PROLETAREC JE D E A V S K I LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J* S« z* ST. — NO. 1668. «. INT. al Um pet efftM at Cfetaa*. IU., aa*r tie Aet et Cal ItfH 1, i«/« CHICAGO, ILL, 30. AVGUST (August 30), 1939 PWaakl, «t zsoi s«. Law4aU Av«. LETO_VOL. XXXIV. Pakt Nemčije in Rusije udarec na delavski pokret TRETJI RAJH S POGODBO OGROMNO PRIDOBIL. — SVASTIKA POSTALA NA JAPONSKEM ZNAK IZDAJSTVA. — KONEC III. INTERNACIONALE SVET PRIPRAVLJEN UNIČITI SAMEGA SEBE Pakt med Hitlerjem in Stalinom, ki je presenetil svet. posebno pa delavski razred, je bil pričakovan, le mnogo tednov so prihajala v svet poročila o tajnih podajanjih med njima, a le malokdo je verjel, da je zveza med nacizmom in komunizmom mogoča. » Dogodila se je in je zdaj dejstvo. V delavskih vrstah je povzročila razočaranje, kajti sovjetska Unija je imela med ljudstvom po svetu milijone »prijateljev, ki niso komunisti, a so polagali na to ogromno državo največje nade. (Poznavalci komunističnih taktik niso presenečeni. Pri sklepanju pogodbe s Hitlerjem ni imelo 170,000,000 prebivalcev sovjetske Unije nobene besede. Ko je bila razglašena, so se čudili celo bolj kakor pa delavstvo in buržvazija v drugih deželah. Največ je s tem paktom pridobil Hitler. Chamberlainova prizadevanja, da se Nemčijo obkroži in ae ji v slučaju vojne prepreči dovoz potrebščin, ao padla v vodo in utonila. Sovjetska Unija je takozvanemu "smrtnemu sovražniku komunizma" odprla svoje vire. Blokada, kakrtno je poznala kajzerjeva Nemčija v zadnji svetovni vojni, je zdaj nemogoča. Pakt z Rusijo je triumf za Hitlerja, pa če komunistična propaganda še tako skuša omegliti to resnico. Sovjetska Unija mu je dala s to pogodbo več opore, kot pa mu jo more dati Italija z vso svojo oboroženo silo. V momentu, ko je izgledalo, da ae proti Hitlerju kuje zveza Francije, Anglije, Rusije in neposredno Zedinjenih držav, se je Hitler vsem zarežal izza kulis s paktom, ki je bil pod-) pisan v navzočnosti Stalina Nemčiji v korist. Seveda, tudi Rusija je nekaj pridobila. Ni ae ji treba bati, da se bo v slučaju vojne z Japonsko morala boriti tudi z Nemčijo. Judež je izdal Odrešenika za 30 srebrnikov. Hitler je izdal svojo zaveznico Japonsko za vrečo srebrnikov. Do 22. avgusta je bila svastika na Japoruikem znak svete zveze proti komintemi. Zdaj je znak izdajstva. Japonci pljujejo nanj. Do nedavno so prilagali klofute Angležem. Po 22. avgustu padajo po licih Nemcev na Kitajskem in Japonskem. Hitler je bil prisiljen pozvati svoje ljudi iz Azije, ker jih ne more ščititi pred japonskhni dlanmi in ne pred sramoto, v katero so padli. Rusija je s pogodbo ojačala svojo pozicijo proti Japonski, in to je glavna njena pridobitev. Kaj določa dogovor glede bodočnosti baltiških dežel, Finske, Rumunije, Turčije, Jugoslavije, Bolgarije itd., je danes še tajnost, toda nedvomno nič dobrega za omenjene dežele, neglede na protivna zagotovila iz Berlina, ki tolažijo posebno Fince. Stalin se je maščeval nad Chamberlainom toda ob enem je dal komunističnemu gibanju po svetu usodni udarec. Preko noči je moralo postati iz sovražnika nacizma njegov zagovornik. Močna komunistična stranka v Franciji, ki je bila poleg slal policijo in gasilce, ki ao s stranke v sovjetski Uniji največja podružnica kominterne, je količki, plinskimi bombami in Boj med kominterno in naciji ni bil načelen Adolf Hitler je pričel svojo borbo za imperialistični preporod Nemčije z geslom svete vojne proti marksizmu. Ko je s pomočjo komunistov vrgel nemško republiko in odpravil njeno ustavo, je poostril svoj boj proti komunizmu in propagando proti Rusiji. Noben državnik današnjih dni ni rohnel proti kominterni in sovjetski Uniji toliko kakor HITLER. Nihče ji ni grozil in jo žalil toliko kakor on. Proti nji je ustanovil zvezo fašističnih držav, da z njo otme svet pred komunizmom. Ta Hitlerjeva zveza je bila laž. Zato jo je zavrgel čim je pridobil Stalina za pakt z Nemčijo. Zveza proti "kominterni" je razpadla ko hiša iz kart. V Berlinu so zaigrali iz prijateljstva do vlade v Moskvi "Internaeionalo*% ki so jo naciji poslušali stoje. Ravno tako kot Hitlerjeva zveza proti kominterni je strmoglavil v brezdno tudi komunistični boj proti nacizmu in Hitlerju. Navidezno se komunisti še navdušujejo za demokracijo in proti fašizmu, a ne bo dolgo« ko se bodo z demokracije spet norčevali kot so se skupno z naciji pred Hitlerjevo zmago v Nemčiji. Vsled sporazuma s tretjim rajhom je kominterna spet spremenila svojo taktiko, ki je prijateljska naci-jem in smeši demokratične dežele. Boj med kominterno in naciji je bil breznače-len. Socialisti so to trilili od početka. Drugi so uvideli to resnico sedaj, ko sta si Moskva in Berlin segla prijateljsko v roko. Ilearstov poraz v Chiragu V Chicagu je prošlo nedeljo prenehal izhajati dnervnik "Herald and Examiner", ki je bil nekaj let eden največjih dneyiikov v Chicagu in na o-sredftjem zapadu, posebno dokler je vodil njegovo uredništvo pokojni Arthur Briebane. Od njegove smrti dalje je "Herald and Examiner" izgubil deaet tisoče naročnikov, veliko mu je škodil poslednja leta tudi bojkot zavednega delavstva nad vsem Hearstovim tiskom, zadnji udarec pa mu je dala stavka časniških delavcev. "Herald and Examiner" je moral prenehati, ker je postal Hearstu preveliko finančno breme. Okrog 700 tiakarniških in časniških delavcev je ob delo vsled tega, ampak delavstvo v celoti ni s tem dnevnikom ničesar izgubilo. NAD 14,000,000 VOJAKOV ČAKA NA UKAZ OBNOVITI KRVAVO ŽALOIGRO MIR V SEDANJI UREDBI NEVZDR2UIV. — . LOK NEPRESTANO NAPET. — LJUDSTVA V UM0RNI NEGOTOVOSTI. — DIKTATORJI KATASTROFA ZA ČLOVEŠTVO Vojna, ki se je pričela leta 1914, je bila malenkost v primeri s to, na kakršno je svet zdaj pripravljen. Vse dežele so izborno oborožene. Vse so že par let v mrzlični oboroževalni tekmi, kateri mora služiti vse. • Prednost Nemčije Posredno je to tekmo izzvala Nemčija, ki se je v razmeroma kratkem času oborožila veliko bolj kot pa je bila militari-stična kajzerjeva Nemčija ob izbruhu svetovne vojne, v Stretegrični položaj je za Nemčijo danes sijajen, kajti leta 1914 je imela proti sebi o-gromno Rusijo, dočim je danes z njo v sporazumu in računa na njena živila in sirovine. V Izseljevanje muslimanov iz Jugoslavije Tirolski Nemci pod Italijo niso edini, ki so ob svojo staro domovino. Enaka usoda je za- teh okolščinah je Nemčija naj-dela muslimane v Ji4goslaviji. mogočnejša sila v Evropi. Njen Turška in jugoslovanska vla- firer se nadeja, da mu bo moda sta se namreč sporazumno goče s pomočjo ruske nevtral-dogovorile. da se jih izseli iz nosti jn potrebščin iz Rusije po-Jugoslavije v Turčijo 270,000. raziti Francijo in Anglijo tudi Dovoljenje za izselitve izdaja ako bi mu Italija obrnila hr-jugoslovanska vlada le onim bet, kakor ga je obrnila Wil-muslimanom, ki so v stanju do- helmu in Francu Jožefu, s ka-kazati, da so čistokrvnega tur- terima je bila v zvezi, škega pokolenja. Izseljevanje torej ni brutalno prisiljeno, nego več ali manj urejeno s stališča obojestranske koristi turške in jugoslovanske države. Slovencem na Koroškem se slabo godi WCAa. . .. .. , . Slovenska društva na Koro- V San Antoniu v Texasu so(Jo med ljudmi, pravi nas zna- ikem „ Hitlerjem popol- komunisti skušali dobiti dvora- nec. noma onemogočena. Se celo po- no za svoj shod. Niso uspeli. Na Norman Thomaa je dejal, da žarne brambe s slovensko ko- pomoč jim je prišel bivši kon- j® pogodba med Rusijo in Nem- mando so raapuščene. Ta usoda grešnik župan Maurv M ave- ^ala 5Vetu "kronano ara- je letos doletela zadnje sloven- rick in jim je dal na razpolago moto in ia,ast"« O ameriških sko gasilno društvo v št. Jako-... V-, komunistih je dejal, da če so bu v Rožu. List "Koroški Slo- mumcipalm avoltonj. Okrog iskrenit hodo obmydiU pogodbo venec" še izhaja. Nemčija ga 200 ljudi se je udeležilo shoda, z naciji. Ampak to se ne dogo- dopušča Jugoslaviji na ljubo, zunaj pa se je zbrala drhal, ki' di. je dejal. Kajti ako bi se, bi Toda priobčati mora za slovenje štela kakih pet tisoč ljudi, morali komunisti enako obso- ski denar nacijsko propagando. V zaščito shoda je župan po- diti tudi avo*° n««j*ko taktiko unijah. Hrvatsko vprašanje je baje v razsulu. Po braniteljih sovjetske vnanje politike v Franciji | vodnimi curki razgnali množi- rečeno. Pet Hrvatov je bilo Večina prebivalstva zahte- imenovanih v kabinet Drauriše med armadami, nego barbarska orgija z vsemi pripomočki, ki jih ima Človek, da poruši kolikor največ mogoče in poduši ljudi in živino brez prizanaša-nja. Generalni štabi vseh dežel predvidevajo v svojih načrtih čimgrozovitješi udar v počet-ku, ker smatrajo, da bi tisti, ki bo planil najhujše prve momente, prve ure in prve dni krvave drame, najlaglje in čim-hitrejše zmagal. Apeli za mir Vse vlade in tudi diktatorji vedo, da je vojna blaznost in da v nji koncem konca ne bo nihče zmagovalec. Mnogi državniki apelirajo za mir. Lani so z apeli in s popustitvami preprečili vojno v Evropi in za ta mir so -žrtvovali čehoslovaško. Toda trajno vzdržavati ta mir je nemogoče. To je kot mir pred volkovi, katerim mečeš žrtve, da rešiš svojo kožo. Tretji rajh je pod svojim fi-rerjem odločen nadaljevati z zahtevami za žrtve in če se mu XT .... . , .... . jih svet naveliča metati v •žrelo, Nenrfij. bo zaplamtelo. Za zanesljiv mir je treba volje za sodelovanje med deželami in vzajemnega reševanja sporov. V družbi kakršna je ni trajnih pogojev za mir, ker je kapitalistična in imperialistična, kakor je bila. ' Armade v številkah v Thomas bo govoril v Cievelandu pa je padla roka francoske vlade. V Zed. državah imajo komunisti že par let običaj tajiti, da so komunisti, kar jim posebno v sedanjem slučaju dobro služi. Zagovarjajo pogodbo s Hitlerjem, na katerega so do pred nekaj dnevi klicali ogenj in žveplo, in rohne proti "izdajalstvu" Chamberlaina in Daladierja, kar pa njihovim strmečim pristašem vendar ne pojasni čemu se je Rusija več mesecev pogajala za zvezo z njima javno, a tajno, za njunima hrbtoma, pa s Hitlerjem. 1 Sovjetski vojni komisar Vorošilov trdi, da se sovjeti niao zvezali z njima zato, ker nista privolila ruski armadi iti preko Poljske nad Htlerja. To ne drži. Kajii ako bi bila Vorošilova trditev resnična, (Nadaljevanje na 3. strani.) co. Večina prebivalstva zahte- imenovanin v va. da župan nemudoma odsto- Cvetkoviča in Vladimir Maček pi. Komunisti se zgražajo nad ie podpredsednik ministrstva, drhaljo, ker so pozabili, da so Podrobnosti dogovora o novi tudi oni razbili že nič koliko ureditvi Jugoslavije nam še ni- shodov, posebno socialistične. znane. Najbrže tudi Hrva- Zdaj, ko so spremenili "linijo", to™. Slovencem in Srbom v sta-bodo shode drugih delavskih struj bržkone zopet razbijali. Is Slovenije piše nekdo, ki je bil mnogo let v Ameriki, da se iz njihovega časopisja ne more o sedanji krizi nič točnega izvedeti, ker je glavni urednik vseh listov cenzor. Toliko strašne jše pa so govorice, ki kroži- rem kraju niso. V Gradcu se je vršil kongres Cleveland, O. — V nedeljo 3. sept.. ob -priliki konvencije YP9L (Socialistične mladinske lige) se bo vršil v Public Hali Bali Room ob 8. zvečer shod, na katerem bo glavni govornik Norman Thomas. Shod ae vrši pod pokroviteljstvom omenjene lige. Udele-žite se ga, da čujete, zastopnikov nemških manjšin, kai mislijo socialisti o novi zvena katerem so bili mnogi Nem- ^ v Evropi in o dogodkih, ki se ci iz Zed. držav, Jugoslavije, navijajo kot posledice spora-Madžarske, Brazilije in števil- zuma med Nemčijo in Rusijo. nih drugih držav. Zastopniki ___ Hitlerja so jim zagotovili, da je (Nadaljevanje na 2. strani) ca Ste naročnino na " ie obnovili 7 'Proletar- Konvencija CIO Predsednik CIO John L. Levi« je sklical prihodnjo ali dru-ko konvencijo unij, pridruženih Kongresu industrialnih organizacij, na 10 oktobra v San Fran cisco. V TEJ ŠTEVILKI Soajotaki-aaaijaki pakt Ja okraail fraraikaj a roj pa (lav*. Naitati Milijoni, ki a« miali, dm j« komaaiaoia rrotifaiistič«*, a« ra«ei«ranl. Socia-NalUae flaaila i« dolina. tU la a»ra-»"ai pojav t trot o* a a m a potrat« rma-Ufa ia komaatira. Tamu nam ano )a ur»j*na ta Itavilka Prolatarca. Zaton "Ameriške lige za demokracijo in mir" "Ameriška liga za mir in de . leži več delegatov ko kdaj po-.davna verjeli Browderjevi ko- ti, a namesto njih je bilo toliko mokracijo" (American League>prej in da bo v njeni paradi for Peace and Democracy) je najmanj 40,000 ljudi. na svoji lanski konvenciji rohnela proti Hitlerju kolikor je bilo v njeni moči. Tako je zahtevala "strankina linija", kaj-ti omenjena liga je podružna organizacija komunistične stranke. Pod to krinko je bila do letos v stanju dobiti na svoje konvencije tisoč^#delegatov in več in v svoje parade do 20 tisoč ljudi. Njena letošnja konvencija se je vršila v mestu New York. V pripravah zanjo je Daily Wor-ker" ohljuboval, da se je ude- Pakt med Rusijo in Nemčijo je tej lažni komunistični liigi "za demokracijo in mir" pokvaril račune in aranžmo. Vsi napisi, ki so jih imeli komunisti pripravljene proti Hitlerju, so bili dan pred parado munistični stranki, so parado več pozivov za bojkotiranje ja bojkotirali. Namesto 40,000 ponskega blaga. Japonska jih je bilo v nji po cenitvi poli- namreč ni še sklenila prijatelj-cije kvečjemu štiri tisoč, torej stva s Stalinom, toliko, kot ima komunistična Nekaj napisov proti "fašisti-stranka v New Yorku naj zve- čnim brutalnostim", ki so jih na izborno iz ve ž banih vojakov. V tehničnem oziru ima prvenstvo na svetu. Na polju kemije je ne dosega nobena dežela. Njena industrija se zlahka kosa z vsako drugo na svetu. Ponaša se, da je v zračni vojni floti jačja kot Francija in Anglija skupaj. Moč Nemčije torej ni samo v številu nego še posebno v kvaliteti njene armade. Vzlic temu je jasno, da v slučaju nove svetovne vojne ne bo končala boja boljše nego v prejšnji. Armade vseh dežel so zdaj organizirane uničiti vse kar dosežejo in pobiti vse od kraja. V prejšnjih Časih so se pobijali običajno le vojaki. Razvoj letalstva pa je izbrisal vse fronte in spremenil Vojskujoče se dežele v celoti v bojišče. Nikomur se več ne prizanaša. Prebivalstvo mest je danes v vojni celo bolj izpostavljeno nevarnosti za svoja življenja, kot pa vojaki na fronti, ki so zaščiteni v zakopih. Samomor civilizacije Zadovoljni in nezadovoljni Dežele, ki so zadovoljne s tem kar so si nagrabile, žele mir. Druge, ki smatrajo, da imajo vsega premalo ali da so bile oropane priložnosti zahtevajo kolonije sirovine podjar-mljenje malih dežel in umik "sitih" velesil na drugo mesto, prvega pa naj prepuste njim. Taka država je Nemčija, ki želi v svetovnem vplivu in posestih nadomestiti Veliko Britanijo. Italija hrepeni vzeti vlogo Francije in Japonska pa nadomestiti imperializem vseh dežel s svojo nadvlado nad a-zijskim kontinentom. Dasi čujemo mnogo o demokraciji in takih rečeh, kakor smo v prejšnji svetovni vojni, To, na kar so dežele danes je jasno, da se tekma med ve-pripravljene, ne bo samo vojna (Nadaljevanje na 3. strani.) stejših pristašev. "Liga za mir in demokracijo" je končala v laži, kakor je imeli v paradi, naj bi služilo ostankom te neiskrene lige za pesek v oči. A masa je prevaro uničeni, ker je Hitler zdaj pri- bila tudi ustanovljena pod ma-1 spoznala. Earl Browder bo mo- jatelj "miru" in demokratične sko laži. Napisi, ki so jrh komu- ral ustanoviti za naivneže kaj USSR. nisti v tej paradi dovolili, niao novega, kajti z "ameriško ligo / Prvič, od kar ta liga obstoji, smeli niti neposredno zadevati za mir in demokracijo" je do- so bili iz njene konvenčne pa- Hitlerja, kajti od 21. avgusta ijral. rade izključeni vsi nap«i proti on ni več fašist. Vsi apeli za Nemogoče je prati Hitlerja nacijem. bojkotiranje izdelkov iz Nem-|in v isti sa«pi igrati vlogo borca Pristaši te lige, ki so do ne- čije ao morali iz parade izosta-lza demokracijo. antifasisti stiski 1. Ali »o slovenski m hrvatski "antifaiisti" danes pripravljeni priznati resnico, da ao zavajali delavce, ko so trdili, da te bore sa demokracijo in proti faiizmu? 2. Ali ao adaj, ko je dokaz na dlani, pripravljeni priznati, da ao ae pred nekaj tedni prelevili ia "antifaii-•tov" v "napredne slovenske delavce" zato, ker jim je bil dan namig, da bo Stalin sklenil zvezo s Hitlerjem? 3. Ali so pri volj« priznati, da je "Radnički Glasnik" postal iz "glasila hrvatske komunistične sekcije" glasilo "naprednih hrvatskih radntka" is istega razloga? 4. Ali so bivši slovenski m hrvatski "antifašisti" pri volji priznati, da so pod masko borbe proti socialistom, katere so zmerjali a "puikarji", "socialfaiisti", zavezniki Hitlerja itd., ogoljufali s pomočjo svojega "Radnika". "Delavske Slovenije", "Delavca", "Radničkega Glasnika" in "Napreja" jugoslovanske delavce za tisoče dolarjev m jih zavajali? 5. Ali so pripravljeni priznati, da njihova taktika ni bila nikoli protifaiistična, nego olje na ogenj fašizmu? Tudi če teh dejstev nočejo priznati, resnica je očitna m jim je ni mogoče zakriti. t ~ - ~ mm -T PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. BOJ FARMARJEV ZA VlSJE CENE MLEKU IZHAJA VSAKO SREDO. ladtja Juioilovanika DtUvib Tiikovu Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih driavah aa cel« lata $8.00; aa pol eta $1.7», sa četrt l«ta $1.00. Inosemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol l«ta $2 00. V«i rokopisi ia oglasi morajo biti v naSom uradu najpozneje do pond«ljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. «■» i"1 '""."i ' " ' " " ' i ""' ji"-" ^n,^, ^ _ r ■ y " ' -is ms^^tf' sla - ' ? — PROLETARtC Publlshod every W«dnesday by the Jugoalav Workra«r's Publbhing Co., Inc. Establiihad 1900. d ,<■ Edttor............................................................„...Fr*nk Zaitz. Business Manager.......................................Charles Pogorelec A sat. Editor and Aast. Business Manager ...... Jos«ph Drasler SUBSCRLPTION RATESt United States: One Year $3.00: Sit Months $1.7$; Thre« Moatha $1.00. Foreign Conntrles, One Year $3.50; 8ix Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawnd*le Ave. CHICAGO. ILL. • • - - • • Tfll.ph.n.t ROCKWELL 2M4.-------- Sprememba v 24. urah Od kar je prišel Hitler na vlado Nemčije pa do 22. avgusta to leto so komunistične stranke Anglije, Francije in Zedinjenih držav (propagirale ljudsko fronto vseh si), ki so za demokracijo in proti hitlerizmu. t Komunisti vseh dežel ao do 22. avgusta propagirali fronto demokratičnih držav s sovjetsko Unijo za zrušenje tretjega raj ha. V vseh deželah so komunistične stranke do 22. avgusta negovale propagando za vojno proti Nemčiji. Dan pozneje so iste stranke oznanile, da Hitler v resnici ai sovražnik komunizma in da njegova zveza proti kominterni ni bala resna stvar. Niti ni on sovražnik sovjetske Unije m«o njen prijatelj. Njegova in Stalinova ipolitika vodi vzajemno v mir. f Komunistično geslo za bojkotiranje nemškega -blaga je izginilo iz propagande komunističnih strank. de dne 22. avgusta je komunistična propaganda v Zed. državah, v Franciji itd. trdila, da je Hitler blaznež, da je poži-gialec svetovnega miru, tiran, okrutnež, uničevalec češkega naroda da sega po Poljaki kot krvoželjna hijena po svoji žrtvi, a dan pozneje je ista propaganda začela oznanjati strmečemu svetu, da je Hitler zaveznik miru, da je prijatelj sovjetske Unije in Evrope, tolovaj pa je v resnici Chamberlain. Država, proti kateri se naj delavstvo vsega sveta bori, ni Nemčija, nego Anglija. Izdajalska država, ki pogazi vsako častno besedo, ni več, kar se Rusije tiče Nemčija, in kar se Hitlerja tiče Rusija, nego v akordu obeh je izdajalska država Velika Britanija. V eni sami uri so morali "pravoverni" komunisti zavreči vso svojo "staro linijo" in se oprijeti nove, ki oznanja prijateljstvo do Hitlerja in njegovih nacijev. Ljudstvo v sovjetski Uniji, ki ni v časopisju, v radiu in kinu čulo o Hitlerju in njegovem tretjem rajhu nikdar niti ene dobre besede, je ostrmelo, ko mu je bilo oznanjeno, da nemški firer v resnici KI sovražnik sovjetov, nego njihov prijatelj. Dogodila so se še druga čudesa. Tajnik komunistične stranke Stalin je bil osebno navzoč, ko ao Hitlerjevi zastopniki podpisali pakt med nacijsko in komunistično vlado. Prvič od kar je Nemčija pod Hitlerjem, so od 23. avgusta dalje nacijski državniki slikani v časopisju tretjega rajha skupno s Stalinovimi komisarji. Ruski radio in ruski tisk pa je tolmačil v jezikih 170 milijonov »prebivalcev sovjetske Unije, da je naatopila za USSR nova doba. Tolovaj Hitler je v sovjetskem tisku postal junak dneva, spokomik in zaveznik. Enako so strmeli Nemci v Nemčiji. Barbar Stalin je postal preko noči opora vsega dobrega. Nič več ni bil oglašan za Azi-jata in divjaka. Svetovni tisk pa je oznanil, da je Hitler s paktom, ki ga je sklenil s tajnikom komunistične stranke sovjetske Unije dosegel triumf kot še noben diplomat v takozvani moderni zgodovini. Socialna demokracija tudi triunvfira. Pakt med vladarjem nacijev in vladarjem kominterne dokazuje, da v diktaturah ni rešitve za človeštvo. Diktature .proletariata ni. Diktatura v Rusiji, v Nemčiji, v Italiji in kjerkoli je uveljavljena, je zmerom stvar ene osebe in le on je os, ob kateri se mora sukati vse. Ce se ji zazdi, da se je treba zasukati nazaj, se to zgodi na mah, v eni uri, a vsaj ne manj kot v 24. urah. ■ v ^ V rasnih krajih dežele sa dogajajo stavko farmarjev, ki safctavaj« višje cene ailolia, poeobao med onimi, ki »e preživljajo s prodajanjem mleka v Wieooneinu, v IlUaei*«, v Now Yorka in e dragih bližinah velikih meet. Mlekarstvo jo ona najvažnejših panog ameriškega farmarstva, toda distribucijo mleka v velemestih kontrolirajo mogočne korporacije, i katerimi so farmarji, ki jih salagaj* a mlekom, čestokrat v ostrem spoprijemu. Prod nohaj tedni jo nastala stavka farmarjev proti trustjanom, ki kontrolirajo distribucijo mleka v mostu Nsw York. Zaktovali so viijo cene. Kakor mod delavci, tako so dobe stavkokasi tudi mod farmarji. V»rm, ki niso bili seosti stavki, so pikoti svrnili mleko v kanale, jim pokvarili ali uničili vosove in avte in voaaiko pretepli. Stavka ja bila koatčaaa a delno smago farmarjev. PRODIRANJE NEMČIJE V ČEŠKO INDUSTRIJO IN RUDNIKE Nemčija vrši svojo gospodarsko in politično akcijo v češko-moravakem "protektoratu" veliko bolj agresivno, kakor jo je pokojna Franc-Jožefova . Avstrija. Zagrebška "Istra" piše o tem: "Zavod za proučevanje pri upravi štiriletke v Berlinu je sedaj završil delovanje tudi na Češkem in Moravskem. V bližnji bodočnosti bodo vse produkcijske sile v protektoratu vključene v nemške gospodarske u-stanove ter se bo tudi na področju protektorata izvajala Go-ringova štiriletka. S češko produkcijo ima sedaj Nemčija 75 odstotkov celotne svetovne produkcije rjavega premoga. Ker Nemčija nima petroleja, ji bo ta premog služil za dobavo u-metnega bencina. V Sudetih so v ta namen zgradili velikansko tovarno, ki bo predelovala premog v benzin. Samo ta tovarna bo lahko krila desetino nemške potrošnje bencina, t. j. 600,000 ton letno. Vse stare in opuščene rudnike, kjer se prej ni splačala eksploatacija, sedaj na novo odpirajo, ker Nemčiji primanjkuje mnogo rud. Letos bodo pričele z delovanjem prve tovarne Goringova koncema in je zato »pomanjkanje železa še bolj občutno, zaradi tega odpirajo rudnike, kjer le morejo. V Pragi so ustanovili urade tega koncema, ki bo imel pod oblastjo ves protektorat. češki in še bolj judovski kapital stalno prehajav nemške roke. Sedaj je razmerje med nemškim in češkim kapitalom kakor 3:1. če- ška bo morala dati letos Nemčiji 30,000 izdelanega jekla. Novozgrajena radio postaja v Melniku je nemška in se imenuje "Reichssender Bohmen". Ostale postaje imajo od tretjine do pol učil angleščine na račun potrpežljivih potnikov, je dobil nekje pod streho stol in zadremal. Angela je stala v svojem dežnem pla-?ču prav na koncu ladje in po obrazu so ji tekle dežne kaplje. "Pojdiva v salon," sem ji rekel. Mlad Dalmatinec je pristopil k najini mizi. "Kako, natakar?" "Nič prida. Ce ni Angležev, Francozov, Švicarjev in Američanov, ni nič. Nemcev je mnogo, a nimajo denarja. Tudi Cehi malo zapravijo. Od kje sta vidva?" "Iz Ljubljane." "Tudi s Slovenci nimamo dohodkov. Večinoma imajo hra- Na »lilu ja družb« mladih beCuncev ia Nemčija, ki prišli ▼ London. Modpotoma »o •• tolažili nad tvojo ialoctno usodo • poljem in i (ran jam na goali Nekaj mladih parov se je dr- ne s sabo kar za teden dni in ža!o ob ograji v objemu in zr-i več, a vino hočejo poceni in do-lo molče v valove. bro. Edina napitnina, ki jo nam Nad nami so se kupičili go- dajo, je tista, ki jo morajo plasti oblaki. Nekdo izmed ladij- " skega moštva je nam prišel na- Hipoma je svoj govor preki-znaniti, da se kmalu ulije plo- ni! in nekam presenečeno dejal, ha, torej naj pospravimo svoje da nisva iz Ljubljane, reči in gremo pod streho. "Kako da ne! Saj govoriva Žena je oblekla svoj dežni ^vensko in po vaše. Joseph Martinek govoril v klubu št. 1 o položaju Chicago. III. — Na prošli seji kluba št. 1 JSZ dne 25. avgusta so poročali o aktivnostih od bolniki in posamezni člani. V prvih 6. mesecih tega leta je imel klub $1,423.56 dohodkov in $1,-523.73 izdatkov. V blagajni dne 30. junija je imel $134.41 gotovine, od katere je pripada $32.73 mladinskemu krožku. naprednega dela Češkega in slovaškega naroda, katera v tej deželi mnogo pomenita. Miti ene žaljive besede ni izrekel, nego analiziral dejstva kot so. Dejal je, da je Evropa v siloviti napetosti že več let, ki se poostruje. Ljudstva ne bodo mogla vzdržati v nji. Je pre-umorna, da jim ne bi počili živci. "Miru na svetu ne bo, dokler bo Hitler to, kar je danes," je rekel Martinek. "Mir bi bil na Dobrih članov ima klub št. 1 svetu zagotovljen le, ako bi ga plašč in ostala na krovti, jaz pa sem odšel v spodnji predel tretjega razreda. Bil je natlačen ljudi in cul. Tudi nekaj lesenih kovče^ov je bilo med njimi. Na klopeh in po tleh so legali otroci in na stolih pa sedeli moški in ženske. Ne šale, ne smeha ni bilo na njihovhi obrazih. Sama otopelost in brezizrazen pogled v stene. Njim ni bilo za morje. Peljali bi se tu spodaj tudi če ne bi deževalo. Na neki klopi je bilo nekoliko prostora, »pa sem se vsedel nanj. Dečko, star kakih pet let, ki je ležal na klopi, je za^odr-njal molčeči mami, da ne bo mogel stegniti nog ko prej. Ker mu ni odgovorila, me je fant z nogo sunil, a toliko oprezno, da ona ni videla. "Hočeš, da grem stran?" Gledal je jezno in ni odgovoril. V drugem kotu se je stiskala v mrak mlada ženska in dojila otroka. Gori na krovu so ljudje, ki so prišli na to ladjo zaradi zabave, zato, da se nav*žijejo morja... Tu spodaj pa so ljudje, ki so morja vajeni, tarejo pa jih valovi skrbi in se vprašujejo, kje bo njihov dom jutri, kje bodo dobili zaslužek, da jih mine mučna skrb za vsakdanji kruh. Stari možak, ki je sedel na svojem lesenem kovčegu, me je obgovoril, "gazda, imaš šibi- co?" "Imam. Tudi nekaj tobaka. Hočeš?" "Kam, prijatelj?" Začudil »e je, češ, da se nihče ne zanima kam kdo gre. On je namenjen v Gruž. Tam v poletju po- Natakar se je nasmehnil in dejal, da je naletel med izletniki, ki se vozijo s to ladjo med Benetkami in Dubrovnikom že mnogo presenečenj. Stregel je ljudem vseh vrst in nekoč tudi neki Američanki, ki je zdaj žena bivšega angleškega kralja. Lepo je v Dalmaciji, lepo v Jugoslaviji, je dejal. Ampak kdo ve, kaj bo jutri. Vsi so v skrbeh. ^ Sla sva z Angelo nazaj na krov vzlic dežju. "Morje Adri-jansko..." Ladja je vozila med otoki Brač, Hvar, Korčula, Mijet in drugimi, ki jih je polno ob Dalmaciji. Ustavila je tu in tam, da so potniki izstopili in prišli novi. Pozno popoldne je dospela v Gruž. Nad njim je Dubrovnik, eno izmed najzanimivejših mest, kar jih pozna svetovna zgodovina. (Dalje prihodnjič.) Vabilo v Moon Run Moon Run. Pa. — Večina or tfanizacij je svoje piknike že imela, klub št. 175 JSZ pa ga priredi v nedeljo 3, septembra na Portman's Grove. Polovico prebitka je namenjenega Proletarcu. Članstvo kluba vabi vse prijatelje delavskega gibanja tu in v sosednih naselbinah, da se udeleži tega izleta. Portmanov prostor je eden najlepših, kar jih je v tem kraju Pennsylva-nije, zabave bo mnogo, pa tudi gradiva za pomen ke je v izobilju. Torej na svidenje v ne-ljo! — Jacob Ambroaich. nad 80. Prebitek klubove priredbe, ki jo je imel 4. julija v korist Proletarca. znaša blizu $200. V svojo čitalnico si je klub nabavil za nad $40 novih skupno jamčile Velika Britanija. Francija. Sovjetska Unija in Zedinjene države začno s pomočjo malih ogroženih dežel. Ameriški predsednik Roosevelt Znoriti Italijani Italijanska vlada ščuje prebivalstvo že par let na vse mogoče pretege proti Franciji, ki bi jo Mussolini rad na kak način /premagal in ji vzel njene a-friške posesti, Koraico in Nico. Italijanski novinarji v Franciji so podrejeni tej propagandi, zato jc francoska vlada v svarilo drugim enega izmed njih izgnala, toda šele potem, ko je bil neki francoski novinar poznan iz Italije in pred njim cela vrsta drugih. Tajnik fašistične stranke Fa-rinacci ae je v.^ed tega silovito razjezil in napisal na ra*un Francije v "Regime fese teti" med drugim sledeče "poklo-l ne": "Tisti v Franciji, ki so ta izgon (italijanskega novinarja) odredili so svinje. Franco ki narod vladajo norci in zločinci. Italijanska vlada naj di v«em francoskim poročevalcem brco v /.adnjico; Sicer pa bo Italija skoro obračunala s Francozi, ki jih more spametovati samo krvav poraz." Slični napadi na Francijo se v italijanskem tisku dnevno pojavljajo. Francoski tisk, ki je v primeri z italijanskim svoboden, piše o Italiji veliko bolj strpno. BESEDILO POGODBE, KI STA JO SKLENILA HITLER IN STALIN • Ena najznačilnejših stvari pogodbe prijateljstva med Stalinom in Hitlerjem je, da lahko bodisi Rusija ali Nemčija napade kogarkoli, razen druga dru go. Pogodba določa, da ae morata Rujija in Nemčija obveščati o svojih nakanah in se po- Matere v Nemčiji v "pasivni resistenci" Hitler ne more pridobiti Nemk, da bi mu rodile povpre- knjig in izdal nekaj tudi za no- je predvideval to kombinacijo ve vezbe. a zvezni kongres se je izrekel Imovina kluba št. 1 je skoro Proti njemu. Računali smo na vsa v delnicah Slovenskega de- sovjetsko Unijo, a v kritični uri lavskega centra, v raznih opre- sklenila sporazum s Hitler- mah, dalje knjižnica, arhiv Jem- pevskega zbora "Sava" itd. Dalje je Martinek izvajal, da Po končanem dnevnem redu je poročai Frank Zaitz o svojem par dnevnem agitacijskem četudi bo mir začasno ohranjen, v tej napetosti je nevzdr-žljiv. Dogodi se vojna, ali pa obisku v Clevelandu in Charle* i "volucij.. je oklepal. Po nje- ae- Kam bodo izselili južnotirolske Nemce? Mussolini hoče, da se izseli iz južne Tirolske kakih 400,000 NVmcev, njihove domačije pa naseljuje z Italijani. Pravi, da morajo Nemci odstraniti od meje v interesu varnosti države, kajti na Uko strategičnem kraju morajo prebivati ljudje, ki ostanejo zvesti v vsakem slučaju. Hitler, ki se je proglasil pred nekaj leti za "protektor-ja vseh Nemcev na svetu" in za branitelja nemAkih narodnih manjšin je Mussoliniju ugodil in mu pri izseljevanju pomaga. Nekaj jih baje naseli na Koroškem iposebno med Slovenci, večmoma pa na Češkem, kjer ho razdelil veleposestva v male domačije in jih dal Nemcem. Oehi, ki žive v atrategičnih kra- jih, se bodo morali tudi izseliti drugam. S temi in sličnimi sredstvi se nadeja s časoma spraviti češki narod s površja, oziroma ga* pritiski vseh vrst primorati v ponemčenje. Nemci na južnem Tirolskem pa bi radi ostali na svojih domovih, na katerih žive rod za rodom že dolgo dobo In so navezani nanje. Mussolini jim grozi, da kdor noče v "domovino" (tretji rajh) bo primoran na izselitev kam v notranjost Italije. Nemci .pod Italijo so vsled tega nad Hitlerjem silovito razočarani in mu pošiljajo tajne apele, da naj odstopi od dogovora in se 7jinje zavzame vsaj toliko, da bodo smeli ostati na svojih domačijah. govem mnenju najprvo vojna in nato revolucija. Na vprašanje, kaj misli o Sta-linovi-Hitlerjevi pogodbi, je dejal, da je lani biKv vlogi izdajalca Chamberlain, letos pa Stalin. In dočim se od Chamber-laina ne more nič prida pričakovati, se je Stalin predstavljal za|za 'predstavnika države delavcev in kmetov. Razočaranje nad njim je vsled tega toliko večje. Odgovarjal je tudi na razna druga vprašanja, na primer, kako skušajo Cehi s pasivno re-sistenco ovirati Hitlerjevo diktaturo nad Češko in Moravsko. Živo nam je pravil kot očividec, ali pa iz zanesljivih zaup-i nih poročil o težavah in grozotah, v katere so vrženi češki sodrugi, židje in drugi na Češkem, ki jih je Gestapo zapisal na črno listo. Predsednik seje F. Zaitz je Martineku zagotovil, da bodo zavedni slovenski delavci pomagali v vsaki borbi Cehov, ki soglaša z nameni in cilji našega programa. Kakor njihov, je tudi naš boj za človečanske pravice, za svobodo narodov in narodnih manjšin in za socialno uredbo, v kateri ne bo vzroka za fašistične orgije. Poročevalec. Pogorelec o enaki misiji v verni Minnesoti. Razvila se je tudi kratka razprava o "novi situaciji", ki je nastala s sklenitvijo prijateljskega pakta med komunistično Rusijo in nacijsko Nemčijo. Po 10. uri je prišel v dvorano Joseph Martinek, ki je bil govornika na naših prejšnjih sejah že dvakrat oznanjen, a so ga druge dolžnosti zadržale, da ni mogel priti. Zato je obljubil, da pride med nas ob prvi priliki, ipa četudi nenaznanjen. Isti večer je bil on glavni govornik na slovaškem shodu v Ste-fanekovi dvorani na S. Pulaski Rd. Ko je tam skončal, je prišel med nas. Njegov govor in njegovi odgovori na vprašanja so vzeli nad uro časa, in nikomur ni bilo žal, ki je bil na tej seji. Kajti bila je res konstruktivna, poučna v vsakem oziru. Joško Oven je v svojem govoru navajal razloge, čemu je s Stalinovega stališča razumljivo, da je sklenil pakt s Hitlerjem. Nam ni všeč, kriv pa je Chamberlain, oziroma vsa povojna politika zaveznikov, ki je bila sovražna sovjetski Rusiji, je dejal Oven. Velika večina članov kluba št. I seveda pakt med Hitlerjem in Stalinom ostro obsoja in se ga s socialističnega stališča •iploh braniti ne more. Odvisno seveda je, dali je Stalin ta spo- Italijanske čete v Etiopiji še razum sklenil s kakimi daleko- ne morejo mirno spati. Napadi vidnimi, ali le s sebičnimi na- iz zasede se na italijanske voja-meni. ke, uradnike in delavce pogosto Joseph Martinek, ki je eden dogajajo. Povprečno je ubitih glavnih voditeljev češkega in, vsak mesec kakih 30 italijan-*lovaAkega ljudstva v Zed. dr- skih vojakov. Povprečno nad 20 žavah, izkušen v socialističnem italijanskih vojakov na mesec gibanju, človek, ki je prebil v umrje vsled bolezni, ali pa v svoji rojstni deželi posebno lani nesrečah. Ti podatki ne pove-prcjcej kritičnih dni, je govoril , do, koliko domačinov pobijejo kot se od tako odgovornega člo- Italijani povprečno vsak mesec, veka kakor je on pričakuje. I a vsekakor mnogo več kot za Kajti Martinek je tajnik vsega znaAajo italijanske izgube. JOŽEF STALIN svetovati druga z drugo. To pomeni, da je bil Stalin obveščen, kaj namerava Nemčija s Polj-, sko in v posvetovanju sta naj-čno več kot 4 otroke. Zato je|brže glede bodočnosti Poljske zelo v skrbeh, kje dobiti v bo-; in baltiških dežel sklenila tudi doče potrebni "kar.onen-fut-ter". u Iz podatkov, ki jih je objavil nemški statistični urad, vidimo, da se število mater, ki imajo štiri ali več otrok, stalno manjša. V času od 1. 1933 pa do letos je padlo število mater, ki imajo 4 do 5 otrok za 80,000, število mater, ki imajo 6 do 7 otrok za 30.000 in število mater z osem ali več otroci za 50,000. Od 100 poročenih žen je bilo v začetku 1. 1039. samo še 212.3, ki so imele več kot 4 otroke, dočim je 1. 1933 znaAalo njihovo število 24.7 odstotkov. Nič boljše se ne godi Mus-solinijevi kampanji za več rojstev v Italiji. Odstotek porodov v totalitarnih državah je sicer večji kot v Franciji ali v Angliji, ampak je vendar značilno, da je daleč pod številom, ki sta si ga določila Rim in Berlin. Treba pri tem še omeniti, da je porodna kontrola v Nemčiji kot v Italiji strogo prepovedana. Vzlic temu rojstva v njima ne napredujejo. sta si "častno" obljubili ne napasti druga drugo. V slučaju, da bo eno ali drugo napadla kaka tretja sila, se obvezujeta na medsebojno nevtralnost. V resnici sta se Rusija in err.ija obvezali POMAGATI uj*a drugi, kajti ta nenapa-lalni pakt je eden najbolj obrežnih, kar jih je sovjetska U-lija sklenila v prošlih nekaj le-h. To namreč ni le nenapadal-li pakt, ncijo ZVEZA, četudi jo >es< lilo pogodbe za javnost ne prizna za zvezo. Pogodba je zavratna v vsa-em oziru. Tajnik ruske komu-listične stranke Stalin je zavr-re! z njo svoj navidezni boj proti fašizmu. Ob enem je Vem w i jo ZAVAROVAL na vzhodni fronti, v zameno pa je Nemčija izdala svojo zaveznico Japonsko in ponudila Rusiji delitev vpliva in plena na Poljskem, v Rumuniji, v baltiških deželah itd. Tak je resničen pomen tega pakta, ki je imperialističen prav tako, kakor če bi ga sklenila carska Rusija. Kominteme ni več in Dimitrov je brez besede. Zinovjev je zaman rogovi-lil. Taktika komunističnih pro- Etiopija še neukročena Hrvatski komunisti morali spremeniti resolucije in taktiko Društvom Hrvatske Bratske Zajednice je komunistična sekcija s sodelovanjem svojih članov v začetku avgusta predložila resolucijo, ki pravi med drugim: "Z razloga, ker nemški in italijanski fašizem preti raztrgati Jugoslavijo in podjarmiti hrvatski, srbski in slovenski narod ..." V tem duhu je vsa resolucija in poziva glavni odbor HBZ in njeno konvencijo zoper Hitlerja, Mussolinija in njegove a-gente. Od 21. avgusta dalje je postala ta resolucija popolnoma iz mode. Hitler ni več sovražnik Jugoslavije. Boj proti fašizmu in nacizmu je v "Radničkom Glasniku" od omenjenega dne le še slaboten odmev. tajen sporazum. Nedvomno sta se tajno posvetovala in se domenila tudi o njuni bodoči politiki napram Japonski. Pogodba, ki pomeni večji tri-umf za Hitlerja kot karkoli, od kar je na krmilu Nemčije, se glasi : "Vladi Nemčije in Sovjetske unije sta se v želji po utrditvi miru med obema državama in v duhu provizij nevtralnosti pogodbe iz leta 1926 odločili: "Člen 1.—Obe državi se odpovedujeta rabi sile, vsaki a-gresivni akciji in napadu druga proti drugi, uključivši vsako akcijo spojeno z drugimi velesilami. "Člen II.—V slučaju, da ena podpisnica pakta postane predmet sovražne akcije s strani tretje stranke, ne bo druga podpisnica (podpirala te stranke v nobenem oziru. "Člen III. — Podpisnici pogodbe se bosta v bodočnosti stalno posvetovali med seboj in informirali druga drugo o vseh vprašanjih skupnih interesov. "Člen IV. — Nobena podpisnica se ne bo združila s tretjo gru-po, ki bi direktno ali indirektno nastopila proti eni ali drugi podpisnici pakta. "Člen V. — V slučajo konflikta med podpisnicama glede kateregakoli vprašanja bosta obe stranki poravnali diference ali konflikte prijateljsko izmenjavo mnenja, ali pa z arbitražo, če bo ta potrebna. "Člen VI. — Pogodba ostane v veljavi deset let s pogojem, ako ena aH druga stranka ne naznani preklica pogodbe v dobi enega leta po poteku veljavnosti, bo ostala v veljavi za nadaljno dobo petih let. "Olen VII. —{Pogodba mora biti ratificirana* v najkrajšem mogočem času) Izmenjava dokumentov o ratifikaciji se mora izvršiti v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo takoj po podpi- ADOLF HITLER vokatorjev je jačala in še jača fašizem v Evropi in v vseh drugih deželah. To je resnica, ki je ne serije še tako drago plačana sovjeUka propaganda. Os Rim-Berlin se pretvarja v os Mo-skva-Berlin. Boj "komunistov" za demokracijo in proti fašizmu, za svobodo malih narodov itd. je bil laž. Kar je bilo med njimi res komunistov, so to priznali in odstopili. Pakt Nemčije in Rusije udarec na delavski pokret (Nadaljevanje s 1. strani.) čemu skleniti pogodbo s človekom, katerega je hotel na vsak Tisoče delavcev WPA pognanih na cesto Samo v IlMnoisu je bilo odstavljenih prošle tedne 54,000 delavcev WPA, ki zdaj večinoma zaman »čejo dela v privatni industriji. Povprečno so od vsakega delavca, ki je uposlen pri WPA, odvisne štiri osebe. Družine mncigih štejejo od 6 do 10 oseb. Pomanjkanje v teh je največje. način napasti? Cemu trditi, da ga je hotel uničiti, in v isti sapi I Veliko 20 Beograd, malo slaviti pogodbo z njim za "največji mirovni uspeh"? Rusija je s pogodbo pridobila kot drŽava in ob enem priznala, da ni zločin skleniti zvezo s Hitlerjem, dasi je poslala na morifrče mnogo vodilnih ljudi baš radi takega zločina, kateri pa jim ni bil dokazan. Pogodba med Stalinom in Hitlerjem je imperialistična in triumf za nacizem. za druge Od šest milijard nega posojila (v dinarjih) za javna dela v Jugoslaviji je dobila beograd-ska občina na razpolago v prvem obroku 130 milijonov, vsa ostala država pa 83 milijonov dinarjev. su. Ta pakt je bil podpisan v Moskvi v navzočnosti tajnika komunistične stranke Jožefa Stalina in bo končnoveljavno ratificiran v Berlinu. Obe državi * * ft MILLER'S CAFE 520S S«. Clair Arm., Cla*alan4, O. Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Nad 14,000,000 vojakov čaka na ukaz obnoviti krvavo žaloigro (Nadaljevanje s 1. strani.) lesi lam i vrši vsled gospodarskih imperialističnih ozirov. Prav s tega stališča je bil sklenjen tudi moskovski^berlinski sporazum. Trajen mir bo torej mogoč šele kadar bo sedanji sistem sebičnosti in imperializma nadomeščen z uredbo, v kateri bo vzajemnost temeljni zakon. »•IIIIIIMIMlillMIMMI PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI ► NAROČITE SI DNEVNIK >PHOSVETA"! Stana aa pol cala lato $6.00, lata $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (Ic) j« treba aa novo društvo. Našlo* sa list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .....I................ .......................Hllll...................... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ' t - * KRITIČNA MNENJA, POROČILA |N RAZPRAVE • • KOMENTARJI PONUDILA SINA DOBRIM LJUDEM Na shodih pacifistov, posebno na onih, ki jih sklicuje Keep America Out of War Congress, so komunisti do predprošlega pondeljka govornike motili z medklici in propagirali vstop Zed. držav v fronto demokratičnih sil za vojno proti Hitlerju in Mussoliniju. Nu — zdaj je postala 'strankina linija" spet drugačna, oziroma bila postavljena na glavo. Zdaj je treba zagovarjati fašistično fronto v njenem boju proti Franciji, Angliji in Poljski. * "Naprej" je bil nekaj časa glasilo "slovenskih antrfašistič-nih delavcev". Ko se je zaznalo, da kuje sovjetska Unija tajen sporazum s Hitlerjem, so komunistični listi dobili namig, naj spremene titelne temu primerno m tako je tudi "Naprej" zavrgel v svojem naslovu naziv "glasilo antifašističnih deilav-cev" in ga nadomestil z "glasilo slovenskih naprednih delavcev". ★ Demokratska stranka v Clevelandu je zelo v zadregi, ker ne more dobiti resnetga, poštenega, vplivnega in ob enem sposobnega politika za županskega kandidata. Celo koncilman Vehovec je odklonil to čast« dočim realist sodnik Lausche ve, da mu je boljše ostati v službi sodnika, ki je lahka, namesto se potegovati za župansko čast, ki je združena z mnogoterimi težkočami, delom. odgovornostjo in Slovenci umirajo kakor da tekmujejo kdo izmed njih se čimprej poslovi od solzne doline. Ni čudno, da so mnogi sJo-venski pogrebniki modernizirali svoje prostore in nekateri izmed njih ustanovili tudi podružnice. ★ V nedeljo 20. avgusta so irae-j la slovenska društva Najsvetej-; šega imena v Clevelandu svoj, "veliki slovenski dan" katoli-i ške akcije. Štiri slovenske župnije, ki jih imamo v metropoli, so bile zastopane. Predsedoval je Anton Grdina, seveda po svoji stari navadi. Govornik kanonik Oman je videl pred sabo par tisoč slovenskih revežev in začel govoriti o silnem bogastvu, ki se kuipiči na eni strani, in o bedi, ki se veča na drugi (torej mu Čitanje socialistične literature koristi!) Ampak to pride od tega, ker se ljudje ne ravnajo po krščanskih naukih, je dejal prečastiti g. kanonik. Le čudno, kako to, da se ni domislil, da vladajo svet na vseh kontinentih, razen v velikem delu Azije, že dolga stoletja krščanske vlade. ★ Bivši klevelandčan Spoler, zdaj upravnik "Napreja", ni bil v odboru "tega slovenskega dneva". V Clevelandu ga slo- venski duhovniki ne potrebujejo. Sedem duhovnikov je govorilo. Zadnji med njimi je bil Kazimir Zakrajšek. Cerkveni in napolcerkveni pevski zbori so peli, med njimi otroški zbor, ki ga vodi Ivan Zorman. Zakrajšek jt« izročil pozdrave domovine, ki je v kritičnih dneh in se nič ne ve, kaj bo z njo jutri. Ni pa rekel, da karkoli se ji pripeti, bo to "božja volja", kajti brez njene vednosti in privolitve ne pade nikomur niti las z glave. Po veličastnem sporedu in tako dalje se je pričelo uničevati jedače in pijače. Newburške žene so skuhale in spekle nad tisoč štrukljev, pa že ob 5. popoldne, še ko se je program komaj končal, ni bilo nobenega več. Vse jesfcvine so prodale in veliko sodov je bilo izpraznjenih, kot je običaj na vsakem velikem slavju, ipa naj bo narodno ali katoliško. Tudi Le-mont si je s to stvarjo zelo opomogel. ★ "Naprej" z dne 16. avgusta ima na prvi strani Članek s črnim tiskom pod naslovom "Novi Munchen grozi Poljski". Poteguje W za obrambo Poljske, zmerja vatikansko diplomacijo, Hitlerja in druge, ki hočejo pokončati Poljsko kot je bila pokončana CehoslovaSka, in hvali rusko vlado, ki ne bo dopustila da se "novi Munchen" spet dogodi. Medtem je bilo besedilo v Kremlu za iponovitev *Mun-chena" že spisano in predno so naročniki "Napreja" svoj list dobili, je bil pakt med Nemčijo in Rusijo podpisan pred Stalinovimi očmi in edino z njegovo odobritvijo. Kajne, "čudna so pota kominterne"! * Rojak Planton je vprašal novembra lansko leto na shodu v Mozhamu pri Johnatownu u-rednika Proletarca, kaj je razlika med diktaturami Rusije, Nemčije in Italije. Frank Zaitz je izjavil, da prav nobene v obliki vlade, ker vse vladajo s te-roriziranjem opozicije. Vse spravijo s poti vsakega, ki se drzne imeti druigačno mnenje nego diktator. Ce ti kdo odseka ^lavo, ni razlike, ali ti jo je odbil diktator pod eno ali drugo firmo. Odsekana je. Edina razlika med diktaturami je lahko le v namenih diktature. Ker pa je diktatura zmerom stvar enega človeka, je odvisno od muh tega človeka-diktatorja, kaj bo mislil jutri in kakšen bo jutri njegov namen. Sedanji dogodki po svetu so to resnico podprli s krvavimi dokazi. Nekateri pravijo: "Stalin se je maščeval nad demokratičnimi deželami, posebno nad Anglijo, ker mu je Ajigllja lani zagodla par gorkih. Pakt s Hitlerjem je podpisal v korist Rusije, ker ji ne bo treba v vojno. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE flt -st Mit. C. C. Fiksdel v PlMMHlfiH«, H. J- se bari sa ob.tan.k • .v o ji m »inem ie devet let. Nje« moi je leta 1925 imgiail aesnauo kam. Ona je petem tebe ia otroke preživljale s prihranki ia pa kolikor je mogla aasluiiti. 2ivel« •ta v starem "trailerju", ki »e je podrl. Končno »e je obrnila aa lokalae časopise s proinjo aa dobre ljudi, da aaj kdo ajenaga siaa »um« »a svojega in mu preskrbi potrebne oskrbo ia ielaka vagojo. Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago Torej je dobro barantal, ker bi v vojni za Rusijo nič ne pridobil." Drugi odgovarjajo: Stalin je s tem pokazal, da se njegov režim od režimov umorjenega carja nič ne razlikuje. Oziroma, da je bolj zavraten ne^o carski. On (Stalin) je dal pomoriti Leninove tovariše vsled obdoliitve, da so se prodali Hitlerju, zdaj, ko je on resnično in učinkovito izvršil tak zločin, pa naj bi se to smatralo v korist Rusije? Kdor kodičkaj razume svetovni metež teh dni, ve, da je bila Stalinova poteza v korist Hitlerju in silen udarec demokraciji. Sovjetska Unija bi Hitlerja skupno s Francijo, Anglijo in Poljsko lahko vrgla. Stalin se je odločil v tej Igri pomagati Hitlerju in ga redil. S tem je vrgel kombinacijo, ki se je je smatralo za braniteljico demokracije, popolnoma s tira. e Komunistična internacionala je doživela žalosten konec. Dvajset let je živela, torej ni v svoji rasti in padanju dočakala niti "polnoletnosti. ★ v "Chamberlainovi agentje trgujejo s Hitlerjem.*' Tak je bil podnaslov v "Napreju" z dne 16. avgusta. V resnici so iste dni in že tedne prej trgovali s Hitlerjem Stalinovi agentje. ★ Med največjimi razočaranci vsled sedanje svetovne situacije so Cehi. Verjeli so, da je Rusija z njimi in bo skušala Angliji in Franciji dokazati, da je bila njuna taktika, ki je privedla lm-ni v "monakovski mir", napačna. A namesto tega so Cehi u-videli, da je dala Rusija zdaj Hitlerju v milost in nemilost Poljsko, Jugoslavijo, Litvinsko, Madžarsko, Rumunijo in kdo ve Še kaj vključuje neobjavljeni del pogodbe med njima. ★ Frank Modic v Detroitu, Miketič v Windsorju fn druga cenjena njihova družba: Nu? VVhat? Ali ne bi bilo pametnejše delovati za demokracijo in socializem z nami nego s Hitlerjem proti demokraciji? — Radovedo. ★ Vsi voditelji komunistične stranke v Zed. državah so se dan po sklenitvi prijateljske zveze s Hitlerjem in Stalinom poskrili, ker jim je bila njihova dosedanja strankina linija na mah poražena v blata. Niso verjeli in Daily Worker je mol-čal dva dni, predno je uredništvo prišlo spet k zavesti in pričelo z novo "strankino linijo". ★ Komunisti v Nemčiji strme! Mar se temu kdo čudi! * Jeričev "editorial writer" pravi, da ni v Rusiji na odgovornem mestu nobenega Slovana. Sicer pa so po njegovem mnenju Slovani le politični o-troci. Hm, da! Ampak le kle- rikalni Slovani! Slovaki so ga lomili, Slovenci in Hrvati ga lomijo, enako Poljaki — ampak vsi ti ao po zatrdilu cerkve 99 odstotkov katoliški narodi in v«odite4ji te ogromne večine gredo vsak teden najmanj dvakrat v cerkev. Lahko bi se kaj naučili od katoliških prvakov od papeža navzdol v Italiji. Oni so naj prvo Italijani in poslušni Mussolinijevi politiki in šele v drugi vrsti tudi katoličani, ki pa celo v tem slučaju uporabljajo svoje molitve in blagoslove ta Mussolinijevo politiko in alužijo njegovim imperialističnim ambicijam. * de nas čakajo presenečenja. Morda se nekega dne Hitler proglasi za demokrata in bo v borbi za ljudsko fronto prevzel zapuščeno komrntemo. Rev. Zakrajšek o domovini, ki je v nevarnosti Cleveland, O. — V nedeljo 20. avgusta je govoril na velikem slavju, ki se je vršilo v SpeHcovem vrtu v prid Lemonta in Štirih slovenskih župnij v Clevelandu, frančiškan Kazimir Zakrajšek. Prireditelji so cenili, da je bilo navzočih nad pet tisoč ljudi. Po mojem presojanju jih je bilo okrog tri tisoč. Saj je že to precejšnje število. Prijateljem v Pittsburghu in domačim "naprejevcem" (nekaj je bilo navzočih) naj zaupam. da tu ni bilo nikake ne-•pristranosti, kakršno v prid kle-rikalizma oni propagirajo in so jo tudi sami uganjali s svojim "slovenskim dnevom" v Pittsburghu. Slovenski duhovniki pri nas hočejo odločne katoličane, ne pa kak "mišmaš". In so uspeli s svojo katoliško prireditvijo veliko boljše, kot pa je uspel komunist (ali kar je že) Spaler s svojimi tremi klerikalnimi prvaki v Pittsbuitghu. Niti eden izmed govornikov ni apeliral na "slogo", kakor so bivši "komunisti" na "slovenskem dnevu" v Pittsburghu, ampak vsakdo je klical vse od kraja v boj za "katoličanstvo" proti bresbo&tvu, rdeč kar jem, marksistom itd. Svojo prireditev ao načelno organizirali in napeli načelno. Tudi "alovenski dan" v Pittsburghu je bil načelno katoliški, dasi pod "nepristransko firmo". Napredni stvari ni koristil niti toliko kot je črnega za nohtom. Rev. Zakrajfek je jrovoril med drugim o temnih dneh, ki čakajo na&o rojstno deželo. Naj ji stojimo na strani ln pomagamo, je apeliral. Tudi slovanaka reč je v skrajni nevarnosti. Prebivalstvo na deželi in v me^ih trepeta, ker živi v mučnem strahu pred katastrofo, katera se pripravlja nad njim. Izvajal je dalje, kako se Ijuti sovražnik poganja v slovenske krajine In buta s propagando ob Jugoslavijo. V času tunških napadov so bili naši ljudje složni in zato uspešno odbijaJi napade, zdaj pa oo razkropljeni po vsem svetu. V rojstni domovini jih je samo 1,300,000, je dejali Zakrajšek, s čemer je mi. sli! Slovenijo. Drugi so v Italiji, v Avstriji itd. Najsvobodnejše se gibljejo v Zed. državah, česar mož ni poudaril, ne priznal, ker je hvalil "slovenskega voditelja dr. Korošca". On ni za svobodo, nego za Žandarsko nadzorstvo nad ljustvom. O Sloveniji je dejal, da je v negotovosti: nihče ne ve, ali se bo v stanju rešiti, ali bo žalostno poginila. Govoril je tudi o sporazumu, ki bo sklenjen med tro-imenim narodom (ako bo); ljudje v Jugoslaviji bodo potem živeli srečno in zadovoljno, namreč če jim Bog da srečo. (Z Zakrajškovih izvajanj je bilo razvidno, da ve, kaj preti Jugoslaviji. Hvalil je njeno vlado, njenega bivšega notranjega ministra Korošca, a dejstvo je, da je bila politika vlade ii. slovenskega klerikalizma vedno naklonjena nazadnjaštvu, reakciji, bila protivna liberalizmu »pod kakršnokoli obliko in se navduševala ob bivši Avstriji za klerofašizem, ki je gladil pot nacizmu. Tako si je pripravila pot k hitlerizmu tudi Jugoslavija v celoti, ker je rajše ljubimkala s fašizmom Italije in z nemško rekacijo, kakor pa Z "brezbožno socialno demokracijo". Ko je rev. Zakrajšek imenovano nedeljo govoril, še ni vedel, da je sklenjena zveza med Rusijo in Nemčijo, katero je dan pozneje razglasil radio po vsem širnem svetu. Med veliko množico katoliškega in radovednega naroda se je pater Zakrajšek čutil zelo počaščenega, dasi ga je utrudila. Pobožni možje in žene so mu hoteli dopovedati, kako ga še zmerom čislajo in mu žele vse dobro in da naj na kak način pozdravi njihove svojce v starem kraju. Tudi za maše so mu ponujali, za Lemont itd. Govorniki so poudarjali, da je to "slovenski narodni dan", drugi, da je to "dan katoliških Slovencev metropole", eni pa so mu rekli le slovenski dan. Ko je bil spored končan, je postal to čisto običajni piknik, na katerem se ljudje zabavajo vsak po svoje: pojejo, pijejo in jedo, plešejo in tako dalje. Nihče več ni mislil na vero, na meglo, ki se bo morda vlegla nad Slovenijo in ostala nad njo, niti ne na maše in take reči. Mladina je čebljala in bila vesela, ker o domovini tam Čez ne ve ničesar razen kar sliši o nji od staršev in se radosti, da je tukaj. Po veselici so preiteli dohodke in prireditelji so rekli, da so prodali vsega veliko več nego so pričakovali in da so pripravili posebno jedače premalo, kajti če zmanjka pijače, se je lahko dobi. Tudi s prebitkom so se pohvalili. — Joroceralec. Gabrijel Sumina Puetlo, Colo. — Tu sta bila dne 12. avgusta pokopana Gabrijel duraina in njegova žena. Pokojni Gabrijel je bil star 70 let, doma iz Žužemberka. Bil je dolgo bolehen, enako njegova žena. Umrla sta par dni narazen. zato sta imela skupen pogreb, ki je bil civilen. Do leta 1919 je bil pokojnik aktiven član socialističnega gibanja. Omenjenega leta pa je šel s hrvatsko skupino JSZ h komunistom, s katerimi je držal do konca svojih dni. Oboževal je sovj. Unijo in iskreno želel, da dobi ves svet tak režim. V priznanje mu je, da ni skakal s prepričanja v prepričanje in da je tudi svoje otroke vzgojil v delavskem duhu. Skušali so očetu in materi napraviti življenje prijetno na starost, in bi se jim to posrečilo, če ne bi bila, kot že omenjeno, boleh na. Oba sta v življenju veliko garala in pretrpela. Po razkolu leta 1918 je postal oster nasprotnik socialistične stranke, Proletarca In JSZ hi prepričan, da so komunisti v pravem, ne glede kako so menjali svoje nazore, program in taktiko. Večkrat se je pokojni Gabrijel pritoževal nad onimi, ki hvalijo sovjetski režim, se zanj navdušujejo, v ipraktičnem oziru so konservativci in puste, da se njihovi otroci vzgajajo v reakcionarnem klerikalnem duhu. "Dokler bo toliko takih po-lovičarjev, ni upanja na preobrat," je večkrat pojamral. Pokojnik je v svojem življenju iskreno storil za delavsko stvar kolikor je mo^el in si zaslužil časten spomin. Bil je vzoren soprog in oče. Poročevalec. Jugoras nima sreče I>elavstvo v tobačni industriji Jugoslavije, ki je označeno za "monopolne radnike", je nije Časniških delavcev, toda se je rajše pognal proti nji v borbo, ki ga stane pet milijonov dolarjev in izgubil je na tisoče naročnikov ter oglaševalcev. Seveda je v tem boju imela tudi unija velike stroške, se morala boriti pri oblastih za pravice stavkarjev in jim gmotno pomagati. Hearst pa je končno izgubil tudi en dnevnik. Volitve v Cambria Co. Johnstourn, Pa. — V Cambria County se bodo vršile primarne volitve v torek 12. septembra. Kandidatov je mnogo. Za koronerja kandidira Francis McKinley, ki je bil leta 1937 izvoljen za burgessa tukajšnje Lorain Boro, kjer je tudi Mox-ham. Pri zadnjih volitvah v le-gislaturo je bil nominiran za kandidata v pennsylvansko po- imelo avgusta volitve, pri katerih si je izbralo zastopnike za stavodajo na delavskem tiketu, kolektivna pogajanja in za ščitenje svojih koristi. Zastopstvo je proporčno, to je, vsaka unija dobi toliko mandatov kolikor je zanjo količnik na podlagi števila oddanih glasov. Večino zastopnikov so dobi- a so on in dva druga kandidata odstopili v prilog demokratske liste, kateri je načeljeval v primarni kampanji Thomas Ken-nedy. Na McKinleyja je takrat apeliral za skupno sodelovanje v prid Kennedyjeve liste tudi le neodvisne delavske unije (so- pitsburški sodnik M. A. Mus-cialktične). V ljubljanski toba- manrto; McKinley se je radevo-čni tovarni je dobila neodvisna 1 je odzval. Med tukajšnjimi (socialistična) unija 6 zastop- Slovenci je dobro znan. Sma- nikov in klerikalna ((pridružena Jugorasu) 4; v Zagrebu socialistična unfja 3, Hrvatski Radnički Savez (mačkovci) 2 in Jugoras (vladna unija) 1; v Senju, socialisti 6; v Sarajevu socialisti 9, Jugoras 2, neodvisna lista 1; v Capljini, socialisti 6; v državni papirnici v čačaku socialisti 6. Skupni rezultat teh volitev je, da imajo svobodne (socialistične) unije 40 mandatov, mačkovci 3, slovenski klerikalci 4, Jugoras v ostalih krajih Jugoslavije 4, in neodvisni 1 mandat. Velika proslava rudarjev v Trbovljah tran je za unijskemu gibanju zelo naklonjenega človeka. Frank Koreltz. Aktivnosti soc. stranke za čikaški okraj Chicago. — Okrajna organizacija soc. stranke vodi kampanjo za zbiranje prispevkov v svrho kritja svojih izdatkov. Brnz finančne pomoči ne bi mogla delovati. Odbor okrajne organizacije sklicuje od časa do časa sestanke članov unij, da se posvetujejo, kako lahko čimveč store zanje in ob enem za socialistično ideologijo v njih, ki je unijam še posebno v korist. Poulični shodi so večinoma Proslave 40^1etnice svobodne | spesni, enako tudi Debsova delavska dola, ki je imela v pro-šlih tednih prilično slušateljev. Dne 15. septembra se bo vršila ua 549 W. Randolph St. socialistična konferenca, na kateri se bo razpravljalo in sklepalo o kampanji za preprečenje tej deželi umešati se v kakršnokoli vojno v inozemstvu. Trgovska pogodba med Nemčijo in ussk Nova trgovska pogodba po kateri si bosta uravnavali svoje gospodarsko življenje in navezanost Nemčija in Rusija, je pridobitev za obe deželi. V ta namen je bilo seveda potrebno potlačiti med njima ideologični boj, ki je z dodatno politično pogodbo med njima izgubil pomen. Nemčija je s trgovsko pogod bo, ki jo je sklenila z Rusijo, še posebno pridobila, ker se ji v slučaju kake nove pomorske blokade ni več bati pomanjkanja hrane in sirovin. Preskrbovala jih ji bo Rusija. , Ena izmed določb v trgovski pogodbi s Hitlerjem je, da bo dala Nemčija Rusiji 200,000,-000 mark kredita po 6* obrestne mere, in za to vsoto bo Rusija naročila v Nemčiji potrebščine, kakršnih ji najbolj primanjkuje. Ob enem se je Nem čija obvezala kupiti v Rusiji v isti dobi za 180,000,000 sirovin Te številke so seveda minimalne. Ako bo šla trgovina med njima po areči, bodo v poslovnih knjigah obeh dežel ite vilke znatno višje od določene ga minimuma. strokov ne organizacije v Trbovljah se je udeležilo nad 10,000 ljudi. V jubilejnem sprevodu jih je korakalo nad 5,000 v veličastni razpodelbi. Slavje je trajalo dva dni. Vprizorjena je bila Cankarjeva drama "Hlapci", vršil se je koncert, govorniki so poudarjali važnost tega jubileja in izražali nado na boljše dni. V sprevodu je bilo šest delavskih godb, udeleženci pa so prišli z rednimi in posebnimi vlaki iz raznih krajev Slovenije. Pozdravni govor je imel trboveljski župan sodrug Klenovšek, v imenu organiziranega delavstva je govoril Franc Sve-tek iz Ljubljane, v imenu zveze rudarjev' sodrug Jurij Arh in glavni govornik pa je bil bivši socialistični poslanec v jugoslovanski skupščini sodrug Pete-jan. Trbovlje so bile ob tej vriliki vse okinčane z zastavami in cvetjem. Slavja so se udeležili tudi pionirji, kolikor je še živih, ki so bili na fronti rudarjev od po-Četka, med njimi sodrugi Co-bal, Sitar, Tratnik, GradiŠek in Učakar. Ti so bili odlikovani s posebnim priznanjem za svoje delo, ki so ga pričeli pred 40. leti za organiziranje rudarjev. Mnogo naših sodrugov v A-meriki se svojih tovarišev v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju prijetno spominja. Veseli so us- y dobi ko y modj ■ velanskih Slovenskih narodnih je edina hiba te farme. Ku-j vsakemu sodelujočemu zboru Glasniku" «1 domov vi iu koncert slovenskih Pili sj jo izredno poceni. Na- enako. Uednik H pevskih zbcrov. Sporci je vodi! P>^ve na nji bodo zboljševali in Razpravljali so tudi o pro- n-odvetnik Frank Opa»kar. Pred-, dcdajali nove v kolikor bodo gramnih knjižjcah, v katere stavil je eucUdlklf« župana ali dohodki, kajti namen I iUftjo c /lase večinoma pri tk Simsa, ki je med drugim dejal, odbora je gospodariti tako, da venskih trgovcih in obrtnikih. hrvaUko VraW "d^ bi Thrv^ ! kuj« manj"k7t da imenujejo Slovenci njcgov^n* bo treba novih zadolžitev. Izdajajo jih mnogotere sloven- lahko Mi'rutločno povS>ojega .kupnega , mesto nc v a Ljuoljana , da šli smo tudi v Slovenski de-U*« organizacije vsako leto in Uullt ■ ... ■^TJ. _ Za njim ja Opaskar predstavil! slepje. v katerem bo kegljišče |*uje jo. ker je tega "narodnega voritj hrvaisk0| ,hvensko clevelandikt^a mestnega urad-, (esem alej) in ped njim balini- d*vktt preveč. Govorili so tudi npm$ko oehi Poliaki Rn! nika Blytfc;na, ki je dejal, da iče (Hiri aleje), je dograjeno o priredbah tistih društev, ki! • Mgdžri ft'd šJ " ' J™' zastopa župana Burtona in pri- in že septembra bo otvoritveno povabijo na sodelovanje pevake naJa navzc !im njegove pozetra- avje. K avditoriju je zgrajen zbore in podajo tako cel kon- nov moderen bar in kuhinja, j cert, ne da bi pri tem imeli ka-Nova »tavba in oprema bo stala posebne stroške. Ker izda- zmerom govore na svojih prireditvah po Težave ameriških novinarjev Arr< riiki novinarji v totali- ve. Opaskar, ki je sprpten "an-nouncer", je govoril o delu in uspehih Slovencev na kulturnem polju rn nato predstavil veliko, a uprava je uverjena, da bodo dodatni dohodki omogočili redno plačevati vse obve- Ivana Zormana, ki je v krat-1 znosti. Z Johnom Božičem sva pora- kem govoru orisal Slovence za kulturen narod in njihov prispevek Amt.iki na polju pro-avete za upoštevanja vreden. Vsi govori so bili angleški. Nastopila sta dva mladinska Mnogi rojaki so za preiiv-pevska zJt>ora, eden pod vod- ljanje odvisni popolnoma od re-stvom Ivana Zormana in drugi, lifa, ali od uposlitve pri WPA. pod vodstvom Ix>uis Šemeta. Za Precej so jih odslovili, in taki pri najboljši volji ne morejo obnoviti naročnine. Brezposelnost je v Cievelandu jako občutna. Kakih devet Slovencev in Slovejvk je uposlenih pri VVPA jajo tudi programne knjižice z oglasi, imajo povprečno znatno večje prebitke od svojih priredb kot pa kulturna društva, ki imajo stroške z vajami, nota- ing pot" še ni mogel pretopiti. svoje. Ampak to »o bržkone tarnjh dr2*vah »™ajo slabe ča- "zaostali narodi", ki jih "melt- »0r0(:*>0 Pravici, ao *mat»ani za sovražnike države, r katerih uživajo "gostoljubje". Ce pa bi poročali kakor vlade od njih žele, za lastnike časopisov v Ameriki ne bi ime-l Manifestacija nordijskih Slaba trgovska bilanca Jugoslavije V prvih treh mesecih je Ju-|lo smisla, ker takih poročil la- njima je nastopil pevski zbor društva št. 45 SDZ In dva druga pod vodstvom Johna Zupanca, nastop skupnih zborov pa je vodil Jack Nagel. Skupina dramskega društva .v novinarskem oddelku (writ- so se iz sovjetskega znaka smeli v nemških listih le norčevati. Prvič od kar je Hitler firer socialistov zo demokracijo Nemdje i* Pu*tjl f°- ' tojrrafirati akupno z nacijskimi Švedski, norveški in danski diplomati za sovjetske in na-socialisti ao letos priredili dan cijske časopise, enako njegov severne demokracije. V teh de- premier Molotov. želah «0 na oblasti socialisti, ki Earl Browder v Zed. drža-vzorno vodijo državne posle v, vah hvali Hitlerja, o katerem duhu demokracije. pravi, da je zavngel »voj fana- sklenili, da žele zase del prebit- na prvem m«,tu po vrednosti I hcvih navodilih. Tako pa je Ita-1 ril^n^^S^^^ > ^"r la'iZ?m ^ ** ^^ ka vsake prireditve, na katerih : I- m lesni izdelki, za tem po lija zaprla novinski urad ame-1 dežel^^viki t'vr^ SU,,novim " bi sodelovali. redu tirov baker, živi prašiči, riške časniške agemije United švedski Hanson in danskima- Dan pozneje se je vršil« seja razne rude, sveze meso, lan in Press popolnoma in iz Prage pa ning. vlagateljev slovenske N >rth konoplje, jajca, pšenica, svinj- je bi! pognan poročevalec |ew-' t>'„...... mm^m "Vi je izjavil v imenu vseh bila par popoldnevov in veče- v,«Kami, kostumi itd. Am- goslavija urozila za 175 milijo- hko dobe od prcpagandfctičnih rov na agiUciji z« Proletarc«. i 10 Je problem, o katerem nov dinarjev več blaga kot pa birojev totalitarnih držav koli- Ako bi imel več dni časa v ta!sictfr Iahko mnogo govori, p je izvozil«. To je z« tako de- kor hočejo z«4onj in še plaeaJi uameu. bi najbrže dopro usDe-,rM2en ako zbori enem *naUla l«4v«. V izvozu jo bi, če jo bi prk>bčev«lj po nji- .. * _ .1 - ____k___L. !a na n nvnm n.^jt., rv» ____I ____.i 1 L___1L —_____1 ;i !l_ m i _ • «. Čudne stvari se gode Mesec« avgust« to leto sol bH mučen, in kdor jo je pel, je nemške deputacije v Moskvi bil poslan v koncentracijsko prvič pozdravljale sovjetske kempo. zastopnike a MHeil Hitler!" Associated Press poroča iz Prvič V" zgodovini se je pri- Berlina v depeši z dne 23, av-petilo, da je sovjetska vlada gusta, da ao se prvič po Hitler-cdredila v počast Hitlerjevim jevem vstopu na vodstvo Nem-zastopnikom okrasiti vzletali- čije čuii uradno dovoljeni po-:ča in dvorane v Leningradu in zdravi "Heil Hitler-rot front" Moskvi z zastavami svastike, (rdeča fronta). To pozdravlja-ki jih prebivalci USSR niso vi- nje je bilo sicer šala — ampak deli še nikoli poprej. Glavna dovoljena šala in ob enem tra-iprejemna dvorana v Moskvi ^ična resnica za mučene nem-je bila vsa okinčana s sovjetski- lke komuniste, mi in nacijskimi prapor j i. Po- Hitler je , u, jz ^ .eg sva sti k srp in kladivo tracijikih kemp mnogo vodil-V kavarnah in na vladnih nih komunistov, v znak prija-lavjah v Berlinu igrajo ob pn- te!jstva do Rusije memih prilikah v znak spora- Kladivo in srp (komunistiČn: znak) ime v nemškin listih prvič po postanku Hitlerjevega postaj v inozemstvu, je bilka- V*0™1™*™ znovan. Kdor jo je žvižgal, je ° ( aJ zuma z Rusijo "Internaciona-lo". Kdor jo je v Nemčiji pred 22. avgustom poslušal z radio "Ivan Cankar" je predvajala "slovenske narodne plese", ki pa so bili enaki kaknine vidite na Tirolskem, Koroškem in še m«rsikje v nemških krajih. Dekleta in fantje so MM v "narodnih" nošah. Plesali so dobro. Slovenski domovi v Cievelandu in povsod drugje so več ali manj odvisni od točilnic, ki jih ers project), med njimi Ivan Jontez. Prevajajo iz slovenskih cleveland skih listov v angleščino razne polemične in druge stvari. Precej gradiva imajo ie •prevedenega in smatrajo, da bodo prevodi o življenju in bojih Slovencev v Cievelandu izredno zanimivi. Najbrže da. po. sebno za tiste, ki se zdaj udej- obratujejo direktno ali pa ne- stvujejo v političnih bojih in na posredno. Nasprotujejo jim, kulturnem polju. Ne verjamem najbolj gostilničarji, ker jim odvzemajo pivce. V Ohiu so skušali v zakonodaji obremeniti domove te vrste — slovenske kot vse druge dvorane, ki imajo točilnice, z novimi davki. Slovenski domovi so v obrambo svojih interesov ustanovili medsebojno zvezo, katera je poslala v Columbus deputacijo, da pridobi poslance proti nadalj-nim obremenitvam domov in klubov, .ki obratujejo točilnice domovom v korist. Slovenska dt putacija je merodajnim krogom dokazovala, da služijo slovenski domovi ne le zabavi ljudstva, nego predvsem v kulturne namene. Koncert v Gor-don parku naj bi bil eden izmed dokazov, da je to resnica. Deputacijo v Columbus je vodil omenjeni odvetnik Opaskar. Isto nedeljo popoldne me je Milan Medvešek povabil na farmo federacije SNPJ. Stvar me zanima in sem se vabilu radevolje odzval. Bilo je nas precejšnja družba. Ta farma je za namen, radi katerega so jo društva SNPJ kupila, prikladnejša nego sem «i jo predstavljal. Obsetga 10 pa. da bodo prevodi polemik iz cleveilandskih (ali katerihkoli drugih slovenskih listov zanimivi za one, ki jih bodo čitali recimo čez 50 let. Razveseljivo je, da rmajo v Cievelandu to delo Slovenci, ki tudi razumejo predmete o katerih pišejo. V Chicagu pišejo o Slovencih, njihovih listih in ustanovah Rusi. Bolgari m Čehi, menda radi tega. ker se Slovenci za taka dela niso priglasili. Naravno, da bo- American banke, kije bila do- ska mast, perje, grah, cement,! yor*kega dnevnika Times. Sli- t 'h J f/^ V^VJ? bro obiskana. Naši rojaki in or- koruza, suhe slive, živa goveda . čni izgoni novinarjev iz totali- u„a ? u n™*dlJske ganizacije imajo v nji še mnogo i itd. ..................| tarnih držav so že več let obi-! "zamrznjenega" denarja, ki bi Veliko teh stvari prebival- j čajni pojav, ga radi odtajali in vzeli ven. Od *primanjkuje in marsikaj uprave banke ni bil na tej seji si mora pritrgati od ust, da ima nihče navzoč. Splošno mnenje j k«j prodati in s tem vsoto za je, da se upravitelj te imovine davke in za nakup potrebščin, ne briga zadosti za koristi vla- V uvozu j« na prvem mestu gateljev, p« bi radi v vodstvo bombaž v raznih oblikah, to zavod« spremembo. Kako si jo i«, v predivu, airov, v blagu itd. izvojevati, d« bo njim v korist, Na drugem mestu uvoz« je že je drugo vprašanje. i > / . Število delavcev v Jugoslaviji V osrednjem uradu je bilo meseca maja 1939 zavarovanih 746,341 delavcev, med njimi __lezo in stroji, zatem volna' v iz- 20 979 Osrednji urad je Zelo"dobro *je prebolelo kri- delanih oblikah orodje in «pa- sHena stanova kot pri nas So-zo hranilno in posojilno društvo 'rati, prevozna sredstva, živila cjal Security Board, kjer zapo- č(n demokratično ureditev svojega javnega življenja in da se bodo borile proti vsakemu poskusu zanesti misel diktature v svoje države. V tem smislu hočejo trdno sodelovati v obrambo svojih interesov. . Drugi je poveličeval demokracijo in svobodo duha kot temeljna kamna javnega življenja. nje svetovnih problemov. Italijansko časopisje je smešilo Rooseveltove predloge in apele z« mimo poravnanje evropskih sporov, dočim je toliko bolj hvalilo papežev apel za mir. Reporterji pravijo, da je papežev apel bil v resnici apel v korist fašizma, kakor je bila vsa vatikanska politika fašizmu v prid že od kar je Mussolini krmar Italije. Komunisti v Franciji, kar je ostalo zvestih Moskvi, opravičujejo pakt med Hitlerjem in sovjetsko vlado, dočim je tisoče francoskih komunistov od- St. CUir Saving and Loan Co.,j>n predmeti za živil« (neolu- aleni delav'ci morajo biti zava kije bilo »prva leta krize ie či- riž). limone, pomaranče, rm4ani. sto potisnjeno ob steno. kemične preparacije, kavmo Naši klubi JSZ v Cievelandu zrnje, juino sadje itd.; elektno-imajo tudi težave. Vzroki so j tehnični predmeti, premog, mi-različni, toda večinoma prema-; neratna olja, svila, zdravila, gljivl. Prizadeta sta najbolj kosmetika. porcelan, papir za Je nad m>l>jon, drugi pa delajo klub v Neaburghu in v Collin-j časopise itd. Iz tega je raz vi- "a kmetijah, v raznih malih o-woodu, dočim je v klubu št. 27 dno, da Jph Lokar in poleg teh v istih wardah Še cela vrata drugih politikov različnih narodnosti. .....................»M...........................M » * pbistopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORM JED NOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOVilC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 naročite si dnevnik PROSVETA 99 ; Narcialaa m ZJraiaaa Šriar« (i«T#a Ckicaga) ia Kmmmdm $« 00 na kta. $1.00 sa pol lata, $1.S0 ma ia*-* latat sa Ckis*«* ia CUaro $7.80 sa cala lata, $3 75 aa pol I«ta; aa iaaaaai«!$t.00. NASLOV ZA UST IN TAJNIiTVO JE« 26S7 So. Lanndale Avenne Chicago, Illinois ' .................................................... zavarovalninski zakon ne krije. — Zaupanje pa je predvsem Priporočita prijateljem, da ai naroče Proletarca. potrebno. D. P.' PRIREDBE KLUBOV Ja Sa Za HENRY D. ALLEN faiiMiJa* arfaatsacijak. Kami.i>a Ja a««aala marsikaj BanimiTafa. na pri mar kše pladnja stroika nacij.kik in draaifc »ličnik or«aniaaciJ. Mad pri- tudi rev. jager čudežno.otet na pr1pr0snj0 škofa barage a i ■ • » ♦ i . Dokazi so tu, treba je le še denarja, da se Baragu izvo- juje proglasitev za svetnika V tem listu je bilo pred nekaj se oblekel in vsedel na svoj av tedni ponatisnjeno iz "Glasrla to ter se odpeljal domov, oz KSKJ,f poročilo neke slovenske dravljen od raka. Od takrat so misijonarke na Kitajskem o ču- ga zdravniki na minnesotski dežnih ozdravitvah, ki so se do- univerzi že parkrat pregledali HELEN VOOKOS 2ami, ki »a kile pasma aa, Ja parada is •mojik »kaianj « faiistMnam šahi, .la kila tadi Halan Vaarat (■ Broaklyna in Hanrj D. Allan ia Califoraija. godile na priproinjo k škofu Baragu, ki je že mnogo let v svetih nebesih. Kitajci, katerim je segnila na gotovih delih telesa ne samo koža, nego tudi kosti, da so jim izpadale kakor koruzni "štoki" iz vreče, so v eni noči ozdreveli in shodili, kar je seveda čudež. Takih okrevanj, ki se morajo samo čudežno dogoditi, je bHo v omenjenem ponatisu ptrecej naMetih. Zdaj so ae začeli dogajati tudi v Zed. državah. Na primer, človek, ki je imel raka že vsepovsod v glavi, ki ni mogel uživati niti vode več, je okreval po vpriprošnji k. Škofu Baragu r dv?h urah. Ali veste, iMU se to. pravi — ozdraviti tako bolezen v,dveh urah? , Ako ne, čitajte sledeče, ki je dobesedno ponatisnjeno ji? "A. Slovenca" z dne 22. avigusta: „Dne Je vršila in ugotovili, da je rak popolno ma ozdravljen. Zdravniki pra vijo, da nikakor ne n^jrejo do gnati, kako je bilo mogoče to hudo in v tem stanju neozdravljivo bolezen, tako naglo ozdraviti. Da, po človeško govorjeno, in naravnim potom je to nemogoče. Toda Bogu ni nič nemogočega. Ali ni Jezus ozdravil hipno in Urez vsakih zdravil* nih sredstev, številne (gobove? Ali ni Božji sin rekel mrtvoud-nemu, ki je bil bolan že doligo vrsto let: "Vstani! Vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!" In človek, ki se že leta ni mogel ganiti iz postelje, je vstal in šel na svoj dom? Da, po človeško govorjeno, kaj takega ni mogoče. Bogu pa je vse mogoče. In Bog se ozira na priprošnjo svo* jih svetnikov. Baraga pa je svetnik. Da bo škof Baraga progla-IfV1* BfWve zvez* v Jo-! šen za svetnika, zato je treza preiskave in takozvanega procesa To nekaj stane, da se pošlje človeka, kateri bo po navodilu sv. Cerkve preiskal vse Ba ragove spise, kakor tudi njegovo življenje. Zato se je ustanovila Baragova zveza, katera nabira prispevke v ta namen. Društva plačajo od sedaj naprej po $5.00 na leto članarine, posamezniki pa po $1.00 na leto. To članarino lahko pošljete finam čnemu tajniku. Rev. M. J. Hiti, 120 W. lOth St., Waukegan, 111 J. J. O. lietu. Il|. Lepo število laikov po-letf kakih 20 duhovnikov se je udeležilo te seje. Nad v#e za-ntifnivo je bilo pripovedovanje f>Ufpr Francis Jagra iz Min-neapolisu. Hinn., kateri bil kom^j trf m«spre nazaj n* unrt bolan r»dfMi>Uca na neb$su, v no«u in grlu. že to imeli v^e do. ločeno, kdo bo opravil pogreb no mašo in kjr^a bodo pokopali. Cisto je otlabel, ker ni mo-gel več uživati niti vode. Priporočil se je škofu Baragn in čez par ur nato je vstal iz postelje, Mnogo žrtev Velike nesreče so v tem po leiju postale kar nekam pogo *te. V Angliji je bilo ubitih de vet Letalcev v dveh kolizijah. V Nevadi je bilo ubitih v železni ški nesreči 24 ljudi in 100 ra njenih. V Rio de Janelru je bilo ubitih 14 potnikov velikega a meriškega pomorskega letala V Fort Knoxu. Ky„ je bflo eksploziji ubitih 6 vojakov. Še več pa je smrtnih nesreč pri gradnjah mostov, v predorih rudnikih, tovarnah itd., a niso tako senzacionalne, ker se zme rom dogajajo. Prepovedani listi Na češko ne sme prihajati noben tuji delavski list. Izmed jugoslovanskih so dovoljeni le taki, ki o Nemčiji ne pBejo kritično in ne "milj u je jo" Cehov, Tudi češki listi, ki izhajajo v Ameriki, so tam prepovedani. Nedavno je nemška oblast prepovedala uvoz na Češko in Moravsko šest poljskih listov, poljska vlada pa je odgovorila s prepovedjo petih nemških listov, med katerimi je tudi "Neues Wiener Talgiblatt', ki je bil na Poljskem precej razširjen. Usten to and Ad ver tise over PMJND£CH'S TU60SUV RADIO Folh Song m and Music Tam burit za Orcheštra Station WWAE, Evnrjr Sunday 1 to S 53« S. CUrk St„ Chica*a — Har. 800« ♦............I.........., BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Ttl. 147$ 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. SEPTEMBER MOON RUN, PA. — Piknik klnka it. 175 JSZ m nedeljo 3. »eptemkra na Partmanamem frovu. VVAUKEGAN, ILl--Piknik klnka it. 4$ JSZ m nedelja 17. teptemkr« na Stanomnikori farmi. OKTOBER CHICAGO, ?U--Dramska pred- •tarna klnka it. 1 JSZ m nedeljo 29. oktokra m dvorani SNPJ. NOVEMBER VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubom JSZ in dmitem Prosvetne matice sa semeni Illinois in Wlsconsin m nedeljo 1*. novembra m SND. CHICAGO, ILL. — Koncert "Same" m nedeljo 26. novembra m dmorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Kencert soc. Zarje na Zakmalni dan 30. nom. m SND na St. Clair Ame. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plesna meseli-ea kluba it. 49 JSZ na keftttni dan 2$. decembra m Slem. del. domn na Waterlea Rd. CHICAGO. ILL. — Silmeatroma sa-kama klub« it. 1 dne 31. dec. 1939 m dmorani SNPJ. 1940 MAREC CHICAGO. ILl--Priredba m ko rist Proletarca m nedeljo 3. marca m dmorani SNPJ. CHICAGO, ILI--KenceH "Sa- m nedeljo 31. marca m dmorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILI--Piknik m korist FVoletarea m nedelja 30. jnnija na Keflomem mrtn m Willow Springsu. Vae delavske »trnje izdajajo »roglaae za enotnoat delavstva. Čemu ae ne združijo? Dr. John J. Zavertnik PHVSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; T.00—«»30 Daily At 3724 W. 26th Street Tol. Cramrfomd Sil S At 1S58 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dailf Tol. Canal 1100 ~ Wodnosday and Sunday by appointment« only Resideaee Tol.« Crawferd »440 If mm aasmrer — Call Anstln 5700 l A Yugoslav Weekly Devoted to tiie lntereet of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH I NO. 1668. Fuhluked Weekly at 1301 Sa. Lawniale Ava. CHICAGO, ILL, Auguat 30, 1939 VOL. XXXIV WHY NOT MAKE EVEKY DAY l Aiioirs DAIV Next Monday the vvorkers of America vvill again celebrate Labor's national holiday. The špirit of Labor Day is the špirit of the dignity of Labor. On that day it is vvell to recall that ali good thinlse come from the brain and muscle of those men and vvomen vvho, on farm, in factory and in offices, on railroads and on the ships at sea, produce and distribute the needs and desires of human^. Hovvever, Labor Day, 1939, finds the vvorkers of America in an unfavorable iposition. It is difficult to assert the dignity of I^abor, vvhen the laborers themselves are divided. Unity is the first requisite of povver, and today we witness the sorry spectacle of American vvorkers engaged in a fratricidal struggie vvhioh not only vveakens their prestige, but actually menaces the stability of democratic government. The dreary spectacle of a disorganized working class at gripes vvith itself, brother against brother, and the possibility of vvorkers again becoming the gullible vietims of a capitalist vvar, leads us to consider^-"It it true that the organized vvorkers of America have nothing to be thankful for, nothing to celebrate on this Labor Day ?" Labor can achieve its hopes and ideals through a united front. United on the political as vvell as upon the industrial field. VVorkers should understand that they must not only vvork together and strike together, but also vote together! There is no good reason why those vvho vvork and are ex-ploited for profit should surrender their political povver to those vvho own and exploit. United in industry, united in politics, Labor can make this vvorld their vvorld. They can enjoy the full fruits of the riches they create .They can enslave machinery and add to humanity's harvest of security and leisure. Those are the objeetives vvhich vve submit for the accept-ance of the vvorkers. FREUD OX A.\TI-§EMITI§M Taken From His New Book Sigmund Freud, creator of phsycho-analysis, a method of research aa well aa a therapeutic treatment for certain neuroaea, ia now iiving in England, having left hia native Vienna after Germany'a annexation of Austria. He ia hated, as no other scien-tist, by the Nazis aa the prototype of everything they do not understand; his hooks have been publicly burned in Berlin. Destitute, Freud left Austria. He had sacrifieed ali his possessions, but he waa only too willing to do so in ezehange for spiritual freedom. W«ary after hia escape from Vienna, disheartened by the destruetion of his library, and long in a delicate con-dition, latest reporta have it that he ia now gravely ill at his Hampstead, England, home. In a nevr book, "Moses the Man, and Monotheism," he gives the fol-louring analysis of anti-Semitism: "A phenomenon of the intensity and the durability of the peoples' hatred againat the Jeurs must, of necessity, have more than one reason. One can guess at quite a number of reasons; some evidently, have their origin in reality and need no inter-pretation; other lie deeper and come from secret aources; these might be recognized aa the specific motives. Among the first mentioned, the re-proach of foreigners (Landfremd-heit) ia probably the most accidental one, since in many places, today under the rule of anti-Semitism, the Jears belong to the oldest parts of the population, or have even been there longer than the present inhabitanta. "That, for instance, ia true of the City of Cologne, where the Jeurs came together with the Romans, before the Germans occupied it. The "Unpardonable" Characteristics "Other foundations for the hatred of the Jears are stronger; for instance, the circumstance that they usually lived as minorities among other peoples; because the community feeling of the masaes needs for a complement the enmity against an outside minority, and the numerical ureakneas of the excluded ones invites their suppreaaion. "There are turo characteristics of the Jeurs, hourever, urhich are unpar-donable. The first is that they are different from the "host peoples" (Wirtavolker). Not basically different, because they are not foreign Asiatics, as their enemies maintain; they are really composed of the re-mains of the Mediterrsnean peoples and are the heirs to Mediterranean culture. "Hourever, they are different; different in often undefinable ways, hut different fe»pecially from the Nordic people; and it is remzrkable hour the intolerance of the masses ex-presaes itself much more forcefully against small* diasimilarities than against fundamental differences. * "Of even greater effect is the second eharacteriatic, namely, that they defy ali suppreasiona, that the cruel-leat persecutions have not succeeded in destroying them, yes, that they rather ahour the ability to assert themselves by gaining a living and making vnluable contributions to ali cultural achievcmenta, urherever they are ad-mitted. Naais Hata Chris«iaaity "The deeper motives for the hatred of the Jews are rooted in times, long since passed; their act^ons draw upon the unconscious state of mind of the peoples, and I am prepared that at first they urili appear to be unworthy of belief. f "1 venture the aasertion that jeal-ousy of a people urhich deacribcd itself as the first-born and preferred child of God, the Father, has even to-day, not yet been overcome by the others. as if they really gave credence to this claim. "Furthermore, among the customs by which the Jeurs segregated themselves, circumcision made a disagree-able, ureird impression; it may be ex-plained by the implied admonition about the dreaded caatration urhich touches a bit of primeval past, one urould rather forget. And, finally, the latest motive in this series: one should not forget that aH these peoples, urho today are outstanding in their hatred of the Jeurs, have only in historlcal times become Christians, often through force of bloody oppression. "It can be said that they have been *badly baptized'; under a thin veneer of Christianity they have remained like their ancestors, urho stili paid homage to barbarian polytheism. They have never overcome their ill-will against the neur religion, forced upon them, as it were; but they have redireeted it against the source from urhich they derived Christianity. "The fact that the evangelical aeriptures teli a story which happened among Jeurs, and really only to Jeurs, has made it easy to effect such a dia-placement. Their hatred of the Jeurs ia, fundamentally, a hatred against Christianity, and there ia no need for astonishment at the fact that the German National - Socialist revolution finds a distinet expression in the spiteful treatment it accords to thc two, so intimately related, mono theistic religions." JSF JUNIOR GUILD TO RESUME MEETINGS AND OTHER ACTIVITIES CHICAGO—*After a hrief summei vacation during which their meetinpr and other activities urere suspended the JSF Junior Guild group of young-sters urili again get into the swing of things at their first meeting, uhich is called for Friday, Sept. 1, at th« Slovene Labor Center. AH membera are urged to attend this meeting and participate in ar-ranging a schadule of activities for the Fall and Winter seaaon. Kristina Turpin. Take that, Ladies The average woman spends three-quarters of an hour a day in front of the mlrror. This amounts to a total of 12 days a year. So that during the years hetureen iS and <10 a lsdy haa snent nearly a vear and a half of her life looking at herself in the glaas.— The Commentator Mngnzine, Joseph Martinek Spoke At Branch 1 Meeting Chicaga. — After two previous un-succeaaful attempts to get comrade Joaepb Martinek to addreaa the meeting of Branch 1 JSF, we final!y succeeded, and comrade Martinek did attend our meeting laat Friday. Un-certainty as to his attending and cog-nizant of the extremely tense situation among Czechs in this country in their second revolution which keeps men like Martinek, Benes, and other Oaech leaders busy every moment of their waking hours, ure did not ad-vertise the meeting and consequently the attendance was not half of what it otherurise vvould have been for such an occaaion. Upon couclusion of the day'a order of business, comrade Frank Zaits, wno made a business tour to Clev*. land, Ohio, during a recent week-end, spoke of conditions there atpong our people and of prospoeta for future vvork of our movement and our puhlica tions. Comrade Charles Pogorelec, urho campaigned for Proletarec in a number of tourns* in Minnesota'a Iron Rangc recently, where he succeeded in securing 30 neur subseribers for Proletarec and a number of ads for the 1940 iaaue of the American Farnih Almanac, told of urorking conditions among our people there, and of their labor and Socialist activities. After thia, comrade Joseph Oven spoke on the European situation and the bomb which Hitler and Stalin d rop ped in Europe last ureek. Comrade Martinek expresaed his opinion "that there urili be war, that it is unavoidable, and that Hitler has gone too far to retreat. The only thing that could have atopped Hitler would have been an alignmcnt of thc democratic countries, including the United State« and Russia, at the time of the Czech aell-out." He told of the horrihle tortures to urhich prisoners are subjeeted in Hitler's concentra-tion campa, urhich he considers him-self fortunate in barely, eacaping although hia heart bleeds for his fellow-comrades and countrymen nos suffering in German priaons. "If Hitler is successful in Poland, nothing can stop him from taking Rumania, Jugoslavia, and other small Balksn countries, and finally asking for the coloniea." Martinek stated. "after which it urili be just too bad for us here in America." "What Russia did last week has greatly hastened the advent of a new world catastrophe," he said. Joeeph Drasler. JSF Educational Bureau District Conference Plans Future Work Cook County Party News Soc ialist T rada Union L««|tM September 12 Ali Socialist trade union membera— AFL and CIO — should attend the next Socialist league meeting on Tuesday, Sept. 12 at 7:80 P. M. at M!) W. Randolph. The meeting will be a short but important one. The CIO organizing committee meets Friday, Sept. 1 at R P. M. at 1110 S. Oakley Blvd. Ali those in-terested in helping to organiae the unorganized should attend this meeting. Socialist Anti-War Conference September 15 Ali Party branches should select st least three members who are vvill-ing to devote themselves to anti-war work and assign them to attend the Socialist anti-war conference Friday, Sept. 15 at 7:30 P. M. at 649 VVest Randolph St. The same applies to YPSL circles, too. Plans for KAOW work in various neighborhoods and possibilities for labor anti-urai urork urili be discussed at this meeting. Photo Conlost at Xmas Baaaar AH you candid camera fiends — *et busy. We're staging a contest for "Photos urith Social Significance" to >e cxhibited at the Xmas Bazaar to Se held by the Cook County Party on Dec. 2 and 3. A valuable photograph-c prize is being donated by Comrade ilurood Hobbs for the best pieture uibmitted in the contest. AH pietures nust be submitted to the county of-"ice by November 15. Any size, any ♦ubject. But remember—it must have tocial significance... YPSL To Get Citj Organiaer The National Personnel Committee of the YPSL has recommended that Al Spires of Los Angeles be brought to Chicago to urork part-time as national administrative secretary and part-time aa city organizer. A city membership meeting of the YFSL voted unanimously to accept the re-commendation and haa invited Comrade Spires to come to Chicago di-rectiy from the YFSL national convention being held at Cleveland over the Labor Day week-end. Harry Fleisehman, County Organ-iser. CLEVELAND, O.—On Sunday, Aug. 20, Cleveland was the scene of a lively JSF conference at urhich Milan Medvesek presided and John Krebel was the recording aecretary. Among the rather pleasing attendance was a member of the JSF oxecutive committee, comrade Frank Zaitz of Chicago, urho gave a short revieur of conditions in general throughout our movement. "One reason for the apparent lethargy into urhich ure seem to have fallen," he said, "is that too many of our comrades are devoting their entire time and energiea to solving problem« of the whole urorld urhile conditions right in our own back yard are sad-ly neglected." In regard td the vicious attacks perpetrated by "Naprej" and con-centrated upon him, he believes that the people themselves will be their own judges and will be able to rec-ognize fabrications and falsehoods. Comrade Kaitz also maintained that there ia com plete harmony betureen Proletarec and Cankar's Herald, despite aH reporta to the contrary. "Roosevelfs New Deal and his radical talk at certain timea has had deep effects on the Socialist Party and has paved the uray for the reaction urhich ia on the rampage to-day," comrade Louia Zorko said, In concluding hia financial report. After liatening to pleas for more conferences of this sort, a motion was passed to hold turo such meetings each year; one in Cleveland and the other at a plače to be designated by the membership at each previous conference. In reply to comrade John Tan-cek's letter, asking that the next meeting be held in Girard. Ohio, the conference obliged, and left the date to the diacretion of the organizers. If at aH poasible, a tour ia to be arranged for the purpose of cam-paigning for new subseribers for Proletarec and Cankar's Herald. A committee of three—Josephine Turk, Ivan Jontez and Louis Zorko, uras elected to arrange mass meetings and other affairs. The follouring vvere elected orjran-izers: Comrade Joseph Lever, Sr., Cleveland; Comrade Max Kotnik, Barberton and Akron. Ohio; and Comrade Nagode. Girard, Ohio. Comrade John Krebel was elected accre-tary of the conference. Quite contrary to expeetations, the out-of-town delegation had very little to say. Perhaps it was too early in the morning. Milan Medvesek hammered out his theme on the ne-eessity of consolidating our forces on the cultural front because of the comparatively short span of life left to the Slovene nationality in the United States. For a higher cultur- al plane, greater financial saving, and better education of the Slovene vvorker, such a step urould be only practical and necesaary, if it could poasibly be developed. A subject of this type, hovvever, urith circumstanc-es such as they are, requires a great deal of tact The possibilities and consequences must be very carefully vveighed, but the idea ia good. I began to urrite this with a pencil stub, you know, and now, no more pencil stub, no more writing. Androw Turkman Even Your Thinking Will Be Done For You Chicago. — For ms vvhich aH WPA employees in Illinois must sign, certi-fying they do not advoeate or hold membership in any organization seek-ing to overthrour thc United States government by force (as tho that were anything but remotely immi-nent), are being prepared to be dis-tributed, and must be signed by aH WPA employees by the end of September. This order uras announced last week by Charles E. Miner. Illinois head of the Work Projects administration, ur