Novoletna smreka ze stoji
Mesto v svetlem
Proizvodnja v Gorenju
Dvamilijonti aparat
V	delniški družbi Gorenje v Velenju so minulo soboto, 4. decembra, opoldan izdelali le-tošnji že dvamilijonti izdelek. Skupaj bodo letos proizvedli \eč kot dva milijona in sto pet lisoč velikih gospodinjskih aparatov.
V	delovno izredno intenziv-nem novembru so proizvedli več kot 200.000 velikih gospo-dinjskih aparatov. S tem so se približali tudi načrtovani letni proizvodnji, ki bo po ocenah za 4 odstotke višja kot lani, ko so prvič v zgodovini Gorenja samo v enem letu izdelali dva milijona aparatov.
Ko pade noč, si velenjski Titov trg in središče mesta nadene čarobno, pravljično podobo. Tisoče drobnih lučk meče sence na mogočna drevesa in vsem tako domače obrise hiš. Sredi trga stoji mogočna smreka, polna velikih zlatih okraskov. Sprehajalce opozarja, da je čas praznikov, ve-selega pričakovanja, morda nostalgičnega poslavljanja od starega in čarobnega pričakovanja novega tu! Smreko so tudi letos posekali v KS Šentilj, prispevali so jo Krajnčevi (po domače Bohovškovi). Šentiljski fantje in možje so ji oklestili spodnje veje in jo ob velikem zanimanju mimoidočih ob pomoči gasilcev postavili v vsej njeni mogočnosti.
Nekateri že odštevajo. Vstopili bomo v novo tisočletje, večina prvič in zadnjič. Naj bodo dnevi pričakovanja mirni in lepi!
■ bš, foto: vos
Soštanjčani v nedeljo spet na volišča
V četrtek bo spre-menljivo, v petek
oblačno s padavinami, po nižinah bo v glavnem deževalo.
Volilni upravičenci iz občine Šoštanj bodo šli v nedeljo, 12. decembra, spet na volišča. V drugem krogu nadomestnih županskih volitev bodo izvolili tistega, ki bo dokončal man-dat, ki ga je lani decembra začel pokojni Bogdan Menih.
V	drugi krog sta se 28. novembra uvrstila kandidat LDS Mi-lan Kopušar in kandidat SDS Darko Menih.
Volišče za predčasno glasovanje so v sejni sobi sveta občine odprli že v torek, 7. decembra. Na njem lahko samo še da-nes (9. decembra), med 9. in 17. uro, glasujejo tisti, ki bodo v nedeljo, na dan glasovanja, zadržani, pa bi vseeno radi iz-razili svojo voljo. Danes pa je tudi zadnji dan, ko lahko tisti, ki bi zaradi bolezni v nedeljo želeli glasovati na domu, to sporočijo občinski volilni komisiji. V nedeljo, na dan glaso-vanja jih bo obiskal mobilni volilni odbor.
V	petek, 10. decembra opolnoči nastopi volilni molk, ki bo trajal vse do nedelje, do 19. ure, ko bodo v Šoštanju zaprli vrata dvanajstih volišč. Naj spomnimo, da se je prvega kroga volitev od 6.331 volivcev v občini, udeležilo 4.158 volivcev. Volilna udeležba je bila 65,68 odstotna.
■ mkp
Podobno kot je Turistično olepševalno društvo Šoštanj v nedeljo na večer organiziralo pri-hod Miklavža v mesto, so ravnali tudi drugod po Šaleški dolini. Zdaj, ko se je poslovil in med otroke razdelil dobrote, je vse v novem pričakovanju. Pisati bo treba Božičku, dedku Mrazu ... Začenja se vesel in naporen prednovoletni čas.
■ Foto: vos
9770350556014
2 KAS ilAS
DOGODKI
9. decembra 1999
v enem
stovku
Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠCV
Še eno priznanje za strokovno delo
Ljubljana od 1. do 3. decembra - V okviru projekta Sloven-ska kulinarika in vino v turizmu 1999/2000 so Turistična zveza Slovenije, Center za promocijo turizma, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, Obrtna in Gospo-darska zbornica Slovenije, republiško ministrstvo za kmeti-jstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili v Cankarjevem domu v Ljubljani drugi festival novih vin na slovenskem trgu. Izbranim vinom so "delali družbo" še izbrana jedila in vrsta drugih spremljajočih dejavnosti. Na tem izobraževalnem in poslovnem druženju so letos prvič sodelovali tudi dijaki Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Solskega centra Veienje. Predstavili so seminarsko nalogo Kultura pitja vina, katere avtorji so: Andreja Kamenik, Dušan Oder, Mihael Mlinšek in Simon Halužan, njihovi mentorji pa so bili Ines Pirmanšek, Marta Kotnik in dr. Ivan Voršnik.
Povabilo za sodelovanje na festivalu je plod uspešne pred-stavitve dijakov na okrogli mizi ob svetovnem dnevu turiz-ma v Radovljici v drugi polovici letošnjega septembra. Kot so povedali, zanje pomeni še eno priznanje strokovnemu delu na omenjeni šoli in dokaz, da pri pouku dijaki res pri-dobijo veliko teoretičnih in praktičnih znanj.
Utp
Iz poslanskih klopi
Nadzidava zdravstvenega doma za potrebe socialno varstvenega zavoda?
V	tem tednu delovna telesa državnega zbora Republike Slovenije obravnavajo predlog proračuna za leto 2000. Opre-deljujejo se do vloženih amandmajev, ki prerazporejajo določena sredstva. Eden izmed vloženih amandmajev je tudi amandma Bojana Kontiča, poslanca Združene liste socialnih demokratov.
V	primeru podpore in kasnejšega sprejetja bi to pomenilo 25 mio SIT za začetek del dograditve prostorov v drugem nad-stropju Zdravstvenega doma Velenje za potrebe Doma za varst-vo odraslih. S tem posegom bi pridobili dodatnih 54 mest in s tem skrajšali predolgo čakalno dobo za sprejem.
"Slabi šefi jemljejo slabe delavce, da so lahko še naprej šefi, tako je tudi v glasbi."
Vlado Kreslin, glasbenik
VCdoV>o
, :
Izbiramo osebnost, ki je rekia bobu bob in povedala najvec.
SBmHH^H .. . .....
^^^^SfiHlBHIII
Tiskovna konferenca kandidata SDS Darka Meniha
Mladim klub, starejšim dom
ŠOŠTANJ, 6. decembra -Darko Menih, kandidat SDS v drugem krogu nadomestnih volitev za župana Šoštanja, je v ponedeljek na tiskovni kon-ferenci podćrtal glavne naloge svojega volilnega programa. Ob že znanih - izenačen raz-voj mesta in okolice, dokončanja začetih naložb in cestne povezave Šoštanj -Črna, izboljšanja pogojev kmetovanja, pridobivanje odškodnin zaradi prekomer-ne kislosti zemlje in še vrsto drugih, se je tokrat posebej dotaknil dveh starostnih kategorij prebivalcev občine, mlajših in starejših. "Mladi bi morali svojo pri-ložnost najti v društvih, ki v
Nagrada za Era Vino Šmartno
LJUBLJANA - Na 2. festi-valu novih vin na slovenskem trgu v Cankarjevem domu v Ljubljani (od l.do 3. decembra) so med drugim opravili tudi izbor za nagrado Zlati MM. Strokovna komisija je pri ocen-jevanju pozornost namenila kakovosti rujne kapljice, obliki steklenice in nalepke. Med 60 sodelujočimi vini je nagradila tudi Gandia Cabernet Sauvi-gnon, 1997 iz Spanije, s katerim oskrbuje slovenski trg Era Vino Smartno. To podjetje je na fes-tivalu sodelovalo še s tremi vrstami španskih vin, in sicer Gandia Merlot (1997), Gandia Reserva Cabernet Sauvignon (1995), Gandia Reserva Tem-pranila (1995). Vina Gandia so na prodajnih policah v Sloveniji od letošnjega septembra.
UTp
Šoštanju so in v katera so mnogi že vključeni, programe društev pa bi morali razširiti tako, da bi bili še bolj zanimivi mladim. Poleg tega pa mladi potrebujejo klubski prostor, kjer bi se lahko družili vsaj ob koncih tedna," je povedal Darko Menih. Glede starejših je prepričan, da bi zanje morali zgraditi dom za varstvo odraslih, da jim na jesen življenja ne bi bilo treba v domove v druge občine, ampak bi ostali v domačem okolju. "V mislih imam Smrečino v Topolšici, ali "gutenpihl" v Ravnah, najbrž pa bi se našla še kakšna pri-merna lokacija za dom." V zvezi s šolstvom, proble-mom, ki iz dneva v dan za Šoštanj postaja bolj pereč, pa je menil, da bi morali ob stro-ki svoje reči tudi starši. Tokrat se je posebej osredotočil na podružnične šole. V občini so štiri, v katerih dopoldne pote-ka pouka, popoldne pa ostaja-jo bolj kot ne prazne. "Lahko bi jih koristili za obšolske
dejavnosti, primerne so za šole v naravi. Zakaj jih ne bi izkoristili?"
Darko Menih bo dal. če bo izvoljen za župana, tudi več pristojnosti krajevnim skup-nostim kot pravnim osebam. Za jutri (petek) pa stranka v šoštanjskem kulturnem domu pripravlja okroglo mizo na temo denacionalizacija. Ker ta poteka vse prepočasi, bodo ob okrogli mizi, kjer bodo sodelovali ugledni gostje, iskali rešitve, kako te zadeve pospešiti.
■ mkp
KA-PIS, d.o.o.,
Novo Celje 8, 3301 Petrovče
(uvoznik in distibuter elektro kabtov)
Za nedoločen čas zaposlimo:
Računovodjo
Pogoji: višja ali visoka šola ustrezne smeri in veliko delovnih izkušenj
Interesenti se prijavite za osebni razgovor na tel.: 063/ 71 31 00.
SDS
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
OKROGLA MIZA
SDS in SKD vabijo v petek, 10.12. ob 19. uri v šoštanjski kulturni dom na okroglo mizo s temo PROBLEMATIKA GOSPODARSTVA V ŠOŠTANJU.
Vodslvi strank SDS in SKD sfa se dogovorili o skupni podpori kandidatu za župana občine Šoštanj Darku Menihu. Kandidat za župana Drago Koren, katerega sta v
I.	krogu podpirali stranki SKD in SLS nagovarja volivce, da v
II.	krogu podprejo kandidata za župana občine Šoštanj DARKA MENIHA.
MARIBOR - Upniški odbor Tama v stečaju se je spet odločil za pro-dajo premoženja v celoti, kupca sta MTI Evropa, ki še vedno ponu-ja 10,5 milijarde tolarjev, ki mora podpisati pogodbo in nakazati denar v šestnajstih dneh, v nasprotnem primeru bo lahko Tam avtomatično kupil drugi kupec, to je konzorcij za nakup Tama.
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je v celoti razveljavilo zakon o samo-prispevku, razveljavitev se nanaša na zakon, ki ni bil usklajen z usta-vo, ker pa bi takojšnja razvel-javitev zakona onemogočila samoprispevke, se je ustavno sodišče odločilo za enoletni razveljavitveni rok, nekaj samo-prispevkov pa kljub temu že razveljavilo.
K0PER - V nedeljo so v Kopru končno izvedli lokalne volitve, na katerih sta med strankami postali ZLSD in LDS še močnejši, na volitvah za župana pa sta bila najuspešnejša Dino Pucer (ZLSD) in Vojko Petrič (LDS), ki se bosta v drugem krogu pomerila prihod-njo nedeljo, udeležba pa je bila pod 50 odstotki.
KRŠK0 - Nuklearna elektrarna Krško bo letos proizvedla okoli 4,5 teravatne ure električne energije, približno toliko kot leta 1998, izgubi se kljub temu ne bodo izognili. saj bo dosegla okrog milijarde tolarjev, kar pa je bistveno manj kot lani, ko je znašala kar 5,7 milijarde. ŽALEC - Prva javna dražba pre-moženja Hmezad Kmetijstvo ni uspela, na predlog upniškega odbora bo druga okrog 20. decembra, izklicna cena bo 630 milijonov tolarjev (prej 826), med zelo resne kupce za hmeljske žičnice z nasadi na 960 hektarjih zemV)'išt pa sodi Konzorcij kmeti-jskih zadrug Spodnje Savinjske doline.
LJUBLJANA - Prihodnje leto bo v Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti bakteriji haemophilus influenzae tipa B, od februarja do oktobra bodo cepili vse otroke od treh mesecev do pet let starosti, v prihodnje pa bo cepljenje obvezno za vse otroke, ki bodo dopolnili tri mesece.
Ni dobro, če si kdo prevečgorečeprizadeva za dob'ro svojega kra-ja. Se posebno ne, če gre v boj z državo, pa kar koli že pod to "državo" mislimo. Krajani Rimskih Toplic so to v zadnjih dneh dodobra občutili. Kerne morejo razumeti in dopustiti, da njihovo zdravilišče že deset let propada, so se odločili za najostrejši ukrep, da na to sramoto vendarle opozorijo širšo javnost. Pripravili so krajšo zaporo ceste. "Države" s tem niso kaj prida predramili, so pa nekatere državne organe. Policija jim je namrečposlala račun, ker so morali preusmerjati promet, podjetje za vzdrževanje cest jim je poslalo račun za postavitev prometnih znakov, organizator-jipa se bodo znašli še pred (državnim) sodnikom za prekrške. Ob tem ko so znane sankcije, pa še ni znano, kako bodo rešili zdravi-lišče. Nekateri zdaj razmišljajo celo o tem, da bi ga preuredili v zdravilišče z najvišjim standardom. Seveda se jim še sanja ne, kdo naj bi se lotil tega posla, nipa tudi znano, če je pri nas dovolj takih Ijudi, ki bi lahko hodili vanj.
O državi so govorili tudi malo bliže ob Savinji, v Celju, ko so se zbrali razvojniki. In kot smo že pred tednom napovedali, se je res zbrala pisana druščina, saj so na ustanovitev kluba prišli delavci, ki se ukvarjajo z razvojem, in inovatorji kar iz 32 občin "savinjske regije". In mednje je prišel tudi dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo. Izrazil je razumevanje s podjetniki, da sa-mi niso (dovolj) sposobni vlagati v razvoj, zato bo priskočila na pomoč država. Spodbujala bo ustanavljanje razvojnih agencij in centrov. Upajmo, da ne le deklarativno, ampak tudi gmotno. Sa-
mi udeleženci pa so se, nisem slišal, da bi bil kdo glasno proti, zavzeli za tesnejše povezovanje teh občin. Tudi zato, ker naj bi bi-la ta regija pri razvoju v zamudi. Seveda to gotovo ne velja za vse dele območja, saj so tudi udeleženci spoznali, da gre za res hete-rogeno območje. Pa potem tudi ni čudno, če bi ga želeli nekateri razbiti na bolj smotme zaokrožene celote. Vobeh največjih centrih ene ali dveh regij pa so zadnji čas precej govorili tudi o ekologiji. VCelju so se nekateri spomnili starih gre-hov in se povprašali, če so res že stari, v Velenju je bila aktualna razprava o vzrokih onesnaženja Pake. Uradni organi so ugotovili, kar so pač ugotovili, na tožilstvo ni šla nobena prijava, le po-ročilo. Mnogi pa vendarle mislijo na to, da bi bilo treba združiti prizadevanja vseh v porečju Pake, da bi bile ribe in ostali živelj v njej manj ogroženi. Bolj ko pa se bliža koncu gradnja čistilne na-prave na petem bloku Teša, boljje jasno, da bodo Ijudje v šaleški dolini lažje zadihali. Se ena stvar v zadnjih dneh združuje Ijudi. Predpraznični dnevi so tu. Miklavž je že mimo, božiček in dedek mraz počasi trkata na vrata. In tudi ob vseh teh dobrotnikih se kažejo razlike; najbolj boleče so med mladimi, saj nekateri dobi-vajo dokaj bogata, drugiprav skromna darila. Marsikateri dobro-tnik pa se kaže tudi v čudni dobrotniški vlogi: otroci verjamejo, da jih je obiskal in obdaril Miklavž (božiček, dedek mraz). Staršipo-znajo drugo resnico, saj so morali za ta darila, 5 katerimi se je po-tem pred njihovimi otroki kazal dobrotnika "on ", seči v žep sami.
U (k)
atdš ČAS izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), DamirŠmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 89817 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in irokopisov ne vraćamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
Samoohranitveni ziocin in kazen
9. decembra 1999
AKTUALNO
KAS VAS 3
SPOŠTOVANI OBČANI!
Nova kartica zdravstvenega zavarovanja
Poslej tudi v savinjsko-šaleški regiji
Lažje, enostavnejše in hitrejše uveljavlja-nje pravic - to naj bi bile največje predno-sti nove kartice zdravstvenega zavarova-nja, ki jo od 1. decembra dalje pošilja na naslove zavarovancev tudi Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove-nije Ravne na Koroškem. V koroški in sav-injsko-šaleški regiji jo bo po pošti kot vrednostno pismo prejelo približno 135.800 zavarovancev. Kot prvi so jo dobili prebivalci Mežiške doline, sledili jim bodo v Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu, Mo-ziiju, v drugi polovici decembra in januar-ja prihodnje leto pa jo bodo prejeli še pre-bivalci z območja Upravne enote Velenje. Kot je povedala Danijela Štumberger z omenjene območne enote Zavoda, bodo h kartici priložena tudi potrebne infor-macije in navodila o rokovanju z njo, prav tako pa tudi izpis vseh podatkov, ki so v čipu karticc. Vse kartice bodo ob prevzemu potrjene. Za v naprej pa si jih bodo morali upokojenci in otroci do 18. leta starosti potrjevati sami na samopo-strežnih terminalih enkrat na leto, vsi ostali pa vsake 3 mesece. Samopostrežne terminale so že namestili v Splošni bol-nišnici Slovenj Gradec, v zdravstvenih domovih Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Velenje, Zgornjesa-vinjskem zdravstvenem domu Mozirje in Radlje ob Dravi ter v prostorih zdravstve-
nih postaj v Šoštanju, Šmartnem ob Pa-ki, Mislinji, Nazarjih, Vuzenici, Preva-ljah, Mežici in v Lučah. Tudi ob vsakem terminalu, ki bodo na voljo zavarovan-cem vse dni v tednu med 6. in 22. uro, bo postavljen plakat z navodili za pravil-no uporabo kartice. Občani bodo sled-nje lahko potrjevali še pri referentih na vseh enotah in izpostavah Zavoda. Kartica prinaša kar nekaj novosti tudi v zdravstvene ordinacije in lekarne. Na-njo bo postopoma - s pomočjo samopo-strežnih terminalov - mogoče vnesti tu-di podatke o prostovoljnem zdravstve-nem zavarovanju pri Adriaticu. Štumbergerjeva je še povedala, da bodo zavarovanci lahko do 30. junija, najkas-neje pa do 30. septembra, leta 2000, v si-stemu obveznega zdravstvenega zavaro-vanja sočasno uporabljali kartico zdrav-stvenega zavarovanja in zdravstveno iz-kaznica. Morebitne nepravilnosti, ki jih bodo našli na novi kartici, lahko spo-ročijo na najbližjo izpostavo Zavoda ali na odprti telefon št. 080 - 1006, med 7. in 17. uro vsak delovno dan. Za pojasni-la in nujno urejanje morebitnih zaple-tov v zvezi s kartico pa lahko dobijo za-varovanci pri delavcih službe za poslo-vanje s kartico kadarkoli med 7. in 18. uro na tel. št. 061/17 21 466.
mtP
Samopostrežne terminale so postavili v zdravstvenih domovih oziroma postajah. Za potrjevanje novih kartic bodo zavaro-vancem na voljo vse dni v tednu od 6. do
22. ure.
KRS - Kabeisko razdelilni sistem Velenje
Digitalizacija na pohodu
Direktor KRS - Kabelsko razdelilnega sistema Velenje ■S/avko Korenič ocenjuje, da je bilo leto 1999 za to delniško družbo izredno pomembno, tudi uspešno, čeprav bi neka-teri uporabniki njihovih stori-tev tej trditvi nasprotovali. Prizadevno so se lotili posodo-bitve in obnove sistema (med drugim so ga posodobili za sprejem programov v digitalni tehniki) ter na tem področju načrtovane naloge celo prese-gli. Niso pa povsem uresničili pričakovanj nekaterih po še večji ponudbi programskega paketa. Kot trdi Korenič, za to obstajata dva razloga: danes ni več programa, ki bi ga lah-ko predvajali zastonj, ampak je vsakega potrebno plačati. Drugi razlog pa je kodiranje večine filmskih programov. Ker je Slovenija premajhen trg, tuji producenti ne kažejo zanimanja za prodajo takih programov na njcm. Zato za zdaj nimajo dovoljenja za predvajanje kakšnega plačlji-vega filmskega progra-ma."Najbrž pa so uporabniki naših storitev opazili, da je v našem radijskem in tudi TV paketu nekaj novih progra-mov, ki tudi niso bili povsem zastonj. Ta strošek smo pred-videli v ceni storitev. Za zdaj slednja še prenese stroške predvajanja in obnove omrežij, prihodnost pa je ne-kaj povsem drugega." Prihodnost prinaša digitalna fehnika in ob vstopu v novo ti-sočletje razmišljanja o prenosu 400 programov - po mnenju Koreniča - niso nekaj nemo-gočega. V omrežju KRS Vele-nje s 40 kanali namreč že testi-rajo digitalni paket TV progra-mov, ki omogoča prenos 8 TV in 7 radijskih programov na enem kanalu. "Mi seveda tega
ne bomo storili, možnosti za kaj takega pa bodo. Tisti, ki bodo pripravljeni plačati ne-kaj več, bodo te programe že lahko gledali prihodnje leto." Druga, precej bolj zahtevna naloga, ki jih čaka v letu 2000, bo nadaljnja obnova in poso-dobitev omrežja. Do konca omenjenega leta naj bi obnovi-li dve tretjini sistema in s tem zagotovili še kakovostnejši pre-
nos več programov in uporabo omrežja za ostale namene. Za prenos slike in tona je dovolj 20 - odstotkov zmogljivosti omrežja, ostalih 80 -odstotkov pa za zdaj ostaja še neizko-riščenih. A, po zagotovilih Ko-reniča, temu ne bo dolgo tako. Lani so s podjetjem SmartCom iz Ljubljane podpisali pogodbo o uporabi omrežja za dvosmer-ni prenos. V začetku prihod-
njega leta naj bi začrtane cilje začeli tudi izvajati. Polovico omrežja so za te namene že usposobili. Ko bodo odpravili še težave z instalacijo v blokih, bodo uporabniki lahko omrežje KRS-ja izkoristili za storitve interneta, vrste drugih storitev, nenazadnje tudi za lo-kalno telefonijo.
■ Tp
Ustavni spor zaradi zahteve RTV-ja
Družba KRS Velenje, Kabelsko razdelilni si-stem Rotovž Maribor in Zruženje kabelskih operaterjev Slovenije "Gospodarsko interes-no združenje" so na Ustanovno sodišče Re-publike Slovenije naslovili pobudo za začetek postopka presoje skladnosti 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Za-kona O RTV Slovenija. "Gre za to," pojasnjuje Korenič. "da po spre-jetih spremembah omenjenega zakona zbira podatke o naročnikih. ki so dolžni plačevati RTV naročnino, RTV Slovenija, in sicer na osnovi baze podatkov odjemnikov elektrićne


energije in kabelskih operaterjev. Za nas je ta določba sporna. Na osnovi pogodb slednjil vseskozi poudarjamo, da podatke o naših na-ročnikih uporabljamo samo za obračunava-nje storitev, ki jih nudimo uporabnikom našega omrežja, ne pa za ostale namene. Na naši strani je tudi pravilnik o varstvu oseb-nih podatkov." Zahtevo RTV-ja sedaj še usklajujejo. Odločitev o tem, ali ji bodo ugo-dili ali ne, bodo pri družbi KRS Velenje spre-jeli po prejetem prvem odgovoru Ustavnega sodišča. Do takrat podatkov ne bodo posre-dovali, ne glede na visokc denarnc kazni. Si-cer pa bodo pri vsem imeli zadnjo besedo organi skupščine delniške družbe.
.
■■II
Mig
Zborovanje 9. decembra v Kulturnem domu Šoštanj, 19.30 z ministrom Tonetom ROPOM.
Kulturni program: MePZ Svoboda Soštanj, harmonikar Simon PLAZL.
mtF
KOPUSAR
za župana občine Šoštanj!
©
ZADNJI BOŽIČNIIN NOVOLETNI PRAZNIKI V TEM TISOČLETJU
vam bodo dali navdih za veliko izjemnih in enkratnih idej, ki pa jih boste lahko uresničili, če se boste odločili za gotovinske ali namenske kredite
IZ ZELO UGODNE PONUDBE POTROŠNIŠKIH KREDITOV NAŠE BANKE.
In kakšne so te ugodnosti?
-	NIZKE OBRESTNE MERE,
-	VRAČILO KREDITA DO 5 LET,
-	KREDITE DOBITE TAKOJ.
ZA VAS, SPOŠTOVANI UPOKOJENCI,
pa je banka pripravila
POSEBNO PONUDBO POTROŠNIŠKIH KREDITOV Z NIŽJO OBRESTNO MERO IN Z DOBO VRAČILA DO 5 LET. Najnižja mesečna anuiteta je lahko 8.000,00 SIT.
Informacije: telefon 063/ 89-95-303, fax: 063/ 871-135.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
banina skupina Nove Ljubljanske banke
Težave Splošne bolnišnice Slovenj Gradec
Bodo prisiljeni sprejemati le najnuineiše bolnike?
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se otepajo z velikimi finančnimi zagatami. Te so tako velike, da bi morali sprejemati samo najnujnejše primere. Denar, ki ga ustanovi namenja zdravstvena zavarovalnica, so namreč že porabili. Direktor bol-nišnice dr. Vladimir Topler pravi: "Mi zaradi tega ne bomo zaprli vrat bolnišnice, ker ne želimo bremena prenesti na pleča bolnikov, ampak bomo odgovornost prevzeli predstojniki odd-elkov in vodstvo bolnišnice. "
Po Toplerjevih besedah je v procesu standardizacije njihova bolnišnica izgubila največ med vsemi tovrstnimi ustanovami v Sloveniji. Od 1. julija lani, ko so podpisali pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so ostali kar brez 11 tisoč 500 bolnišnično-oskrbnih dni. S tem so izgubili 186 milijonov tolarjev prihodka, opravili pa so bistveno več storitev, kot lani, ko so imeli na voljo več denarja. "Zakaj doživljamo prav mi največje breme standardizacije, ne vemo. Opravljamo le tiste storitve, za katere smo se dogovorili z zavarovalnico. Zaprosili smo pristojne za postopno izvajanje procesa, saj v dobrem letu ob enakem obsegu dela ne moremo kompenzirati 200 milijonov tolarjev. Odziva ni. Vse bolj ugotavljamo, da so standardizacijo opravili zgolj zaradi prerazporejanja denarja, ne pa na osnovi vsebine in kakovosti opravljenega dela, in da zavarovalnica vodi slovensko zdravstveno politiko."
Nepošteno je tudi, po Topleijevih besedah, da so bili v Slovenj Gradcu začetniki endoskopskih metod zdravljenja, s privolitvijo republiškega ministrstva za zdravstvo ustanovili endoskopski center, za katerega še danes odplačujejo kredite, z novo stan-dardizacijo pa te dejavnosti ne dobijo plačane. Prav tako, zatr-juje Topler, vseskozi opozarjajo, da ima koroško-velenjska regi-ja (poleg pomurske) najmanj socialnih postelj. Zaradi tega ima-jo prenekatero težavo, ki bi jo lahko namesto v bolnišnici reševali v sodelovanju z domovi za varstvo odraslih in tudi največ oskrbno-bolnišničnih dni med slovenskimi bolnišnicami. Še na eno posebnost je opozoril Topler. "Delujemo med mari-borsko in celjsko bolnišnico in ker ne opravljamo določenih dejavnosti, imamo največji odliv pacientov." Leto 1999 bodo sklenili s približno 50 milijonov tolaiji izgube. Glede na letni prihodek bolnišnice (nekaj več kot 3,5 milijarde SIT, večino prispeva zavarovalnica) na prvi pogled izguba ni velika. Vendar, opozarja Topler, ni novih vlaganj in posodobitev, razen z donacijami. Zdravstveni standard za zdaj res še ni okrnjen, če pa se bo tako nadaljevalo, se lahko zgodi tudi to."Tiste bolnike, ki so bili naročeni na zdravljenje ali preiskave, bomo ne glede na porabljen denar do 20. decembra obravnavali po sprejetem programu." Na vprašanje, kaj pa potem, je Topler odgovoril: "Na republiškem ministrstvu za zdravstvo in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so nam zagotovili, da bodo pristopili k izdelavi strategije zdravstvenega varstva, organiziranju služb, predvsem pa pre-vetrili standardizacijo. Naše zdravstvo bo dobro takrat, ko bomo govorili o vsebini in kakovosti dela, ne pa o razporejanju denarja."
Utp

4 NAŠ ČAS
GOSPODARSTVO
9. decembra 1999
Še bogatejša ponudba Gorenja Notranje opreme
V vrhu proizvajalcev in izvoznikov pohištva
Med uspešne velenjske izvoznike sodi tudi Gore-nje Notranja oprema, ki proda na zahtevne evrop-ske trge več kot tri četrt svoje proizvodnje, z njo pa dosega okoli tri in pol milijarde tolarjev prihod-kov. Še zlasti so uspešni z izvozom kopalniške opreme ter kuhinjskega in kopalniškega pohištva, izvozijo ga kar 80 odstot-kov, veliko pa tudi kera-mike, ki je prodajo na tu-je že dobro polovico. De-lež izvoza jim je uspelo pomembno povečati kar na vseh programih. 0 tem ter o uspešnem nastopu družbe Gorenje Notranja oprema na sejmu po-hištva v Ljubljani, smo se pogovarjali z njihovim di-rektorjem Gregorjem Ver-bičem.
% Letošnji rezultati so dobri, pohvalite pa se lahko tudi, da ste celotni prihodek v za-dnjih osmih letih kar podvo-jili. Kako vam je to uspelo? GREGOR VERBIČ: "To je seveda rezultat dolgoletnih prizadevanj in razvoja novih izdelkov, ki so povsem prila-gojeni zahtevam evropskega kupca, dobro pa jih prodaja-mo tudi doma. To so že se-stavljeni kopalniški bloki ali pa posamezni kopalniški ele-menti (tako, da si lahko kupec sestavi pohištvo po lastnih željah in okusu), kuhinje raz-ličnih dizajnov in cenovnih razredov ter keramične ploščice, nekaj sto različnih ponujamo, tako da dajemo pri urejanju stanovanj in poslov-nih prostorov prosto pot do-mišljiji posameznika." # Že uvodoma smo omenili, da letos dobro delate. Lahko re-zultate poslovanja predstavi-te bolj natančno. GREGOR VERBIČ: " Četudi
leta še ni konec, lahko že zdaj. rečemo, da bomo izpolnili vse planske naloge. Lani smo ustvarili 5,4 milijarde tolarjev prihodkov, letos računamo, da ga bomo šest milijard, kar
f/ 'l
■P
Direktor Gorenja Notranja oprema: "Smelo zastavljene naloge za letos smo v celoti izpolnili."
je 9 odstotkov več. Ves lanski dobiček smo v celoti namenili za nadaljnji razvoj družbe, iz-plačali pa smo tudi dividende in sicer iz dobička preteklih let. Naj povem še to, da ne-nehno povečujemo produk-tivnost, letošnjo večjo proiz-vodnjo bomo dosegli z ena-kim številom zaposlenih kot smo jih imeli lani." # Gorenje Notranja oprema veliko izvaža, ste največji slo-venski izvoznik pohištva. GREGOR VERBIČ: "Izvoz je naša edina razvojna možnost, saj je slovenski trg za nas mnogo premajhen. Notranja oprema izvozi 75 odstotkov svoje proizvodnje. Med posa-meznimi programi pa pred-njačijo kopalnice in kopal-niška oprema. Na tuje proda-mo kar 90 odstotkov te proiz-vodnje, kuhinj okoli 80 od-stotkov in keramičnih ploščic približno polovico."
#	Kako pa ste organizirani? GREGOR VERBIČ: " V treh profitnih centrih zaposluje-mo 800 delavcev. Največji je Program pohištvo s sedežem v Velenju, v sklopu Gorenja. Ta prispeva k celotnemu pri-hodku družbe 60 odstotkov. S po 20 odstotnim deležem pa sta udeležena programa kopalnic (sedež je v Soštanju ) in keramike s sedežem v vasi Gorenje."
#	Četudi pretežni del proizvod-nje izvozite, ne zanemarjate predstavitev na domačem pohištvenem sejmu. Tudi na letošnjem ste se lepo predsta-vili, zelo pa ste bili opazni z mnogimi novostmi.
GREGOR VERBIČ: ' Le-tošnja predstavitev je bila še posebej uspešna, zanimanja za najnovejšo ponudbo pa je bilo prav tako zelo veliko. Če želimo biti uspešni na sveto-vnih trgih, moramo slediti so-dobnim svetovnim trendom. Se posebej so bile na po-hištvenem sejmu v Ljubljani opazne najnovejše kuhinje svetlih tonov lesa v kombina-ciji s steklom in nerjavečo pločevino. Računamo, da bo-do na trgu že spomladi. So-dobnim modnim dizajnom in barvnim kombinacijam pa sledimo seveda tudi s progra-mom kopalnic in keramičnih ploščic.
Na trg prihajajo tri nove kuhi-nje iz programa kuhinj po na-ročilu, dva nova modela ku-hinj Optigor (že sestavljeni modeli kuhinj nižjega cenov-nega razreda), prvič pa na slo-venskem trgu ponujamo tudi oblikovno povsem prenovljen program kopalniških blokov." 0 V Gorenju Notranja oprema je mogoče kupiti kuhinje ze-lo različnih cenovnih razre-dov.
GREGOR VERBIČ: " Pred-vsem naj poudarim, da ima-mo dva programa. V prvem
so kuhinje po naročilu, raz-porejene v osem cenovnih razredov. V tem programu izdelujemo tudi delovne plošče po najsodobnejšem postopku - za novo tehnolo-gijo za njihovo proizvodnjo smo lani namenili 100 milijo-nov tolarjev. Drugo so kuhi-nje nižjega cenovnega razre-da Optigor, prodajamo jih tu-di v trgovinah z gradbenim materialom, sestavijo pa jih lahko kupci sami." 0 Omenili ste, da nenehno vla-gate. Ste poleg sodobne linije za proizvodnjo kuhinjskih delovnih plošč, postorili v tem letu še kaj? GREGOR VERBIČ: "Naj-večja letošnja naložba, vredna kar tristo milijonov tolarjev, je nova tehnologija proizvodnje sanitarne keramike. 150 mili-jonov (od tega smo dobili 10 milijonov od ministrstva za go-spodarstvo iz naslova investicij za ekološko obnovljive vire) pa smo namenili za celovito obnovo kotlovnice v Šoštanju in s tem odpravili pereč pro-blem onesnaževanja okolja, s pridom pa smo izkoristili tudi odpadno lesno maso, ki jo zdaj v celoti porabimo." # In kakšna je vaša nadaljnja vizija?
GREGOR VERBIČ: "V pri-hodnost gledamo smelo, saj smo svoj položaj na zahtevnih evropskih trgih utrdili. Svojo prisotnost želimo še okrepiti in sicer z uveljavitvijo na no-vih trgih predvsem pa najti prostor v višjih cenovnih raz-redih. To seveda pomeni, da bomo morali biti še naprej inovativni, potrebna pa bodo tudi nadaljnja vlaganja. Tudi v letu 2000 nas čaka ne-kaj zahtevnih naložbenih na-log. Nameravamo zgraditi pri-zidek k proizvodni hali kuhinj in postaviti novo montažno li-nijo."
■ Mira Zakošek
Gorenje • Štedilniki nove generacije
Posodobitve z roboti
V programu Kuhalni aparati Gorenja v Velenju je pred dnevi stekla redna proizvodnja štedilnikov nove generacije širine 500 mm na popolnoma preurejenih in posodobljenih proizvodnih linijah. »Največja tehnološka pridobitev projekta nove generacije štedrlnikov NG 500 je nova linija stiskalnic za izdelavo pečic v oddelku za predelavo pločevine. Prenovljen je tudi oddelek montaže, kjer sestavljajo aparate na novem montažnem traku, ki temelji na popolnoma drugače zasnovani predmontaži. Le-ta omogoča večjo prilagodljivost, prijaznejše delovno okolje in manj zastojev zaradi vmesnih zalog,« je o novi pridobitvi v Gorenju povedal direktor programa Kuhalni aparati Matjaž Marovt.
Poleg tega so avtomatizirali več proizvodnih operacij, ena najpomembnejših pa je robotizirano ovijanje pečic s toplotno izolacijo.
Sestava štedilnikov na novih trakovih je za razliko od prejšnje za zaposlene veliko bolj prijazna in omogoča tudi višjo produk-tivnost, uporabo okolju primernejših materialov in postopkov.
■ Hinko Jerčič
V Gorenju so robota »zaposlili« pri ovijanju pečic s toplotno izolacijo. Robot prenaša ne samo izolacijo, temveč tudi namešča pečice in jih ovite odlaga na transportni trak. Ovi-janje pečic je doslej veljalo za no najbolj zoprnih del.
V Esotechu okrogla miza o ekoloških projektih
Slovenski ekološki center?
VELENJE, 1. decembra - Na okrogli mizi, ki so jo prejšnjo sredo pripravili v Esotechu, so sodelovali minister za znanost in tehnologijo dr. Marinček, di-rektor SRD dr. Topič, državni sekretar za tehnologijo dr.
Bevc, predstavnika Inštituta Jožef Štefan dr. Stegnar in dr. Stergaršek ter predstavniki podjetja Esotech.
Uvodoma so predstavili projekt odžveplalne naprave v Mežici, ki je nastal v sodelovanju med
Inštitutom Jožef Štefan, CEE-jem in Esotechom, izpeljali pa so ga na osnovi domačega znanja in izvedbe.
Minister dr. Marinček je pred-lagal, da bi Esotech postal slo-venski ekološki center, saj ima za to zelo dobre izhodiščne po-goje. Poleg znanja in izkušenj imajo na razpolago tudi najso-dobnejšo video konferenčno dvorano, ki omogoča komuni-kacijo na daljavo. Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da bi bil tak center v veliko po-moč, saj bi z njim dobila slo-venska podjetja več možnosti za izvedbo posameznih eko-loških projektov, ki jih bo v pri-hodnosti zaradi direktiv EU na področju urejanja prostora, vedno več.
Ginekološko-porodniški oddelek SB Celje
Nov način zdravljenja
Na osnovi dobrega poslovnega sodelovanja so predstavniki podjetja Johnson&Johnson na priložnostni slovesnosti v avli gineko-loško-porodniškega oddelka Splošne bol-nišnice Celje predali vodstvu oddelka novo opremo, s katero bodo tu kot prvi v Sloveniji lahko zdravili pretirane maternične krvavit-ve. Vrednost darila - instrumenta Termac-hoice - so ocenili na približno milijon 700 ti-soč tolarjev.
Kot nam je ob tej priložnosti povedal vodja oddelka Vladimir Weber, dr. med., sloven-ska in ameriška statistika kaže, da več kot 20-odstotkov zdravih žensk trpi za menoragijo oziroma zelo močnim in pogosto po-daljšanim mesečnim perilom. Zaradi teh težav, ki poleg slabokrvnosti močno vplivajo tudi na kakovost življenja sodobne ženske, opravijo v ZDA 30-odstotkov operativnih od-stranitev maternice. Do pred nekaj leti so pretirane krvavitve zdravili s hormoni kot
najbolj konservativno metodo, postrganjem notranje plasti maternice, že omenjenim operativnim posegom ter s termalno ablacijo s pomočjo resektoskopa. Zdravljenje s Trer-machoicom je primerljivo s slednjo, vendar ima določene prednosti. Z uporabo naprave se notranje plasti maternice enakomerno uničijo, poseg poteka pod lokalno anastezijo, traja 8 minut, pacientka lahko zapusti bol-nišnico že po dveh, treh urah, izkušnje zdrav-nika, potrebne za poseg, so lahko manjše od tistih za resektoskopski poseg, operativnega tveganja ni, pacientka se lahko vrne k vsako-dnevnim obveznostim že po tednu dni. V svetu so z omenjeno napravo izvedli že 250 tisoč posegov. Povzetki pilotskih študij kažejo, da so bolnice zadovoljne v 96-odstotkih, pri več kot 85-odstotkih pa z me-todo dosežejo zmanjšanje krvavitev na nor-malno raven.
Utp
Matjaž Natek
Zahvaljujem se vsem, ki verjamete vame in ste glasovali zame v prvem krogu volitev za župana občine š°'stani-
Vnedeljo, 12.12.1999 bo potekal drugi krogvolitev. Vabim vas, da se v čim večjem številu udeležite volitev in date svojglas Milanu Kopušarju.
Verjamem, da bomo Ijudje dobre volje zmogli skupaj potegniti občinski voz v prijaznejšo prihodnost za vse nas.
KREKOVA BANKA d.d.
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nekomitente
2, Tel.; (063)883-020
9. decembra 1999
UTRIP
KAS ČAiS 5
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Šlirikrat manj
Nazarsko gozdno gospodarstvo je v minulih letih doživelo in preživelo precej korenitih sprememb. Predvsem to velja za prilaga-janje novim razmeram, ki jim je v največji meri botrovala temeljito spremenjena zakonodaja. Navzlic vsemu so v začetku letošnjega leta z lastninskim preoblikovanjem postali delniška družba, ven-dar preoblikovanje še ni v celoti sklenjeno, saj imajo v notranjem odkupu še možnost in pravico, da v štirih letih odkupijo preostale deleže in si zagotovijo večinski kontrolni paket lastništva, kar bo za nadaljnji razvoj še kako pomembno.
V nekaj letih so so torej prehodili težko pot, med drugim je danes zaposlenih le še 80 od 380 delavcev v letu 1990. Kljub takšnim in •drugačnim prilagajanjem so zadržali obseg poslovanja, ki je bilo vsa leta nazaj uspešno in brez izgub, zagotovo pa bo tako tudi ob koncu letošnjega leta.
Nova gospodarska družba je seveda sprejela tudi nove strateške ci-lje. Poleg osnovne dejavnosti, to je gozdna proizvodnja v državnih gozdovih, imajo namreč koncesijo za gozdove v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so začeli na trgu iskati dodatne de-javnosti; najprej seveda tiste, ki so bili najbliže njihovim polstolet-nim izkušnjam. To med ostalim pomeni odkup lesa od zasebnih lastnikov, odkup lesa na panju, torej storitve za zasebne lastnike gozdov, v veliki meri pa tudi vzdrževanje gozdnih in lokalnih cest.
Uzakonjena siva ekonomija
Koncesije v skladovih gozdovih prinašajo le četrtino skupnega pri-hodka, ostalo zagotavljajo z odkupom lesa, s servisiranjem težke gozdne mehanizacije in tovornjakov, vzdrževanjem cest, vse bolj pa tudi s pripravo cest na posodabljanje ter z odpravljanjem zemelj-skih plazov in usadov, ki jih je na tem področju na nesrečo vse več. Najtežja je prav gotovo uveljavitev pri opravljanju storitev v zaseb-nih gozdovih. Tu se srečujejo s težavami, ki so posledica takorekoč uzakonjene sive ekonomije, kot trdijo. Zakon o gozdovih namreč za delo v gozdu opredeljuje tudi medsosedsko pomoč, ki ni ob-davčena, to pa s pridom izkorišča siva ekonomija. Celo samostojni podjetniki opuščajo svojo dejavnost in koristijo medsosedsko po-moč, ki je praktično brez dajatev, nelojalne cene pa so seveda zlah-ka konkurenčne. Veliko zasebnih lastnikov je v težkem položaju, zato se odločajo za takšne storitve, pri tem pa ogromno tvegajo. To
zaposlenih
tveganje seveda pomenijo nesreče pri delu, ki so v gozdu velikokrat hude, za ponesrečenega delavca je odgovoren lastnik gozda, kar pa običajno pomeni velike, tudi nekajmilijonske odškodnine. Pri tem precej pričakujejo od novega zakona o varstvu pri delu, prav tako pa bi morala država vendarle uveljaviti pravni red in zagotoviti ena-ke pogoje za vse ponudnike storitev.
Temelj vsega so vlaganja
Zlasti po letu 1997 so v gradbeni dejavnosti veliko vlagali v obnovo in razvoj in imajo trenutno sodobno tehnologijo za vzdrževanje cest. Ker so v preteklosti veliko vlagali tudi v izobraževanje, imajo odlične strojnike za težko gradbeno mehanizacijo in na podlagi vse-ga tega vedno znova dokazujejo, da posel dobro opravljajo. Temu v prid je dejstvo, da so vsako leto bolj uspešni na razpisih in pridobi-vajo tudi dodatne storitve. Kakovost in strokovnost svojih storitev so dokazali ob vseh vodnih ujmah od 1990 naprej, predvsem seveda pri hitrem in učinkovitem odpravljanju hudih posledic.
Kdor obvladuje gorovje, obvladuje vodovje
Posel torej dobro obvladajo, predvsem pa poznajo teren in razme-re, in prepričani so, da je najboljša rešitev za ustrezno vzdrževanje hudournikov in večjih vodotokov prav ustrezno organiziran, opre-mljen in usposobljen izvajalec iz domačega okolja. Nepreklicno dejstvo je, da se problemi vodotokov stopnjujejo nizvodno, zato tu-di imajo v Celju in Laškem ogromne probleme. Prav zaradi njih je reševanje zadev v zgornjem toku vedno odmaknjeno, vedno nekaj zmanjka za dokončno sanacijo.
Pri tem bi se odgovorni vsekakor morali zavedati kitajskega izreka - "kdor obvladuje gorovje, obvladuje tudi vodovje". Hudourniške jarke in vodotoke je gotovo treba urejati najprej na začetku, kjer z majhnimi vlaganji dosežeš veliko in dolgoročno. Nekdanjih žag, mlinov, strug in jezov, ki so umirjali visoke vode ni več, vode so čedalje hitrejše, vse večja je njihova rušilna moč. Kitajski rek bi ve-ljalo upoštevati, prav tako izročilo naših prednikov, kar bi moralo pomeniti spremembo razmišljanja (tudi) na državni ravni in več de-narja nameniti za urejanje hudournikov.
Ujp
Zadruga Mozirje
"Evropsko mleko" že imajo
Najprej je bilo na vrsti meso, zdaj mleko, oboje za Slovenijo, njeno kmetijstvo, kmete in pre-delovalno industrijo že skoraj usodnega pomena. Evropa je pač neizprosna in želi čiste račune, mi pa jih bomo morali poravnati, če res tako iskreno in z vso ihto želimo vanjo. Stres za stresom torej, vse skupaj pa bo vendarle moralo pripeljati do streznitve nekaterih, čeprav v splošni zmešnjavi stresov, to sploh ne bo lahka naloga. Mleko torej. Za zgornjesavinj-skega kmeta je dohodek od mleka zelo pomemben. Na Za-drugi Mozirje ga letno prodajo okoli 13 milijonov litrov, kar pomeni 4 odstotke slovenske proizvodnje. Zahteva Evropske skupnosti, da v enem mililitru mleka ne sme biti več kot 100.000 mikroorganizmov, jih je prizadel (le) delno, saj so zgor-njesavinjski mililitri že vrsto let nazaj daleč pod to "zloglasno" številko. Dejstvo namreč je, da
bodo imeli letos kar 98 odstot-kov mleka, ki ustreza zahtev-nim evropskim predpisom, lani je bilo takšnega mleka "samo" 97 odstotkov. Kakovost je že dolga leta očitna, to vedo in ce-nijo tudi Ljubljanske mlekarne, zato nelagodje in strah ob veli-kem preplahu zadnjih dni za ve-liko večino kmetov ni povsem na mestu.
"Verjetno bo država izglasovala šestmesečno prehodno obdo-bje, kar preprosto pomeni, da se morajo pridelovalci v tem času prilagoditi zahtevnim ev-ropskim pogojem. Prepričan sem, da se bodo vsi tisti kmetje, ki jim mleko pomeni zares po-memben vir dohodka, tem za-htevam prilagodili, kolikor niso "prilagojeni" že sedaj. Tisti pa, ki jim mleko pomeni neznaten vir in niti nimajo prave volje, da bi stvari izboljšali, bodo pač mo-rali ta del zaslužka poiskati kje drugje," je jasen direktor Za-druge Mozirje Anton Vrhovnik.
Pri vsem seveda ni pomembno le, koliko mikroorganizmov ima mleko pri kmetu, ko ga ta odda, pomembno je, koliko teh orga-nizmov ima, ko ga pripeljejo v mlekarno. Anton Vrhovnik: "Zato moramo zagotoviti, da se mleko ne bo pokvarilo med pre-vozom. Pogoj je, da je v cister-nah približno enaka temperatu-ra, kot v hladilniku. Zato bomo že naslednje leto kupili še en kamion s cisterno, tisti, ki jih imamo, pa že sedaj ustrezajo najzahtevnejšim predpisom." Ni odveč poudariti, da so na po-sameznih slovenskih področjih ti prevozi na bistveno nižji rav-ni. Kupci mleka to vedo, kar je seveda razlog manj za "pre-plah" med zgornjesavinjskimi pridelovalci.
"Zelja kmetov in Zadruge Mo-zirje je, da pridelava mleka ne bi upadla, nasprotno, tudi v tem zaostrenem obdobju jo želimo še povečati. Zato bomo ta "zlo-glasni" pravilnik podrobno
proučili. "Bomo" zato, ker ga do danes (v petek!) še videli nis-mo, lep del Slovenije in medijev pa je že precej dni prav paničen. Na podlagi tega bomo sprejeli potrebne ukrepe in jih v celoti podredili njegovim zahtevam. Verjetno bodo ti ukrepi name-njeni tudi načinu zbiranja mle-ka. Zdaj precej mleka zbiramo preko vaških zbiralnic, svoje zbiralnice imajo le večji pridelo-valci. Vaške zbiralnice seveda pomenijo, da več kmetćv mleko zliva v skupno zbiralnico, tam ga ohladijo in prepeljejo v Ljub-ljano. Ce bi v teh vaških zbiral-nicah slučajno prišlo do tega, da bi zaradi sledljivosti in načina transporta moral vsak kmet ku-piti svoj hladilnik, bi to zanj ra-zumljivo pomenilo dodatne stroške in obremenitev, slabo bi vplivalo tudi na količino pride-lave. Vendar, če bo treba, bomo skupaj s kmeti storili tudi to," je odločen Anton Vrhovnik.
mjp
Ribiči ob Škaiskem jezeru gradijo
Dom pod streho
VELENJE - Vclenjski ribiči, ki ob Škalskem jezeru gradijo nov ribiški dom, so že zaključili drugo fazo izgradnje. "Dosegli smo toliko, kot smo načrtovali za letos," pravi Jože Krk, predsednik gradbenega odbora. "Dom smo zgradili in ga pokrili. Veseli smo tudi zato, ker smo uspeli ta del izgradnje denarno pokriti", pravi. Ob tem se ribiči niso poz-abili zahvaliti vsem, ki so jim pri tem kakorkoli pomagali. Prihodnje lcto jih znova čaka naporno opravilo, iskanje sredstev, s katerimi bi gradnjo tudi dokončali.
■ mkp
Za letos bo dovolj, pravijo ribiči. (foto: vos)
I	J|	I I \f u
V
Spricer, testarji in konkureninost
Oni dan sem med nočnim nakupovanjem na poticah ene od trgovin za Ijudi, ki sovražimo dnevno svetlobo, odkril nekaj tako vsakdanjega, a vendarle osupljivo novega: špricer, že za-mešan in lično polnjen v pollitrsko plastenko. Za malenkost-ne na voljo v rdeči in beli izvedenki. Ne vem, ali bi kazalo čestitati tistemu, ki se je končno spomnil Slovencem ponuditi in-stant tisto, česar se sloneč za šanki tostran Alp najbrž popije vsaj toliko kot piva? Ali pa je pravzaprav porazno, da se nihče od tistih, ki imajo d.o. b., pa ne vedo dobro, kaj z njim početi, tega doslej še ni domis-lil.
Na nek način lahko ta špricerpojasni rezultate raziskave o konkurenčnosti, ki so jih v soboto predstavili na poslovni kon-ferenci v Portorožu. Med 47. državami se je naša uvrstila na 40. mesto, precej za Ceško in denimo Madžarsko, kije na 26. mestu. Konkurenčni pač ne moremo biti, če v desetih letih nismo uspeli umiriti želja po nekdanji ravni socialnih posegov države, spodbuditi varčevanja in pregnati sive ekonomije. Dej-stva, da smo majhni, ne moremo spremeniti in zato bomo za prodajo dražjega produkta morali vedno znova potuhtati kaj novega, karga bo prodalo alipa pocenilo njegovo izdelavo. In če pogledamo te negativne dejavnike, kijih omenja tudigor-nja raziskava, je povsem jasno, da smo se jih navzeli v pol sto-letja socializma. Tisti odstotki starih struktur, kijih je za lase na dan privlekel Frane Adam, so tako, razen za vzkipljive starčke iz kroga Nove revije, povsem nepomembni. Podedova-no še kar storilno in dokaj neskorumpirano uradništvo se omenja celo kot ena od naših primerjalnih prednosti. Skratka, edina zares otipljiva dediščina prejšnjega režima se polegza-hrbtnih političnih intrig kaže le inventivnosti naših podjetni-kov. Janez raje kupuje in preprodaja že izmišljene stvari, kot da bi se spomnil kaj novega. To kaže tudi delitev poslovnih subjektov po dejavnostih, daleč največ se jih peča s trgovino in sorodnimi storitvami, nasploh pa storitve močno vodijo pred produkcijskimi dejavnostmi.
Začeti posel pred desetimi letije namreč poleg drznosti in ob-veščenosti posameznika zahtevalo le kapital za registracijo fir-me - 7000 sit - ter za opremo pisame. Nato se je naš manager dogovoril s kakim tujim podjetjem, kije imelo kaj prodajati, pri nas pa ne svojega zastopnika, čez nekaj časa repertoar razširil še s kakim produktom, in če je ravnal pametno, je da-nes premožen. Takih je devet desetin Ijudi, ki se danes po-našajo z avreolo pomembnosti, povečini konglomeratom dra-ge obleke in sijočega avtomobila. Toliko, da jih ne boste pre-več cenili.
Vzgojnega impulza od države pa še danes ni in ni. Nekako so uspeli zagotoviti minimum konkurence med mediji, giganti stacionarne in mobilne telefonije, pošta in promet pa cene po-stavljajo, ne da bi se morali oziratipo nasprotnikih. Kmetje, ki so zares v prepadu, glede na kolege v evropski uniji s po-močjo politično podprtega združenja žanjejo močne subvenci-je, da so lahko konkurenčni vsaj na domačem trgu. Nihče pa jih ni namesto tega v desetih letih skozi zakonodajo in spod-bude poizkusil prisiliti v modernizacijo in združevanje. Večina jih še danes vztraja pri kakih desetih kravcah in z očmi gro-zeče uprtimi v državo. Avtoprevozniki pozivajo vlado naj neha izdajati dovoljenja za to dejavnost, pri čemer ne doumejo, da gre večini slabo ravno zato, kerse je te naloge namesto vlade lotil trg. Gradbena podjetja, ki bi eno za drugim propadla, če jim ne bipolitični botri priskrbeli gradnje družbenih stanovanj in avtocest po prirejenih razpisih, delajo samo med tednom. Od sedmih do treh. Mostiček na poti med Laškim in Celjem so obnavljali cele tri mesece. In ker se vsako soboto peljem tam skozi, sem pred tistim semaforjem, ki odloča o enosmer-nem prometu, prenekaterič razmišljal o tem, kako to, da ob sobotah delajo kuharji, natakarji, novinarji in celo nekateri politiki, gradbincipa ne? Potem lahko, vsaj teoretično, slo-vensko gradbeno podjetje zmaga na razpisu za cestna dela že, če ponudi, da bodo njegovi delavci delali tudiponoči in ob nedeljah. Najbolj svež je primer delavcev v branži, kjer je kon-kurenca huda - trgovcev, ki niso hoteli delatiponoči in ob ne-deljah, kljub dejstvu, da bo njihovo podjetje tem bolj uspešno, s tem pa višje tudi njihove plače, če bodo kupcu šli na roko. Hočem reči, Slovenija ima še rezervo. Ko bo kriza stisnila do-volj, alipa bo država končno nehala pomagati, bo poljeza ideje in delavnost pognojeno. Dotlej pa bodo morala podjetja za obiranje hmelja delavce uvažati iz drugih držav, znano pa je, da tudi za delovna mesta na podjetjih, ki se uk\>arjajo z javno snago, med Slovenci ni zanimanja, ker je kombinacija podpore in fuša vseeno bolj lagodna. No, in dokler bo tako, ne bom več bral člankov, katerih naslovi sporočajo, da je v tej dežeti kdo, ki ima dve roki in glavo brezposeln, reven, ali celo lačen.
■ Dare Hriberšek
6 NAK CilS	NAŠI KRAJI IN UUDJE	9. decembra 1999
Pijemo v Šaleški dolini oporečno vodo?
"V tem trenutku je bojazen odveč!"
Analiza pitne vode in prilagaja-nje predpisom Evropske skup-nosti na tem področju je v neka-terih okoljih v Sloveniji v zad-njem času dvignila precej pra-hu. Je bojazen, da pijemo opo-rečno vodo tudi v občinah Vele-nje, Soštanj in Šmartno ob Paki odveč?
Voda zdravstveno ustrezna, vodooskrba varna
Po zagotovilih Milana Ramšaka, vodje poslovne enote Vodovod velenjskega Komunalnega pod-
jetja, je v tem trenutku za 95-odstotkov gospodinjstev, ki jih oskrbujejo preko omrežij, s kate-rimi upravljanja omenjenega podjetja, ta bojazen odveč. Vsaj rezultati analiz in nadzora so takšni. Poleg lastnega tega izvaja še pooblaščeni Zavod za zdrav-stveno varstvo Celje. Po besedah vodje Higiene omenjenega zavo-da dr. Simone Rus opravljajo analizo pitne vode in dajejo oce-no zdravstvene ustreznosti pov-prečno zal8 mikrobioloških in fizikalno-kemičnih vzorcev vsak teden. Na osnovi rezultatov ana-liz in terenskih ogledov so v mne-nju za leto 1998 (za letos ga še niso izdelali) zapisali, da je voda
Milan Ramšak: " Do konca lanskega leta bi potrebovali za zamenjavo cevovodov, objektov in naprav, kijlm je že potekel rok uporabnosti, približno 2,5 milijarde tolar-jev, kar je približno 10 letnih prihodkov, zbranih s ceno vodarine."
na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zdravstveno ustrezna, vodooskr-ba pa varna. Lani je bilo med vzetimi neprimernih 4-odstotke mikrobioloških in 5,5,odstotkov kemičnih vzorcev, kar je, trdi Ramšak, glede na ostale vodoos-krbne sisteme v Sloveniji nad-
povprečen rezultat. Negativno mnenje je Zavod izdal za vodo-vodni sistem Prelska, ki ga je velenjsko podjetje prevzelo v upravljanje od žalske komunale avgusta lani. Ta sistem namreč nima zagotovljene stalne dezin-fekcije in zanj ni sprejetega odlo-ka o vodno varstvenih pasov vod-nega vira Prelska. Poleg Zavoda izvaja nadzor še republiška sani-tarna inšpekcija, ki je - po zago-tovilih Ramšaka - izdala prav tako pozitivno mnenje."Ob tem moram še poudariti, da so pred-pisi glede kakovosti mnogo bolj strogi, kot pred časom. Samo motnost se je iz prej dovoljenih 10 znižala na sedaj dovoljen 1 NTU, poostrila so se tudi merila za mikrobiološko onesnaženost in vsebnosti pesticidov v pitni vodi, ki se jim bo potrebno prila-goditi do leta 2003. Priznati pa moram, da se najnovejšim pred-pisom težko prilagajamo iz vsaj dveh osnovnih razlogov: zaradi 25 vodnih virov, ki so na območju občin Velenje in Šoštanj pred-vsem kraškega izvora, preveč plitki ter odvisni od vremenskih razmer in zaradi naših naprav in opreme za pripravo pitne vode. Ta je ponekod zastarela ali ji je celo potekel rok trajanja." Kako-
Uresničili dolgoletno željo
ŠKALE - HRASTOVEC, 3. decembra - Na priložnostni slovesnosti pri Novakovih so krajani krajevne skupnosti Škale - Hrastovec predali svojemu namenu tri posodobljene cestne odseke, in sicer Novak -Felicijan (v vaški skupnosti Hrastovec), del ceste v Lažiščah (VS Podlubela) ter del ceste proti kmetiji Hleb (VS Škale). Vrednost naložb je znašala 5,5 milijona tolarjev. Denar zanje so prispevali mestna občina Velenje iz sredstev proračuna, krajevna skupnost in koristniki cest, ki so opravili še nekaj pros-tovoljnih ur.
S priložnostne slovesnosti ob uresničitvi dolgoletne želje krajanov. (foto:vos)
vost posameznega vodnega vira preverjajo s pomočjo moritorin-ga in meritvami na samih vodnih virih. Kadar kakovost posamez-nega vira ne ustreza, ga izključijo iz uporabe, omrežje pa napajajo s črpanjem vode iz kakovost-nejšega vira.
Tako na spiošno, sicer pa...
Nekoliko podrobnejša analiza oskrbe s pitno vodo kaže, da je na meji oporečnosti ta na območju občine Šmartno ob Paki, kjer se tamkajšnja gospo-dinjstva oskrbujejo z vodo iz plit-kih podtalnic. V vodi je ogromno apnenca (kar menda ne ogroža zdravja), prav tako vsebuje tudi višjo vsebnost pesticidov (atrazi-na) in nitratov, ki naj bi po sedaj veljavnih predpisih še ustrezala merilom varnosti. "Ce se bodo kmetovalci na tem področju držali odločbe o prepovedi upo-rabe atrazina, bo vsebnost pesti-cidov v talnici in s tem tudi v pit-ni vodi postopoma padala. Naj pa povem, da imamo za to področje predvidevamo alterna-tivno oskrbo. Pripravljamo se na izvedbo raziskovalnih vrtin pod goro Oljko. Ce bodo vrtine poka-zale zanesljivo kakovost vode, bomo uredili zajetja višje ter s tem izločili vpliv kmetijskih zem-ljišč na oporečnost pitne vode. Ce ne, bomo gospodinjstva pri-ključili na centralni vodovodni sistem Velenje - Šoštanj." Javni vodovodi (teh je najmanj v občini Šmartno ob Paki, precej več pa v velenjski in šoštanjski) so pri tem poglavje zase. Z njimi ne upravlja komunalno podjetje,
ampak je zanje zadolžena lokal-na skupnost, nadzora nad kako-vostjo pitne vode pa praktično ni. Kot pravi Ramšak po naročilu mestne občine Velenje preveija-jo kakovost vode le v treh takih sistemih (Trebeliško, Bevče in Cirkovce) in to šele v zadnjih dveh letih. Rezultati analiz so običajno slabi, saj ti vodovodi nimajo zagotovljene dezinfekci-je. V naslednjih letih naj bi bili prvi, ki jih bodo prevzeli v uprav-Ijanje. Dokaj številni so ob teh še lokalni vodovodni sistemi, ki se napajajo s koriščenjem lastnih vodnih virov. Tudi ti so običajno nenadzorovani, kakovost vode pogosto oporečna, nimajo določenih vodo varstvenih vod-nih virov, sistemi so v slabem sta-nju in podobno.
Ob rob vsemu se vse pogosteje v zadnjem času pojavlja še vprašanje primernosti uporabe azbestno-cementnih cevi, kjer naj bi zaradi stalnega pretoka vode prehajala azbestna vlakna v vodo in kasneje k uporabnikom. V zadnjih 70 letih so jih pogosto uporabljali v vodovodnih siste-mih. V omrežju, ki ga ima v upravljanju Komunalno podjetje Velenje, jih je približno še 31 km. Koliko km takih cevi je v siste-mih, za katere je zadolžena lokalna skupnost, lahko samo ugibamo. Ob tem pa najbrž ne gre pozabiti še na cevi, po kate-rih priteče voda v gospodinjstva.
Bojazen vendarle obstaja
" Komunalno podjetje Velenje oskrbuje s pitno'vodo približno 40 tisoč uporabnikov v vseh treh
občinah. Zagotavljanje kako-vostne pitne vode je res naša prednostna naloga, ki jo za zdaj še uspešno uresničujemo. A, bojim se, da dolgo to ne bo več mogoče. Za ohranitev, kaj šele za izboljšanje kakovosti pitne vode, bi morali takoj pristopiti k mnogo večjim vlaganjem v poso-dobitev in obnovo omrežij ter naprav. Do lani bi morali zame-njati približno 90 km cevovodov, obnoviti objekte in zamenjati naprave, ki jim je že potekel rok uporabnosti v skupni vrednosti za približno 2,5 milijarde tolar-jev. Toliko s ceno vodarine ne zberemo v 10 letih. Sedaj veljav-na dosega približno 54 SIT pov-prečne cene za uporabnike, kar komaj zadošča za tekoče poslo-vanje vodooskrbe. Denar, ki ga zbiramo ob ceni vode, namenja-mo predvsem za izgradnjo in posodobitev lokalnih vodovo-dov. Višino cene določa država, lastnice sistemov pa so lokalne skupnosti." Po izdelanem pro-gramu aktivnosti bi morali v srednjeročnem obdobju ( v naslednjih 10 letih) za sanacijo vodo varstvenih pasov obsto-ječih vodnih virov zagotoviti pri-bližno 350 milijonov tolarjev. Kar obsežen pa je tudi spisek za nujno posodobitev opreme za pripravo ter dezinfekcijo pitne vode, vgradnjo naprav za čiščenje vode na vodnih virih ter obnovo omrežja, s čimer bi zmanjšali vpliv vremenskih in drugih nevšečnosti, ki prav tako lahko povzročijo onesnaženost v samem sistemu.
■ tp

JlB Si^j^iv
MALA ENCIKLOPEDIJA
RAVNANJA Z ODPADKI (2)
Podjetje za urejanje prostora, d.d.
Koroška 37/b. 3320 Velenje
12.	Vmesno skladišče:
je urejen prostor ali objekt za skladiščenje odpadkov pred razvrščanjem, predelavo in obdelavo, pred končno oskrbo za omejen čas, ki ni daljši od enega leta.
13.	Začasno skladišče:
je urejen prostor ali objekt, namenjen za vmesno skladiščenje obdelanih in stabilnih odpadkov, do nadaljne ali končne oskrbe, za čas od enega do pet let.
14.	Prehodno skladišče:
je urejen prostor ali objekt za vmesno skladiščenje ločeno zbranih odpadkov, namenjeno pridobivanju zadostnih količin in čistosti frakcij za posredovanje v snovno izrabo (reciklažno dvorišče).
15.	Prekladalna postaja:
je del prehodnega skladišča, opremljena z zaprtimi zabojniki za zbiranje velikih količin ostanka odpadkov za transport v končno oskrbo na oddaljeni lokaciji (30 -50 km).
16.	Ločen zajem:
je ena od metod iočenega zbiranja komunalnih odpadkov, s katero izločimo iz skupnega snovnega toka čim čistejše delne tokove uporabnih odpadkov za ponovno uporabo.
17.	Snovna izraba odpadkov:
je ponovna uporaba posameznih vrst odpadkov, v celoti ali delno, z uporabo fizikalno-kemijskih, bioloških, ali termičnih procesov.
18.	Energetska izraba odpadkov:
je uporaba posameznih vrst gorljivih odpadkov, v celoti ali delno, s postopki termične obdelave odpadkov za izrabo njihove energetske vrednosti.
19.	Kompostiranje odpadkov:
' je nadzorovan proces biološke razgradnje organskih odpadkov s povečano prisotnostjo kisika, po katerem dobimo naravno gnojilo - kompost.
20.	Ravnanje z odpadki:
so vsa opravila in postopki z odpadki, od zbiranja, transporta, vmesnega skladiščenja, predelave, obdelave, snovne in termične izrabe, do končne oskrbe preostanka odpadkov.
21.	Oskrba odpadkov:
so vsa opravila in postopki po vmesnem skladiščenju, ki zajemajo pripravo za ponovno uporabo, samo ponovno uporabo, različne postopke obdelave, imobilizacijo, termično obdelavo, ter končno oskrbo.
22.	Končna oskrba odpadkov:
so vsa opravila in postopki po izločitvi snovno ali energetsko zanimivih frakcij in vodijo k trajnemu odlaganju ali sežigu ostanka odpadkov.
23.	Povzročitetji oz. imetniki odpadkov:
so pravne, civilne in fizične osebe, lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov oz. objektov, ter javnih površin, pri katerih nastajajo odpadki.
24.	Izvajalec:
je fizična ali pravna oseba, ki ji ena ali več lokalnih skupnosti, ali država poveri javno gospodarsko službo na področju ravnanja z odpadki.
Še naprej Vas vabimo k sodelovanju s sloganom Z V Čtsro MfeTO! PUP Velenje d.d.
mmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmm
lufcik pod snegom
Janko Dolinšek iz Laz je ljubiteljski gobar, vcndar hodi po gobe takrat, ko rastejo ali naj bi rasle, zna pa se zgoditi, da bo odslej za njimi oprezal tudi pozimi. Ko jo je v nedeljo popoldne mahnil v gozd nad domačijo, da "nabere špil" za domač praznik, se je z gozda vrnil s pravim, prav-catim, velikim in čvrstim jurčkom. Kar nekaj časa je trajalo, da je verjel svojim očem. Saj je bilo res nckaj posebnega: del jurčkovega klobu-ka jc kukal izpod snega, del se je skrival v snegu. Decembrskcga jurčka smo občudovali tudi v našem uredništvu. Janko, ki ga jc prinesel pokazat, sc je ob svoji najdbi pošalil: "Tisti, ki zaradi klopov ne hodijo po jurčke takrat, ko rastejo, lahko grcdo zdaj, ko klopov ni." Za vsak slučaj, če boste šli, pa tega ne razlagajte naokoli.
■ mkp
Janko Dolinšek z decembrskim jurčkom.
9. decembra 1999
AKTUALNO
XAS VAS 7
Lokalna Agenda 21 v MO Velenje vabi k sodelovanju
Iskanje najboljše poti za razvoj Doline
V	letošnjem letu so se v MO Velenje pričele aktivnosti za pripravo Lokalne Agende 21. Naročnik projekta je MO Ve-lenje, izvajalec pa Erico Vele-nje, kjer projekt vodi dr. Marta Svetina. Zveni zaple-teno? Pa ni. Gre za pripravo strategije lokalne skupnosti, katere namen je ustvariti čim prijaznejše življenjsko okolje, ne le na področju okoljevar-stva, ampak tudi gospodar-stva in družbe. Za Slovenijo je projekt tudi eden izmed pogojev za sprejem v Evrop-sko Unijo, velenjska občina pa je med prvimi, ki ga je pričela izvajati.
V	Velenju je projekt trenutno v fazi organiziranja skupine zainteresiranih občanov, ki naj bi, kolikor je mogoče, za-stopali potrebe vseh prebival-cev. To bo skupina 25 posa-meznikov, ki bo igrala vlogo upravnega in nadzornega organa pri pripravi načrta de-javnosti za lokalni trajnostni razvoj. Več o projektu sta nam povedala odgovorna za pojekt, mestni arhitekt Mar-ko Vučina in dr. Marta Sveti-na.
"To je pot do
boljšega sveta"
Marka Vučina nam je uvodo-ma podrobneje razložil, kaj sploh je "Lokalna agenda
21". "To je pot do boljšega sveta, takega, ki si ga v pri-hodnosti vsi želimo. Pot je treba začrtati zato, da ne bi
JM	
mrjr	BP
H	
ffl	
■L	
	W
B, 4fiivJ	
je pojavila strategija traj-nostnega razvoja - takšnega razvoja, ki zadošča da-našnjim potrebam, ne da bi
Marko Vučina: "Ze danes moramo misliti na jutri, si-cer se lahko scenarij razvoja planeta spremeni v črnega."
skrenili. Leta 1992 je bil v Riu De Janeiru sestanek na najvišji ravni, prisotnih je bi-lo 179 predsednikov držav, ki so sklenili, da je treba na pla-net začeti gledati drugače. Če bo namreč razvoj še naprej potekal neosveščeno, bodo posledice hude. In prav tu je treba na nivoju držav, konti-tentov in zemlje kot planeta izvesti določene aktivnosti, da bomo planet lahko ohra-nili tudi za zanamce. Zato se
Dr. Marta Svetina: "S po-močjo projekta bomo na de-mokratičen način vplivali na razvoj Doline."
pri tem ogrožal prihodnje ge-neracije, da zadostijo svojim potrebam. Že danes moramo načrtovati kaj se bo zgodilo jutri, sicer se bo scenarij raz-voja planeta spremenil v črnega," nam je povedal in dodal, da se projekt imenuje tako zato, ker bo zajel lokal-no skupnost, številka 21 pa ponazarja novo tisočletje. V Evropi so s projektom že zelo daleč. V Sloveniji so se določene aktivnosti na tovrst-
nih projektih začele že leta 1989, s tem da so nekatere manjše občine od njega od-stopile, ker gre za zelo zahte-ven projekt. Sedaj vsi čakajo druge, ki imajo znanje in ka-dre. "V MO Velenje smo se odločili, da pristopimo k te-mu projektu, predvsem pa smo spoznali, da imamo uspešne in kvalietetne kadre, sploh v inštitutu ERICO v Velenju. Zato smo z njimi sklenili pogodbo za izdelavo projekta," je dodal Vučina. TVenutno je Velenje med prvi-mi slovenskimi občinami, ki je pristopila k projektu. Predvsem zato, ker se odgo-vorni zavedajo, da je naše okolje močno ekološko obre-menjeno. "Prehitel" nas je Maribor, ki je celo dobil de-nar za projekt od države, MO Velenje pa ga žal niso dodeli-li, čeprav so se prijavili na razpis. Sedaj bo denar za iz-vedbo zagotavljal mestni pro-račun. Nekaj so ga v njem na-menili že letos, Vučina pa računa, da bo tako tudi v pri-hodnjih letih.
"Tudi v Evropi je še vse v povojih"
dr. Marta Svetina name je priprave na začetek delova-nja Lokalne agende 21 opisa-la takole: "Doslej smo pri-pravili program dela in
načrtovali pregled nekaterih referenčnih projektov doma in tudi iz tujine. Prišli smo do nekaterih zelo zanimivih informacij. Dobili smo sliko stanja v Evropi, kjer je še vedno vse v povojih. Ker smo med prvimi, se lahko pohva-limo, da bo tudi Velenje nare-dilo nekaj zato, da bomo čim prej stopili v Evropo. Sedaj bomo organizirali skupino zainteresiranih udeležencev. Radi bi, da bi v projektu so-delovali predstavniki celotne lokalne skupnosti, predstav-niki različnih podjetij, društev in interesnih skup-nosti, ki na zelo demokra-tičen način, liberalno, ustva-rijo vizijo prihodnosti. Ko to začrtajo, začrtajo tudi pot, po kateri naj bi jo dosegli. Pro-jekt je zelo kompleksen, tra-jal bo več let, potrebno bo usklajevati različna mnenja, interese industrije, finančni-kov in politike. Kmalu bomo pripravili prvi forum, kjer bomo preko pisem in medijev obvestili zainteresirane posa-meznike, ki jim ni vseeno za prihodnost njihovih otrok, da s konstruktivnimi idejami prispevamo k razvoju. Na ERICU bomo izdelali tudi poročilo o stanju okolja, ki bo osnova zato, da se pripra-vi program aktivnosti, ki ne zajema le okolskih proble-
mov, ampak tudi družbeni in gospodarski razvoj."
Izvedeli smo še, da naj bi se januarja 2000 forum prvič se-stal, program in smernice trajnostnega razvoja pa naj bi oblikovali do konca leta 2000. "To je projekt, ki nikoli končan, ki se dopolnjuje. Smernice trajnostnega raz-voja so nekakšno orodje, s katerimi naša lokalna oblast sprejema odloke in včasih tu-di pritisne na koga, ki se jih ne drži. To je demokratičeno sodelovanje med prebivalco in lokalno oblastjo." Ob koncu še to. Zainteresira-ni udeleženci, ki bodo pri-pravljeni sodelovati v forumu ali odboru, ki bo vodil aktiv-nosti, za svoje delo ne bodo plačani. Marko Vučina doda-ja: "Zato potrebujemo pred-vsem Ijudi, ki imajo vizijo za prihodnost, ki dobro mislijo zase in za zanamce, pred-vsem pa za sočloveka. In ki so pripravljeni delati. Aktivno-sti se namreč lahko hitro iz-jalovijo. V politiki pravijo, da ko gre kaj narobe, ustanovijo odbor. Ne bi rad, da se zgodi kaj podobnega. Mislim, da se to v tem primeru ne bo zgodi-lo tudi zato, ker imamo zelo dober načrt."
■ Bojana Špegel
SMART
COM
®
"
d.o.o.
Smart Com - hiša celovitih telekomunikacijskih rešitev, bo v letu 2000 praznovala že deseto obletnico obstoja. Na slovenskem trgu je v teh letih postala eno vodilnih telekomunikacijskih podjetij, ki ima sedež v Ljubljani, pisarno v Mariboru in profitna centra Radiotel ter Velcom v Velenju. Danes vam podjetje Smart Com in velenjski profitni center Velcom podrobneje predstavljamo.
#	Kako vam je, ob močni konkurenci, uspelo postati eno vodilnih telekomunikacijskih podjetij?
Minulo destletje mineva v procesu nenehnih sprememb in prilagajanj. Smart Com se je tem spremembam znal na nek način prilagoditi in to je verjetno odgovor na vaše vprašanje , da nam je v tako močni kunkurenci uspelo postati pomemben dejavnik na področju telekomunikacij. -Nam lahko na kratko predstavite dejavnost podjetja Smart Com? Smart Com izpolnjuje svoje poslanstvo, sposobnost soočiti se z najsodobnejšo tehnologijo na področju telekomunikacij v danem trenutku in jo predstaviti ter posredovati kupcu. Smart Com je sistemski integrator na področju telekomunikacij in zastopnik uveljavljenih svetovnih proizvajalcev telekomunikacijske opreme.
#	Kakšna pa je osnovna dejavnosl vašega profitnega centra VELC0M vVelenju?
Če bi želeli res na kratko opisati našo dejavnost, potem bi sogovorniku odgovorili, da gradimo sisteme kabelske televizije, omogočamo prenos slike, tona in multimedijskih podatkov (internet) po sistemih kabelske televizije.
Za bolje poučene se naša dejavnost sestoji iz sledečih dejavnosti:
-	Prodaja opreme za sodobne HFC kabelsko komunikacijske sisteme za prenos slike, tona in podatkov
-	Izdelave projektne dokumentacije za HFC kabelsko komunikacijska omrežja
-	Izvajanje meritev in izdelava projektne dokumentacije za obnovo in
ponuja spekter telekomunikacijskih rešitev
Na internet hitro in zanesljivo - po "kablih"
razširitev obstoječih kabelsko komunikacijskih sistemov
-	instaliranje opreme in izgradnja kabelsko komunikacijskih sistemov
-	Vzdrževanje kabelsko komunikacijskih sistemov
-	Šolanje upravljalcev in vzdrževalcev opreme kabelsko komunikacijskih sistemov
-	Prodaja in montaža opreme za glavne sprejemne postaje
-	Prodaja in montaža sistemov digitalne televizije
-	Prodaja in instalacija opreme sistemov televizije zaprtega kroga - CCTV (prenos video signala na velike razdalje)
-	Prodaja in instalacija opreme za dvosmerni prenos podatkov preko kabelsko komunikacijskih sistemov
-	Izvajanje celovitih rešitev za dostop do globalnega omrežja Internet preko kabelsko komunikacijskih omrežij
-	Prodaja in instalacija opreme (kabelski modemi) za priključitev na globalno omrežje
-	Prodaja in instalacija opreme za sisteme plačljive televizije Podjetja ki jih na teh področjih zastopamo so:
-	General Instruments Fuba na področju opreme za koaksialni in optični del kabelsko komunikacijskih sistemov in glavne sprejemne postaje;
-	ADC na področju opreme za optični del kabelsko komunikacijskih sistemov
-	PPC konektorji
-	Belden na področju koaksialnih in optičnih kablov
-	TRATEC na področju pasivnih komponent za kabelsko komunikacijske sisteme
-	NKF na področju televizije zaprtega kroga in optične opreme za kabeisko komunikacijske sisteme;
-	Net Game na področju dvosmernih komunikacij in prenosa podatkov preko kabelsko komunikacijskih sistemov Internet v sistemih kabelske televizije
Geografsko pokrivamo področje celotne Slovenije in republik bivše Jugoslavije. S svojim kabelsko komunikacijskim sistemom pokrivamo del področja občine Velenje in sicer Vinske gore in Šentilja ter smo tudi člani združenja kabelskih operaterjev Slovenije. • Brez interneta si ne moremo več predstavljati ne sedanjosti in ne prihodnosti. Internet ni več le stvar, kijo uporabljajo v podjetjih in šolah, vedno več je tistih, ki si želijo svet na dlani tako, da imajo dostop do njega tudi doma. Kakšne so prednosti priklopa na internet preko kabelsko razdelilnega omrežja, karponujate vi? Res je, da brez interneta preprosto ne gre več, vendar je še množica tistih, ki se preprosto bojijo spopasti s tehnologijo, čeprav vedo, da je koristno. Poglavitna prednost priključitve preko kabelska omrežja so ne samo hitrosti dostopa in nezasedenost telefona, temveč predvsem to, da
tistemu, ki se odloči zatakšen dostop, izvedemo vse potrebne nastavitve računalnika. Vse, kar mu ostane je, da se usede in prične z deskanjem oziroma iskanjem informacij. Poudarek dajemo predvsem prijaznosti in enostavnosti, ispodrivamo strah pred neznanim. Radi imamo tradicijo in varnost, prav radi pa seveda sledimo tudi napredku, ampak takšnemu, ki nam bo služil, ne pa nas slepil. Medmrežje ?! Ne le za najstnike, tudi za tiste, ki so računalnike do zdaj poznali le od daleč. Za vse je tu B0TER, prijazen ponudnik interneta in KKS Velenje kot njegov del (http://www.kks.s-net.net).
#	Zagotovo vsakega bodočega uporabnika interneta zanimajo stroški priklopa in uporabe preko KRS omrežja?
Stroški priklopa so zelo različni od primera do primera. Največjo težavo predstavljajo antenske instalacije v več stanovanjskih objektih, ki so ponavadi v zelo slabem stanju in jih je potrebno pred izvedbo priklopa prilagoditi. Tako so stroški odvisni predvsem od obsega del, ki jih je potrebno pri tem opraviti.
#	Kako je z možnostjo priklopa na internet preko KRS omrežja v tistih predelih Šaleške doline, kjer je omrežje že zastarelo in ga bodo šele pričeli obnavljati?
KRS Velenje je v procesu obnavljanja, kar pomeni, da se postopoma vgrajuje v ojačevalna mesta nova oprema, ki med drugim omogoča tudi dvosmerno komunikacijo v obstoječem omrežju. Delniška družba KRS Velenje, ki je lastnik kabelskega sistema Velenje sprejema odločitve o področjih, kjer se obnova vrši. Ker bo trajal proces obnove še kar nekaj časa, smo izvedli nadgradnjo opreme v sprejemni postaji, ki omogoča priključitev v omrežje internet vsem, ki sprejemajo TV in RA signale iz sprejemne postaje Velenje (Velenje, Vinska Gora, Šoštanj, Topolšica...), tudi tam, kjer je omrežje zastarelo. Analize so pokazale, da poteka večina prometa iz internetskega omrežja proti naročnikom, kar zahteva hitro povezavo predvsem v tej smeri, kar dosežemo s kabelskim modemom, medtem ko se za komunikacijo v obratni smeri še vedno uporablja katerikoli analogni modem. Kasnejši prehod na popolno dvosmerno komunikacijo ne zahteva dodatnih investicij, saj uporabimo že obstoječo opremo.
#	Kako, kje in kdaj vas lahko poiščejo interesenti za vašo ponudbo priklopa na internet?
Sedež naše poslovne enote je v Velenju, Paka pri Velenju 38b (Vegrad d.d. - objekt kovinarstvo)
tel. 063 861 892; 063 864 750, fax. 063 897 01 00
E-mail: velcom@smart-com.si. Internet: http://www.smart-com.si
Vse, ki jih zartlma karkoli v zvezi z našo dejavnostjo, potrebujejo naš
nasvet ali pomoč, vabimo, da nas obiščejo ali pokličejo.

8 MŠ ĆilS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
9. decembra 1999
Mlekarna Arja vas
Zakaj in v čigavem interesu?
V Mlekarni Celeia v Arji vasi zaradi prepovedi izvoza mleka v države Evropske skupnosti za zdaj še ne čudijo večjih posledic predvsem zaradi tega, ker na za-hodnih trgih ne prodajo nič mleka. Približno petino prihod-ka ustvarijo le z izvozom v repu-blike nekdanje Jugoslavije (Bosno in Hercegovino, Hrvatsko ter Makedonijo) Kljub temu pa do dogajanj na mlečnem trgu niso ravnodušni zaradi domačih potrošnikov, še bolj pa jih v tem trenutku skrbi že podpisana pogodba z nemškim partnerjem o izvozu si-rotke.
Letos so namreč zaključili pri-bližno 70 milijonov tolarjev vred-no naložbo za predelavo danes ekološko sporne sirotke. Koncentrirani stranski proizvod pri predelavi mleka naj bi začeli izvažati v Nemčijo v začetku pri-hodnjega leta. Obrat poskusno že deluje, partner pa je pripravljen odkupiti celotno proizvodnjo koncentrirane sirotke, s čimer naj
bi Mlekarna zaslužila približno 45 milijonov tolarjev na leto. Če bi jim uspel dogovor o nabavi osnov-ne surovine še z drugimi mlekar-nami, bi prodajo letne količine lahko celo podvojili. "Ker v tujini uporabljajo sirotko v prehrambe-ni industriji in pri izdelovanju živinske krme, moramo sedaj naj-prej počakati na certifikat o tem, za kaj jo bo uporabljal naš nemški poslovni partner, šele potem se bomo organizirali. Certifikat pričakujemo še ta mesec," nam je povedal direktor Mlekarne Arja vas Marjan Jakob.
Ob strogih ukrepih repu-bliškega veterinarskega zavoda glede vsebnosti mikroorganiz-mov v mililitru mleka, pa se Jakob sprašuje:" Ne vemo, zakaj in v čigavem interesu je vse to? Nekateri danes že ugotavljajo, da so šli predaleč in da hočemo biti v Sloveniji bolj papeški od papeža. Pri tem pa ljudje sploh ne vedo, da so naši pravilniki o kakovosti končnih mlečnih izdel-kov veliko bolj strogi kot v
Evropi. V javnosti se prikazuje, da je kakovost mleka sporna, a resnica je daleč od tega. Ko potrošniki dajejo v nakupovalno košarico uvožene mlečne izđel-ke, se ne sprašujejo, ali mleko, ki ga predelajo v Avstriji, Italiji res ustreza strogim pravilnikom. Naša mlekarna že dosega glede tega evropski normativ. V tujini ugotavljajo razmerja glede vse-bnosti dovoljenih do 100 tisoč mikroorganizmov v mililitru mleka pri kmetih doma in ne na pr'agu mlekarne, kot pri nas."Jakob tudi opozarja, da so pridelovalci mleka v Evropski uniji imeli kar šest let časa za pri-lagoditev strožjim merilom, pri nas bi radi spremembe kar čez noč. Jakob še ocenjuje, da jih ob vsem tem ne bo uničila konku-renca, ampak se bodo uničili kar sami.
Seveda pa ob napovedanih spremembah ne bodo stali križem rok. Od 1. decembra dalje že ločeno zbirajo mleko in minulo nedeljo se je odstotek primernega
mleka dvignil že na 75 - odstotkov. Tudi pri preostalih 35- odstotkih so bila odstopanja od dovoljenih 100 tisoč mikroorganizmov v mili-litru mleka zelo majhna. "Treba bo še osveščati ljudi, da bodo pridela-li čim več mleka, ki bo v skladu z zahtevami Evropske unije. Od ti-stih, ki jim to ne bo uspelo, mleka ne bomo odkupovali. Socialne po-sledice, ki bodo nastale s tem, bo morala prevzeti nase država." Z mlečno proizvodnjo se v občinah Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki ukvarja približnol50 kmetov, letos pa naj bi mlekarni v Arji vasi oddali kar 6 milijonov 600 tisoč li-trov mleka. Kar 98-odstotkov nji-hovega tovrstnega izdelka izpol-njuje zahteve Evropske unije giede omenjene vsebnosti mikro-organizmov.
V mlekarni Celeia bodo letos odkupili približno petino več mleka kot lani ali 61 milijonov li-trov. Skoraj vsega bodo tudi pre-delali v izdelke.
■ tp
Zgornja Savinjska dolina
Odlagal šče za naslednje desetletje
Pet zgornjesavinjskih občin, razen mozirske, je na dobro poti, da se za daljše obdobje "izmakne" težavam glede zbi-ranja in odlaganja smeti in odpadkov. Na osrednjem odla-gališču odpadkov v Podhomu, kjer so leta 1978 tedanje močvirje namenili odlaganju odpadkov, namreč v zadnjem obdobju opravljajo obsežna dela. Naložba bo veljala pred-vidoma 46 milijonov tolarjev, gre pa za sanacijo obstoječega odlagališča, razširitev za 4200 kvadratnih metrov in za izgradnjo rastlinske čistilne naprave za čiščenje izcednih vod, torej onesnaženih vod pri odlaganju odpadkov. K sanaciji sodi odvodnjavanje zalednih in meteornih vod, delna ureditev brežin in izgradnja obvozne ceste, ki bo obenem tudi protipožarni
varnostni pas.Širitev odla-gališča pomeni zatesnitev deponijskega dna, izgradnja sistemov odvodnjavanja in odplinjevanja ter izgradnjo okrog 2,5 metra visokega obodnega zida. S tem bodo zagotovili občinam Nazarje, Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad, ki prispevajo sredstva za ta projekt, odlagan-je za deset let. Denar je zago-tovilo omenjenih pet občin, tu je ekološki kredit, del sredstev bo zagotovil izvajalec PUP iz Velenja kot koncesijski vložek za naslednjih nekaj let, del pa bo zagotovilo gornjegrajsko komunalno podjetje, ki odla-gališče upravlja. Celotno naložbo bodo sklcnili še letos, prav v teh dneh pa gradijo rastlinsko čistilno napravo. Dnevno bo očistila od 10 do 15 kubičnih metrov
vode, ki bo morala biti enake kakovosti, kot je voda v bližnjem potoku, v katerega se izliva. S tem bodo izpolnjeni vsi zahtevni pogoji za odlagan-je odpadkov na komunalnih deponijah, po novem pravil-niku se jim reče odlagališče za nenevarne odpadke. To pa še ni vse, saj razmišljajo še bolj vsestransko. želijo namreč pripraviti prostora odlaganje gradbenih odpadkov na površini 2,5 hektarjev, začeli pa bodo tudi priprave za izgradnjo prebiralnice odpad-kov in prostora za nevarne odpadke, ki jih bodo zbirali in pripravili za nadaljnji trans-port, ko bo zagotovljena sežigalnica.
Ob nadaljnjem sodelovanju se bo tako pet občin v veliki meri rešilo težav na tem kočljivem in ključnem področju. Sesta
občina, torej mozirska, je sode-lovala le v prvem delu sanacije ob odkupu zemljišča, prestavitvi potoka in izgradnji obvozne ceste. Denar za ta prvi del so prispevale po dogovorjenem ključu takratne štiri občine, mozirska pa še vedno dolguje 4,2 milijona tolarjev, prav ta znesek pa je tudi jabolko spora tudi na ostalih področjih. Ostale občine so tako solastnik nove-ga odkupljenega dela odla-gališča, prejšnji del pa sodi v delitveno bilanco. Škoda je pravzaprav, da niti na področju varovanja okolja sedanjih šest zgornjesavinjskih in zadrečkih občin ni enotnih, velika večina pa tudi veliko pomeni.
jP
Posvet načelnikov in načelnic
Poceniti usposabljanje upravnih delavcev
Zadnje večje krvodajalske akcije v letu 1999 za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane se je udeležilo več kot
1360 darovalcev.
Območno združenje RK Velenje
Znova več kot 5100 krvodajalcev
Člani komisije za krvodajalstvo pri Območnem združenju RK Velenje so sklenili delo na svojem področju za leto 1999. Zadovoljni so, saj je bil odziv na 19 rednih in petih izrednih akcijah znova zavi-danja vreden. Svojo plemenitost je namreč dokazalo več kot 51000 občanov občin Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki. Znova so pred-njačili delavci Premogovnika Velenje, za njimi ne zaostajajo tudi drugi. Še posebej razveseljivo je, pravi sekretarka območnega združenja Darinka Herman, da so med krvodajalci tudi upokojenci, dijaki Soiskega centra Velenje, študentje ter kmetje.
Najmnožičnejši je bil odziv krvodajalcev na akcijah za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, udeležilo se jih je več kot 3500 darovalcev. Za potrebe celjske bolnišnice je darovalo kri 1360, za slovenjegraško bolnišnico pa 230 krvodajalcev. "Res bi se rada za-hvalila vsem za njihovo pripravljenost na edinstven način pomagati sočloveku pri ohranitvi zdravja ali reševanju njegovega življenja. Vabim jih, da se v takem številu odzovejo tudi v letu 2000."
Hermanova je še povedala, da je na področju krvodajalstva v Slovenije v prihodnjem letu predvidenih kar nekaj sprememb. V pripra-vi je namreč zakon o krvodajalstvu, ki ga nestrpno pričakujejo tako orga-nizatorji akcij kot krvodajalci sami. Novosti so za zdaj zapisane v predlo-gih, ki naj bi jih v bližnji prihodnosti sprejel Državni zbor. Tudi o največjih, pravi Hermanova, pa bi bilo še preuranjeno govoriti. saj je za eno novost izdelanih već predlogov.
■ Tp
Upravna akademija s sedežem v Ljubljani, torej pri ministrstvu za notranje zadeve in njegovem uradu za organiza-cijo in razvoj uprave, je svoje delo okrepila pred dvema leto-ma. Sad novih naporov je bila ugotovitev, da je treba sistem iz-obraževanja in usposabljanja javnih delavcev razdeliti po slo-venskem prostoru, predvsem v smislu približevanja občanom, strankam.
Glede na vsestranske možnosti, ki jih akademija ima. je začela ustanavljati mrežo učnih centrov po še "neizobliko-vanih" pokrajinah, kar posebej poudarjajo. Ne gre namreč za vnaprej politično opredeljene pokrajine ali regije, temveč zgolj za funkcionalni vidik upra-vnih enot. Tako je tudi za "sa-vinjsko regijo" predviden učni center, eden od osmih v Sloveniji, velja pa za veliko
območje od Pavličevega sedla do Sotle, torej od avstrijske do hrvaške meje, zajema pa upra-vne enote Laško, Celje, Šmarje, Šentjur, Slovenske Konjice, Zalec, Velenje in Mozirje. Prvi namen teh centrov je pocenitev usposabljanja, seveda pa to iz-popolnjevanje ne velja zgolj za delavce upravnih enot, ampak za zaposlene v vseh državnih ustanovah oziroma izpostavah posameznih ministrstev. Zamisel o učnih centrih temelji na potrebah upravnih enot, dej-stvo pa je tudi, da je lažje in cene-je na ncko območje pripeljati dva ali tri predavatelje, kot pa v Ljubljano ali kam drugam peljati večje število zaposlenih v javni upravi. Zamisel je več kot dobro-došla, saj imajo upravne enote v proračunski postavki zelo skrorn-na in omejena sredstva za uspo-sabljanje, torej ga morajo čim bolje oplemenititi. Prispevki za
usposabljanje so namreč izjemno visoki, predavatelji so (pre)dragi, prav na tem področju pa bi radi vsi (za)služili.
Prav na to temo so se sredi prejšnjega tedna v Mozirju sestali načelniki in načelnice omenjenih upravnih enot in opredelili začetne naloge na tem pomemb-ncm in odgovornem področju. Dogovorili so se tudi, da bo obli-ke usposabljanja izvajali v Nazarjah, kjer so odlični pogoji za to dejavnost, s tem so se po ogledu in predstavitvi strinjali tudi načelniki in načelnice, vse predvidene dejavnosti pa bo usklajevala Tatjana Purnat z mo-zirske upravne enote. S tem seve-da ni rečcno, da po potrebi posa-meznih oblik usposabljanja ne bi izvedli tudi na področju katere od ostalih upravnih enot. Dogovor v Mozirju jc dovolj tehten, na pod-lagi tega bodo naloge začeli izva-jati kmalu po novem letu, sprejeli pa so tudi časovni načrt za pri-hodnje leto.
Ujp
Komaj dvanajst kilometrov oddaljeno zdraviiišče Dobrna. V enaki razdalji, samo na nasprotni strani je drugo zdravilišče -
Topolšica pri Soii vilnimi lastnostmi. koplje iz bolezni in
Najo tcm ne te. zdraviliščem Dobi večjih težavah $o
Obe zdravilišći razpolagata z mnogimi zdra-pomagata rekonvalescentu, da se čimprej iz-dravo življenje.
da. Nekaj drugega. Že mnogo let ni nied in Vetenjem nobene promeini- pove2iive. Sc \ ilci ki obiskujejo Šolski center Velenje, pa
v večernih urah ne vedo, kako do Dobrne. Do cestnega odcepa, ki peljc v Dobrno, še nekako gre. Z avtobusom, štopom ah' kako drugače. Skrajno nerodno je zanje pešačenje. Več kot tri kilometre đolgo. V šrkipajočem mrazu in na poledeneli cesti. Na štop ali v tenini. skrb vzbujajoči noči prevoz z avtoraobilom staršev. Skoraj ne-razumljivojć. da ob ra gordijski vozel ne dregnejo mnogi. Rekli boste: vareevanje. Avtobusni promet nima denarja.
Te dni je baje edina prometna povezava le rudniški avtobus, ki pelje svoje rudatje na delo zjutraj in jih pripelje zvečer domov. Torej, edina povezava Dobrne i Velenjem. Ali pa kot pravijo: "Okoli riti v žep!" Bolruk ;ili iuri->t ali otrok se lahko pelje naokoli na Celje, da pride v Vetenje.
Sveta mati božja! Saj ni res! Upamo, da se bo situacija na pobudo pristojnih mestnih občin vendarle spremenila. Saj nismo medsebojno
sprti! ,	■ Vlš
* —
, ' _
T	t - M	' < ' " t
		r* '
		
Dogovor načelnikov in načelnic v Mozirju je bil zeio tehten
9. decembra 1999
KULTURA
ŠCAS9
Kulturnica Velenje
Literarni večer z Urošem Zupanom
V knjigarni Kulturnica bo jutri ob 18.30 uri literarni večer, katerega gost bo pesnik Uroš Zupan.
Z nagrajencem Prešerno-vega sklada se bo pogovarjala prof. slovenčine Alenka Šalej. Uroš bo predstavil tudi svojo novo pesniško zbirko "Drevo in vrabec". Vabljeni!
■ bš
Vinska Gora, 18. decembra
Koncert Roberta Goterja s prijatelji
Svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Robert Goter iz Laz pri Velenju se bo širšemu krogu občinstva predstavil na koncertu v večnamenski dvorani v Vinski Gori. Koncert bo 18. decembra ob 20. uri.
Ob tej priložnosti bo v goste povabil tudi nekaj svojih prijate-ljev. Tako bodo poleg omenjenih občinstvo v dvorani zabavali še člani ansambla Braneta Klavžarja, Sredemšek sekstet, pevka Anita Vodišek, ansambel Izvir, plesalci in plesalke folklorne skupine Koleda iz Velenja, za popestritev večera pa se bodo predstavili še Robijevi učenci v igranju na diatonično harmoniko iz Slovenije in Avstrije. Kot je še povedal Robi, bodo v nadaljevanju koncerta organizatorji prireditve - KS Vinska Gora - pripravili še prednovo-letni ples.	■ tp
Natalija Verboten z novim konjičkom
Velenjska pevka in TV voditeljica Natalija Verboten je tako zaposlena, da je nenehno na poti s snemanja na koncert, s koncerta v šolo, iz šole na pred-stavitve po radijskih postajah, od tam domov, od doma spet na koncerte...
Zdaj bo šlo lažje, ker ji je na pomoč priskočilo koroško pod-jetje Leasing Lampret iz Slovenj Gradca. Direktor Jože Lampret ji je pred dnevi izročil ključe živo rumenega Seata Ibize, ki ga bo Natalija vozila eno leto. Obljublja tako previdno in počasno vožnjo, da bo na avto-mobilu vsak lahko prebral, kdo ga vozi.	■
V novi sezoni ustvarjajo pod vodstvom režiserja Petra Boštjanćiča - poklicnega igraica Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Prizor je z vaje (foto:vos).
Amatersko gledališce Velenje
Po 40 letih znova Cankar
Ansambel Amaterskega gledališča Velenje se bo v sezoni 1999/2000 ljubiteljem odrskih desk predstavili s Cankarjevim delom Kralj na Betajnovi. Delo bodo premierno uprizorili v četrtek, 16. decembra ob 19. 30 uri na odru Doma kulture v Velenju. Ljubiteljska gledališča se za Cankaijeve tek-ste danes redko odločajo, ker gre za zelo za-htevna dela. Velenjski gledališčniki se za
Kralja niso odločili po naključju. Ob otvoritvi Doma kulture v Velenj'u, pred 40 leti, so namreč takratni člani ansambla za sezono 1959/60 naštudirali Cankaijevo delo Hlapec Jernej. K odločitvi pa jih je dodatno spodbu-dilo tudi spoznanje, da je Cankar še danes zelo aktualen. Novo delo je tudi darilo gleda-liščnikov mestu Velenje ob njegovih 40- letni-ci.	■ Tp
25 - MPZ Mozirje
Zbor je merilo kulturnega utripa
S sobotnim celovečernim slavnostnim koncertom so pevci in pevke Mešanega pev-skega zbora mozirskega kultur-nega društva obeležili 25 - let-nico neprekinjenega delovanja in znova navdušili polno dvora-no mozirskega kulturnega doma. Ob tej priliki so za dol-goletno sodelovanje v pevskih zborih članom podelili 7 brona-stih ter po 3 srebrne in zlate Gallusove značke.
Spomladi 1974 so pri takrat-nem prosvetnem društvu Savinja začeli razmišljati, da bi ob moškem ustanovili še mešani pevski zbor. Zamisel je padla na plodna tla, saj se je povabilu od-zvalo preko 40 pevcev in pevk, ki so še isto jesen začeli vaditi, v umetnost zborovskega petja pa jih je uvajal neumorni in preka-Ijeni zborovodja Anton Acman. vsi skupaj so bili zelo prizadev-ni, saj so se že leto dni po usta-novitvi kar sedemkrat predsta-
vili domačemu občinstvu.
V naslednjih letih so prepe-vali širom po domovini, od Radelj ob Dravi do Zagradca na Dolenjskem. Sleherno leto so sodelovali na občinskih in medobčinskih revijah, od leta 1979 pa redno tudi na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in zato leto prejeli plaketa za 20 - letno so-delovanje.
Zbor je doživljal tudi krizna obdobja. Število pevcev je upa-dalo in leta 1980 jih je bilo le še 28. Ko je jeseni 1989 zbor pre-vzel sin takratnega zborovodje Toni Acman, je zanimanje znova naraslo in danes zbor šteje 45 aktivnih pevk in pevcev. Med njimi jih je pet, ki prepeva-jo od vsega začetka, torej celih 25 Iet: Anja Tanjšek, Franc Škruba, Franc Jurkovnik, Štefan Marolt in Janez Oblak. Ni odveč poudariti, da je zbor ob letošnjem prazniku občine
Mozirje prejel zlato plaketo s priznanjem.
Pevski zbor je gotovo merilo kulturnega utripa v kraju in Ijudi, ki v njem živijo. Zato so ponosni na četrtstoletno delo-vanje. Vsak pevec letno žrtvuje približno 140 ur svojega proste-ga časa, od začetka do danes se je v njem zvrstilo okoli 130 pevk in pevcev, na 250 nastopih pa so zapeli preko 200 narodnih in umetnih pesmi.
"Zborovska pesem nas na najbolj neprisiljen način pope-Ije v našo zgodovino, nam pri-bližuje lepoto našega sveta in v nas prebuja smisel do vsega le-pega. Ob pesmi se umirja in sprosti naša napetost kot ob globokem vdihu svežega, čiste-ga planinskega zraka na vrho-vih planin." Tako pravijo mozir-ske pevke in pevci, in ni razloga, da jim ne bi veijeli.
■ jp, foto: jm
Jutri otvoritev spominske razstave del Majde Kurnik
Odlocna, (končno)
Jutri ob 18. uri bodo v gale-riji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odprli spo-minsko razstavo del velenjske rojakinje, akademske slikarke Majde Kurnik, ki je pravzaprav nastajala desetletja. Da je do realizacije razstave, ki bo zago-tovo vzbudila zelo veliko pozor-nosti, prišlo šele sedaj, je veliko vzrokov. Nekaj je k temu pripo-moglo pomanjkanje finančnih sredstev, nekaj pa politična in gospodarska situacija v Srbiji, saj je večino umetniških del Majde Kurnik hranil njen dol-goletni partner, slikar Marklen Mosijenka v Beogradu, kjer je slikarka preživela drugo pol-ovico življenja, končala študij in tudi, stara komaj 47 let, umrla za rakom.
"Majda Kurnik je bila naša rojakinja in mislim, da je bil že skrajni čas, da jo predstavimo naši javnosti. Rodila se je v Skalah pri Velenju, kjer je preživela mladost. Učitiljišče je obiskovala v Ljubljani, prvo za-poslitev pa je dobila v Pertoči pri Murski Soboti, vendar za zelo kratek čas, kajti nastopila je druga svetovna vojna. Po tem, ko so njene starše izselili v Srbijo, jim je sledila tudi Majda. In tam tudi ostala do mnogo prezgodnje smrti. Sedaj, ko se je politična in gospodarska situ-acija v Srbiji vsaj malo umirila, so aktivnosti za pripravo spo-minske razstave, ki so tekle kar neka.) let, ponovno stekle. Mnogi v Dolini so si namreč že pred leti prizadevali, da bi jo pripravili, do realizacije pa ni prišlo. Sedaj smo iz Beograda dobili njen celoten opus risb, ki bo v celoti ostal v Sloveniji, kar me še posebno veseli. Razstavljenih bo namreč 17 slik in 30 risb," nam je povedala vodja galerije Milena Koren -
cenjena slikarka
doma!
Božiček. Ob tem ni pozabila poudariti, da so razstavo omogočili sponzorji - repu-bliško ministrstvo za kulturo in podjetje Gorenje d.d.
Razstava bo v Velenju odpr-ta dva meseca, do 2. februarja 2000, potem jo bodo predstavili še v Jakopičevi galeriji v
Avtoportret odiične slikarke, velenj-ske rojakinje Majde Kurnik, olje na platnu, 1958
Ljubljani. Sicer je take razstave težko pripravljati kot potujoče razstave, saj je večina gradiva iz zasebnih zbirk, prispevali so ga njeni sorodniki iz Šoštanja in Ljubljane, pa tudi drugi, ki so njena dela kupili. Lastniki pa se seveda bojijo za slike. "Mnogi niti niso vedeli, da imajo doma njena dela. Identifikacija slik je bila precej težavna, ker so mi bila njena dela desetletja odtu-jena, shranjena v Beogradu.."
Majda Kurnik je nedvomno velika evropska slikarka, ki jo v Sloveniji tudi ljubitelji likovne umetnosti premalo poznamo. Edino samostojno razstavo v Sloveniji je imela leta 1968 v Mestni galeriji v Ljubljani. To je bilo že eno leto po njeni smrti, do nje pa je prišlo predvsem za-radi dobrega sodelo-vanja Društva likovnih umetnikov Srbije in Društva slovenskih li-kovnih umetnikov Slovenije. "To sodelo-vanje je bilo zelo dobro in plodno. Ko smo ob pripravi to-kratne razstave ponov-no navezali stike v Beogradu, sem bila zelo vesela. Upam, da se s tem naše sodelo-vanje, v dobro likovne umetnosti, ponovno pričenja," je poudarila Milena Koren Božiček.
Prvotno so v galeri-ji KC IN želeli pripra-viti še obširnejšo spo-minsko razstavo, zara-di že naštetih vzrokov pa so srečni, da jim je uspelo pripraviti takšno, kot jo bodo odprli jutri. Za njimi je namreč veliko, nelahko delo. Razstavo bo odprl Drago Bahun, član upra-ve Gorenje d.d., v programu ob otvoritvi pa bosta nastopili Alja Koren (flavta) in Jelka Hrovat (Klavir). Hkrati bo izšel bogat katalog, ki podrobneje pred-stavlja Majdo Kurnik, pripravili pa so ga prav tako v Galeriji. Vabljeni na jutrišnjo otvoritev in k ogledu resnično zgodovin-ske razstave!
■ bš
10 MS ČAS
107,8 Mhz
9. decembra 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
Mladinski center Velenje
Hišjio gledališče četrtič in Škotska prvič
V	petek, 10. novembra, bo v Mladinskem centru Velenje četrti del igre Družinska nadaljevanka. Igralca Kajetan Cop (Topolšica) in Nataša Burger (Ljubljana) sta hišno gledališče Mladinskega centra Velenje zasnovala kot improvizacijsko nadaljevanko in sicer na temo družina kot fenomen - odnosi med družinskimi člani (med starši, starimi starši, otroci, domačimi živalmi...). Vstopnina 200 sit.
V	Emcejevem hora legalisu pa bo v sobotnem večeru ob 21.00 z diapozitivi svoje potovanje s kolesom po Skotski predstavil Damjan Konečnik.	■
(ŠL346)

TVI
DOMAČE GLASBE
Vsako n ob 1 7.30 na Rćidiu v
Takole ste glasovali v nedeljo, 5. decembra:
1.ČUKI:	Biseri sreče	12 glasov
2.GOTER:	Šubidub Marička	11 glasov
3.DVOJČICI	VESNA & VLASTA: Venček narodnih 4 glasovi
4.GAŠPERJI:	Špela me ni vzela	3 glasovi 5.SLOVENSKI ZVOKI: K vojakom 0 glasov
Predlogi za nedeljo, 12. decembra:
1.ROGLA:	Ne pt'dam
2.RUBIN:	Pirje, pirje 3.SLAKI: Dolenjc in Savinjčan
4.SLAPOVI: i
5L	i
■ Vili Grat
obdobju skoraj vedno izdajo kakšno božično skladbo. Navječkrat gre seveda za pri-redbo starega in že uveljavlje-nega božičnega napeva. Nečesa podobnega se je lotil tudi sloviti saksofonist Kenny G, ki je na albumu z naslovom "Faith - A Holliday Album" objavil serijo priredb znanih božičnih pesmi. Med njimi se-veda ne manjkajo "Santa Claus Is Coming To Town", 'Tll Be Home For Christmas" in druge.
KELLY FAMILY
Božiča so se na svojem novem albumu lotili tudi člani števil-ne družinske zasedbe Kelly Family, ki so na novem albu-
storite že ta vikend. Prostih je še nekaj mest, zato pohitite s prijavo. 7. decembra pa bo v ljudski kuhinji v Lj SSK večer. Več informacij dobite pri Matjažu Dragarju. Vabljeni vsi bruci in stare bajte, na tradicionalno srečanje Salečanov in Šalečank v Ljubljani. Zabave ne bo manjkalo.
Karte za Roglo so pošle, vse, ki ste še zainteresirani za nakup, pa jih niste uspeli dobiti, prosim, da svoje želje izrazijo v Placu, koliko kart in bomo videli kaj se da narediti. Spomnite se, da je v tem tednu tudi svetovni dan boja proti AIDSu, zato se ob kakršnih koli prijetnih posteljnih aktivnostih primerno zaščitite, saj je to bolje, kot abstinenca.
■ Dražen
BOŠKO PETROVIĆ
Max, ponedeljek 22. 11. 1999
Trojčki so že doma
FLIRT
Ljubljanska skupina Flirt, sicer edini predstavniki slo-venskega "britpopa", je pri založbi Pop Records objavila nov singl z naslovom "Inja". Z njim skušajo, po kar precej časa trajajočem diskograf-skem premoru, ponovno opo-zoriti nase in hkrati napove-dati izid novega albuma, ki ga počasi pripravljajo. Datum
njegovega pojavljanja v glas-benih trgovinah je sicer od-maknjen v marec prihodnjega leta, a do takrat verjetno lahko pričakujemo še kakšen singl. Če se še spomnite, Flirt so leta 1997 objavili prvenec "Jutranji striptiz", kasneje pa izdali še odličen album z na-slovom "Modro plavo", ki je prinesel tudi dve veliki uspešnici: "Ko je ni" in "Njena balada".
KENNYG
Božič se nezadržno približuje in to se pozna tudi v glasbe-nem svetu. Prihajajoči praznik je namreč zelo hvaležna tema številnih glasbenikov, ki v tem
mu "Christmas For All" obja-vili kar sedemnajst priredb prazničnih skladb. Pesmi so obdelali skupaj z eminentnim Dunajskim simfoničnim orke-strom, med priredbami pa prevladujejo že nekaj desetle-tij stare božične klasike, kot so "White Crhistmas", "Jingle Bells" in seveda nepogrešljiva "Oh Holy Night".
DIVAS
Ze drugo leto zapovrstjo so se najbolj znane ameriše pevke zbrale pri projektu, ki so ga naslovile z "Divas VH 1 Live". Gre za dobrodelni koncert, katerega dobiček so podarile skladu z imenom "Save The Music", ki sicer podpira glas-beno izobraževanje v šolah. Letos je bil koncert v New
Yorku, v znametnitem The Beacon Theatru, posnetek tega enkratnega dogodka pa je pravkar izšel na albumu z naslovom "Divas VH 1 Live 99". Bleščeč seznam sodelu-jočih pri tem projektu obsega tudi tako velika imena kot so
Tina Turner (na sliki), Cher, Whitney Houston, Brandy, Fith Hill, Chacka Khan in Lean Rimes, pridružil pa se jim je tudi en moški izvajalec, nihče drug kot Elton John.
ANOUK
Nizozemska rock pevka Anouk, za katero nekateri pravijo, da je kar evropska Alanis Morissette, je izdala svoj drugi album. Po uspešnem debiju s prvencem "Together Alone", ki ji je pri-
nesel tudi prvo in doslej največjo uspešnico "Nobody's Wife", je svoj drugi album po-imenovala "Urban Solitude". Prva skladba s tega albuma, s katero bo poskušala vsaj pri-bližno ponoviti uspeh prej omenjene uspešnice (kar pa bo zelo težko), je skladba z naslovom "R U Kiddin' Me". Lepa blondinka se nadeja naj-boljšemu.
■ MiČ
Študent naj bo
Pozdravljeni. Oglašam se z nekaj tekočimi novicami, ki so zanimive ali ne (kakor za koga). Najprej vas opozarjam, da se je pričela nova sezona vpisovanja v Šaleški študentski klub in kdor se še ni vpisal in prinesel potrdila o vpisu in pristopne izjave, ne bo mogel kori-stiti ugodnosti, ki jih klub ponuja.
Prva ugodnost je možnost sodelovanja v šoli prostega pleza-nja, ki jo bo vodil Gregor Šeliga. Vse informacije dobite pri Gregu in pa v Placu ali MC-ju. Pripravlja pa se tudi veliki pred-novoletni žur, kjer nas bo s svojim izgledom in glasom zabavala Tinkar Kovač, trbovelski knapi Orlek in Sidharta. Tako Velenje ne bo izostalo pri prednovoletnim rajanjem. Upam, da bo udeležba na koncertu zadovoljiva, saj se v nasprotnem primeru ne bomo mogli več spraviti v organizacijo tovrstnih stvari in v Velenju pač ne bo več kakšnega dogajanja za mlade. Pridite, da se vidimo pše pred koncem treh devetk.
Vsi, ki ste se prijavili za silvestrovanje v Krakovu, pa svojo prijavo potrdite s plačilom 10.000,00 SIT v Placu in to prosim da
Čeprav so od njegovega nastopa minili že skoraj trije tedni in je zapis o njegovem zadnjem koncertu v Velenju izpadel iz ene prejšnjih številk Našega časa, si avtor njegovega slovesa vsekakor zasluži nekaj besed.
V ponedeljek , 22. novembra, je v klubu Max, zaradi pre-majhne obveščenosti pred sicer bolj skromnim občinstvom, namreč ponovno nastopil odlični zagrebški vibrafonist Boško Petrović. Tokrat se je v Velenju pojavil v okviru turneje s svoio avstrijsko-slovensko-švicarsko zasedbo, v okviru katere je nastopil na sedmih koncertih v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Ponedeljkov koncert je bil zadnji v okviru te turneje in Boško Petrović in njegovi prijatelji so ga več kot dostojno
zaključili z odličnim nastopom v klubu Max. Vzdušje med koncertom je bilo ves čas izredno sproščeno in poleg brezhib-no izvedenih skladb glasbenih virtuozov pod vodstvom kariz-matičnega Petrovića, smo bili spet priča vrhunsko duhovitih verbalnih domislic nendakriljivega zagrebškega mojstra vibra-fona. Kot kaže se Boško Petrović v Velenju še posebej dobro počuti, saj so vsi njegovi tukajšnji koncerti minili v izrednem vzdušju, na katerih smo se tako obiskovalci, kot izvajalci počutili več kot domače. V ponedeljek je Petrovićeva zasedba nastopila kar trikrat in v trodelnem nastopu zaigrala poznaval-cem že večinoma znane skladbe z njegovega repertoarja, seve-da v aranžmajih, prilagojenih tokratni zasedbi. V njej je (to lahko zapišemo) spet briljiral in na trenutke celo zasenčil samega Petrovića, odlični slovenski kitarist Primož Grašič, sicer stalni član Boškovih zasedb.
Naj na koncu povem še to, da je s tem nastopom svojo pre-miero doživel tudi novi pianino, ki ga je v klub Max postavil Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in bo odslej tam vedno na voljo ter bo, upam, dobro služil ob podobnih nastopih.
■ MiČ
V krajevni skupnosti Šalek, kjer so začasno prebivališče dobili trojčki naše radijske mo-deratorke mamice Karmen Petek in očka Sandjija ter vnuki Borisa in Mire Zakošek, direktorja Našega časa in ra-dijske urednice, Nejc, Anže in Jaka, so jim ob prihodu domov, v soboto, sosedje in krajani pri-pravili pravcato slovesnost. Manjkal ni niti transparent!
Ob sosedih in sorodnikih jih je pričakala tudi predsedni-ca krajevne skupnosti in jim iz-rekla dobrodošlico. Otroci so zdravi, doma pa se odlično počutijo. Staršem in sorodni-kom dela in veselja z njimi še zlepa ne bo zmanjkalo. V
bližnji prihodnosti obljubljamo njihovo fotografijo!
V uredništvu Našega časa pa ekipa zadolžena za Almanah 2000, občin Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, tako kot vsa leta doslej, ta čas, že nekaj noči segreva luči v re-dakciji. Te zdaj dobesedno gori-jo dan in noč in to nepretrgo-ma. Veliko gradiva je že zbra-nega in urejenega in snovalci pravijo, da bo za gotovo nared do predstavitve, ki bo 23. de-cembra. Se malo EPP-ja zanj: v nobenem domu ne sme manj-kati! Tudi v vašem ne, zato si priskrbite izvod prej, preden poide.
9. decembra 1999
TO IN 0N0
NAŠ €AS 11
HORO$KOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Ze nekaj časa se obnašafe, kot da bi radi življenje zajemali le ie z veliko žlico. Pri tem sploh ne pomislite na vaie domaće in na to, da je nekdo zaradi tega zelo nezadovoljen. Ce se boste zapletli v prepir, ga čim prej končajte, čeprav se vam zdi, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo. Srce vas bo vleklo drugam, a zaenkrat ie nimate možnosti, da bi to lahko uresniiili. ležavi sta najmanj dve - ena od njih je tanka denarnita.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ceprav niste hoteli, ste nekoga, ki vam veliko pomeni, spravili v veliko zadrego. Ce boste delali izjeme, potem jih delajte takrat, ko boste imeli tudi sami kaj od tega. Cakanje vas bo utrudilo, potem pa boste za vse obilno in bogato poplačani. Custva boste ukrotili, vendar bo mir trajal le do prvega ponovnega srečanja. Bodite previdni, kar se le da, ker se boste težko zbrali.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Naj vam nikar ne bo nerodno priznati, da ste se zmotili -navsezadnje bi se kaj takinega lahko pripetilo tudi vašemu part-nerju. V srečnem in zadovoljnem razpoloženju boste preživeli ne le konec tedna, vleklo se bo ie ves teden. Ob koncu prihodnjega tedna pa boste sprejeli neko nalogo, ki vam bo vzela zelo veliko časa. Ker bosfe ob njej uživali, vam ne bo hudo.
RAK OD22.6. DO 22.7.
Dnevi se vam bodo vlekli, kof le kaj, prazniki pa vam ne bodo prav nič vieč. Vsak lep dan izkoristife za sprehode v naravi, da si boste nabrali novih moči in energije, ki vam ju krepko priman-jkuje. Počufje se vam bo popravilo tudi po pogovoru, ki se ga bojife, pa se bo izkazalo, da se bo morda izteklo lepie in boljie, kot ste upali. V soboto obisk, ki ga boste res veseli.
LEV OD23.7. DO 23.8
Dela vam v naslednjih dneh vsekakor ne bo zmanjkalo. Ko boste skoraj dokonćali enega, boste že dobili drugega in tako se vam bo dogajalo vsaj ie kakien feden dni. Pazite na svoje telesne moči, pravilno prehrano in sprosfitev. Prav nič ne bi ikodilo, če bi vsaj poskuiali kaj narediti tudi za lepii, bolj svež izgled. Včasih poma-ga že obisk pri frizerju.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Zakaj si belite glavo s stvarmi, ki se vas pravzaprav ćisto nič ne fičejoi1 Poskrbite raje za vse tisto, kar morate, pa četudi vam ni vieč in bo potrebno vložiti kar nekaj truda, da bosfe zadeve spel-jali tako daleč, da bodo vsaj približno urejene. Kar se Ijubezenskih zadev tiče, kaže bolj slabo - vezani bosfe preživljali tih, miren teden brez pozornosti partnerja, nevezani pa bosfe to v nasled-njih dnch tudi ostali. Zdravje bo ic iibko.
TEHTNTCA OD 24.9 bb^Tičr"~"
Za vami je neka nepozabna dogodivščina, ki vam bo ie dolgo zaposlovala frenufke, ko se boste posvećali le sami sebi in se poglabljali vase. leh bo vedno več, saj boste ugotavljali, da potre-bujete več časa ravno za take stvari. Skratka, ćakajo vas veseli dnevi, ki bodo nekomu v vaii bližini ili močno na živce. lo vam bo tudi očitno pokazal, vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Vpraiajte
se, kaj to pomeni.
ŠKORPIJON OD24.10 DO 22.11.
Ne veselite se prekmalu, kajti tega, kar boste doživljali v nasled-njih dneh, ne bo lahko prenesti. Marsikaj boste morali požreti in marsikaj pozabiti, če boste hoteli, da ohranite kolikor toliko zdrave živce. Ne čudite se, če vas bo ob vsem, kar se bo dogajalo, zapustilo ie zdravje. In nikar ne mislite, da boste skozi vse lahko ili sami - več kot potrebovali boste pomoć prijateljev in partner-ja. Ko vam jo bodo ponudili, jo vsekakor sprejmife.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Pojdite ćim prej spet med Ijudi, saj vam samotarsko življenje preteklih dni ni prav nič koristilo. Po svoje pa vam tudi hrupna družba ne bo prav vieč. Na delovnem mestu bo napeto, kar vas bo ie dodatno ufrujalo. Nikar si ne pokvarite bližajočih praznikov in ne utrujajte s svojimi težavami ie svojih najbližjih. Partner vas bo tako ali tako razumel in vam pomagal, kolikor bo mogoče. Bolećine v sklepih vzemite resno!
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Se vedno se boste obremenjevali s stvarmi, ki vas v resnici ne bi smele več brigati. Bolj kot boste o nečem razmišljali, slabše se boste počufili. Prevevale vas bodo negativne misli, ki bodo kmalu pričele vplivati na vaše počutje. Bolelo vas bo vse po malem, za vse pa bo kriv stres in nič drugega. Cim prej se ozrife okoli sebc in poiščite svetle točke. Boste videli, da jih boste našli kar nekaj. Predvsem pa vam bo potem veliko lepše.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Prav nič vam ne bi škodilo, če bi se poskušoli zbrati in narediti tisto, kar vam svetujejo. Ce sami ne boste skrbeli zase, tudi drugi ne bodo. Prijatelji vas bodo prepričali, da se jim pridružite in ne bo vam žal, saj se zadnje čase počutite precej osamljeno. Ne mis-lite, da se vam partner oddaljuje. Res, da mu primanjkuje časa, a venomer misli na vas. Kmalu bo prišel čas, ko vam bo fo očitno dokazal.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3*
Zakopali se boste v delo, da bi tako pozabili na številne skrbi, ki vam grenijo življenje. Ceprav se boste prepričevali, da bo vsak čas bolje, bo ob koncu fedna jasno, da najhuje šele prihaja. Zelo močni boste morali biti, da boste prebrodili krizo, ki vas čaka. Zivljenje se vam zna postaviti na glavo, vendar bo tudi za vas že kmalu posijalo sonce. Se lepše in še moćnejše, kot takrat, ko se vam je zdelo, da imate lepo življenje.
Veseli december je tu!
Obdaritve, igrice in dedek Mraz
Veseli decemeber se je pričel prav 1. decembra, ko je MZPM Velenje pripravila v Mladinskem centru Velenje "Sredino peto", delavnice za otroke in starše. Okrasili so novoletno jelko, ki bo ves december dajala čar temu prostoru. Dedek Mraz pa bo prišel v Velenje 14. decembra ob 18. uri, ko bo s svojim spremstvom najprej prišel na trg v Saleku, kjer ga bo zagotovo pričakalo veliko otrok. Prireditev pri-pravljajo vzgojiteljice Vrtca Velenje.
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi letos poskr-bela, da bodo vsi otroci v Šaleški dolini, stari od 3 do 7 let, povabljeni na eno od številnih prireditev. Pričele se bodo 18. decembra, zaključile 21. decembra. Vsi predšolski otroci si bodo lahko ogledali odlično igrico, poleg tega pa jih bo obdaril dedek Mraz. MZPM Velenje bo obdaritev pripravila s pomočjo proračunskih sredstev vseh treh občin. Obdarili bodo 1748 predšolskih otrok. In kdo bo letos pripravil igrico za malčke? "Imamo kar tri izvajalske skupine. Lutkovna skupina vrtca Šoštanj bo zaigrala igrico "O dveh ježkih", Lutkovna skupina "As", ki jo sestavljajo delavke Vrtca Velenje, pripravlja predstavo "Sovica oka", Kulturno društvo Škale pa "Cesarjeva nova oblačila". Vsi predšolski otroci bodo dobili vabila na prireditve v njihovi krajevni skupnosti, ki bodo na zelo različnih loka-cijah. Ce ga kdo ne bi dobil, se lahko oglasi na sedežu MZPM.
■ bš
Predstavitve treh novih knjig
Izpod peresa muzejskih delavcev

Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje SPOMINI NA JEŽKA
Drevi ob 19. uri bo v velenjski knjižnici spet zanimiv kulturni večer. Tokratna gostja Jana Milčinski se bo spominjaia svojega moža Frana Milčinskega - tn nam odstria Ježkovo zasebno življenje. Spomini gospe Jane Milčinski so človeško topli in nežni, saj nam Ježka odkrivajo v vseh tistih odtenkih, ki se jim lahko približa samo življenjska družica: v veselju in žalosti, v prešernosti in bolečini. Pogovor z gostjo bo vodila Marij ana Novak. Nekaj Ježkovih songov bosta zapela Aleš Hudalin in Joži Šalej, ki bo tudi igral na klavir. Vstopni ne bo!
fMMMiiH
TEATER V GOSTEH
Zagrebški "Teater u gostima" praznuje petindvajsetletnico uspešnega dela. S komedijo ART, v kateri igrajo Boris Buzančić, Vanja Drach in Relja Bašić bodo zatgrali prijateljsko trojko, ki se po 25-letnem prijateljstvu na mrtvo skrega zaradi belega platna, za katerega se izkaže, da je pravzaprav umetniška slika.
Teater u gostima bo gostoval v Domu kulture Velenje, v ponedel-jek, 13. decembra in sicer: ob 18.00 za Beli gledališki abonma in izven ter ob 20.30 za Rumeni gledalški abonma in izven. Vstopnice 20(X) SIT!
ŠERUGOVE POTIV NEZNANO
V	torek, 14. decembra ob 19.00, bo v Domu kulture Velenje Zvone Šeraga s predvajanjem filma predstavil svojo zadnjo knjigo dogodivščin in fotografij z vseh potovanj: POTIV NEZNANO.
Vstopnice 700 SIT!
PETERSBURŠKI DEČKI
V	Domu kulture Velenje že prodajajo vstopnice za koncert PETERSBURŠKIH DEČKOV iz Sankt Petereburga v Rusiji, ki bo v nedeljo, 19. decembra ob 19.30 v Domu kulture v Velenju.
Cena vstopnic 1.500 SIT Za organizirane obiske pevskih zborov in šolske mladine bo cena vstopnic 1000 SIT!
Zaposleni v Muzeju KC IN bodo še pred iztekom leta 1999 predstavili kar tri nove knjige, ki so (ali pa šele bodo) izšle v teh dneh. Prva predstavitev bo že pri-hodnji teden.
V srcdo, 14. decembra, ob 18. uri, vas vabimo na Velenjski grad, kjer bo mag. Jože Hudales pred-stavil knjigo z naslovom "Pri moj-strih v delavnicah". Knjiga na sim-patičen način predstavlja stare obrti in poklice, ki morda ponovno dobivajo na veljavi. Zagotovo bo zanimiva osnovnošolcem, ki se odločajo za nadaljno poklicno pot, pa tudi veliko mlajšim, ki različne poklice in obrti šele spoznavajo. Knjigo odlikujejo odlične ilustraci-je Radovana Klopčiča, poklici pa
so predstavljeni skozi dialog. Izšla je pri založništvu Pozoj v zbirki "Slovenska dediščina".
Sledili bosta še predstavitvi monografije "Grad Šalek" avto-rjev Daniele Brišnik in Toneta Ravnikarja, ki bo 21. decembra v gostišču Kavčič v Šaleku. Monogradfija je izšla pri založbi KC IN Velenje. Spomine Nestla Zganka z naslovom "Spomini rdečega kralja" bodo izšli pri založbi Karantanija, zapisala pa sta jih Damijan Kljajič in Vladi Vrbič. Knjigo bodo predstavili na gradu 28. decembra, ko bodo pri-pravili tudi priložnostno razstavo ob Žgankovi 90 - letnici.
Mladinski center Šmartno ob Paki
Mladi so uživali, odrasli pa ...
Šmartno ob Paki, od 3. do 5. decembra - Učimo se živeti skupaj, je kratko sporočilo delovanja javnega zavoda Mladinski center Šmart-no ob Paki, ki je prvič pripravil dan odprtih vrat. S to akcijo so želeli širši javnosti predstaviti cilje delovanja centra in možnosti, kako jih doseči.
Kot so povedali predstavniki zavoda, so dnevi ddprtih vrat uspeli. Tako so predvsem srednješolci in študentje v petek uživali na koncertu ansamblov Zmelkoovv in Buh pomagej, najmlajši so dan kasneje precej napolnili dvorano šmarškega kulturnega doma, kjer je nastopilo lutkovno gledališče Fru fru s predstavo Mini cirkus Buffetto, odrasli pa... Njim je bilo namenjeno gostovanje ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki je na tukajšnjih odrskih deskah zaigral zmagovalno predstavo lanskih Dnevov komedije Vaja zbora. Obisk je bil tradicional-no slab. Kot so ugotavijali nekateri obiskovalci odlične predstave, je bilo razlogov za to več. Prevladalo pa je mnenje, da pri nekaterih očitno ni zatajila disciplina, drugi pa so se morebiti ustrašili zrcalne slike svojega dela na odru.
mtP
MNENJA IN ODMEVi
Tako mislim jaz
Sem starejša oseba, ljubiteljica vsega lepega, predvsem tiste-ga, kar služi dobremu namenu skupnosti ali pa tudi samo v smislu posameznega značaja. Ker mi zdravje ne dovoljuje obširnih sprehodov, se zadovo-Ijim z občasnimi sprehodi v svojem okolišu. Največkrat mi zadostuje že pot v trgovino, žal pa je že to dovolj, da si zastav-ljam vprašanja oziroma nekaj zakajev.
Zakaj Soštanj zadnja leta vedno bolj izgublja svojo nekdanjo podobo? Zakaj je Trg bratov Mravljakov vedno bolj osiromašen in zanemar-jen? Res da ga v poletnem času krasi nekaj gredic z rožami, toda še te kmalu preraste trava, po njih se občasno opa-zijo tudi sledi brezvestnih last-nikov motornih koles. Pločniki, ki naj bi bili namenje-ni za pešce, se pogosto uporab-ljajo za parkiranje avtomobi-lov, nekateri pa že dalj časa zaradi neurejenosti ne služijo svojemu namenu. Posamezne urejene izložbe se v neredu tega dela mesta skoraj ne opa-zijo več.
Ce usmeriš pot mimo mest-ne galerije proti pošti, se moraš zelo potruditi, da prideš mimo brez posledic, kajti na prehodu pred galerijo so stopnice, ki so zaradi svoje dotrajanosti
odlična "past" za spodrsljaj. Enaka usoda te lahko doleti tudi na poti od blokov na Prešernovem trgu v smeri pošte. Ko pa srečno prideš do občinske stavbe oziroma pošte, te čaka dodatno presenečenje, saj je prehod v stavbo skoraj vedno zaseden z avtomobili, tako da se le s težavo prerineš do željenega cilja. Verjetno si kot "mali človek" želim preveč, če povem željo oziroma potre-bo, da bi se pred stopnicami vhoda v navedeno stavbo označilo prostor, ki bi pomenil prehod za pešce oziroma pre-poved parkiranja. Razume se, da so razne pomanjkljivosti pri-sotne povsod, toda tako mačehovski odnos do našega mesta v zadnjem času pa je že absurd.
Na barvanje fasad posamez-nih stavb nimam pripomb, nasprotno, hvaležna sem, da se je končno prebudila neka oseba, katera hodi skozi mesto z odprtimi očmi, toda kaj koristi lepa obleka, če so bolna pjuča. Zato smatram, da bi morali mestu Šoštanj prvotno vrniti tisto, kar Ijudje nujno potrebu-jemo oziroma kar gotovo spada v center mesta. To pa so v prvi vrsti večnamenske trgovine, razne obrtniške storitve, verjet-no ne bi bila odveč tržnica in še kaj.
Hvale vredno je tudi to, da imamo v Šoštanju kar nekaj klu-bov in društev, ki so zelo aktiv-na, vendar med njimi pogrešam
(verjetno ne samo jaz) dramsko skupino. Da tudi ta oblika dejavnosti prinaša sprostitev in užitek, pravim iz lastnih izkušenj, saj sem bila vrsto let vključena v dramsko skupino. Prepričana sem, da mladim ne manjka talenta, treba bi bilo le prave vzpodbude.
Žal pa se čestokrat pokažejo tiste skupine oziroma posamez-niki, ki uživajo, ko povzročajo škodo, skrbijo za nered in nesnago. Otipljiv primer je že pogled z mosta v reko Pako pri bivši tovarni usnja. Med odvrženo navlako je žal tudi slo-venska zastava, katera doživlja svojo nedostojno usodo v Paki že iz prvih dni oktobra. Da se do sedaj ni še nihče ojunačil in jo vzel iz vode, je prava malo-marnost, celo sramota. Morda jeostala v vodi zato, da tudi na tem mestu krasi predvolilni boj ali pa morda celo služi ribam kot zdravilo proti zastrupitvi.
Zdaj, ko imamo svojo občino in volimo novega župana, bi bilo prav, da se novi župan zavzame, kolikor je le v njegovi moči, da se v naši občini uvede čimveč storitev, katera je v glavnem še vedno treba ureja-ti v Velenju. Upam, da bo naš novi župan take vrste oseba, da bo usposobljen in tudi priprav-ljen odgovorno in vestno oprav-ljati svoja zadana dela, kar se lahko pokaže že tako, da mu bo (za našo malo občino) zadosto-valo manjše število podžupa-nov. V nasprotnem primeru bomo volilci (žal prepozno) spoznali, da smo ne prvič izvoli-li nepravo osebo.
Sliši se, da je bilo do sedaj kar nekaj denarja nekoristno porabljenega. Ce je temu tako, je res škoda, da ga niso raje dobili gasilci, ki imajo vsak svoj korak koristno zastavljen. S svojo požrtvovalnostjo in huma-nostjo so vedno pripravljeni nuditi pomoč vsakomur, četudi je nemalokrat s tem ogroženo njihovo zdravje.
■ Štefka Prislan, Šoštanj
Mavrica se blešči tudi v snegu!
Letni čas, v katerem se nahajamo, ni ovira, da Mavrica ne bi blestela. Mislim na velen-jski kvintet Mavrica, ki ga vodi Blanka Gagulič. Kvartet je 20. novembra nastopil na 2. srečanju vokalnih skupin v Rogatcu. To je majhna obmejna občina s sosednjo Hrvaško. Ker je bilo to srečanje drugo, je sodelovalo 6 vokalnih skupin.
Poslušalci so nastop kvarteta Mavrica nestrpno pričakovali, saj jih je navdušii že konec avgusta, ko je imel celovečerni koncert ob prazniku občine Rogatec. Ljudje te občine so bili počaščeni, da jim je pel kvartet Mavrica, saj je kraj majhen.
Fantje so s svojo sproščenos-tjo in vedrino vzpostavili stik s poslušalci. Pesem Nos Hrabroslava Volariča jih je tako navdušila, da so jo morali na željo vseh ponoviti na skupni večeiji. Fantje so mladi, sposob-ni in vedo, kaj hočejo. Prepričan sem da jim bo to tudi uspelo.
■ Slamov
12 NAK V.AS	VRTIUAK	9. decembra 1999
-"Še malo in tako pokončno bo stala, kot stojimo mi." Ob postavljan-ju jelke na Titovem trgu, od Ieve proti desni: Drago Martinšek, Tone Brodnik, Dušan Ajtnik, Marko Vučina, Peter Kovač in Petra Zlatoper.
-Jože Kramer, mozirski župan: "Sem mislil, da mi bo Miklavž kaj prinesel. Če bi vedel, kdo me čaka..."
» » Župan mestne občine Velenje Srečko Meh, min-istru za kmetijst-vo Cirilu Smrkolju: "Medvedov v Mestni občini Velenje ni. Pre-verjeno. Pa če tudi so, so naši."
REZANJE SOSTANJA
iU\JlJjJ
Bolečina šoštanjske občinske uprave se Imenuje Bolić. Ta gospod je namreč direktor podjetja, za kate-rega nekateri govorijo, da bi z dolgovi lahko kupilo celo upravo z vsemi zaposlenimi skupaj. Če bi jih Ve-grad seveda hotel vzeti? Tako se je zgodilo, da je Ve-grad v četrtek opoldne »zaplankal« glavni vhod kul-turnega doma. Na šipo nad vhodom so nalepili pla-kat, iz katerega se je dalo razbrati, da je kulturni dom po vrsti proslav, predvolilmh shodov in volitev zopet postal gradbišče, v katerega ne sme vstopiti nihče. Še posebej ne tisti, ki ni plačal opravljenega dela. V pet-ek dopoldne sem iskal podrobnejše informacije na občinski upravi, a je bil telefon vseh šest ur zaseden. Kljub temu pa se je izvedelo, da naj bi Vegrad, ki je zaprl kulturni dom, postavil pogoj, da mora biti dolg poravnan do petka opoldne drugaće... Kaj naj bi bilo drugače, ne vemo, dejstvo pa je, da je bil kulturni dom v petek ob dveh popoldne že odprt in sedaj ne ve-mo, ali je občinska uprava plaćala dolgove, ali pa so občinski uradniki samovoljno vdrli na »Vegradovo gradbišče«? Tako ali drugače sta bili rešeni dve prire-ditvi v kulturnem domu. V petek ob šestih popoldne je v hiši gostoval čarovnik, v soboto pa so gornjegraj-ski gledališčniki predstavili satirično komedijo Revi-zor 93. Izbor predstav je bil takšen, da boljši v tem trenutku v Šoštanju ne more biti. Čarovnik in revi-zor! Naša občinska uprava bi namreč krvavo rabila oba. Bevizorja, da bi razkril vse nepravilnosti v prete-klosti, in ćarovnika, da bi jih preprečil v prihodnosti!
Čaranje spada v sfero nemogočih stvari, te pa ne sodijo v domeno tega pisanja, v katerem se ukvarja-mo zgolj z dokazljivimi dejstvi. Zato o ćarovniku ne bom povedal nič. Več pa lahko napletem o predstave Revizor 93, ki si jo je kakšnih petdeset Šoštanjčank in Šoštanjčanov in ena visoka gostja iz okolice, ogle-dalo v soboto zvečer.
Boris Pakin, nekdanji politični disident, zaprt na Goiem otoku, se je v slovenski literaturi uveijavil pod imenom Igor Torkar. Najbolj znana in brana knjiga je
gotovo zbornik Umiranje na obroke, v katerem popi-suje svojo kalvarijo na žgočem skalovju enega najbolj osovraženih otokov v Kvarnerskem zalivu. Mi pa smo si lahko ogledali njegove satirične komedijo Revizor 93, ki so jo času in prostoru primemo priredlli ama-terski gledališčniki iz Gornjega Grada.
Torkar že s samim naslovom satire razkriva, da mu je kot podlaga za Revizorja 93 služil Revizor Ni-kolaja Vasiljeviča Gogolja, ki je bil uprizorjen v Rusiji daJjnega leta 1836, govori pa o provincijski birokraci-ji, njeni korumpiranosti, koristoljubju, pokvarjenosti in brezobzirnosti, s katero krepi in ohranja svoj položaj. Kot že rečeno je bila satira prirejena za seda-njost, saj so poleg generalne državne tožilke Zdenke Cerar, ki jo omenja lažni revizor Sandi Senčar, v sati-ri nastopili župan Igor Vrečar, ki je hkrati direktor še ene občinske ustanove ter skriti soiastnik hotela v svojem kraju, njegova žena Lidija, tipična »AFŽ-jev-ka« in hipohondrica ter njuna radoživa hči Maca, ki je poročena z lokalnim »ministrom« za notranje zade-ve Gustijem Žandarovim. Ta, namesto da bi lovil ba-rabe, celo igro lovi nadležne muhe, ki brenčijo lum-pom okoli glav. V igri nastopijo še direktor hotela, zdravnica, ki je hkrati predstojnica krajevne zdrav-stvene postaje, in Karla Karlino, reeeptorka v hotelu, v čigar depandansi se odvija cela zgodba. Zaplet je ta-ko preprost, da bi mu težko rekli zaplet. Vsi protago-nisti se na smrt bojijo revizorja, saj imajo precej mas-la na glavi in ko se pojavi večji lump kot oni, lažni re-vizor Sandi Senčar, jih le-ta obere do kosti in pobegne s pohotno Maco, županovo hči. To je vse. Dve uri pri-zanesljivega smeha, ki bi ob bolj profesionalni igri najbrž izzvenel v salve krohota. Do igralcev pa ne smemo biti preveč kritični, saj gre za tipično amater-sko gledališče in sam sem se nehote vprašal, kdaj bo tudi v Šoštanju zaživela skupinica zanesenjakov, ki bo sebi v veselje in sosedom v zabavo, zaigrala na do-mačem odru. Upam da kmalu. Ko pa sem med samo predstavo prebiral gledališki list, mi nikakor ni šla iz glave neverjetna podobnost med igro in resničnostjo. Skoraj vse opise iz gledališkega lista bi lahko pripasa-li komu v naši »vasi«, le besedo hipohonder bi lahko zamenjali z besedo klepotoman.
■ Perorez
Nekaj korakov naprej. Cvetličarna na Cankarjevi je sicer lepa in urejena, kar pa za njeno zunanjost ne ne velja. Vsaj tega dne dni.
FRKANJE^X
Tatvina premoženja
Nekateri svetniki niso bili za to, da bi na seji sveta občine kar tako sprejemali odloke "o odtujitvi občinskega premoženja". Morda tudi zato ne, ker nekateri pod "odtujevanje" razumejo tatvino.
Plača se plača
Težja ko je plača, lažje se je izplača. Težko se izplača tista plača, ki se komaj splača.
Zmagovalec je DS
Pred nedeljskim drugim krogom volitev je v Šoštanju sta znani že dve tretjini rezultata: zmagal bo kandidat DS. Ali bo to kandidat LDS ali SDS bomo pa videli.
Vsak po svoje
Ob tem, ko je velenjski PUP dobil novo sodobno smetarsko vozilo, smo tudi slišali, da smo glede rav-nanja z odpadki dejansko že v Evropi. Eni z izdelki, eni z odpadki.
Pomlajevanje
Slišimo, da si tudi borčevske orga-nizacije postavljajo za cilj pomla-jevanje članstva. Ti bodo bojevali boj z drugačnimi sredstvi.
Premalo - preveč
Ne vsi (bog ne daj!), ampak mnogi v Velenju pravijo, da videvajo po
cestah in ulicah premalo policajev. Jih pa mnogi preveč občutijo. Predvsem tiste ležeče!
Na karte
Počasi vsi dobivamo zdravstvene kartice. Pomeni to, da bo pri nas zdaj zdravje na karte?!
(Nad)standard
Tudi ob proračunu nekateri gov-orijo o madstandardu. Na raznih področjih. Vsi ta nadstandard težko razumejo. Predvsem tisti, ki se borijo za svoj osnovni življenjski standard.
Velenje - Šoštanj
V nedeljo si bosta Velenje in Šoštanj v nečem podobna. V Šoštanju bosta preostala kandidata za župana tekla drugi krog, ob velenjskem jezeru bodo evropski tekači tekli več krogov. Pomembna razlika bo v tem, da bo v Šoštanju zmagovalec najbolj odvisen od "publike", ne (več) od teka.
Presta v klas
Velenjska Presta je vzcvetela; šla je v Klasje!
Tretja TV
Dobili srao še tretjo TV mrežo.. Tudi za to velja, da bi rada omrežila čimveč gledalcev.
• •
••••••••••••••••
Minula nedelja zvečer. Sprehod po središču Velenja. V objektiv smo ujeli nekaj "zanimivih" podob, ki bi se jih morali sramovati. Dve smo uvrstili v našo rubriko.
Nismo raziskovali, kdo je lastnik smeti, ki so ležale pred hodnikom med Mladinsko knjigo in Zlatarno oziroma ob zidu nasproti Seme-narne. Po pripovedovanju v bližini stanujočih prebivalcev je takšna slika pogost pojav.
Očitno so nekateri (prc)hitro pozabili, da je poleti posebna med-narodna žirija podelila Velenju zlato medaljo za njegovo urejenost.
9. decembra 1999
DOGODKI
XAS VAS 13
NFORMACIJE: 063-42-63-120 ALi GSM 041 -699-256
Odprli Cesto talcev in zavijalni pas na Gorico
Otvorili nove poslovne prostore VTV in 3. TV mrežo
STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ z.O.O. Lava 7, 3000 CELJE http: www.sz-atrij,si e-mail: sz-atrij@siol.net fax:063-42-63-136
Konec promet-nih zamaškov
v središču mesta
V naših
cvetličarnah vas pričakujemo s privlačno izbiro cvetja in prazničnih aranžmajev...
Če želite, da bodo vaša darila izvirno in elegantno zavita, prepustite skrb
V« 1	• V| •• • • •
nasi domisljiji m ustvarjalnosti!
5REČN0 N0V0 LET0 2000
V petek je, v roku, ki je bil napovedan, ponovno stekel promet po Cesti talcev, ki povezuje magistralko Celje -Velenje z železniško progo in industrijsko cono. S tem je konec več kot mesec dni trajajočih obvozov po Prešernovi, Jenkovi in Tomšičevi cesti, ki so, dokler se na nov prometni režim nismo navadili, povzročali precej težav in zastojev. Izvajalec Cestno podjetje Celje je kljub mrazu in snegu uspel dela dokončati do te mere, da so položili grob asfalt in
Na veselje številnih voznikov so v petek odstranili ces-tne zapore na Cesti talcev in v križišču proti naselju Gor-ica. Dela še niso končana, saj nizke temperature ne
dovoljujejo zaključnih del.
da so cesto lahko ponovno odprli za promet. Nizke temper-ature pa ne dovoljujejo dokončanja del, zato so nam na MO Velenje povedali, da bo odsek verjetno popolnoma končan spomladi, ko bodo položili še zgornjo piast asfalta. Delavci so na novo zgradili tudi pločnike, ki številnim pešcem sedaj omogočajo varno pot v službo in domov. Cestno podjetje Celje je kljub težkim vremenskim razmer-am uspelo v kratkem izvedbenem roku končati tudi izgrad-njo desnega zavijalnega pasu na Gorico do te mere, da so ob koncu preteklega tedna odstranili cestne zapore, promet pa je normalno stekel. Ne le to, prepustnost vedno obremen-jenega križišča je bistveno boljša. Tudi ta odsek še ni končan, saj so zaradi nizkih temperatur lahko cestišče utrdili le z grobim asfaltom, finega pa bodo verjetno prav tako položili šele spomladi.
■ bš, foto: vos
3320 Velenje, Koroška 371b - Tel.: 063/898-170 Fax: 063/897-1240 - e-mail:info@pup.si - www.pup.si
Največji medijsko-tehnkni projekt na prehodu v novo tisočletje
Televizija VTV že deseto leto ustvarja svoj program in tiho stopa v številne slovenske domove. Že dolgo ne več le v Šaleški dolini in širši celjski regiji. S pomOčjo 3 TV mreže, ki so jo uradno predali namenu ob koncu minulega tedna, bodo oddaje iz nji-hove produkcije gledalci lahko spremljali po vsej državi. Leta 1999 si na VTV-ju ne bodo zapomnili le po tem zgodo-vinskem dogodku, ki se je zgodil v velenjskem Hotelu Paka. V pet-ek so uradno predali namenu tu-di novo poslovno hišo na Žarovi v Velenju .
Pred štirimi leti je VTV iz lokal-ne televizije prerasla v regional-no, ki danes s svojim signalom pokriva več kot 50 slovenskih občin. To jim je omogočilo odda-janje preko oddajnika Plešivec. Njihovi poslovni prostori so bili že nekaj let pretesni za ustvarja-nje vsak dan bogatejšega progra-ma iz lastne produkcije, zato so dolgo iskali novo lokacijo. Raz-mišljali so celo o selitvi v celje, kjer so ravno zaradi tega uredili dobro opremljen dopisnisški stu-dio. Tisto pravo lokacijo pa so
našli v bivši Vegradovi stavbi v Starem Vele-nju, kjer so v zelo kratkem času sodobno preuredili no'tranjost . Iz prejšnjih 160 m2 so se preselili v 500 m2 veliko stavbo. Nov studio je tehnično odlično opremljen, celot-na investicija lastnika in direktorja VTV-ja Rajka Djordjeviča in njegove družine pa je veljala 1.200.000 DEM. Ravno zaradi velike
Svečane otvoritve novih prostorov VTV-ja so se udeležili šte-vilni predstavniki gospodarstva, župani in predstavniki lokal-nih televizij, ki so prišli čestitat družini Djordjevič.
Novi prostori so veliki, sodobno opremljeni. Tudi studijska oprema je posodoblje-
na, kar zagotavlja še boljše delovne pogoje.
pomoči družine, predvsem žene Helene in njunih otrok, je otvoritev potekala v zna-menju družine. Jana in Alen sta podala škarje svojima babicama, Mari in Miheli, ki sta svečano prerezali trak. Preden so si šte-vilni gostje ogledali nove prostore regional-ne televizije, dogodek pa so že prenašali po 3. TV mreži, ki so jo svečano predali name-nu le uro kasneje.
3. TV mreža je dvosmerna zračna cesta
3. TV mreža ne bo ne nov televi-zijski program in ne nova sloven-ska televizija. Kot je v svojem go-voru v veliki dvorani hotela Paka poudaril predsednik Uprave go-spodarskega združenja lokalnih televizij Slovenije (ZLTV) Rajko Djordjevič, je to projekt mikrova-lovnih povezav med članicami združenja, v katerega se bodo lah-ko vključevali tudi tisti, ki bodo v teh povezavah videli svoj interes. Članice združenja izmenjujejo programe že od sarne ustanovitve, doslej pa so potekale po nosilcih zvoka - na kasetah, po pošti, z av-tobusi in osebnimi dostavami. Ta-ko so izmenjavali predvsem oddaje, ki so za-nimive vsem Slovencem. Znano je, da se programi lokalnih televizij močno izboljšuje-jo. Tretja mreža je dvosmerna zračna cesta, ki bo omogočila direktna povezovanja med posameznimi studii, možno pa bo tudi odda-janje skupnih programov, ki bodo lahko po-tekali tudi v živo. Na njej bodo odslej pre-našali tudi seje državnega zbora in druge po-membne dogodke, sčasoma pa se bosta v mrežo priključila tudi RTV centra Maribor in Koper ter TV 3. To pomeni, da bo njihove programe lahko spremljala vsa Slovenija. Tu-di zato projekt ocenjujejo kot največji medi-jsko-tehnični projekt na prehodu v novo ti-sočletje.
Izgradnjo 3. TV mreže bodo dokončali v treh fazah. Petkova otvoritev je bila prva fa-za, vrednost investicije pa je že doslej velja-la 70 milijonov tolarjev. Dokončna vrednost bo 150 milijonov tolarjev, končati pa jo na-meravajo v dveh letih.
■ bš foto: vos
14 NAŠ VAS
TV SPORED
9. decembra 1999
CETRTEK, 9. decembra
SLOVENIJA 1
09.30	Risanka
09.40	Podklobukom
10.30	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, 4/11
11.55	Domače obrti na
slovenskem: suhorobarji
13.00	Poročila, vreme, šport
14.00	Večemi gost
14.55	Zoom
16.25	Osmidan
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.35	Mladigeniji
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Spoznavanje narave in družbe
18.30	Humanistika
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	TVpoper
21.35	Homo turisticus
22.05	Odmevi, vreme, šport
23.00	(Ne)znani oder
23.30	Temna stran meseca
00.30	Spoznavanje narave in družbe
00.50	Humanistika
SLOVENIJA 2
09.20 SPvalp. smuč., VSL (Ž),
1.	vožnja, prenos 10.40 Ženska v belem, 12/12 11.20 Gospa s pustega brega 12.20 SP v alp. smuč., VSL (Ž),
2.	vožnja, prenos 13.20 Pokljuka: SP v biatlonu,
sprint (Ž), prenos 15.00 Tabaluga, 26/26 15.25 Bursa: košarka (M), Tofas-
Union Olimpija, prenos 17.00 Videoring s Tanjo 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Ouinnova, 19/27 19.05 Nikoli v dvoje brez tebe 19.30 SP v alp. smuč., VSL (Ž),
posnetek 20.15 Narobu, 11/22 20.40 Filmski triki: zvezdniki iz
sveta živali 21.00 Večer romanc, ang. glas. odd. 22.00 Poseben pogled 23.35 Belle Epoque, 6/6 00.25 EP v plavanju, posnetek
06.00 09.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 00.10 00.45 01.15 03.00
09,00 09.05
10.35 10.40 10.45 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00
21.00 21.05
21.50 22.20
22.50
23.20 23.25 23.35
Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. Newyorška policija, nan. Življenje teče dalje, nan. Vse v družini, nan. Družina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Moč Ijubezni. nad. 24 ur
Raztresena Ally, nan. Nikita, nan. Prijatelji, nan. Brez zapor z Jonasom Zlata krila, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Columbo: kopija umora, film 24 ur, ponovitev
46
NAJ SPOT DNEVA NAJ SPOT, glas. oddaja. Gost: MARIJAN SMODE VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠKRATEK IN PRINCESKA TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU KLEPET NA KVADRAT: Gost: RUDI KRIŽANIČ REGIONALNE NOVICE NAJ VIŽA STOLETJA, kontaktna oddaja GREMO V KINO MOTOR SPORT MUNDIAL, 3. oddaja; tedenski pregled KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. -100. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 10. decembra
SLOVENIJA 1
09.30	Oddaja za otroke
10.20	Mladi geniji
10.35	Tedi, oddaja za mularijo
11.10	Castrove solze, nizoz. drama
12.05	Spoznavanje narave in
družbe: Ljubljana-Maribor
12.25	Humanistika
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Temna stran meseca
14.35	Podomače
15.25	19. ebu festival sodobne
Ijudske glasbe v Portorožu
16.00	(ne)znani oder
16.30	Mostovi
17.00	Lahkih nog naokrog
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Travnata revolucija, doku.
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.40	Oktoberfest, 8/13
22.20	Odmevi, vreme, šport
23.15	Polnočni klub
00.25	Koncert Mojce Zlobko z gosti
01.10	Travnata revolucija, doku.
SLOVENIJA 2
09.35 10.00 10.50
11.50
13.0
14.10
'
15.10 16.45 17.30 18.05 18.30 19.00 20.00 20.50 21.15 22.45 23.30 00.15
Videoring s Tanjo Dr. Ouinnova, 19/27 Pokljuka: SP v biatlonu, zasledovalno (M), prenos Pokljuka: SP v biatlonu, zasledovalno (Ž), prenos Trend, oddaja o modi Harry Connick jr. v Parizu: večer romanc, glas. oddaja Kapitan Jack, ang. film Na poti po Sibiriji, 1/3 Po Sloveniji Popolna tujca, 23/24 Simpsonovi, 39/48 Nikolivdvoje breztebe, 37/60 Divja morja, 4/4 Caroline v velemestu, 22/25 Senca, ital. film Umori, 5/22 Umor 1. stopnje, 6/18 Noč z Dickom, 24. del
r ... 06.00 09.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17,10 18.10 19.15 20.00 22.35 23.35 00.35 01.30
Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. Raztresena Ally, nan. Življenje teče dalje, nan. Vse v družini, nan. Družina za umret, nan. Varuška, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nad. 24 ur
Brezno, amer. film Dosjeji X, nan. Odpadnik, nan. Popolni spomin, nan. Ženske, erotična serija 24 ur, ponovitev
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO, inform.-
razvedrilna oddaja 10.05 KLEPET NA KVADRAT: Gost: RUDI KRIŽANIČ 11.05 VABIMO K OGLEDU 11.10 NAJ VIŽA STOLETJA, pon. 11.55 GREMO V KINO; oddaja za
Ijubitelje filma 12.25 MOTOR SPORT MUNDIAL, 3. Oddaja, tedenski pregled 12.55 KAKO BITIZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. -100. 13.25 TVIZLOŽBA 13.35 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 FILMI NA VTV: SOSED,
ameriški akcijski film 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 11. decembra
SLOVENIJA 1
08.00 Risanka
08.05	Zgodbe iz školjke 08.40 Radovedni Taček
09.00	Pod klobukom
09.50	Denver, 23/27
10.15	Pika stopi na palubo, film 11.40 Lassie, nan.
12.05	Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Homo turisticus
13.40	Duhovni utrip 14.00 Petka
15.25	Otok mrtvega človeka, film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Čarizačimb, 7/10
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	TVgenij
21.15	Rolada
21.50	Vino moje dežele, 3/10
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Sorodneduše, 11/13
23.30	Velika svoboda, 8/9
01.15	Potovanje, amer. film
SLOVENIJA 2
09.25 09.50 10.20
Videoring
Noro zaljubljena, 18/25 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos 13.15 Ivanhoe, 6/6 14.05 Jasnoin glasno 15.00 Nevarni zaliv, nan. 18.00 Košarka NBA - action 18.30 EP v plavanju, posnetek iz
Lizbone 19.30 Videoring z Natalijo 20.00 Raymonda imajo vsi radi 20.20 Madonna, izgubljena nedolžnost, amer. film 21.50 Trend, oddaja o modi 22.20 Sobotna noč 00.20 Sla, 21/22
07.00	Poštar Pat, ris. serija
07.30	Iz knjige vrlin
08.00	Družinski pes, ris. serija
08.30	Zverinice, ris. serija
09.00	X-men, nan.
09.30	Pri Addamsovih, nan.
10.00	Kalifornijske sanje, nan.
10.30	Križarjenje, nan.
11.00	Tarzan, nan.
12.00	Brez zapor z Jonasom
13.00	Lili, amer. film
14.30	Danielle Steel: dragulji, 4/4
15.30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'roll, glasbena oddaja
17.30	Družinski hlevček, nan.
18.20	Melrose place, nad.
19.15;	24 ur
20.00	Umri pokončno, amer. film
22.20	Drakula, amer. film
00.30	Idiotska noč, film
02.15	24 ur, ponovitev
kanall 27
^^mmm^^ 52
.đv:; .
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 FILMI NA VTV: SOSED,
amreiški akcijski film 11.40 IZLOŽBA 11.50 VIDEOSTRANI 18.45 NAJ SPOT DNEVA 18.50 IMAVA SE RADA, otroški
parlament 19.45 TV IZLOŽBA 19.50 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 851. VTV MAGAZIN,
regionalni inform. program 20.20 VETER NOSI PESEM MOJO, 2. del, posnetek prireditve v Ajdovščini 21.30 IZ NAŠEGA ARHIVA; ZAPLEŠITE S PLESNO ŠOLO STEP - ANGLEŠKI VALČEK 22.00 851. VTV MAGAZIN, pon. 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI
NEDEUA, 12. decembra
SLOVENIJA 1
08.00	Čarovnik iz oza, Fračji dol,
Babar
09.15	Telerime
09.25	Super stara mama, 19/26
09.50	Ozare
09.55	Carmina Slovenica
10.30	Srečanje tamburaških
orkestrov Slovenije 1999
11.00	Audubonov živalski svet
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Pomagajmo si
13.35	TVgenij
14.35	Rolada
15.05	TVpoper
15.40	Paradaplesa
16.10	Prvi in drugi
16.30	Čarizačimb, 8/10
17.00	Podomače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Slovenski magazin
18.40	Domačeobrti
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.30	Intervju: Milan Kučan
22.30	Poročila, vreme, šport
22.50	Prekleti kralji, 6/6
00.40	Obrti na slovenskem
01.10	Prvi in drugi
01.25	Paradaplesa
SLOVENIJA 2
08.45 09.20
Policija na naši strani SPvalp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja, prenos 16.05 SPvalp.smuč., VSL(M),
1.	vožnja, prenos
10,50 Velenje: SP v krosu, prenos 13.20 SP v biatlonu, štafeta (Ž),
posnetek 15.00 Bruselj: žrebanje za EP v
nogometu leta 2000, pren. 15.30 SPvalp. smuč., SL(Ž), 2.
vožnja, prenos 16.15 SP v alp. smuč., VSL (M),
2.	vožnja, prenos 17.00 Evrogol
18,00 EP v krosu, posn. iz Velenja 19.00 EP v plavanju, posnetek 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Gospa s pustega brega 20.50 Umetnost zahodnega sveta 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Senca, ital. film
i
07.00 Risanke
10.00 10.30 11.00 11.30 12.25 13.15 13.45 15.30 16.30 17.00 19.15 20.00 22.15 23.15 01.15
Pri Addamsovih, nan. Kalifomijske sanje, nan. Križarjenje, nan. Tarzan, nan. Družinski hlevček, nad. Melrose place, nan. Clean & Clear, glas. oddaja Popolna resnica, amer. film Mala Daniela, nan. Otroci ne lažejo, amer. odd. Pod srečno zvezdo 24 ur
Umri pokončno 2, amer. f. Športna scena Jezni griči, amer. film Mafijski poba, amer. film 24 ur
2 7 46
k;
CiSZM
PONOVITVE ODDAJ:
MIŠ MAŠ, ponovitev IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
850.	VTV MAGAZIN ŠPORTNITOREK ŠPORTNIGOST; Gostje: MARJAN HUDEJ, dr. FRANC ŽERDIN, BORIS MIKUŠ IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU
851.	VTVMAGAZIN IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO GREMO V KINO VIDEOSTRANI KLEPET NA KVADRAT. Gost: RUDI KRIŽANIČ VETER NOSI PESEM MOJO, 2. del, posnetek NAJ SPOT, gost: M. SMODE KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. - 100.
21.15 VIDEOSTRANI
10.00
10.50 11.10 11.30
12,00
12.50 12.55 13.15
14.05 14.35 17.00
18.00
19.15 20.45
PONEDEUEK, 13. decembra
SLOVENIJA 1
09.30 Lahkih nog naokrog 10.20 Travnata revolucija,
dokum. oddaja 11.10 Navrtu 11.35 Slovenski magazin 12.05 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12,30 Prviindrugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Pika stopi na palubo, šved
nemški film 14.50 Pomagajmo si 15.15 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška Radovedni Taček Super stara mama, 19/26 Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klinika pod palmami, 2/24 21.00 Dosje
22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dosje
00.00 Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00 12.00 12.25 12.45 13,35
Sobotna noč Popolna tujca, 23/24 Simpsonovi, 39/48 Divja morja, 4/4 Umetnost zahodnega sveta, 3/9 14.30 Počitnice, amer. film 16.05 Policija na naši strani 16.35 Snežnareka 17.30 Po Sloveniji 17.50 SPvalp. smuč., SL(M), 1.
vožnja, prenos 19.00 Štafeta mladosti 19.50 Vmesni čas: Bojan Križaj 20.35 SP v alp. smuč., SL (M), 2.
vožnja, prenos 21.30 Studio city 23.00 Gospodarska panorama 23.55 Brane Rončel izza odra 01.25 Počitnice, amer. film
Pfc
06.00	Dobro jutro, Slovenija	,14.30
09.30	Umazane laži, nad.	15.05
10.30	Divji angel, nan.	15.40
11.30	Moč Ijubezni, nan.	16.15
12.30	Športna scena'	17.10
13.30	Življenje teče dalje, nan.	18.05
14.30	Vse v družini, nan.	■■
15.05	Družina za umret, nan.	18.10
15.40	Varuška, nan.	19.15
16.15	Umazane laži, nan.	20.00
17.10	Divji angel, nan.	21.45
18.00	Športni krog	22.40
18.10	Moč Ijubezni, nan.	23.15
19.15	24 ur	00.10
20.00	TV dober dan,nad.	00.45
22.35	Cybill, nan.	01.15
23.10	Zlata krila, nan.	03.00
00.05	M.A.S.H, nan.	
00.40	Krila, nan.	4
01.15	Avtoportret umora, amer. film	*
03.00	24 ur, ponovitev MF—Mai«- kanall Tl^. 27	09.00 09.05
i		
m	ImJuP^'1' 52	
...		
09.00	NAJ SPOT DNEVA	10.05
09.05	DOBRO JUTRO, inform. -razvedrilna oddaja	10.10
10.05	851. VTV MAGAZIN, pon.	
10.25	VABIMO K OGLEDU	11.15
10.30	VETER NOSI PESEM	11.20
	MOJO, 2. del, posnetek	18.55
	prireditve v Ajdovščini	19.00
11.15	TV IZLOŽBA	
11.25	VIDEOSTRANI	19.40
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.45
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.55
19.05	VSI PSI GREDO V RAJ, 1. del risanega filma	20.00
19.40	TVIZLOŽBA	20.20
19.45	OBVESTILA	
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	20.40
20.00	MINISTRSKI STOL; Gost: CIRIL SMRKOLJ, minister	
	za kmetijstvo, gozdarstvo	21.00
	in prehrano	
21.00	KOŠARKA, posnetek	
3	PIVOVARNA LAŠKO:	22.35
	SLOVAN	
22.15	REGIONALNE NOVICE	23.05
22.20	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO	23.25
23.10	NAJ SPOT DNEVA	23.45
23.15	TV IZLOŽBA	23.50
23.20	VIDEOSTRANI	23.55
TOREK, 14. decembra
SLOVENIJA 1
09.30	Oddaja za otroke
10.00	Radovedni Taček
10.20	Feniks in preproga, 2/6
10.50	Recept za zdravo življenje
11.40	Parada plesa
12.10	Klinika pod palmami, 2/24
13.00	Poročila, vreme, šport
14.30	Dosje
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Zlatko zakladko
17.25	Žlampirji, 10/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Vesolje S. Hawkinga, 5/6
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Klan,11/11
21.00	Slovenija in EU
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Nebesa na zemlji, 1/2
00.20	Citroen na prednji pogon,
'	dokum. oddaja
01.20	Vesolje S. Hawkinga, 5/6
SLOVENIJA 2
10.05 10.30 11.15 12.10 13.40 15.30 16.05
Videoring s Sergejo Snežna reka, 23/52 Gospodarska panorama Studio city Štafeta mladosti TV prodaja
Otrok mrtvega človeka, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Vetervhrbet, 10/26 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Aleksander Mežek s
prijatelji, 2. del koncerta 21.00 Iz zvezdnega prahu,
dokum. oddaja 22.00 Bogato življenje, amer. film 23.40 Svet poroča
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	TVdoberdan
"najljubši naše družine"
NAJ SPOT DNEVA MINISTRSKI STOL; Gost: CIRIL SMRKOLJ, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano VABIMO K OGLEDU KOŠARKA, posnetek tekme PIVOVARNA LAŠKO: SLOVAN TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA VSI PSI GREDO V RAJ, 2. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 852. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST: MILOŠ MILOŠEVIČ, svetovni prvak v plavanju
KOŠARKA (Ž), posnetek tekme; INGRAD CELJE : IMOS JEŽICA IZ PRODUKCIJE LTV, oddaja TV PRIMORKA 852. VTV MAGAZIN. pon. ŠPORTNITOREK, pon. NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
SREDA, 15. decembra
SLOVENIJA 1
09.30	Zlatko zakladko
09.50	Žlampirji, 10/13
10.15	Vesolje Stephena
Hawkinga, 5/6
11.05	Slovenija in EU
11.55	Klan, 11/11
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Ljudje in zemlja
14.30	Citroen na prednji pogon,
dokum. oddaja
15.35	Pomp
16.30	Mostovi
17.00	Male sive celice. kviz
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	National geographic, 5/11
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Palookaville, amer. film
21.30	Slovenska vas - Kosovo
22.10	Odmevi. vreme, šport
23.10	Osmidan
23.40	Irena Grafenauer in Mana Graf
23.45	Ples, čas nekega šansona
00.25	National geographic. 5/11
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring
10.30 Vetervhrbet, 10/26
11.15 Iz zvezdnega prahu - človek
v vesolju, dokum. oddaja 12.00 Tramvai poželenja. amer. film
15.00 TV prodaja 15.30 Othello, amer. ang. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strelaz jasnega, 1/13 19.05 Nikoli v dvoje brez tebe, 38/60
19.30 Videoring s Tino 20.00 Proglasitev športmka
stoletja, posnetek z Dunaja 22.00 Othello. amer. ang. film
iMS 06.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 21.45 22.40 23.15 00.10 00.45 01.15 3.00
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Pop'n'roll
Življenje teče dalje, nan.
Vse v družini, nan. Družina za umret, nan. Maggie, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Primer navijačice, amer. f. Newyorška policija, nan. Cybill, nan. Zlata krila, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Smrtni tovor, amer. film 24 ur, ponovitev

lali
27 46
52
09.00 09.05
10.05 10.25
10.45 10.50
11.10
12.25
12.55 13.00 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 19.55 20.00
20.45
21.30 21.35 22.30 22.35 22.40
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, inform.-razvedrilna oddaja 852. VTV MAGAZIN, pon. ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI GOST; MILOŠ MILOŠEVIČ, svetovni prvak v plavanju
KOŠARKA (Ž), posnetek tekme INGRAD CELJE: IMOS JEŽICA IZ PRODUKCIJE LTV; oddaja TV PRIMORKA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: HRESTAČ, 1. delrisan.fi. TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU OB 55. OBLETNICI OSVOBODITVE CELJSKEGA STAREGA PISKRA, dokument. zapis VIDEO TOP, oddaja z glasbenimi videospoti REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
279 SIT ^^blagovmca
249 S,T CaSo^ Gorica 109 SIT	Velenje
JERUZALEMČAN 1/1 CHARDONNAY 0.7 SOK JABI FRUCTAL 1/1
Cosh&Carry
OUE ZVEZDA ST. 1/1 169 SIT OREHI KG	639 SIT
ARIEL 5,4 KG 1.499,90 SIT
9. decembra 1999
MODRO ©
m KRONIKA
MSiASlS
Poostreni nadzori
Policisti postaje Velenje bodo v petek zvečer znova izvajali ak-cijo poostrenega nadzora v prometu, kjer bodo še posebej pozor-ni do tistih voznikov, ki vozijo vinjeni.
V	torek, 14. decembra, dopoldne, pa bodo na območju Policij-ske postaje Velenje, umiijali promet z radaiji.
Motorist v škarpo
V	četrtek, 2. decembra, ob 16. uri, se je na dovozni cesti pri ga-silskem domu v Škalah zgodila huda prometna nesreča. 35-letni Jože L. iz Skal je vozil motorno kolo po dovozni cesti iz smeri Škal proti gasilskemu domu. Pri zavijanju na parkirni prostor je izgu-bil oblast nad vozilom in trčil v betonsko škarpo, od tam pa ga je odbilo še v parkiran tovorni avtomobil. Motorist je pri trčenju in padcu utrpel hude telesne poškodbe.
Ukradli laguno
V	sredo, 1. decembra, je bil v Velenju s parkirnega prostora v Šale-ku ukraden osebni avto Renault Laguna 1,8 RT, kovinsko modre barve, registrskih oznak CE 54-87V, last Meha D. Lastnik je oško-dovan za vsaj 1.800.000 tolarjev.
Vlom v avto
Med sredo in četrtkom, 1. in 2. decembrom, je neznanec iz osebnega avtomobila ford, parkiranega pred stanovanjskimi blo-ki v Šaleku, demontiral in odnesel avtoradio znamke Sony in zvočnika znamke Pioneer. Gorana J. je oškodoval za okoli 40.000 tolarjev.
■■■■■IMMMIMMMMiiiiM
Kratek stik povzročil požar
V nedeljo, 5. decembra, okoli 18. ure je prišlo do požara v ku-hinji stanovanja na Zadrečki cesti v Nazaijah, last Antonije Š. Požar, ki ga je povzročil kratek stik, je uničil mikrovalovno pečico ter ku-hinjske elemente. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode.
I	JSKA POSTAJA
ŽALEC
Naenkrat na levi prehitevalni pas
V	torek, 30. novembra, ob 7.15, je 31-letna Evelyn F. iz Celja vo-zila osebni avtomobil po avtocesti iz smeri Arje vasi proti Šempe-tru. Pri Žalcu je po prehitevalnem pasu nameravala prehiteti kombinirano vozilo rdeče barve in manjše tovorno vozilo z belo cerado, ki sta vozila po des'nem voznem pasu. Ko je bila s svojim vozilom vzporedno z zadnjim delom neznanega kombiniranega vo-zila, je voznik tega naenkrat zavil na levi prehitevalni pas. Da je voznica preprečila trčenje, je sunkovito zavrla, pri tem pa izgubi-la oblast nad vozilom, ki ga je najprej pričelo zanašati, za tem pa se je prevrnilo na streho.
Voznica je v nesreči utrpela lahke telesne poškodbe, neznani voz-nik rdečega kombiniranega vozila s kranjsko registracijo, pa je s kraja odpeljal.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti naprošajo morebitne očividce, da da se oglasijo na najbližji policijski posta-ji ali pokličejo na številko 113.
Huda nesreča pri Studencah
V	petek, 3. decembra, ob 15.50, se je pri Studencah zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi huje, dve pa lažje poškodovali. Gmotna škoda nastala v nesreči znaša okoli 2.550.000 tolarjev.
58-letni Adolf P. iz Javornika je vozil osebni avtomobil iz sme-ri Črnove proti Veliki Pirešici. Ko je pripeljal izven naselja Studen-ce, je pričel prehitevati vozilo pred seboj. Med vračanjem na des-
no smerno vozišče, je izgubil oblast nad vozilom. Najprej je za-peljal v desno izven vozišča, kjer je trčil v obcestni stebriček, nato pa ga je zaneslo nazaj na vozišče. V tistem je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 21-letni Marko Š. iz Kotelj, ki je pričel močno zavirati, vendar je na njegovem smernem vozišču vseeno prišlo do silovitega trčenja. Pri tem sta bila voznik oseb-nega avtomobila Marko S. in njegov sopotnik 22-letni Voranc K., prav tako iz Kotelj, hudo telesno poškodovana, voznik osebnega avtomobila Adolf P. in drugi sopotnik v vozilu Marka Š., 22-letni Aleš S. iz Preškega vrha, pa sta utrpela lažje telesne poškodbe.
Voznica vkleščena v vozilu
V	soboto, 4. decembra, ob 6.58, se je na Ločici pri Vranskem zgo-dila nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 39-letna Vida V iz Domžal.22-letni Stanislav H. iz Lendave je vozil tovorni avtomo-bil s priklopnikom po makadamskem parkirišču gostišča "Ločica" na Ločici pri Vranskem. Iz smeri gostišča je zavijal na glavno ce-sto v smeri Zajesovnika. Ko je bil z vozilom že na cestišču, je iz sme-ri Zajesovnika pripeljala s tovornim avtomobilom 39-letna Vida \. iz Domžal, ki je trčila v zadnje levo kolo priklopnega vozila. Voz-nica je ostala ukleščena v vozilu. Iz njega so jo rešili delavci PGB iz Celja. V nesreči je voznica utrpela hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici.
Izgubil oblast nad vozilom
V	soboto, 4. decembra, ob 14.05, je 46-letni Edi K. iz Celja vo-zil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Velike Pirešice pro-ti Ložnici pri Zalcu. Ko je pripeljal v ostri desni nepregledni ovi-nek, je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo stran ceste.
V	tistem je iz smeri Ložnice pripeljal voznik osebnega avtomobi-la 29-letni Peter T. iz Celja. Med vozili je prišlo do trčenja, pri ka-terem je vozilo Petra T. odbilo najprej v drsno ograjo, za tem pa v obcestni jarek. Pri trčenju je Peter utrpel hude telesne poškod-be.
V	tuj avto po gotovino
V	petek, 3. decembra, okoli 10.45 je neznanec vlomil v osebni avtomobil subaru, parkiran pri trgovini v Petrovčah. Iz vozila je vzel gotovino in osebne dokumente, last Zlatka K. in ga s tem oško-
Pešci med najboij ogroženimi
Nasvet policistov!
\ tem času, ko je vidljivost na cestah zaradi rfaljših noči, vremenskih in voznih razmer slabša, so med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu, pešci.
Policisti jim svetujejo, da poskrbijo za večjo vid-nost in upoštevajo zakonska določila, ki urejajo udeležbo pešcev v prometu. Med pomembnejša določila sodijo hoja po pločnikih; tam, kjer pločni-kov ni, pa po skrajnem levem robu ceste. Vozišče prečkajte na prehodih za pešce, kjer pa jih ni, pa
na dovolj preglednih mestih in to po najkrajši poti. Pred vsakim prečkanjem ceste se prepričajte, če to lahko storite varno.
Zelo pomembno je, da pri hoji izven naselja uporabljate odsevna telesa, kot so kresničke, oblačite pa se v svetlejša obiačila. Pešci so tudi dolžni upoštevati, da je na spolzkih cestah pot zaviranja in ustavljanja pri vsakem motornem vo-zilu bistveno daljša.
V prometni nesreči umrl pešec
ŠOŠTANJ, 6. decembra - V ponedeljek ob 18.20 se je na Cesti heroja Gašpeija v Šošta-nju zgodila huda prometna nesreča. V njej je umrl pešec, 75-letni Janez N. iz Metleč.
44-letni Franc D. iz Metleč je s kombiniranim vozilom vozil po Cesti heroja Gašperja iz smeri Metleč proti Koroški ce-sti. Pri srečavanju z nasproti
vozečo kolono vozil, je vozil ob desnem robu vozišča in pri tem s prednjim delom vozila trčil v pešca. Ta je v nesreči utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Janez N. je že 36. tragična žrtev prometnih nesreč na ce-stah Policijske uprave Celje v letošnjem letu.
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
0BVESTIL0
Bivše člane kolektiva IUV PE Šoštanj obveščamo, da bo
INTERNA LICITACIJA
za opremo ključavničarske, elektro in mizarske delavnice, avtoparka, pisarniške opreme ter razni strojni elementi (reduktorji, elektromotorji itd.) v sredo, 15.12.1999 ob 10. uri v prostorih usnjarne.
Seznam licitiranih predmetov se nahaja na oglasni deski pri vratarju.
Vodstvo podjetja IUV, d.d.
SODELAVCA za delo v menjalnici in turistični agenciji IlirikavVelenju
Od kandidatov pričakujemo
*	izkušnje na področju menjalništva ali turizma
*	vsaj V st. izob. ekonomske ali druge ustrezne smeri
*	delo z računalnikom
*	znanje tujih jezikov
Cenjene prijave (zctželjeno
potrdih o izobrazbi) pošljitev 8 dneh na nashv: ILIRJKA, Shvenska c. 51, 1000 Ljubljana.
^	' r
Decembrska folklora - pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev
Da le poka, če se pa še sveti...
S petardami imajo veselje samo tisti, ki jih pro-dajajo in tisti, ki jih uporabljajo, vsem drugim pa neznosno pokanje, s katerim so po Velenju letos pohiteli, para živce. Za znoret, pravijo marsikje. Rokovanje s temi sredstvi je lahko tudi zelo nevarno za tiste, ki s temi rečmi ravnajo ne-odgovorno in nepazljivo. Poškodbe povzročene z različnimi pokalicami, niso prav nič nedolžne.
"Varno uporabo pirotehničnih sredstev" so prejšnji teden pred Rdečo dvorano prikazali strokovnjaki iz Kamnika. Pri tem prikazu najbrž obstaja bojazen, da so za pokanje navdušili še koga, ki prej o tem razmišljal, ampak "črni" prodajalci, ki škatle petard prodajajo menda kar skozi glavna vrata svojih stanovanj, na var-nost kupcev še pomislijo ne. V Velenju imata samo dve prodajalni dovolje-nje za tovrstno trgovino.
Policisti pravijo, da se zaradi pokanja petard, ki moti sta-novalce v strnjenih naseljih, klici na policijo že vrstijo. Vili Bezjak, pomočnik komandir-ja na Policijski postaji Velenje pravi, da ljudje pričakujejo pomoč, a kaj, ko je vprašanje, kaj lahko policisti sploh nare-dijo. Ko pridejo na kraj kršitve, je tam že vse "čisto". Kršitelji jih pač ne čakajo, da se spo-znajo. "Če je opis natančen, kršitelje še lahko izsledimo, si-cer pa ne. Predlagamo jih v postopek sodniku za prekrške, nimamo pa policist podlage za zaseg pirotehničnih sredstev, če z njimi ni bila ogrožena varnost ljudi. Če pa je kršitelj odvrgel pirotehnično sredstvo v gručo ljudi ali v zaprtem prostoru, lahko ukrepamo na podlagi 10. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir in v tem primeru imamo pravico zaseči pirotehnična sredstva."
Policisti so lani in nekaj let nazaj v času, ko je bilo pokanja največ, izvajali akcijo - Petarde, lepše je brez njih. A s to akcijo je bilo tako, da
so ji pritijevali tisti, ki se s temi rečmi ne ukvar-jajo, tisti, ki se, pa pirotehnike niso kupovali zato, da bi jo nosili na policijo.
Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu piro-tehničnih izdelkov uporabo pirotehničnih iz-delkov dovoljuje med 26. decembrom in 2. janu-aijem, natančno pa opredeljuje obrpočja, kjer uporaba pirotehničnih izdelkov ni dovoljena: v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, cerkva, kino dvoran, gleda-lišč, na stadionih, v prevoznih sredstvih in na dru-gih površinah, kjer so športne ali kulturne pri-reditve ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi.
Pa še to: otroci do 16 let lahko uporabljajo pi-
Naj bo uporaba pirotehničnih sredstev, če se že ne da brez njih,
vsaj varna. (foto: vos)
rotehnične izdelke I. in II. razreda, (sem sodi-jo bengalske vžigalice, pasje bombice, petar-de...) le pod nadzorom staršev, s pirotehničnimi izdelki III. in IV. kategorije (srednji in veliki ognjemeti) pa tako ali tako iahko ravnajo samo strokovno usposobljene osebe, ki pri tem zago-tovijo ustrezne varnostne ukrepe.
■ mkp
16 NAŠ i:AS
ŠPORT IN REKREACIJA
9. decembra 1999
V nedeljo ob Skalskem jezeru
6. SPAR evropsko prvenstvo v krosu
Velenjčani so pripravljeni na 6. SPAR evropsko prvenstvo v krosu, ki bo v nedeljo, 23. decembra, na novi progi ob Skalskem jezeru. Proga je pripravljena in tekmovalni del prvenstva lahko (delno) pokvari le slabo vreme. Zadnje organizacijske priprave so v največji meri name-njene namestitvi rekordnega števila udeležencev tokratnega prven-stva. Prijavilo se je 29 držav s skupno 534 udeleženci, od česar je 372 tekmovalcev in 162 spremljevalcev. Veliko bo tudi domačih in tujih novinaijev ter predstavnikov športnih združenj.
Nedeljsko tekmovanje bo gotovo pravi praznik športa, saj se ne zgodi prav pogosto, da lahko na domačem "dvorišču" gostimo in občudujemo takšno množico vrhunskih evropskih atletov in atletinj, med njimi pa velja posebej omeniti slovito Portugalko Fernando Ribeiro, pa tudi zmagovalke in zmagovalce največjih evropskih tekmo-vanj.
V konkurenci članov bo nastopilo 92 tekačev na 9750 metrov dolgi progi. Med njimi bo v Velenju vsa evropska elita tekačev krosa, kar pomeni 39 dobitnikov kolajn z evropskih prvenstev, tudi zmagovalec lanskega prvenstva v italijanski Ferrari Ukrajinec Sergej Lebed, pa tudi dvakratni evropski prvak Portugalec Paul Guerra. Clanic bo 69, mla-dincev in mladink pa po več kot 100.
Najmočnejši reprezentanci bosta iz Španije in Velike Britanije s po 29 tekači in tekačicami, iz Italije jih bo 27, iz Portugalske in Slovenije po 21, iz Francije 20 in tako naprej.
Slovenska reprezentanca bo štela 21 tekačev in tekačic. "Pri članih ima med našimi največ možnosti Roman Kejžar, pri članicah pa Sonja Roman, od katere tudi največ pričakujemo, Helena Javornik pa je udeležbo odpovedala. Od velenjskih atletov bodo nastopili Anja Arzenšek in Jožica Hozjan med mladinkami in Boštjan Buč med mla-
dinci. Zlasti od Boštjana pričakujemo veliko, čeprav bo konkurenca med mladinci izjemna," pravi sekretar AK Velenje in generalni sekre-tar nedeljske prireditve Miha Pohar.
Organizatorji pričakujejo veliko število ljubiteljev športa in posebej teka v naravi, saj se lahko Velenje in Slovenija tudi na ta način najlepše predstavita Evropi in svetu.
Uradna otvoritev prvenstva s predstavitvijo vseh udeležencev bo ob 10.30, prvenstvo bodo ob 11.00 začele mladinke, ob 11.25 nadaljevali mladinci, ob 12.00 bodo tek začele članice, vrhunec s tekom članov pa bo ob 1235.
Gorenje - Trebnje 23 : 26 (13 :13)
Trikrat v osmih dneh - je preveč
Zaradi izgreda na tekmi s Prulami v velenjski Rdeči dvorani do februarja ne bo moških rokometnih tekem. Po sklepu dis-ciplinske komisije pri Rokometni zvezi Slovenije mora ekipa Gorenja gostiti svoje nasprotnike v prvenstvenih in pokalnih tekmah vsaj 50 kilometrov izven Velenja. Velenjčani so za kraj igranja izbrali Dol pri Hrastniku, kjer so v soboto odigrali prven-stveno tekmo s TVebnjem, isto ekipo pa so na Dolu gostili tudi včeraj v povratni pokalni tekmi. Žreb je odločil, da so se s Trebanjci v minulih osmih dneh srečali kar trikrat. Prvič v sredo prejšnji teden v TVebnjem v prvi tekmi osmine finala slovenskega pokala.
S takšnim žrebom sta bila nezadovoljna tudi oba trenerja. Po sobotni prvenstveni tekmi, v kateri so podobno kot v prvi pokalni zmagali Trebanjci, je Miro Požun (Gorenje) v zvezi s tem dejal:
"Nerazumljivo je, da v tako kratkem času igramo kar trikrat z istim nasprotnikom. Vsekakor bi lahko vodstvo tekmovanja pokalne tekme razporedilo v drugo polovico decembra, ko je dovolj časa."
Mišo Toplak (TVebnje) pa je dejal: "Najprej naj povem, da se nam že četrto leto zapored dogaja.
da v dobrih sedmih dneh trikrat zapored igramo z Gorenjem, seve-da zaradi prvenstvenega razpore-da in žreba v pokalnem tekmovan-ju. Tu bo treba nekaj spremeniti, saj se navsezadnje v tako kratkem času že naveličamo eden drugega."
Kako sta tekmeca igrala sinoči, danes seveda še ne moremo poročati, prvi dve pa so dobili
Kaznovan še Franc Plaskan
Komisar državne rokometne lige je kaznoval predsednika RK Gorenje Franca Plaskana s prepovedjo opravljanja vseh dolžnosti v rokometu za dobo treh let. Kot je zapisano v njegovem sporočilu, kazen velja od 11. novembra letos do 11. novembra leta 2002. Takšen sklep je sprejel, ker je Franc Plaskan na tekmi 9. kroga 1. A D državne lige med Gornjem in Prulami 67 v Rdeči dvorani fizično napadel delegata tekme.
V utemeljitvi sklepa je poudarjeno: v izreku kazenske sankcije je je treba upoštevati tudi takoimenovani generalno preventivni učinek izrečene kazni, ki se odraža v tem, da v bodoče na rokometnih igriščih ne bo prihajalo do takšnih iri podobnih disciplinskih prekrškov, saj bo izrečena kazen brez dvoma v poduk vsem akterjem rokometne igre na območju Republike Slovenije.
Trebanjci. V pokalni so zmagali z zadetkom razlike (23:22), zmagov-iti gol za domače je dosegel Likavec deset sekund pred kon-cem. V sobotni prvenstveni tekmi na Dolu so bili Velenjčani dokaj oslabljeni. Znova ni igral Kavaš, dan pred tekmo si je gleženj poškodoval Rus Astafei, ki je zelo dobro igral v prvem polčasu, v drugem pa soigralcem ni mogel več veliko pomagati, saj mu je popustila injekcija. Gavriloski je preboleval gripo, Sovič pa zaradi udarca v mišico ni mogel igrati vseh 60 minut.
Temu ustrezno je bilo tudi gibanje rezultata. Prve pol ure sta se ekipi menjavali v vodstvu in na odmor odšli z neodločenim izidom 13:13, v drugem pa je ob že nave-denih težavah Velenjčanov še bolj prišlo do izraza dejstvo, da imajo gostje več kakovostnih igralcev, in na koncu so zmagali s 26:23.
■ vos
Soštanj Topolšica - Prvačina 3:0
Elektra - U. Olimpija ml. 90:58 (47:32)
V svoji dvorani še ne- Končno zmaga
porazeni
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v svoji dvorani spet navdušili številne gledalce, saj so goste iz Prvačine odpravili že po dobri uri igre in so tako v tem prvenstvu na domačem igrišču še naprej ne-poraženi. Na lestvici so tretji, za drugim Šempetrom pa zaostajajo le za točko.
Čeprav je domača ekipa na parket stopila kot favorit, so se ji odboj-karji s Primorske dobro uprli. Predvsem s hitro igro na sredini igrišča, s tako imenovanim "penalom," so gostje domačim povzročali precej težav. Vendar to ni zadostovalo, ker so bili gostitelji z močnimi in raznovrstnimi akcijami neulovljivi za obrambo in blok gostov.
V naslednjem krogu bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali pri Čmučah, ki so z eno samo zmago na zadnjem mestu.
■ Robi Kugovnič
Tako so
Zdenko Lah, predsednik NK Rudar:
"Moštvo bomo osvežili"
Nogometni prvoligaši so jesenski del prvenstva sklenili pred dobrim tednom dni. Dovolj časa je torej že minilo za razmislek o (ne)uspešnosti in za prvo oceno jesenskega dela, ki jo je skušal str-niti tudi predsednik Rudarja Zdenko Lah.
"Za celovito oceno osebno nisem "pristojen," saj sem dolžnost prevzel šele v drugem delu jesenskega prvenstva. dejstvo je, da sem dobil lepo doto, saj je bilo moštvo takrat na drugem mestu. Kasneje je igra nekoliko padla, izkupiček je bil nekoliko slabši, nato pa smo spet povečali točkovno bero, čeprav bi z malo bolj resnim pristo-pom nekaterih igralcev, lahko bili tudi ob koncu jeseni na drugem mestu. Do tega nam je zmanjkalo le malo, četrto mesto in majhen zaostanek pa je za "povprečno" ekipo, kot jo razglašajo nekateri mediji, zelo dober rezultat. Moja ocena je zelo dobra."
Zaostanek za drugo SCT Olimpijo in tretjo HIT Gorico res ni velik, le tri točke?
"Razlika med temi tremi moštvi zares ni velika. O zaostanku torej ni smiselno govoriti, saj bo v boju za drugo mesto več ekip. Res je tudi, da bo pomladanski del zelo naporen, saj bodo zaradi evropskega prvenstva tekme tudi ob sredah in prav zaradi tega se bo pojavil problem zadostnega števila igralcev, ki bodo sposobni zdržati takšen tempo. Računati namreč moramo tudi na poškodbe in kartone.
Zato smo na upravnem in tehničnern odboru sklenili, da mora-mo ekipo igralsko osvežiti. To ne pomeni nepremišljenih "okrepi-tev," pač pa osvežitev z enim ali dvema kakovostnima igralcema, ki bi izboljšala učinkovitost naše napadalne vrste. Računamo tudi na naše mlade igralce, kot so Sulejmanovič Softič, Hojnik in neka-teri drugi, ki jih bomo spomladi skušali vključevati v ekipo."
Torej načrtujete tudi kakšno "močno" okrepitev?
"Kot sem že dejal, želimo vsaj enega dobrega igralca, ki bi okre-pil napad. O imenih ne bi govoril. To so namreč ravno tista imena, ki najbolj vznemirijo javnost, zaradi tega pa je lahko kasneje marsi-kaj narobe. Stike imamo in če bo vse po sreči, bomo pridobili zares pomembno ime."
Kaj pa sedanji igraici?
"Na prvem sestanki z igralci po prevzemu predsedniške dolžnosti sem jasno povedal, da ne bo nobenih razlogov, da bi koga odpustili, če se bodo dovolj trudili. Zal moram ugotoviti, da se to v celoti ni uresničilo. Če bomo torej uspeli z osvežitvami, se lahko zgodi, da spomladi koga od sedanjih igralcev ne bo več v Rudarju. O imenih bo sicer odločal trener, res pa je, da smo vse igralce oce-njevali na vsaki tekmi posebej."	■ vos
SRL - moški, 12. krog:
Gorenje - Trebnje 23 : 26 (13 : 13)
Gorenje:	Lainšček,
Dubonossov, Tamše 5, Astafei 4, Gajšek, Fricelj, Plaskan 1, M. Oštir 3, B. Oštir 2, Sovič 2, Štefanič, Rozman 4, Povh, Gavriloski.
Slovenski pokal:
TVebnje - Gorenje 23 : 22 (12 : 12)
Gorenje: Lamšeek, Tamše 5, Astafei 6, Gajšek, Fricelj, Plaskan 1, M. Oštir 3, B. Oštir, Sovič 3, Štefanič, Rozman 2, Povh, Dubonossov, Gavriloski 2.
Prva B SKL:
Elektra - Union Olimpija mladi 90 : 58 (47 : 32)
Elektra: Šipura, Kovačevič 5, Rupreht, Rizman 20, Nuhanovič 4, Božič 18, Maličevič, Vugdalič, Goršek 5, Zupanc 12, Milič 10, Črešnik 16.
Drupa D0L, moški:
Soštanj Topolšica - Prvačina 3:0(19,22,13)
Šoštanj Topolšica: Medved, Mihalinec, Buijak, Hriberšek, Zulič, D. Sevčnikar, S. Sevčnikar, Pavič, Brišnik, Sovinek, Kugovnič, Duplišak.
V 10. krogu 1. B SKL je Elektra po šestih zaporednih porazih ven-darle dosegla zmago, tretjo v tem prvenstvu. Proti mladim "zmajčkom" so šoštanjski košar-karji končno zaigrali kot znajo in zmorejo, torej je delo z novim tre-nerjem obrodilo prve sadove. Dobro vzdušje v ekipi, borbenost v obrambi in predvsem kolektivna igra v napadu, so glavni razlogi za visoko zmago.
Do polovice prvega polčasa je bila igra še izenačena (15:15), nato pa so si domači z delnim izidom 19:5 priigrali prednost, ki je do konca tekme le še naraščala. Razigrala sta se Božič in Rizman, ki je poleg dvajsetih točk imel še 11 asistenc in 9 skokov, pod košem pa sta bila tokrat izvrstna Črešnik in Zupanc.
Odlično igro so domači nadalje-vali tudi na začetku drugega dela, ko so si z delnim izidom 19:4 priig-rali 30 točk prednosti. Tudi nekate-ri mlajši, ki so vstopili v igro v dru-gem polčasu, so uspeli obdržati vi-soko razliko, zaradi poškodbe pa še vedno ni igral Vugdalič.
Dobra igra Elektre je prebudila tudi gledalce, ki so po dolgem času zadovoljni zapuščali dvorano, v na-slednjem krogu pa bo Elektra go-stovala pri Hrastniku.
Mladinci so v nedeljo doma iz-gubili proti ekipi ŽRK Maribor z 69:73, ob polčasu pa so še vodili s 44:39.	■ Tjaša Rehar
Namizni tenis
Peto mesto Uroša Slatinška
V soboto in nedeljo, 4. in 5. decembra je bil v Mariboru TOP - turnir 24 najboljših namiznoteniških igralcev Slovenije, na katerem sta nastopila dva igralca velenjske ERE, zaradi študijskih obveznosti pa se je nastopu odpovedal Tadej Vodušek. Uroš Slatinšek in Jure Slatinšek. ki sta nastopila v prvi skupini, sta zasedla 5 in 12 mesto. Uroš je imel na koncu turnirja 6 zmag in 5 porazov in osvojil 5 mesto. Jure pa je tokrat doživel 11 porazov in zasedel 12 mesto. Uroš, ki ima že nekaj časa težave z boleznijo, je v dveh dneh odigral kar 30 setov, zato je bil na koncu trunirja že povsem brez moči.
Pred igralci ERE je zdaj enomesečni premor, tako da si bodo lahko nabrali potrebnih moči za naporno spomladansko sezono. V namiznoteniškem klubu ERA - Tempo pa se pospešeno pripravljajo tudi na 1. Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije, ki bo konecjanuarja 2000 v Rdeči dvorani Velenju. Organizatorji (NTK ERA, ŠRZ Rdeča dvo-rana in NTZ Slovenije) na prvenstvu pričakujejo moške in ženske ekipe iz najmanj desetih evropskih držav.
■ dk
9. decembra 1999
SPORT IN REKREACIJA
W VAS 17
Lokostrelski klub Mozirje
Zmaga v Milanu
Na zadnjem letošnjem turnirju za slovenski pokal v Dobravljah pri Ajdovščini so mozirski lokostrelci s štirimi zmagami uspešno sklenili letošnjo tekmovalno sezono.
Pri članicah je zmagala Bernarda Zemljak Perhač s 563 krogi, pri članih je s 588 krogi slavil Stefan Ošep, 6. je bil Marko Satler, 12. Ivan Šket in 19. Andrej Smodej. Pri mlajših dečkih sta prvo in drugo mesto osvojila Aleksander Ošep (565) in Primož Perhač (548), prvi in drugi pa sta bila pri veteranih Dušan Perhač (569) in Miran Borštner (547), vsi v disciplini compound. V soboto in nedeljo so se mozirski lokostrelci udeležili vsakoletnega 24 - urnega tekmovanja v Milanu, na katerem je nastopilo 135 ekip iz šestih držav. Prvo mesto sta osvojila Štefan Ošep in Dejan Sitar, 10. sta bila Dušan Perhač in Marko Satler, 25. mesto pa je osvojil Ivan Sket, ki je sam nastopil kot ekipa.	■
Strelski šport
Mali nogomet
Suljičeva prva, Veternik tretji DiJaki sc podprvaki
Crn/li nrairnionn tnilno ia Kil ii Mni;om \/fncfn
V Ljubljani je bil prvi odprti pozivni turnir v streljanju z zračno pištolo, odlično pa sta nastopila tudi člana SD Mrož Velenje. V članski kategoriji je Simon Veternik osvojil 3. mesto za Kranjcem iz Kranja in Ljubičem iz Slovenskih Konjic, pri mladinkah je zmagala Sabina Suljič, oba pa sta se uvrstila v slovensko reprezentanco za dvoboj s Hrvaško.
■ M. B.
Judo klub Velenje
Roku Drevu Nagaoka
Na turnirju Nagaoka v Ljubljani, ki je posvečen uglednemu japonskemu trenerju in pedagogu, ki je vrsto let treniral mlade judoiste v Sloveniji, turnir sodi med najbolj ugledne in močne pri nas, so se odlično izkazali tudi predstavniki Judo kluba Velenje. V močni konkurenci judoistov iz šestih držav je največ pokazal Rok Drev, ki je zmagal v svoji kategoriji, v višji kategoriji pa je Denis Mijatovič zasedel drugo mesto. Ostali tekmovalci Rok Ovčjak, Nejc Miklavžina, Sašo Spol-jar, Simon Blatnik in Gašper Borovnik pa so se z dobrim znanjem in bor-benostjo uvrstili v polfinale in ekipno osvojili 4. mesto.	■ Z. S.
Savinjska košarkarska liga
Nazarje še v vodstvu
V	savinjski košarkarski ligi na Polzeli so odigrali 5. krog. Izidi: Polzela - Laško 53:74 (24:37), Nazarje - KK Velenje 59:56 (24:23), Gornji Grad -Prebold 66:72 (29:37), NS Velenje - Mozirje 70:53 (41:20). Vrstni red: 1. Tris Vrbovec Nazarje 9 (5 tekem), 2. Prebold 7 (4), 3. ŠD Mozirje 7 (4), 4. Polzela 7 (5), 5. Norma Soft Velenje 6 (4), 6. KK Velenje 4 (3), 7. Veterani Laško 4 (3), 8. Pizzeria 902 Gornji Grad 4 (4).	■
Mala košarkarska liga
Velenjski nadobud-neži presenetili
V	soboto, 4. decembra, so svojo malo košarkarsko ligo pričeli tudi najmlajši člani KK Velenje. V njej lahko igrajo dečki in deklice do 4. raz-reda osnovne šole. Kot ena izmed zanimivosti male košarke je tudi to, da se zadeti koš šteje samo z eno točko. Poleg domače ekipe so sodelovali še KK Pivovarna Laško, Mladinski KK Celje in SD Smarje pri Jelšah. Najprej sta se pomerili moštvi KK Pivovarna Laško in ŠD Smarje pri Jelšah. Laščani so zmagali z 19:4 in že po prvi tekmi se je videlo, da so favoriti, kar pa ni nič presenetljivega, saj z dečki trenirajo in tekmujejo že dve leti. Sledila je tekma med domačo ekipo in ekipo Mladinski KK Celje. Po ogorčeni borbi so igralci KK Velenje premagali nasprotnike s tesnim izidom 14:12. Tako so se za tretje mesto pomerili moštvi Mladinski KK Celje in ŠD Šmarje pri Jelšah. Slednji so z dobro igro Celjane premagali z rezultatom 10:7 in osvojili tretje mesto. Za prvo mesto pa sta se se pomerili KK Velenje in KK Pivovarna Laško. Kljub požrtvovalnosti in borbeni igri domači le niso bili kos igralcem iz Laškega. Tekmo so izgubili z rezultatom 9:21 in tako osvojili odlično drugo mesto, saj ne smemo pozabiti, da domača ekipa trenira komaj mesec dni. Za KK Velenje so igrali: Majstorovič, Županc, Demšar, Rogan, Hren, Bera, Čosič, Zove, Lekič, Potočnik, Mahmutovič, Mihelič, Brezovnik, Lončar in Dokozič. Pohvaliti je potrebno tudi dobro organi-zacijo domačega kluba, saj je bilo v telovadnici osnovne šole Livada veli-ko število gledalcev, ki so uživali v mojstrovinah malih nadobudnežev ter seveda zahvala sponzorjem: Restavraciji MAMI, velenjski Nami, Trgovini Dan na dan, firmama Chawa in Norma soft, Našemu času in Mestni občini Velenje, ki so omogočili, da je turnir lahko potekal. Ze v soboto mladi igralci KK Velenje potujejo s pomočjo Izletnika v Šmarje pri Jelšah, kjer bodo odigrali nov turnir.	■
Šahovske novice
Mazej in Lendero odlična
V Šentjurju se je v nedeljo končal mednarodni šahovski turnir v aktivnem šahu. Med 36 nastopajočimi je bilo ob enem mojstru FIDE še 13 mojstrskih kandidatov in 7 prvokategornikov, med njim pa sta se odlično odrezala mlada velenjska šahista Jernej Mazej in Peter Lendero. Zmagal je FIDE mojster Marjan Crepan s 7,5 točke, s 5,5 točke je bil Jernej Mazej osmi kot najboljši mladinec v tej konkurenci, Peter Lendero pa je kot najboljši mlajši mladinec s 5 točkami osvojil 14. mesto. Jernej Mazej je s tem izkupičkom tudi osvojil 1. kategorijo.
V soboto regijsko prvenstvo
šaleško šahovsko društvo bo v soboto, 11. decembra, v prostorih GD Šalek izvedlo regijsko osnovnošolsko prvenstvo v aktivnem šahu za let-nike 85 in mlajše. Prvaka pri deklicah in dečkih bosta velenjsko šahovsko regijo zastopala na državnem osnovnošolskem prvenstvu. Prijave bodo pred začetkom tekmovanja sprejemali ob 8.30 (informacije: Ladislav Lendero, telefon 041 -235-641)	■ L. L.
9/
E R A
Prehrana
Stantetova 24, Velenje Telefon: 864 309
m
24 UR
mrciB
0d lO.decembra 1999!
Andrejev dom na Slemenu
Mladostno srečanje
Če bi naključni obiskovalec Andrejevega doma na Slemenu v so-boto, 20. novembra, opazoval veselo druščino nekaterih bolj in nekaterih manj znanih obrazov, bi se zagotovo vprašal, kdo pa so ti ljudje.
Na pobudo starega alpinista Franca Verka-Verča smo se namreč tega dne srečali stari alpinisti s šaleškega, celjskega, mariborske-ga in koroškega področja. Preko 52 nas je bilo in nihče ni smel
Sredi prejšnjega tedna je bil v Novem Mestu sklepni turnir državnega prvenstva v malem nogometu za srednje šole. Med štir-imi najboljšimi ekipami so bili tudi dijaki ŠC Velenje, ki so si to mesto priigrali v predtekmovanjih.
V prvem srečanju so s 6:2 premagali domačine iz Novega Mesta, za najboljšega pa so se pomerili z vrstniki Srednje trgovske šole Kranj. V dokaj enakovredni igri so bili Kranjčani boljši s 5:3, Velenjčanom pa je ostal naslov podprvaka.
Selmir Burek je bil izbran za najboljšega vratarja, ob njem so za ŠC Velenje nastopili še Mitja Hojnik, Marko Pokleka, Mirnes Ibrahimovič, Aleš Šmon, Admir Suljič, Dragan Sprečakovič, Rusmir Dedič, Mišo Pavič, Admir Mustafič in Sead Jahič, ekip pa je vodil prof. Franci Oblak.	■
Kegljanje
Dekleta prva, fantje zadnji
V vseh kegljaških ligah so sklenili jesenski del prvenstva. Za šoštanjske kegljače je bila to najbolj klavrna sezona doslej, saj so v deve-tih krogih osvojili eno samo točko. Za nameček so v zadnjem jesenskem krogu doživeli najhujši poraz na svojem kegljišču, od kar nastopajo v drugi ligi. Vodilni prevaljski Korotan jih je namreč premagala kar z 8:0 in 5482:5161. Šoštanj: L. Fidej 891 (0), Sotler 818 (0), S. Fidej 921 (0), Kramer - Novak 817 (0), Glavič 857 (0), Petrovič 859 (O).Novo zmago so na gostovanju dosegla dekleta, saj so v Celju s 6:2 (2367:2355) premaga-la drugo ekipo Miroteksa. S to zmago so Soštanjčanke dokazale, da so zasluženo na prvem mestu. Šoštanj: Cverlin 384 (0), Mihaljev 372 (0), Lozič (387 (1), Prelog 420 (1), Drev 415 (1), Lesnik 389 (1). Oboji bodo sezono nadaljevali konec januarja, ne bodo pa počivali. To še posebej velja za fante, ki imajo dovolj časa, da izboljšajo lučaj, če pa bo kegljaška zveza uvedla vmesni prestopni rok, pa imajo namen v klub pripeljati močnejše igralce.	■ L.F.
KK Veniše -Leto plodnega dela
Še nekaj dni in Konjeniški klub Veniše bo slavil prvo obletnico obsto-ja in uspešnega delovanja. Slednje brez pretiravanja, saj so člani tega mladega kluba dosegli zajetne uspehe na tekmovalnem področju, izvedli odmevne prireditve in se izkazali tudi na ostalih področjih. Enoletno delo bodo pregledali in ocenili ter si zadali še bolj smele načrte na občnem zboru, ki ga bodo v soboto, 11. decembra, na Venišah začeli ob 18.00. " ■
šteti manj kot štirideset let. Najstarejši, Dušan Kukovec jih ima že prek sedemdeset, pa je še vedno poskočen kot le kaj. Nekateri se nismo videli že celo večnost. V imenu Šaleškega alpinističnega odseka nas je pozdravil Ivč Kotnik. Srečanje je popestril s preda-vanjem z diapozitivi mlad alpinist Robi Pritržnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Himalaje, višek večera pa je bil ogled starih celuloidnih filmov s potepanja po gorah starega alpinista in gor-skega reševalca Jake Preloga. Ni kaj, lep večer, poln nostalgije in obujanja spominov.	■ Hans
PEK0, tovarna obutve, d.d., Tržič razpisuje prosto delovno mesto PR0DAJALKE
za prodajalno Peko v Velenju, Šaleška 19
Pogoji za sprejem:
-	končana šoia za prodajalce komunikativnost, vestnost in urejenost
-	5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece (možnost zaposlitve za nedoločenčas).
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošijete v roku 8 dni po objavi na naslov: PEK0, tovarna obutve d.d. Tržič, Ste Marie aux Mines 5, 4290 Tržič.
'do 50% znižanje cen posameznih izvoznih modelov keramičnih ploščic
t bi'ip^« db oci^ ^oa^* za bg=>
•5% novoletni popusl za kopalnice Gorenje
gorenjeKeramrta
Procbpbo koairačnih pfoićic Gorenje 1 'b, 3327 Smartno ob Paki Tet. |063»40 23 270
9onnt^<opBttoe
Ptockijni ituđK? Pnmofsha t> b 3325 Sođanj TeL (063) 40 22 4CC'
18 NilS VJLS	OBVESCEVALEC	9. decembra 1999
		
"Sodstvo je povezano z mafijo."
Janez Janša, politik
VCdotoo Hleta'?
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
RABLJENA	== ^S
VOZILA £k NA ZALOGI: TIP LETNIK	CENA
Suzuki Svvift 1,3 GL 1993 Suzuki Baleno 1,3 GL 3 D 1996 Subaru Legacy 2.0 GL 1993 Lada Samara 1300 S 1996	800.000 SIT 1.290.000 SIT 1.251.000 SIT 661 .OOO SIT
Informacije in prodaja: Fori d.o.o., Tel.: 063/897-0521, tel.: 0602/42-986	
t:
\m
rati
mJmimMM
SRCNEIGRE
Režija: VVillard Carroll Vloge: Gena Rowlands, Sean Connery, Gillian Andersen Dolžina: 121 minut (Ijubezenska drama) Sreda 8.12. ob 20.00 Četrtek 9.12. ob 17.30 Petek 10.12. ob 20.00 Sobota 11.12. ob 17.30 Ostra in zabavna drama spremlja skupino Ijudi različne starosti in življenjskega sloga v njihovem iskanju Ijubezni in partnerjev.
HIŠA STRAHOV
(grozljivka) Režija: Jan de Bont Vloge: Liam Neeson, Catherine Zeta-Jones Dolžina: 112 minut Četrtek 9.12. ob 20.00 Petek 10.12. ob 17.30 in 22.30 Sobota 11.12. ob 20.00 Nedelja 12.12. ob 17.30 Torek 14.12. ob 20.00 Dr. Marrovv povabi v staro graščino s sumljivo preteklostjo tri Ijudi s pretvezo, da bo opravljal raziskave o motnjah v spanju. Od trenutka, ko prispejo se zdi, da jih hiša neustavljivo privlači.Toda v hiši živijo duhovi, ki se materializirajo kot grozljive prikazni, ki opravičujejo svarila, da v hiši nihče ne sme ostati ponoči, v temi. Prava grozljivka z duhovi v glavni vlogi!
TARZAN
(Diesneyeva risanka) Režija: Kevin Lima Glasovi: Tony Goldwyn, Minnie Driver, Glen Close Dolžina: 90 minut Nedelja 12.12. ob 11.00 predpremiera!
Nova verzija simpatičnega Trazana je tokrat prvič zagledala luč sveta kot risanka. To je seveda uspelo v Diesneyevih studijih, naredili pa so izjemen film. Tarzan je po Levjem kralju dejansko najboljša risanka do sedaj saj združuje humor, dih
KABELSKI SISTEM
SOSTANJ
KRS ZADRUGA, z.o.o., Šoštanj objavlja
javni razpis za izbiro vzdrževalca omrežja v Kabelsko razdelilnem sistemu Šoštanj
1.	Predmet javnega razpisa je izbor vzdrževalca omrežja KRS Soštanj za izvajanje rednega vzdrževanja z dežurstvom.
2.	Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe:
-registrirane za opravljanje telekomunikacij, splošnih gradbenih del in električnih instalacij,
-razpolagajo z opremo za izvajanje rednega in preventivnega vzdrževanja, prevoznimi sredstvi in sredstvi zvez za organiziranje neprekinjenega dežurstva.
3.	Vzdrževalec mora zagotoviti neprekinjeni sprejem reklamacij in sprejemno pisarno v Šoštanju za sprejem reklamacij v uradnih poslovnih urah najmanj 5x tedensko.
4.	Podatki o kabelskem omrežju, izhodiščni ceni za izvajanje vzdrževanja in drugi pogoji so na vpogled na sedežu zadruge v Soštanju na podlagi predhodne prijave na tel.: 041/ 759-435.
Pisne prijave z dokazili iz 2. točke in ponudbeno ceno je potrebno poslati do vključno 22. decembra 1999 na naslov: KRS Zadruga Šoštanj, Partizanska pot 3 s pripisom "Za izbor vzdrževalca".
5.	Obvestilo o izidu javnega razpisa bodo prejeli vsi prijavljeni v 30 dneh po izbiri.
KRS Zadruga Šoštanj z.o.o.
jemajočo akcijo v pragozdu, izjemno glasbo in izredno ganljive prizore, ki bodo prevzeli in navdušili vso družino. Resnično priporočamo za družinske oglede I Kljub predpremieri je cena vstopnice 600 SIT! Obiskovalce čaka tudi presenečenje I
GLOBOKA MODRINA
(grozljivka) Režija: Renny Harlin Glasovi: Samuel L. Jackson, Saffron Burrows Dolžina: 104 minute Nedelja 12.12. ob 20.00-predpremiera! (pred uradnim začetkom predvajanja v Sloveniji, uradni začetek je 16.12.!) Globoko pod morsko gladino je tajni laboratorij v katerem znanstveniki proučujejo možganske bolezni. V bližini imajo zaprte morske pse z zelo razvitimi možgani, ki pa seveda pobegnejo iz tanka. Za znanstvenike se začne pekel iz katerega se bodo težko rešili. Prava grozljivka v stilu žrela I Film z odličnimi efekti!
ZVEZDNIKI
(komedija) Režija: Woody Allen Ponedeljek 13.12. ob 20.00
Sobota 11.12. ob17h Nedelja 12.12. ob17h
KEKEC
(slovenski mladinski film)
Kekec je prvi slovenski film iz serije Kekcev, ki so nastali v zgodnji zgodovini slovenskega filma, Pripoveduje pa zgodbo o navihanem fantiču, ki se v gore odpravi iskat zdravilo za svojo slepo sestrico. Kopija je obnovljena! Dolžina: 90 minut Na vsaki predstavi otroške matineje, dve nagradi za obiskovalce!
Fiimski ciklus UPOR V H0LLYW00DU v decembru vsak torek in sredo ob 19.00 v MALI DVORANI: Bogovi in pošasti, Zvezdniki, Generacija X ter Sanje v Arizoni! Torek 14.12. ob 19.00 Sreda 15.12. ob 19.00
ZVEZDNIKI
(komedija) Režija: Woody Allen Vloge: Kenneth Branagh, Judy Davis, Leonardo DiCaprio, Wynona Ryder Dolžina: 113 minut Film je postavljen v glamurozni svetfilma, založništva, mode in televizije in na zajedljiv način prikazuje, kako se Ijubezen lahko najde na izgubi in kako smo zmotno prepričani, da lahko nadzorujemo naša srca. Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Ni rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.
k a ii i o v i: 1.1: k j i:
S: 497 66 80/ 497 66 81
CETRTEK, 9. decembra: 60o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabi-lo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Po-zdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 10. decembra: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila, 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročita: 8.00 Za-nimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 1.00 Za-nimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje^ka^ 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvkienje.
SOBOtt, 11. decembro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - ponočtloAvto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko pstaja Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00Kđaj,kje, kaj; 17.00 So-botno popoldne na Radiu Velenje; 16.30 Poročiia; 18.00 V imenu Sove: 19.00 Na svidenje. . ... . . . . ^
NEDEUA, 12. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Mi-nute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje.
PONEDEUEK, 13. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročita; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovertj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 14. decembro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho-roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijsld džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poroči/a: Pesem tedna. 19.00 Na svidenje.
SREDA, 15. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govori-mo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nikoli sami	]	L07	M	O ^ CmJtzszz
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo ras, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medlcinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za inlorma-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko števiiko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 9. december - dopoldan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Kočevar in dr. Lazar Petek, 10. december - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Slavič in dr. Gusič Sobota, 11. decemberin nedelja, 12. december - dežurni dr.
Friškovec in dr. Budnjo Ponedeljek, 13. december-dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Rus in dr. Vrabič Torek, 14. december - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Urbanc in dr. Žuber Sreda. 15. december- dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidiovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
11. in 12. december- dr. Vesna Pupič-Gaberšek, Zdravstveni dom Velenje, dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
VfeteriasfcapostajaSoštanj:
Od 10. do 17. decembra- Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 0609/633-677.
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
S A A
m
Smrt in slm> cdMiinjih sui najhujsi odHsimih bdeiin in utlasii...
PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo no pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje ptačila dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLUŽBA PUP, PUKOPALIŠČE PUDKRAJ
063/865-866,0609/646-208,0609/620-128
9. decembra 1999
OBVEŠČEVALEC
KAS i AS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
SUŠILNI STROJ GORENJE, še v
garanciji, prodam. Telefon 863-376.
GLASBILA
KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA, Tosca III, 96 basov, 12 registrov, prodam. Telefon 853-324.
KUPIM
KUPIM RABLJEN, do 5 let star hladilnik, do 120 lltrov. Telefon 893-051.
LOKALI
V	VELENJU, V POSLOVNI STAVBI,
ugodno oddamo 28 m2 velik prostor, primeren za pisamo. Telefon 063-871-156.
STROJ UkRECEPTURO za
izdelovanje sadnih sirupov.prodam. Telefon 041/587-737.
POSESTI
V	VELENJU KUPIM HIŠO. Telefon 041-209-574.
0DDAM MANJSO GARAZO v bližini železniške postaje. Telefon 874-721. J0GIVLOŽEK, 190x160 inzelo dobro ohranjen vgradni hladilnik 120 I., prodam. Telefon 866-068. VSE ZA 0TR0KA do 3 let, prodam.
Telefon 041-893-321, po 15. uri. STANOVANJSKA OPREMA
UGODNO PRODAMO POSTELJO za
odraslega ali otroka, cena 4000 SIT. Telefon 892-295.
.....
POSODIM DO 200.000 SIT.
Garancija čeki. Telefon 041-250-950.
ODDAM SOBO V VELENJU. Telefon 701-943.
NAJAMEM GARSONJERO ali
enosobno stanovanje s telefonom.
Telefon 041-210-034.
KUPIM TR0S0BN0 STAN0VANJE, v
centru mesta z gotovino. Telefon 857-070.
V	CENTRU VELENJA oddamo 3-sobno opremljeno stanovanje s telefonom. GSM 041/825-820.
V	VELENJU ODDAM neopremljeno stanovanje. Telefon 858-022.
GOLF III-1,6 CL, reg.do 11/2000, I. 93, prodam. Telefon 063-863-600, po 16. uri.
PEUGEOT 205, letnik 86, prodam. Možnost plačila na več čekov. Telefon 882-319. CITROEN GS 1,3, letnik 12/81, dobro ohranjen, reg. do 04/2000, prvi lastnik, prodam. Telefon 890-403, zvečer.
ZAPOSLITVE
POTREBUJEM DEKLE za strežbo v lokalu. Plača po dogovoru, možna stalna zaposlitev. Telefon 041-720-919.
PRIJETNO DEKLE zaposlimo v bistroju na Dobrni. GSM 041-794-051.
DELO, Kl LAHKO POSTANE VAŠA KARIERA. Izkušnje nepotrebne, trening zagotovljen. Minimalni dohodek 70.000 SIT. Telefon 063-411-156 ali 041-368-699.
Ponudba tisočletja za bodoče voznike. Popust do 30%. Tečaj CPP-sreda15.12. ob 9 ali 18 uri v prostorih Ljudske univerze Velenje - APS- AVTO ŠOLA. Tel. 871 - 373,041/765-200.
ZAPOSLIMO TRI NOVE SODELAVCE iz Slovenj Gradca, Velenja ali okolice. Enomesečni poskusni rok. Možnost redne zaposlitve in hitrega napredovanja. Osebni dohodek od 150.000 do 350.000 SIT/mesečno. Resni, pridni in perspektivni, pokličite dopoldne od 8. do 14. ure po telefonu 063-864-642 ali popoldne 041-340-968.
ZA BOŽIČNO-NOVOLETNA DARILA POTROŠIMO OGROMNO DENARJA.
Mi vam ponujamo možnost, da si jih na enostaven in prijeten način prislužite zastonj. Obenem lahko, če želite delati za nas, ki dobro in takoj plačamo. Samo resne pisne ponudbe na upravo lista "Prvič tako ugodno!" IŠČEMO DEKLE ZA DELO v Bistoju. Telefon 893-793. UPOKOJENKE, BREZPOSELNE, nudimo min. 70.000 SIT mesečno, za delo v Velenju. Telefon 864-334.
ŽIVALI
PROD/yVI PRAŠIČA, težkega cca 160 kg, krmljenega z domačo krmo, se očisti in razosa na domu prodajalca. Cena po dogovoru. Ivanka R Paška vas, telefon 885-640. GOVEDA IN PRAŠIČE ZA ZAKOL, odkupujemo po ugodnih cenah. Lešer, Lopata 20 D, Celje, telefon 471-244. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, prodam. Telefon 866-208.
DVA PRAŠIČA, 140 in 260 kg, prodam. Telefon 063-709-061. PRAŠIČA ZA ZAKOL, prodam. Telefon 885-308.
PRODAMO PRAŠIČA za zakol, cca 180 kg, krmljenega z domačo hrano. Telefon 869-317.
TELIČKO, 120 kg težko, prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Telefon 885-290.
PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, prodam. Telefon 881-764. ODKUPUJEMO JAGNETA, GOVEDA IN OVCE. Telefon 868-300. PRAŠIČE ZA ZAKOL, domače reje in svinjsko mast.prodamo. Telefon 722-052.
'Šoštanj * Graška gora AMPŠkale
490
188 mikro-g S02/m3 230 mikro-9 S02/m3 275 mikrb-g S02/m3 202 mtkro-g S02/m3 MESTHA OBČINA VELENJE
PmmH
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 29. novembra do 5. decembra 1999
SOSTANJ topolSica zavodnje graSka gora velenje veuki vrh Skale | D29. 11. 030. 11. EtTli. U2.12. 103.12. [54. 12. »5.12.
Z4URNADAN jjj V POGREBNISLUŽBITIŠINAIN CVETLIČARNI k IRIS VAM V ZAHVALO, ĐA STE NAM ZAUPAU ^ POOARIMO ŽARNIVENČEK V VREDNOSTI 8	10.000 SIT.
TEL: 063 / 853 -111, GSM: 041 / 682 - 369
' AUZEUTE
MMmn.mn V	DELNICE?
mrilSmmtim Poklićite in obiščite nas v poslovalnicah: Velenje; Fortova 2, tel.: 063.870-070 Celje; Cesta 14. dmzije 14. tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel,: 0602/511-161 zvami.
ZAHVALA
V 71. letu življenja je dne 25. novembra 1999 v Gospodu zaspala naša draga
ANTONUA ŠLUTEJ
iz Lokovice
V bolečini je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem in vsakemu po-sebej, ker ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja zdravstve-nemu osebju Bolnišnice Topolšica za vestno zdravljenje in postrežbo v času njene bo-
lezni; gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred; govorniku krajevne skupnosti za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na
njeni zadnji poti.
VSINJENI
NmwM&Mi&NmtB
PREPRIČANI SMO, DA IMAMO V NAŠI EVIDENCI KUPCA ZA VAŠE STANOVANJE! POKLIČITE KADARKOLI!
GIBANJE PREBIVALS TVA	
Upravna enota Velenje	Brda št. 30; Ivan Leskovšek, roj. 1914, Celje, Trubarjeva ul. št. 20; Marija Glinšek, roj. 1919, Celje, Prijateljeva ul. št. 17. Upravna enota Žalec
Poroke:	
Metka Šilc, Podkraj pri Velenju št. 30 in Iztok Hudournik, Podkraj pri Velenju št. 30.	
	■ Smrti: ■
I Smrti: Bj	
	Frančišek Cencelj, star 86 let, Ločica pri Vranskem 12; Augustin Jelen, star 85 let, Polzela 15/a; Karolina Romih, stara 85 let, Celje, Hribarjeva ul. 12; Franc Čeplak, star 69 let, Nazarje, Samostanska pot 16; Helena Turščak, stara 45 let, Podvin 116; Ivan Klančnik, star 76 let, Gotovlje 90.
Elizabeta Fras, roj. 1943, Ravne št. 200/a; Angela Sovič, roj. 1914, Ravne št. 43; Amalija Brunšek, roj. 1909, Podkraj pri Velenju št. 79; Matthaus Renhart, roj. 1931, Avstrija; Ljudmila Gregorn, roj. 1913, Celje, Trubarjeva ul. št. 16; Ivan Cvikl, roj. 1928, Polzelašt. 234; Roza Žaberl, roj. 1924, Babna	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamce, ome, prababice, tašče in tete
TVANKE MARTINŠEK
1922 -1999
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, so-
sedom in znancem za izrečene tolažilne besede, sožalja, za darovano cvetje in vence ter sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njenji zadnji poti. Zelo hvaležni smo patronažni sestri ge. Cebulovi, dr.ge. Hribaijevi za dolgoletno zdravljenje, ter osebju Urološkega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala tudi pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino, mnsg. Kuku za oprav-ljen obred, govornikom g. Alojzu Jelenu, g. Jožetu Lemplu in g. Karlu Stropniku ter praporščakoma DI in ZB Konovo. Posebej se zahva-ljujemo snahi Romani, ki je dolga leta tako lepo skrbela zanjo.
ZALUJOCI: Viktor, Jelka, Franc, Ida, Kondrad z druiinami
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
saj bolezen je bila močnejša
od življenja.
Bolečino, da se skriti,
tudi solz ni težko tajiti,
le naše zlate mamce,
nam ne more nič vrniti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
ANEPRAŽNIKAR
16. 6.1918 - 26.11.1999
Oh kako boli,
ko ljube mame več ni,
ostali so sledovi
Tvojih pridnih rok,
katere cenil bo še pozni rod.
Ponosna, trdna kakor skala
vso Ijubezen, sebe si nam dala
Za vse, prav vse, Ti še enkrat hvala!
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in kolektivom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem, govorniku, izvajalcu Tišine, pogrebni službi in gospodu župniku za opravljen obred.
Hčerke: Karolina, Malči, Sonja, sinovi: Bogdan, Štefan, Rajko ter brat in sestra z družinami
Srce Tvoje več ne bije, bolečin večne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iž oči, dom je prazen in otožen, ker Tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
ELIZABETE FRAS
25.10.1943 - 29.11.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje, sveče in z nami delili hudo bolečino. Posebej se zahvaljujemo gospodu dr. Pirtovšku ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala pevcem in govornikom. Zahvala velja tudi pogrebni službi Usar.
Žalujoči: moz Štefan, hčerki Darinka in Saša z druiinama in ostali sorodniki
Naj osebnost leta
1933
Trgoviaa MA T- VEL,063/861-440
Kdo, je še
vprdsanie
Zanimivo, da se iestvica iz prejšnjega v ta teden ni dosti spremenila. Vrstni red je ostal skoraj enak. Bo tudi pri-hodnji teden, ko bomo objavili lestvico desetih, v prvi poiovici podobno?
Kdo bo naj osebnost na območju, kjer beremo Naš čas? Odločili boste vi. Nas pa veseli, da je v tej izbrani družbi doslej kar 62 imen! Toliko ste jih predlagali in tolikim ste s svojim glasom izrekli priznanje. So pa med temi predlogi, ki po številu glasov, ki so jih doslej prejeli, izstopajo. To pa so:
1. Bojan Prašnikar - trener NK Maribor Pivovarne Laško, domačin iz Šmartnega ob Paki Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje Simona Strahovnik, slaščičarka in pevka v lokoviškem zboru Katarina Srebotnik, uspešna teniška igralka iz Velenja Jože Vehovar, župnik iz župnije svete Barbare
I
mm
Giavne nagrade
TV, avtoradio.
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki ste pri izboru Naj osebnosti leta 1999 na območju, kjer beremo Naš čas, sodelovali s svojimi predlogi, izžrebali 20 lepih nagrad.
Televizor Evelux (Elektronika Velenje), avtora-dio (Chawa, trgovina MAT-VEL, Velenje), servis vašega vozila (Avto shop Podgoršek, Šoštanj), bon (Elkroj Moziije), darilno košarico (MT Cen-ter Velenje), fotoaparat (foto ZOOM Velenje), zlat prstan (Zlatarstvo Tamše, Velenje) in še 13 nagrad, ki jih bo prispeval Naš čas.
j 1
I
Sodelovanje nagrajujemo!
Nagrajenci 7. kroga izbora naj osebnosti leta 1999:
Bon v vrednosti 3.000 tolarjev, ki ga prispeva Trgov-ina Flikca (Tovarniška 2b, Soštanj, tel. 881-029) pre-jme Marta Zimšek, Šmarška 7,3.320 Velenje; kosilo za dve osebi, ki ga podaija Gostišče Obirc (Črnova 35a, tel. 871-594) prejme Ciril Rotovnik, Laze 16/E, 3.320 Velenje; kosilo za dve osebi, ki ga poklanja Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, tel. 861-250) prejme Zvonka Špeh, Škalska 14, 3-320 Velenje; torbo ZOOM, ki jo poklanja Foto ZOOM, (Nakupni cen-ter Velenje, Kidričeva lb, tel. 861-388) prejme Marta Goiob, Zavodnje 26, 3325 Šoštanj; bon v vrednosti 3.000 tolatjev, ki ga poklanja trgovina Manca (Breg 15, Polzela, tel. 720-064) prejme Andreja Stakne, Topolšica 52,3326 Topolšica. Nagrajenci lahko nagrade dvignejo z osebno izkazni-co pri tistih, ki nagrade podaijajo, za nagradi trgovin Manca in Flikca boste potrdila prejeli po pošti, drugi, tako svetujemo, pokličite in se dogovorite, kdaj lahko nagrade koristite oziroma jih dvignete.
Zakaj braici glasujejo tako kot giasujejo?
Poglejmo nekaj najbolj zanimivih obrazložitev za tiste, ki so se povzpeli na današnjo lestvico. Za Bojana Prašnikarja bralci glasuje-jo, ker se je z uspehom njegovega kluba nogomet prikupil tudi ženskam; ker mu za to, da je nogomet popeljal v Evropo ni bilo treba uporabiti politike; ker ga sla-va ni spremenila; ostaja enako | dober človek, kot pišete. Za Srečka ; Meha glasujete, ker je "prima" | župan; ker je prijazen, ker je vedno | nasmejan in ker je dostopen vsem. 1 Za Katarino Srebornik ste v obraz- " ložitvi svojega glasu najpogosteje zapisali, da dobro igra tenis, da dosega izjemne rezultate v svetovnem merilu, da je ponesla ime Velenja in Slovenije v svet.
Za Simono Strahovnik, ker je dobra slaščičarka in dobra pevka; ker je pripravljena vedno priskočiti na pomoč; ker veliko svojega časa žrtvuje za kulturno bogatenje Lokovičanov. Za
Jožeta Vehovarja, ker je zgled mladim in starim; rad prisluhne ljudem v stiki in jim po svojih močeh tudi pomaga; ker nje-gove besede tolažijo in dajejo upanje.
Nagrade za 9, krog
Med tistimi, ki nam boste poslali iz Našega časa izrezan in izpolnjen kupon (tokrat številko
9,	ki mora biti pri nas do objave 10. kupona, torej do naslednjega četrtka zjutraj, oddano na pošto v sredo,) bomo spet izžrebali pet nagrajencev.
Ne pošiljajte nam "starih" in neoštevilčenih kuponov, ker jih moramo, žal, izločiti! Nagrade za 9. krog prispevajo: Gostišče Kozlevčar (Bevče 19, telefon 861-250) kosilo za 2 osebi; Trgovina Flikca (Tovarniška 2b, Šoštanj, telefon 881-029) bon za 3.000 tolarjev; Foto ZOOM (Nakupni center Velenje, Kidričeva 2b, telefon 861-388) darilni paket ZOOM; Trgovina Manca (Breg 13, Polzela, telefon 720-064), bon za 3.000 tolarjev; Naš čas (Foitova
10,	Velenje, telefon 898 17 50), Zaleščanske portrete.
Kam s kuponi?
Na naslov: uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje.
GLASUJEM ZA: 0BRAZL0ŽITEV:
osebnost, leta
M0J NASL0V:
i
I
5

m


wmm

mmmmmmmmmmm
wmmmmm
6. SPAR evropskega prvenstva v krosu,
ki bo v soboto, 11. decembra 1999, ob 17. uri na Titovem trgu
s svečano predstavitvijo reprezentanc, kulturnim programom in ognjemetom
TER NA 0GLED TEKM0VANJA
ki bo v nedeljo, 12. decembra 1999, ob 10.30 ob Škalskem jezeru.
PRIDITE IN SI OGLEJTE MERJENJE M0ČI MED NAJB0LJŠIMI EVROPSKIMI TEKAČICAMI IN TEKAČI!
VABIM0 VAS NA 0DPRTJE