo. Ta je zdravnik najprej -var 1=,-, -J— prerezal prstan ter poteni opral in očiatil za januvar 20.65, za januar-april 20.70, za ma- bolni prst, glede katerega je izjavil, da, ko rec-junij 20.75 (stanov.) - Moka za tekoči me-u " ' B ... . . sec 28.06, za januvar 28.1o za januar - april bi bili čakali še par dni, bi bil neizogibno 28.—, za marec-junij 27.S0 (stanov..). — Repično iz ubijen. — Prst je bil namreč že začel ?»je ^ tekoči mesec 53.25, za januvar 53 - za J J jauuar-apnl 53.2o, za maj-avgust 53.— (mirno.) gniti. Špirit za tekoči mesec 44.—, za januvar 44. Pri da c glede čistoče. Zob iz ust je izbil. [Učitelj Honvath na nemški šoli v Celju je učenca Frana Ma-rovta tako loputnil po ustih, da mu je izbil 57—57 Vt- — Dež. Trgovina se zaklanimi prašiči. Večeraj je bilo pripeljanih na trg 176 en zob, in to edino zato, ker je dečko v prašičev. Kupčija je bila nenavadno jako ži-slovenakem jeziku zaprosil svojega součenoa vahna in se je prodala skoro vsa zaostala za nož. To bi bil torej nov - bijoč način, zaloga kakor tudi nova. Cena bolji, vrsti K , v . v., . , , llo, slabši pa K 92. s katerim so zaceli nemški učitelji po šolah_______1 širiti — kulturo. Kakemu slovenskemu uči- i ftff ^^fl^fefffe^fofr telju, ki bi hotel s takim pestnim argumentom vzgajati kakega nemškutarakega mehkužnega sinčka, bi seveda z vso točnostjo pokazali pot iz šole, ali Honvath u gotovo ne bo motil spanja oni izbiti slovenski zob. In smatrati bo celo za posebno, če m»ž ne dobi častnega priznanja. K n K X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva H n x K K X X X X X dobro poznane , K tovarne mizarske zadrnge v Gorici (Solian) Porotno SOttlSCe. Jg vpisane zadruge z omejenim poroštvom Včeraj se je imela vršiti kazenska obrav- ; Jg . nava proti Adolfu Bianchiju in Alojziju s prej jraion temigoj Quala, radi žaljenja časti potom tiska in sicer Trst, Via dl Piazza VflCChia (Rosarlo) jg na zatožbo dra. Ernesta Spadonija. A ta ob-j S 1* hiša Marenzi. ^ ravnava se ni vršila zato, ker je uradno de- Največja toTaTiia pohištva primorske dežele. x lieirani branitelj tožencev zaprosil, da ee W Bolidnost zajamčena, kajti les se osnšl ^ 6 J ▼ to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^ delegira drugo sodtsče. peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobo«, || Velezanimivo je pa dejstvo, da toženca 1dernl »esUv. Konkurenčne oeoe. jg 2 BV Album pohlitev brexplai*B, '•i m nista nič vedela, kdu jima je deligiran za branitelja in pa da je ta poslednji zapro-sil, da se delegira drugo sodišče, ne da bi mu ona dva to naročila. Eden tožencev je šel včeraj v jutro na sodišče, ker je mislil, da ee bo vršila obravnava, a je še le na sodišču zvedel o koraku, ki ga je naredil branitelj ! Trgovina. Borzna poročila dne 1C. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.091/,, angležke lire K 23.94 do 23.9S, London kratek termin K 239.25—23H.85, Francija K 35.--95.30, Italija k 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.20—95.50. Nemčija K Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi . ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati ni kake konknrenee. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nutrona oenUt brezplačno In fraako. Sprejem* z»v»rovanje človeškega živ-jenja po najr*xnorr»tnej5ih kombinacijah pod lako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj.iujolimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico dt> dividende 11 SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : 6eneralni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. o oo jfL Thierry-ja pravo stolistno mazilo je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na Človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. P«» pošti franko - loDČka K J.50. Lekarna ..Pri angelju varhu * A. THlERRY-ja v Pregadi pri Rogafecu Sauerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča >c jemati to mazil« vedno /a vsak »lučaj 11a potovanja. xxxxxx*xxxxxxxxxhxxxxxxxkxxxxxxx x X X X X X X X ■[jatu od e>ja[qo ^z oSBjg — aoA^iap "ez ^z^quuoq po eo^lH *—z op 05 2 Pl6 P° eu>|ns e69U30U1 po oem emzouiu •uapOT -p;t 'afusjns afusjAod 'a^o-iio ui a^zotu ez 3?piqo aoqzi i^sub^ipA \LSHX ~ *' WO([ 9ji9p voijri - XSHX OSH3AINH )a|qo (tu j uaf |aoi|o|Szj z buiaosj;. eao^j ) X X X X X X X X rA, / ozirom na St' pre opustitev trgfovine M OVO NEGOZIO" (ex PIANO) na borznem trgu štv. 4 prodaja cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in koufeeij za gospe z jako velikim popustom. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx m- Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevauje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. — TRST — 1. Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — Predzadnji teden. jj JT.. i I p-v ; , Božična loterija Sreckanje nepreklicno dne 29. dec. 1903 1500 dobitkov skupni 1 ^BpŠL i " razdeljeni v vrednosti 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov kron 50.000 kron davni dobitek K 25.000 in narnm |»arobrc.do«B „CAKPAtUIA" z 1*0« tu*- 111 t n r rtnis u t UH» salon mefi 11. rar.m1a » kabinami. IZ 11 TRSTA ? NOVI-Mi ° lil. razred, za osebo 180 K t Vihod vi Trsta •riKPATtllAs \\ il«t1. >Al K ANI A« Iti. teoruv. 1V»04. NiMMi MfUg^iaM bdjrtt orne. mvtom v draae partr aaake luke .eU .-ui>ke p«v-> » •'«■- » Zit disjeaih drža* Severne Vmerike daje in preskrbljuje A\slrusili9iaci|li™zjst0p Schroder & C.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8. I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODEBCO - TRST. l\*iu:ki tM) - 9te**«»>» prarihaaao in pmrrj ptemrno .tli brzojavno r.t rusne biljrtc * priporoča svojo zalogo jestvin. kolo nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na- - dajle moko, žito. kavo, sladkon. z4i0?a likerjer t sodeih in budilkah. Razpošilja blago tudi na deželo 1 «--.lirk lol/nh ulica delle Acque 12 bodisi na drobno ali debelo. . r ©rildUb JdKUU Zaloga y.ak0vr~.-iih Cenike na zahtevo franko. ** butelJk' Po9trežba točna' cene zmerBe' Kavarne. Pavel Gastvirth Anton Šorli p7oro'a."T kavaro ~iIlUM v■■ »Commercio« kjer je sca-Trst. ulica Madonnina 3. jaliiče Slovencev. Na r&zpolaeo so vsi slovenski ia Zaloga fjohiftva, popolnih soli. , mn0p dnigi L^niki. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zreala iz Beleče. — Podobe v izboru in tupetarija. — Ure, šivalni stroji za vlom ;n obrt po najugodnšihej cenah. Urar F. Pertot Trst ulica della Posute 3, votzal uL Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od > gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TKST tor so siv. TRST. ecape. 'J Za praznike! mW ^B« W N;ijt>ollj>«4 okuv.ilo po najugodnejših cenah se dobiva le Julij Romanelli _____ Corso st. u h čevljev za mo£ke od 3.10 naprej rum. .. .. .. 3-30 TKST Veliki izbor >j«rvf/.4/ftrt~« tihor^/ /a J^Jct --^ Za praznike! TRST Rokovice glaoe. pive vrste za gumba po.....gl0 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Rokovice angl. od kolce . . . gld 1.S0! Rokovice g ac^. dvojnati šev . . > 1.401 Izbor kravat najnovejše mode. -Qprija Farir:en- prai la gospe tvrdke v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pnaje i« popravljanje rokavic v 24 arah. NB. Rokovice se poakošajo :er sprejemajo narvčb« po mer:. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri z a godbo v velikem izboru. Internacijonalna g-odba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakup« > vanj a se pr: ja;o vsi predmeti tudi na mr-seene obroke. Zlatar Dragotin Vekjet {C. Vecchiet . TRST. — Corso št. 4-7. TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur. Sprejemu vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ;ir. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne JjJUHLJ Poinovplačani akcijski kapiud K 1,000.000 Kupuje in prodaja A KREDITNA Bai === Špitalske ulice štev. 2. A" v LJUBLJANI M mw rro'. taManuh mm izdaja k »s p* kv«aiu34us A luneajtTi in askomptnje kapoae. : , — Daj« p raduj me na vred. papirja. Zavaruje srečke proti kurzni ,------------- Lzguoi - Vlnkuluje in div nkuluje vojaške 2enttninske kavcije. Podružnica v Spljetn Denarne vloge vsprejema ^ tekočem nčoun a.; za t!ome k^LLce rrou _ir.xL.-a ooresmn. Vloftui de=ar obraenje i« do ■ ■ čze raiiga. ------—___- Promet • čeki