DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za JugoalaviV) znaia m«*ečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. itev. 41. Sobota, 23. maja 1931. Leto VI. Mihevc Nace: Delovni čas nekdaj, sedaj in v bodoče. Mladi generaciji je malo znano in malo umljivo, kakšni velikanski boji so se vršili skozi celih sto let za skrajšanje delovnega časa. Ko je kapitalizem jel nastopati, je bil 14 do 18 urni delovni čas. Pred početkom izrazitejše kapitalistične ere, ko smo imeli le obrtnike, ko ni še bilo tovarn, je bilo še slabše. Delovni čas je bil še daljši. Vsekakor pa so imeli takrat mnogo praznikov, ki jih je in-dustrijalni kapitalizem polagoma odpravljal, kakor tudi takozvani »Blau-en Montag«, ki je bil v navadi. V materinski deželi kapitalizma, v Angliji, se je najprej priče! boj proti dolgemu delovnemu času. Kot prvega in najhujšega boriteija za skrajšanje delovnega časa lahko imenujemo predilniškega fabrikanta utopista Robert Ov/na. On je uvedel v svoji tovarni osemurni delavnik, nato je zahteval, da naj ga vlada uzakoni za vse obrate. Leta 1818 je naslovil spomenico na takozvano »Sveto alijan-co«, na vse tri vlade, ki so bile zastopane v njej in zahteval uzakonjenje osemurnega delovnega časa. Četudi je Robert Owen pogumno nasto-P'l za osemurni delavnik, je vendar moralo delavstvo dolga desetletja de- at'- 14 do 18 ur dnevno. Vsekakor pa to trdo delo Roberta Ovvna ni bilo brezplodno, ker so se z njim borili angleški »Trades-Unioni-sti«, angleške strokovne organizacije, ki so nastopile že leta 1802 za skrajšanje delovnega časa. Srdite boje za skrajšanje delovnega časa so angleške strokovne organizacije vodile do leta 1867. Tega leta so pa dosegle zakoniti deseturni delavnik. Vsekakor je pa bil v tekstilni industriji že leta 1847 za ženske in mladoletne uveden tedenski 58 urni delovni čas; tudi v strojni in stavbni industriji je bil deloma uveden že leta 1840 deseturni delovni čas. V Avstraliji je bil leta 1874 zakonito uveden osemurni delavnik potom poseb-nega tovarniškega zakona. V Zedinjenih državah je prišlo po naporih strokovnih organizacij do skrajšanja delovnega časa in leta 1868 je bil v vseh državnih podjetjih osemurni dežnik predlagan, ni pa bil izveden, ^ele leta 1883, pravzaprav leta 1892, je bil uveden osemurnik v vseh državnih podjetjih. V Franciji je revolucija leta 1848 prinesla normalni 12 urni delavnik. 1900°™!?™ dekretom je bil leta ona nckKetia k’ del°Vni čas za vsa .l . . > - kjer so bili zaposleni moški, zenske in mladoletni, uveden 11 urni delavnik, po štirih letih nato pa deseturnik. Obrtna novela iz leta 1885 je v Avstriji prinesla 11 urni delavnik za vsa obrtna podjetja. V Švici je izšel leta 1887 tovarniški zakon, s katerim se je odrejalo 11 urni delavnik, °b sobotah in na dan pred prazniki Pa deseturnik. Vse te odredbe in zakone o delovnem času so vlade izdale na zahtevo in pritisk strokovnih delavskih organizacij. V Nemčiji je delavstvo vodilo ^jhujše boje za skrajšanje delovnega casa. Delovni čas v Nemčiji je bil na* ravnost nečloveški. Šele prošlega stoletja, leta 1870, je bil uveden v neprekidnih obratih 12 urni menjalci šiht, dočim je v obrti in tovarnah, . i niso bile v obratu noč in dan, tra-lal še vedno po štirinajst ur dnevno. zvezi s strokovnimi organizacija-mi je socijalistična frakcija v držav-nem zboru večkrat predlagala deset- Volitve na OidenburSkem v Nemčiji. Meščanstvo še vedno prehaja v desni radikalizem. druge meščanske stranke, razen cen-trurna. Pojav, da je tudi “socialna demokracija izgubila pri volitvah okoli 3000 glasov, ni bistvenega pomena z ozirom na kmetiško deželo. Socialna demokracija, ki je močna resna stranka, se mora v težkem socialnem položaju baviti z resnimi vprašanji, s praktičnimi problemi, da omili nezaposlenost in gospodarsko krizo s svojim konstruktivnim delom. To delo razume organizirano delavstvo, konsumenti, ne morejo ga pa razumeti delavskemu gibanju tuji elementi, ki so tudi v tem primeru volili pod vplivom radikalnih fraz. Pri oldenburških deželnozborskih volitvah se je pokazalo, da po nekaterih pokrajinah Nemčije še vedno vleče fraza o radikalni politiki in nacionalni diktaturi. Volilni izid kaže, da so nacionalni socialisti in komunisti znatno napredovali na glasovih od državnozborskih volitev. V delavskih in mestnih okrajih so socialisti napredovali; izgubo so utrpeli na deželi. V novem deželnem zboru je 11 socialnih demokratov (prej 15), cen-trumašev 9 (9), državna stranka 1 (5), ljudska stranka 2 (5), kmetijci 1 (4), komunisti 3 (1), nemški nacional-ci 2 (4), nacionalni socialisti 19 (3). Nacionalni socialisti so dobili okoli. 25.000 glasov več, komunisti, pa 5500. Vzrok, da so volitve tako izpadle, je predvsem agrarni značaj dežele, ali volilci so zapustili svoje agrarne zastopnike in se obrnili k desničarskim radikalcem, misleč, da jim ti pomagajo pri reševanju agrarnega programa. Nazadovale so vse Ali tudi te volitve so rahel opomin, da diktatorični fašizem v Nemčiji še ni doigral povsod. Tega se nemška socialna demokracija prav dobro zaveda ter bo nje bodoča naloga predvsem boj proti fašizmu in boj za. mladino, ki si jo ta zločinski i element skuša osvojiti. Minister dr. Mate Drinkovič umrl na posledicah možganske operacije. V sanatoriju Low na Dunaju je v pondeljek umrl jugoslovanski minister dr. Mate Drinkovič. Drinkovič je bil rojen leta 1870 v Jelši na otoku Hvaru. Po poklicu je bil zdravnik. Politično je bil orientiran desničarsko. Pozneje se je priključil nacionalističnemu gibanju ter je bil med vojno preganjan. Leta 1917 je bil pomi-loščen ter se je naselil v Zagrebu, dočim je prej deloval v Dalmaciji. V »hrvaškem bloku« je bil podpredsednik, leta 1923 pa je izstopil in ostal nestrankar. Minister je bil v Vesničevi in Pašičevi vladi. V vladi Živkoviča pa je bil minister socialne politike in narodnega zdravja, dokler ni Preka prevzel tega ministrstva, on pa je ostal minister brez naslova. Drinkovič je bil na Dunaju operiran na možganih, a pozneje se mu je bolezen poslabšala. Iz nove Španije. 105 cerkev in samostanov porušenih. Madridski dopisnik poroča »In-; transigeantu«, da je bilo pri zadnjih španskih nemirih porušenih in požganih 105 cerkev in samostanov; od teh 27 v Sevilli, 25 v Malagi, 18 v Cordovi, 12 v Murciji, 14 v Valenciji in 9 v Granadi. Značilna so pa nekatera poročila o teh dogodkih, ki trdijo, da so jih pomagali organizirati monarhisti, hoteč s tem zbuditi narod k odporu proti republiki. Znižanje mezd recept nemških industrialcev. Saški industrijalci so odpovedali mezdno pogodbo v kovinski industriji. Odpoved velja za dan 31. maja. Z odpovedjo kolektivne pogodbe so napovedali redukcijo plač za 20 odstotkov, dasi so že v začetku leta znižali mezde za 4 do 5 odstotkov. Delavstvo je razburjeno in bo najbr-že stopilo v stavko. urni delavnik. Toda predlog je bil vedno odklonjen. Šele leta 1891 je izšel zakon o varstvu delavcev in prinesel za industrijsko delavstvo 11 urni in ob sobotah deseturni delovni čas. Pregled bojev za skrajšanje delovnega časa dobimo šele, če pogledamo protokole raznih strokovnih in strankinih kongresov. Nemški »jun-kerji« so se vedno protivili skrčenju delovnega časa. Utemeljevali so to z motivacijo: če se delovni čas skrajša, se bo poljedelsko delavstvo jelo priseljevati v industrijska mesta in v poljedelstvu bo nastalo pomanjkanje delovnih moči. Leta,1890, ko se je strokovna organizacija pojačala, je bil njih glavni cilj, da izvojujejo skrajšanje delovnega casa. Korak za korakom je šlo delavstvo v boj za krajši delovni čas. Pred voino je bil 10 in 9 urni delovni čas splošen. V mnogih obratih pa tudi osemurni. Takoj po svetovni vojni pa je bil napravljen velik korak naprej v zakonodaji o delovnem času v vseh evropskih državah. Washingtonska konferenca leta 1919 je temu uspehu dosti prispevala, ter zlasti pripomogla, da je večina evropskih držav ra- tificirala osemurni delavnik, ki ga je ta konferenca sklenila. Tam pa, kjer so se industrijalci upirali ratifikaciji, je pa praktično ipak izveden osemurni delovni čas. Internacionalni kongres strokovnih organizacij 1. 1930 v Stockholmu je pa sklenil, da naj se uvede 44 umi delovni teden, to pa zaradi velike brezposelnosti, ki zaradi racionalizacije gospodarstva vedno bolj narašča. Vsekakor je imel pariški kongres 1. 1889, na katerem se je sklenilo zahtevati osemurnik, velik uspeh, čeprav se je takrat reklo, da le ,!° }e P°b°žna želja delavstva. Ta želja je pa že postala meso! Razvoj tehnike bo pa le pokazal, da je Stockholmski kongres 1. 1930 bil tudi upravičen sklepati o skrajšanju delovnega časa na 44 ur tedensko. Koliko žrtev je delavstvo od pariškega kongresa 1. 1889 do danes doprineslo, se sploh ne da popisati. Mlada generacija med delavstvom naj pa iz zgodovine teh bojev črpa energijo za bodoče delo; naj ve, da brez boja ni osvoboditve in pravice, ni osvoboditve tistega, ki vse ustvarja. Člani svobodnih strokovnih organizacij morafo izvajati neomejeno lojalnost med seboj in napram organizaciji, da ohranijo nje enotnost. Kdor bi iskal vzrok za cepljenje enotnosti, je nasprotnik. Svoje organizacije moramo konsolidirati in ojačiti, pa si bodo močne same znale ustvariti idejno in moralno silo, ki jih povede do najvišje popolnosti. Taka nesebična lojalnost je v delavskem gibanju absolutno potrebna. Henderson o gospodarski krizi. Sovjeti so v zmoti. Zunanji minister angleške delavske vlade Henderson je v torek, dne 19. t. m. otvoril sejo evropskega odbora. V svojem nagovoru je rekel, da v vseh evropskih državah vlada nezaposlenost, pomanjkanje in siromaštvo, dočim imajo prekomorske države ogromne zaloge živil, ki jih ne morejo prodati. V bankah pa vrhu-tega leže milijoni brezplodnega kapitala. Gospodarsko stanje je predvsem odvisno od mednarodne varnosti in miru. Henderson je tudi mnenja, kakor Hoover, predsednik Zedinjenih držav, da bo srečen zaključek svetovne razorožitvene konference tudi pospešil konec gospodarske krize. Že v nekaterih državah so jeli spoznavati, da je gospodarski nacionalizem nepotrebna stvar ter se izrekajo za mednarodno gospodarsko akcijo, ki jo naj vodi Društvo narodov. Velik del Evrope išče posojil, toda države teh nočejo dovoliti, čeprav imajo preveč denarja. Istotako so škodljive splošnemu blagostanju previsoke carine. Narodi se branijo inozemskih proizvodov, toda obubožajo s tem sami sebe in druge države. Države upnice odklanjajo blago dolžnic, zahtevajo pa, da se dolgovi plačajo v zlatu. Tako je zbiranje zlata povzročilo padec cen. Henderson je dalje pozval ruskega delegata, naj ne misli, da Društvo narodov pripravlja vojno proti Rusiji, ter izjavil nado, da se bodo trgovinski odnošaji z Rusijo dovedli gotovo na osnovo medsebojnega spoštovanja mednarodnih obveznosti. Tudi ta sporazum bo steber bodočega miru in svetovne trgovine. Za volilno reformo na Madžarskem. Španija uči. Grof Albert Aponyi je v madžarskem parlamentu huido naipadal posamezne določbe sedanjega volilnega reda. Zahteval je razširjenje tajne volilne pravice ter odpravo takozvanih priporočenih list. Opozoril .je na španski vzgled, ki jasno kaže, kam vodijo stremljenja, ki gredo za tem,