Delo in kritika. Ne sumničenja, marveč dclo in ©bjeks tivna kritika od strani članstva je mogočna opora vsake organizacije in društva. Vsak član poedinih organLzacij in društev, pred* vsem pa velja to za člane* UJU, se mo>ra za» vedati, da je njegova moralna dolžnost, za» nimati se za delo v organizaciji, za njene .uspehe in neuspehe, a predvsem pazljivo prebirati stanovs!ki tisk. Le član, ki se za« veda svojih moralnih dolžnosti ;napram udruženju, bo točno informiran o vsem, kaj se v organizaciji dogaja. Načclo, vsi za enega eden za vse, jc najs bolj potrebno v stanovskih oirganizacijah, ker vodstvo more doseči gotove uspehe Ie z moralno oporo članstva in z njega sodelo* vanjem pri vsaki posamezni akciji. Članstvo se p'a more uvcljaviti in sodelovati le, čc je o vsem delu točno poučeno, kar dosežc cdi= no potom stanovskega tiska. Kdor mnogo dela, ta tudi napravi po« greško, in nihče, ki se zaveda dejstva, po« vdarjenega v tem pregovoru, se ne brani 'kritike — seveda upravičene in objektivne kritike. Toda tudi pri objektivni in upravi* čeni kritiki je treba paziti na to, kje se jo iznaša. Edini merodajni forum za to so dru= štvcna zborovanja, seje širjcga sosveta in delegacija. Članstvo mora iznesti svoje pri» tožbe in tudi nasvete na društvenem zboro vanju društva, ki jih pošlje v obliki resolu« cije, sklepov ali nasvetov na povcrjeništvo. Predsedniki laMco še posebej iznašajo' želje in pritožbe članstva na seji širjega sosveta. Treba pa je,. da so v stanovskih vprašanjih v&estransko poučeni. — Povdariti moramo pa< še posebej, da je odkrita in cbjektivna kritika ddla v o.rganizaciji, ne le pravica ne« go dolžnost vsakcga posameznega člana. Bi« stveno načelo vsake kritike bodi, ne škoditi, marveč koristiti organizaciji. Žalibog se to med našim članstvom premalo upoštetva. Čemu so bile potrebne gornje uvodne besede? Na društvena zborovanja prihaja član= stvo. poslušat predavanja in poročila dru* štvenih funkcionarjev —• a 'ho jc čas dcbate in edino pravi kraj za iznašanjc' kritike, jih je premalo tovarišev in tovarišic, ki sc ja» vijo k besedi in (ki si prizadcvajo z dobro namerno kritiko izboljšati organizacijo. Na šolah in drugje se pa pozneje debatira o vprašanjih ter iznaša kritika, ki ni bila i.zne* šena na zborovanju. Nihče se ne zaveda, da je moralna dolžno.st vsakega člana iznašati kritiko na pravem in nikoli ne na nepravem mestu ter podpreti vsa'ko trditev s konkret* nimi dokazi, ki so povod kritiki. Če b>i se namreč članstvo tega zavedalo, a predvsem, če bi pridno prebiralo stanovski tisk, potcm bi izpadla kritika predvsem v onih zadevah, v ikaterih je organizacija najvcč storila. Naj navedem tu par primerov. Med članstvom nekega društva se širi vest, da ni UJU u'krenik> prav ničesar za učiteljske vdove, kronske upokojenke in kronske upokojence iz našega stanu. — Vse vdove so že prevedene na dinarske plače, udino učiteljske še ne in Ikdo je tcmu kriv? Seveda poverjeništvo UJU, ki se ni prav nič brigalo iza usodo ubogih kronskih upokc= jcnk. Če bi bila zadsva iznešena na društve= nem zborovanju in hi sc društvo informiralo pri poverjeništvu, bi izvedelo, da se jt ors ganizacija že večkrat obrnila na pristojna mesta in da je uporabila tudi trenotek, ko je postala zadeva najaktualnejša in to pred nazpravo o ipjroračunu za leto 1928./29. 7. marca 1928 je poslalo po-verjeništvo, po šols -sko upravntm ©dseku izdelano, tozadcvno ¦iogo poslanskim klubom, finančnemu mim* stru, Zvezi državnih nameščencev, Izvršnc; mu odboru UJU in osebno g. H. Vodopivcu, članu glavnei kontrole. Zadeva o prevedbi učiteljskih vdov se jc siccr nekoliko zavlek= la, toda danes so žc vse prevedent;, le pre= vcdba nekatcrih še ni potrjena. Ker ne ob* stojajo ni'kakc ovire, se je nadejati, da se bo to v^ na}r-rajš-Tn času izvršilo. Še eno zadevo naj navedem, in sicer oivedbo celibata za učiteljice. Med našimi to^ varišicami sc neprestano širijo vesti, da ni UJU ukrenilo prav ničesar v obrambo> uči= teljic oziroma njihcvih pravic — ida tudi glc* de polnih draginjskih doklad naših tovarTšic ni ukrenilo ničcsar, in cclo do take trditvc so se povzpcli, da dcla ravno UJU na to, da se uvede celibat. Kdor je pazno čital »Učit. Tovariša« bo vcdel, kako tendenciozna so taka podtikanja, kcr jc razvidel iz poročil o delu Izvršnega odbora, i.z poročil o skupšči= nah in sciah širjega sosveta, koliko jo ravno v gori navcdcnih slučajih naredilo poverjc^ ništvo in Izvršni odbor. Navajati datumc vseh tozadevnih intcrvencij in ukrcpov bi bU lo brezmiselno. Čitajte »Učiteljskega Tovas riša« in »Narodno Prosveto« in uvideli bo* dete, da UJU ni zamudilo nobent'. prilike de« lovati v smislu zahtcv in pravic vsega član* stva brez razlike. So tudi ljudje, ki jim jc šc vedno na5a močna, edinstvena stanovsika organizacija trn v peti. Da širijo isti netočnosti o delu naše organizacije in ji očitajo nedelavnost, ni prav nič čudnega, a žalostno je dcjstvo, da jim pri tem razdiralnem delu pomaga članstvo, ki je del in tudi steber vse organi» zacije. Premislimo in zavedajmo se, da je moč organizacije odvisna od članstva. K.olikor večja je moralna opora pri članstvu, toliko večja je moč vodstva, ki kot sem že omeinl, stoji in pade s članstvom. Pozitivno delo in pozitivna tritika podprta s'konkretnimi slu» čaji in dejstvi privedeta do sigurnih uspe* hov, a kverulantstvo do sigurnega razdora. Prepričajmo se vedno sami;o o'koliščinah in delu, presodimo ga in izrccimo o njem ob= jektivno in stvarno kritiko, da bomo vredni člani skupnczajednice. Borbena Hoi organizacija tedaj, kadar bo članstvo dalo vodstvu vedno lahko konkret* ne in pozitivne slučaje na razpolago, iz >ka=> terih izhaja kriti'ka \n s katerimi bo podprlo vodstvo zahtevt1 učitcljstva; izgube pa na resnasti resolucije in kritika, za katero se nc more navajati konkretnih slučajev ali se jih išče'šele poznejc. Borbcnost tudi ni groženj poln, surovo pisan in za senzacijami se bo^ reč tisk, temveč je mnogo bolj borben list pisan v mirnem in ¦prevdarnem toriu^ podprt z dejstvi — da se mu ni potreba umakniti ni za las od svojih trditev. '<