1Z.DA«!A £A CIOBIŠKO IN BKNECVJO Naš tedenski pregled TRST, nedeljo 10. februarja 1952 PoStnma platana v gotovini Soedlzionp In abbon. post I sr. OKREPITEV VPLIVA DELAVSTVA NA DRŽAVNO UPRAVO Fred ustanovitvijo «sveta proizvajalcev) pri ljudskih odborih v Jugoslaviji g let kršitev mirov to tristransko izjavo, ki jo je demokrščanski režim hkrati potreboval v volilne namene. Obnovila je ne samo doma, temveč na vseh mednarodnih forumih, kjer kolj ji je uspelo kot premagani državi povzdigniti svoj glas, najnesramnejšo iredentistično in šovinistično in s tem izrazito imperialistično gonjo proti Jugoslaviji in za ponovno zasužnjenje Tržaškega ozemlja, iH~-'-asno pa se je začela vmešavati v notranje zadeve tega ozemlja, kot da se ni nikdar odrekla svoji suverenosti nad njim. Pri tem so ji pomagati in ji pomagajo še danes predstavniki ameriške in angleške vlade, ki jim je dolžnost v imenu Varnostnega sveta upravljati področje A tega ozemlja, tako da je danes, pet let ±,0 podpisu mirovne pogodbe, stanje glede izvajanja te rfigcdhe takšno, da lahko rečemo, da skoraj ni č7eva te pogodbe, ki zadeva Trža3to vzemi je, ki ne bi bil kršen. V prvi vrsti je bil kršen č'en 21 pogodbe, saj je z marčnimi in aprilskimi sporazumi med Italijo in ZVU dovoljeno vmešavanje Italije v notranje zadeve STO; nadnlje ZVU dovoljuje ne samo. da italijanske režimske stranke uživajo monopol civilne oblasti na STO, temveč celo. da vlada v Rimu imenuje conskega predsednika za svojega prefekta, kot da gre za navadno italijansko pokrajino. ItaHja ni izpo'nila tiste važne določbe, po kateri je dolžna v zvezj s prilogo Vil o začasnem režimu na STO o-skrbeti ne samo cono A, temveč tudi cono B s potrebnimi tujimi in domačimi plačilnimi sredstvi, kar je kmalu potom, ko je začela veljati mirovna pogodba take grobo odklonila. Največje obsodbe pa je vredno sramotno dejstvo, da se danes na Tržaškem ozemlju glede Slovencev ne izvajajo niti tiste osnovne človeške pravice, ki so zapisane v ustanovni listini OZN in v resoluciji OZN o teh pravicah in ki so ie posebej zapisane v mirovni pogodbi. In ,'dju'o temu, da priloga VI.. Kitera doloCla so po členu 21 brez-dvomno v veljavi, jasno določa da se lahko izvajajo tudi določila priloge VI, t.j. stalnega statuta, ki določa neodvisnost STO, zaščito osnovnih človeških pravic, prepoved polvojaških formacij, enakest v sprejemu v javne službe ne glede na narodnost, posebno državljanstvo STO, popolno enakopravnost italijanskega in slovenskega jezika, posebno zastavo in grb, samopravvi organi, lrtgt.no trgovsko letalstvo, itd se namesto leg- Ja bi se te določbe strogo spoš‘o-vale. danes zlasti glede Slovencev na najbolj grob način krčijo. Prav tako še ne Izpolnjuje priloga Vlil, čeprav bi bilo njene določbe možn0 irplje-vati, zlasti glede člena 3, ki določa možnost izk’jučne uporabe dela proste luke za jugoslovanske ladje, medtem ko ;e sedaj rimski minister trgovske mornarice tisti, ki celd do'oča, katera l/idia naj bo regi trjra-na v našem ladijskem registru. In končne se t; celoti krši priloga X. o ekonomskih in finančnih določbah, po katerih mora vsa državna in poldr-iavna lastnina italijanske d>r-žave, t. j- tudi lokalnih oblasti javnih ustanov, d ruš‘ev in združenj postati lastnina STO. Te določbe predpisujejo tudi, da mora Italija vrniti Trstu v najkrajšem roku vse ladje, ki so bile v rekah Italije ali njenih državljanov in so na dan 3. septembra 1943 pripadale cr sebam, ki so stanovale na STO. Spričo vseh naštetih kršitev, ki predstavljajo tako ogromne krivice predvsem za Slovence v Italiji in Tržačane, a tržaške Slovence še posebej, da jih lahko primerjamo samo s krivicami, ki smo jih trpeli pod fašizmom — dene s ob 5. obletnici podpisa mirovne pogodbe upravičeno zahtevamo ne samo, da se vse določbe mirovne pogodbe začnejo čim prej izvajati in da se s kršitvami preneha, temveč da se poravna pr:zad tm Slovencem v Italiji ter v Trstu in vsem Tržačanom vsa tista škoda, ki nam je s kršitvami mirovne pogodbe p izadejana. Prvi korak ra tej poti pa je prepoved vsakršne revizionistične gon je tisAh, ki v Trstu predstavljajo stari fašistični in imperialistični poh'ep in ki bedo prav na današnji dan še glasneje dvignili svoj glas, ki je isti kot pred desetletji in ki je nas Slovence stal toliko je poudaril, da bodo sveti onemogočili razvoj birokratičnih teženj, formiranje kakršnih koli klik in kast in zagotovili, da bo oblast ostala v rokah delovnih množic. Kako potrebno in neefohodno je postaviti takšne prepreke birokratizmu — je poudaril Kardelj — nam priča razvoj v Sovjetski zvezi, kjer je birokratiena kasta delavskemu razredu popolnoma iztrgala oblast iz rok. Pod naslovom »Politični bu-srnessu komentira nocojšnja »Politika* povabilo velikim za-padno evropskim tvrdkam na mednarodno evropsko konferenco, ki bo v aprilu t. 1. v Moskvi. Ljudje, ki jih je sovjetski humoristični list prikazal kot gorile oblečene v frake in ki jih je ostali uradni sovjetski tisk imenoval imperialiste — piše «Politika» — so dobili ljubeznivo povabilo iz Moskve, naj se te konference udeležijo. «Po!itika» je mnenja, da ima ta konferenca politični značaj in da je njena glavna naloga razbiti enotnost zapada movsko protijugoslovanskona- pa~-Hno j’o, med seboj lahko tesnsje pove-j ki zaradi pomanjkanja dovolj-1 zali ter spoznali tudi s svoji- nih trgovskih zvez s o ta imi mi problemi. Za adi }e tesre še j kraj} samo životari. Udarno in povezave je bil tudi položaj želimo, da bi se pokraj nska u-prebivalcev te doline v vseh Pr->va za ureditev tega vp.aša-oogledih mnogo boljši od rolo- "ja res potrudila ter poskrbela, f žaja prebivalcev drugih < b' in. da bi bila cesta Tarč nt - Ce-Se Beneška iepubl ka 'e na pr - dad v čim krajšem času ure-mer Nadiški dolini dala popol-1 jena. mm «m Motiv iz Beneške Slovenije t Matajurjem v ozadju- Prouč tev načrta tovarne državnega monoDo'o. Zadn o bese o o sooociji Ui. Ascoi bo izrekla kom si a občiusnega stela GORICA, 9. — Občinski u-pravrri odbor je pod predsedstvom župana nadaljeval s sejo v četrtek zvečer. Odborniki sc se na tei seji posvetili razprav ljanju samo dveh vprašanj. Na 'prej sc preučili dokončni načrt, ki ga je predložila uprava državnega monopo-a o tovarniškem kompleksu, Vi so ga pred dne^i pričeli gradili v Ul. Brigata Pavia. V tej tovarni, kot že znano, bo pc-leg kro'ač-, nice za izdelovanje (Hlevskih fmmanjkova e^so^takOj 0blek za nameščence državnega monopola, obs žno skladišče za zavoje. Pričakujejo, da bodr. tovarno zgradili v 400 delovnih dneh. O gradnji tovarne in c njenem bodoč :m deležu k iz bel‘Santu mestnega gospodarskega stanja je orročal žuoan. ki ie odbornike sezran!l tudj z nekaterimi podrobnostmi, na katere se bo še povrnil, ko bo prejel od pristojnega ministrstva tehnično poročilo, ki ga je občina že svojčas zahtevala. Nato go s= odborniki povrnili k razpravi o asanaciji Ul. Ascoli. K proučevanju tega perečega vprašanja so se povrnili na podlagi dela. ki ga je opravila ožja Sl?* nšiarčno proučite-v dejan sfcega stanja in mežnosti za praktično rešitev tega vprašanja. Pri razpravi so odborniki oodrohno proučili ta obširni na. črt z njegove socialne, higienske in gospodarske plati. Razpravo 0 asanaciji Ul. A scoli je zaključil župan, ki je -Trosil odbornike, naj stavijo iredPoge. Od*~or se je sovlasno »TVoljno izrazi] o potrebi, da '-'-čina premogi? vse zapreke in prične z £®?jnacijo Ul. A9cc!i. Po t m sk'epu se ie razvite diskusija o pogojih, po katerih bi lahko nrfšjj do izvedb-, te»n načrta bodisi v zvezi s rvorrdbo-mi, ki so jih d->lj lastniki st- vb k) tih bo treKe n--ruš iti. bodisi v zvnzi r. izseTtvijo sedemdesetih družin Ker te odhor tud' zn ta slednia vrr-r-^pnaše) ueedno r~š’t"V, je sk’er •'). da bo vs» svoje sklene pr*dlcž'l v nro"čitJev komisiji občinskega sveta, ki Se bo v ta namen sestalo nonet ob 18 na ^znanstvu Nato bodo načrt o asa nad i( Prispevki trgovcev za zimsko pomoč brezposelnim GORICA, 9. . V sklad za zimsko pomof brezposelnim so v zadnjem tednu prispevali sledeči trgovci; Andrej Sansa 1000 lir, tvrdka Ivan Culot in usluž bend 7.500; Emil BTegant 800; tvrdka Haušbrandt 1500; uslužbenci tvrdke Hausbrandt; Alojz Feresin 1000, Sergij Visintin 500; tvrdka Donato Dipicolrjia j ‘ • - —.Ts * ^* -—* »buO, iVIua3 i Autoccmmerdale in uslužbenci 13.100; Viliem Paoletti 1000; Jožef Zottj 500; Karel Aaoetini 500: Anton Nanut 500; Marte! lani 500; Vladimir Gdlae 500; Mari ta Fornazarič 1000; pekarna Štabi le 500; Alberto Baetia. ni 500; čevljarna Franco 1000; .žožef Cigoj 500; steklarna Bre-dusoo 500; Karlo Bartoli 500 Jožica Mischeai 1000; Ivan Gre 300: Rudolf Culot 500: trgovin? Kresnič 500; slaščičarna Osbr>t 1800; Finlzio 500; Del Frari 500: Aloiz T 'mmasi 500: železniški kroi k 500; Jožef del PieTo 500: gostilna Da Resa 500; Knv^ka banka 1000; restavracija «Tro v-atm-e* 980; Leghissg 500; Airi-,,'tvI 500; trgovina jestvin Orzan 500: urama C?lla 500; gcsil'na Devetag 1000: Brauntzer A Ma. gris 500; Jak'h> Fagioli 500; Ra-djotehnika Šaccrmani 500: gostilna Pavan; 500; Pecile & Sova vi 1000; meenica Barnaba 1000; mesnica A medel 500 in Karel Nevoni 500. D <>rH(lu|e | Po dolgem čakanju smo vendarle dočakali, da so po odo-br tri pričeli s prvimi gradbenimi deli pri tovarni državnega monopola Tovarna bo >z-deloi aln delovne obleke tn zavoje. Zgrajena bo po najno-vejfrh hip'--nekih predpisih V njej bodo zaposlene predvsem ženske. Jvzn pol (d p nih a a . Ugoslo- vanske čete ' ^ (ki naj bi b le «zavez-niške*)-.. — (.Giorn-^le di Trierte’). » * * Pisci «Gior-nale dt Trie-iti »o res p o g u m n i ljudje. Upajo si ironizirati priznano dejstvo, da so se jugoslovanske čete borile na strani zaveznikov ,n da -Padija torej v vrste zmagovalcev, medtem ko jo italijanske oojaike sile pre-m 1janke. Imamo za potrebno da >im nekoliko osvežimo spomin in jim izb'j mo iz glave n- du-tost. ki se jih oč tno lotiva ob m H . da bi utegnili potegniti Ital'jo skozi zadnja vrata v OZN. Jugoslovanske sile so bile Icot angloameriške določene za okurioc')ske čete na ozemlju, ki je b lo odtegnjeno po maju 1945 Italiji In bilo progUšeno Za pas A in B Medtem ko ?o imžU jvgosl 'vanske čete u pasu B popolno oblast in bile tamkai edi-a okun-clj-ka sila, so imele v pasu A samo delno obl-st Imele so svoj odred v Opatjem selu na Krasu, torej v pasu A V'd ževal. so ca zavezniki. V Gorici pa so imeli ce'n vojo bolnišnico. Ce bi se jugoslovanske sle ne prključile zaveznikom, tedai bi se j m drugače godilo: približno tako kot Italiji Ker pa to ne drži zato ne gre rmešt* zaveznikih srt; fcdor pa to dela, dokazuje, da ima v nlavi še vedno fašistične misli. NEDELJSKI ŠPORTNI DOGODKI Pro Corizia igradanes vTrenln V nadaljevanju tekmovanja »crije C se bo moštvo Pro Ge-rizie srečalo danes v Trentu s tamkajšnjo encjsšorico. Po ne-deljakem moralnem porazu, če prav je bila Pro Gcrizia tista, ki je odnesla dve točki, ki bili na razpolago, se je pričakovalo, da bo trener Mian napovedal za današnjo tekm* kakšne spremembe v moštvu, predvsem po v že tradicionalno siafc-m na adu. Teda verti pt treningih v sredo in četrtek ne uresničujejo želje navijačev, saj je napovedana več ali manj ista enajsterica kot v nedeljo. Vendar d«1 Genero ne bo igTal zaradi svoje slabe igre. Verjetno pa bo stopil v moštvo Bru mat. ka ni megel na igrišče v ned-ljo zaradi nerazpoložen ja. Upajmo, dg bodo Goričani znali prinest} domov obe točki, da b; se tako še boli približali vrhovom lestvice, sai jih od prvaka kči samo jest točk, pa so komaj na osm m mestu. TEKMOVANJE PRVE DIVIZIJE V Sovodnjoh: Juveolioa ao Gottardo Danes popoldne se bo muslv-Kovačiča srečalo na domačem igrišču v ScvoAijah z močni ekipo San Gcttarda. Srečanje ni eno najbolj lahkiji, ra, strt-mita obe eki-i za prve prosto re v lestvici. San Gottardo je prepričan o zmagi, tembolj ker ga hrabri nedeljska zmaga nad moštvi m iz Morara s kar 8-0 Standreškr moštvo Pa je poper, jeno zaradi nedeljske tekrr.e, v katiri je zgubilo v Manzanu 7 renlfatom 3*1. čeprav ni to realen rezultat, temveč le tek ma v kateri ie sodnik dol I kar Je hot?l. Vendar upajmo, da se bo danrr Juventlna pre* domačim občinstvom izkazala in zopet stooila med prve tek. mvvalee prvenstva, kc te seda1 z drugega zdrknila na p~V> rne sto. SanGottardo ima 19 točk Juventina rw 18. T 'ma *e ta zače'a danes ob 14 30. Od ostalih tekem I. divizije naj omenimo sledeče: Moša n( bo imela težkega dela na domačem igrišču s Pagnacccm, prav tako C-iprivese z Esperie, Manzrno pa bo z lahkoto opravil v Moraru. Težko pa je kaj povedati o tekmah Tavagnacco-Zagraj in Tolmezzo - Serenissf. ma, dečim bo moštvo iz Sv. Lo-vr-nca verjetno brez težav odpravilo goTiško Isontino na igrišču v Podgori. Prvenstvo druge divizije Prvenstvo II. d,vizije je kon. čalo svojo prve polovico tikino-vanja, a vendarle morajo vsa moštva igrati še nekaj tekem, ki so bile prekinjene ali neodigra-rve. Juventlna B je v nedeljo olačala stroške praznovanja dvajsetletnice ustanovitve šnort naga društva Vilesse s kar visokim rezultatom 4 - 0, 2e več časa je drugo š>tandr'ško moštvo v krizi in se zdi, da ga nič ne mor? spraviti iz druge polovice lestvice, kamor je zršlo. U. oajmo, da bo druga polovica orvenstva prinesla tem igralcem več uspehov, Jcot so jih bili del"žni do sedaj. Na sploš. no Pa je bila pretekla nedelj? črna nedieUa za goriška moštva Moštvo Jz Stražic ie v Romamsu izgubilo K 3-1, Hkiera je izgubila v Bracanu z 1-0, Fiatoma pa je na Rojegh izgubila proti mo štvu iz Cortne z 2-0. Ob koncu nrve polovice t?k movanja ‘e »tanje moštev II divizije sledečo: it- la B 11 8 2 1 30 13 18 Mariane?- 10 8 3 1 23 18 15 R ""naris B 10 7 0 3 39 15 14 Vilesse 11 6 2 3 19 19 t« Corona 10 5 2 3 24 13 12 Brazzanesf 8 3 4 3 12 17 in Ederg 9 3 3 3 21 11 9 Inventina B (0 2 3 5 13 29 7 Stracri® 9 2 2 5 14 18 « Sasrado B 10 2 2 6 17 32 8 Fieir.ma 8 0 4 4 7 19 4 FarTa 10 0 1 9 5 31 -2 Moštvu 1 r Kare so b'V ndvz-te tri t"čke z" "?di irrh re r.dioranih t"k m ki »o 'ih im> •"ali n"s;rr>tniki «oar f r—f nit« Jutri ho drugo moštvo Juventi ne počivalo. Ob činski odbor v Sovodnjah je razpravljal o podpori brezposelnim lo drugih upravnih vprašanjih ki je zahteval tolike truda in požrtvovalnosti, predložili še v odobritev otočinsskemu svetu. Na vojsko gredo... DGoERDOB, 9. — Včeraj je imel mlajši kraševski rod praznik, kakršnega dočaka v življenju lahko samo moški in tudi ta samo enkrat. S.opilj so na prag zrelosti in zato so jih poklicali k vojakom, da se bodo oddolžili za svojo mladeniško lahkomišljenost. Ko se bodo vrnili bodo že možje, godni tudi za možitev. V Doberdobu sta odšla k vo-jno. Prošnjo so odobrili, vendar SOVODNJE, 9. - Včeraj se je znova sestala občinska trgovska komisija in skupaj z županom pregledala nekatere prošnje sovodenjskih občanov. Najprej so odobriii prošnjo goriške zadruge, da bi ji dovolili prodajanje visoko alkoholnih pijač v Sovodnjah, na Vrhu in v Gabrijah. Pač pa so zavrnili priziv goriške zadruge glede prodaje kruha. Sklenili so, da bosta še vnaprej prodajala v Sovodniah kruh trgovca Cotič in Per-on. Ob koncu so odobrili (ud1 prošnjo Danila Cotiča, naj bi mu izdali obrtnico za prodaja nje usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in na drob- jakom dva mladeniča, ki sta, bo moral prosilec prinesti še rojena leta 1930. Prav tako pa j kazenski list so pobrali pod orožje tudi nekaj fantov iz ostalih vasi, ker so njihovi tovariši odpovedali celo pevske vaje, da jih bodo spremljali na tej poti in jih tolažili pred domotožjem. ki se bo po sicer grenki, vendar pa ljubljeni kraškj zemlji pojavilo v trenutku, ko jim bodo izpred oči izginile sive k raške skale. ‘Jruti’ tu iHtufU' Pii mol,) lu dim mik I Sestal se je tudi občinski u-pravni odbor, ki je prav tako pretresel številne točke dnevnega reda. Najprej so govorili o občinskih revežih. V lanskem seznamu jih je bilo okoli deset. V letošnji seznam občinskih revežev pa so sprejeli šest oseb. V nadaljevanju seje so prišli na vrsto številni stroški, ki jih ima občinski odbor z vzdrževanjem pisarne in z raznimi deli občinsko upravne narave. V rf\ r.xvKorr. Vsi O sr - - jeti. Ker se je razgovor zavlekel precej kasno v noč so sklenili, da bodo ostale točke rešili prihodnjič. Med temi točkami, ki Kalel PuMh in (Hiho Evšmfah lazktauljata u CjoTiei bodo prišle na vrsto v prvih dnevih tega tedna, bo tudi pomoč brezposelnim. Pravilnik določa, da mora o podpori in brezposelni razprav- stojnemu registrskemu uradu, ki bo na njihovi podlagi določil pavšalno vsoto dohodninskega davka. Zveza priporoča vsem svojim ljati dvajsetčlanska komisija, ^]ar)om- .n'a.,V, sedež v Vidmu. Na ni skupščini je vrdstvo PrS ja sklenilo, da poviša sv°J li(, nital od 250.000 na 996.000“ Na žalost ne pomen} to PoV' nje, da name-ava v -d tvo,®^ čati tudi svojo proizvod*«!, s tem tudi število svojih “a nih moči. Prebivalstvo, ki *!, te vesti v prvem trenutku veselilo, je upravičeno i'3^ rano. Rezija Izvedeli smo. da bo kal «A1 popolo®, last e. ” Francesca cdslej n* pej na ,u. po'ag0 svetu pokrajinskega rist:čnega zdiuženja v Vio’1^' Tarčent Za blagajnika tukajš>;jf. '^ družnice «Brnca del 1 r 7m!i3' bil imenovan g. Amadeo ni. Ta vest bo pr: v g°t0V° nimala naše prebivalce, Ki ^ rajo večkrat po opravkih v banko. Špeter SlovenoV Z razsodbo z dne 23- yj^i) bra 1951 je sodišče v '.bjjs razglasilo verjetno smrt vi^. Angela iz Spetra, ki ga P0*^ šajo že od 21. junija 1944. Trbiž Pokopališče naše bott&S. bilo res v že zelo slabem .g nju. Po neštetih protestih ' občinska uprava vendar!«?®a nila ter poskrbela zn v>jM popravljalna dela. Kel' so i dela že v teku; je občina roj, la še drugo vpraš n e ter P-in, pališče tudi nekoliko zveC“ i TRŽAŠKI TRGOVCI IN 1NDUS1R1JC1 SE NISO DALI OPEHAR$ LAŽNI PRINC, GENERAL, INŽENIR liri!! liljli “irll1 Nevaren goljuf, ki je hotel prevarati skupino tukajšnjih trgovcev in industrije^ aretiran v Milanu - Hotel je prodati tudi dve enoti italijanske vojne mornarCf V teh dneh je kriminalni preiskovalni odsek policije izročil tukajšnjemu državnemu tožilstvu obširno poročilo o preiskavi, ki so jo izvršili v Trstu v zvezi z delovanjem lažnega princa »n generala Fei nanda D Arigone. Tega je namreč milanska policija že 18. januarja aretirala in ga identificirala za Cristofora Pascala, rojenega 1893. leta v Neaplju >n stanujočega v Milanu. Med preiskavo je policija dognala. da se je mož s svoj mi lažnimi naslovi večkrat oglasil v Trstu in prenočeval najprej v hotelu nContinentalea. kasneje pa v «Excelsiorju». kjer je imel skupno sobo s svojo liu-bi mko, 32-letno Andreino "Mal iz Milana, katero je predstavljal kot svojo ženo. Maieva pa je 12. decembra lanskega leta izginila iz Trsta in se ni več vrnila. Lažni D'Aragona ki je imel pri sebi ponarejeno poštno izkaznico, je med svojim bivanjem v Trstu, kjer se je izdajal za princa, generala in tudi inženirja ter lastnika oCon-sorzio Cantiere del Mediterra-neo e Muggia® s sedežem v Ul. Cappellari lit 3, povabil mnoge trgovce in industrijce k sebi na razgovor. Mož je hotel skleniti pogodbo za nakup ladjedelnice bratov Mattiassi « sedežem v Miljah in je v te namen že sklenil vse potrebno. Do 2 decembra lanskega leta bi moral plačati dva milijona lir kot predujem 42 milijonov, vendar se je mož v začetku skliceval, da mu ministrstvo italijanske trgovske mornarice še ni dalo fondov na razpolago, kasneje pa Je mdž brez sledu izginil, tako da ie pogodba padla v vodo. Sredi januarja pa je kvestura iz Livoma iskala v Trstu informacije o tem lažnem lastniku «Consorzia», ker je ta ponudil svojo pomoč ameriškemu izkrcevalnemu centru v Livornu. Tukajšnta policija je takoj odgovorila, da mož nima ničesar tu ip da ni nikak lastnik ladjedelnice Italijanska in tržaška poli'; cija sta v tei zadevi ostali stalno v zvezi in jasno je, da je bil lažni general pod nadzorstvom. da bi o njem dobili čim več podatkov- 23. decembra je tukajšnja policija hotela aretirati lažnega D’Arago-no toda moža ni bilo več v hotelu. V svoji sobi -je pustil n‘-alni stroj, ki je bil takoj zaplenjen, in pa 180.000 lir dolga. Po raznih poročilih italijanske policije so tukajšnji pre skoval-ni organi izvedeli, da je Maieva spoznala lažnega D’Ara;® m di italijansko torpedovko razziere®. ki je v Genovi i®^} katero je zahteval n.č mar'l,;eil 85 milijonov lir. Nezad°v ,3d-s temi obljubami, kajti 0 ja-jah «Liberty» v Miljsk®®]^. livu ni bilo ne duha ne ■® p. je lažni D’Aragona izr0®1* pi' cu lastnoročno podpisano smo, naslovljeno na ad®> g. Tuccija g priporoč lom stavo kupno-prodajne P°* vojne ladje «Graoatiere»- ^g(i. Milanska kvestura je Pfj-nvc* čani preiskavi izročila z ,0d-R‘ srd.šču, ki ga bo mor*'0 Skupno z njim so bili P, — Ijeni tudi razni pajdaši nujoči v Milanu. lij v. •piši, vs> ^ Neroden padec po stopnic^ Ob 12.50 se ie zatekla vdori-nico 75-let. a GiseHa Par)cStrt<’ stanujoča v Ul. G eg*- lifiir s0 morali sprejeti na škem oddelku. 2eni so (P ki ugotovili tno:«n ,'teve ^ čelu ter zlom zapestja i* r,relP ke Njen neč^k ki j° 'e fBja'j Ijal, je izjavil, da je P? ' jeva okoli »oldne ne' la po stopnicah na stavbe. dno dv°' PBAm ODBOR JE NA ZASEDANJU GENERALNE SHUPŠClNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV lm„ mET Dm RAZPRAVLJAL, NE DA BI MOGEL FORMULIRALI DEFINICIJO NAPADALCA mjElSHA ZVEZA Sl HOČE ZAJAMCll I DOLOČ I—B satr! Vno Javn0 mnenje se aiem \eje ukvarja 2 vpraša-«či »VQ^ne in miru- Moremo Šarfi. ?,re za osrednje vpra-Sodobne družbe, in ni «a‘ri!i°rne?a Politika ali javne-na ife1’ k' ne bi stal trdno ti t?llscu’ tla je treba stori-8e s,^ le storiti da, da bi fl n? H novi vojni katastro-da u r*,11 Pa se vsi zavedajo, nov .h nove vojne nsvar-da „Vi*si v zfakti in grozi, ®°vo kianje.P VCS 5Vet V 4m,!0dob.nem svetu si stojita, Sa j,p i drugemu oborože-ee ’n«ya !Ve‘ova' od katerih soe^iuL Pl'e(istavlja za deželo ”®o*aHzma, deželo neprestane- ga —v, deželo neprestane- in tim'®01dar!kega, socialnega £lo l*r??,Ra napredka, za de-živn. • , Mka’ ki na> b> bila mirn>m i.i-ainteresirana na ohrani? .sožitju med narodi, na ‘VI m utrditvi miru v svetu medtem ko naj bi bil ji^emHM' 'vet pohlepa1 po tu-Svet, kj -P ?? tulern bogastvu. da ®* v llr»,lt*unanJi politiki zateka Mm m Imperialističnim pribiti ,i' N»s namen ni poglo-Bv, k. v razčlenjevanje vzro-pojav povzročili, ki *,®°karati na protislovje, .kfukrm^^nostljivo »premija v*v So?® , zadržanje vodite-► nih «? ke zveze do dolo-5Blitičar?r88au3 mednarodnega dogajanja, če ga ?°'fiiiiJ? s tem- kar naj bi i'?ka z?'.em zatrjevanju Sov-7k bila, namreč deli' m> Merilo, ki se t ^betraul žujemo, je torej »i *a un0?,lV?l?$prot,n° tistemu, a. Oni i^bl]*j° komlnforml-zv. Pos‘avk» ?iQ -1* dogmatlft-z« 8 dežel. a- Je Sovjetska ftto n,***1* »o ializma. in da o ' ki voditi take poli-g*> tn h? bila sociallstič-^vjetj^ Je torej vse, kar V .8’ Štor'«??18 dela in Pred' »A^kteresn ,n predlagano v. 'j* mArt8ocia,,Mna’ mirnega Te stvarne in zato znanstvene metode se bomo posluževali v vseh naših člankih, kjer nameravamo analizirati bistvo sovjetske zunanje politike. Vedno bomo vzeli za izhodiščno točko stališče predstavnikov Sovjetske zveze do nekega konkretnega vprašanja, analizirali bomo to stališče in potegnili iz analize vse tiste zaključke, ki jih to stališče vsebuje in izrecno določa. KDO JE NAPADALEC V začetku smo imeli vprašanje vojne in miru. Pri tem vprašanju — zlasti če nas zanima vprašanje, kako prepre- nPOZABLJIVOST* SOVJETSKE ZVEZE A pojdimo dalje. K diskusiji o sovjetskem predlogu definicije agresije se je javil tudi turški' delegat Sarper. V svoji aktovki je imel originalni izvod sovjetsko-turškega dogovora o definiciji agresije iz leta 1933. Dejal je. da ne more glasovati za sovjetski predlog, da je iz tega predloga odstranjena peta točka sovjetsko-tur-škega dogovora, ki govori o posredni agresiji. Ironično je dodal, da njegova vlada ne more glasovati za sovjetski predlog, ker ne želi imeti od Sovjetske čiti vojno — je predvsem važ- 2Veze manj jamstva, kot ga n n »mraSanto Hcflrsir*! in. nona. . - ... ..... tu ir*!■ mutwt?t8rodi !n fbranit- rrv?-i|Ve - miru v !ve' Od ,arll° fe ‘or«) obrat- b?«‘ k z^ki^.kookretne stvar-tKtvU sovi .kom o naravi in tik. “ 'ovl.i.j, ° nuravl tn S.8; N»il*,5.ke zunanje poli- it5ka »v* Poglejmo, kaj č? (0Ba. j. dela in kako tiMie ta(fi .natr' se vprašajmo, v ?Mnaj!ln dela 'n za‘ ui u * osnovnimi dežeia' u,1 b| i‘h morala Itjhlo zevati,. se ProSlaža 3a socializma -žeL'ki že 0 več, za deže- Prehaja v komuni- no vprašanje definicije napadalca, kajti od te definicija so pač odvisni tudi stvarni ukre pi, ki naj jih posamezne države ali skupina držav podvza-mejo v primeru konkretnega napada. Na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je Pravni odbor razpravljal več kot deset dni o vprašanju definicije napada. Več kot deset dni se je med znanimi profesorji mednarodnega prava vršila ostra debata, njihove govore so razmnoževali, in ni bilo delegacije, ki ne bi bila sodelovala v diskusiji. Do končnega sklepa ni prišlo: definicija napada, ni bila formulirana, to bo delo prihodnjega zasedanja Generalne skupščine. A doseglo se je vendarle, — in to proti mnenju in stališču velesil, — da so morale velesile sprejeti vsaj teoretsko pojmovanje o potrebi te definicije za uspešno delovanje sistema kolektivne varnosti, To je nedvomen u-speh malih in srednjih držav, kajti tako stališče Sovjetske zveze kot stališče zapadnih velesil je bilo v tem pogledu odklonilno, Prva je zastopala stališče omejevalne definicije, druge pa so bile sploh proti vsaki definiciji agresije. STALISCE SOVJETSKE ZVEZE Nas zanima predvsem stališče, ki ga je v tem vprašanju zavzela in zagovarjala Sovjetska zveza. Nobenega dvoma ne more biti, da je Sovjetska zveza življenjsko zainteresirana na tem vprašanju, kajlti dežela ki trdi, da je socialistična, bi morala z navdušenjem pozdraviti vse, kar more služiti preprečevanju nove vojne, in s tem prispevati k utrditvi miru v svetu. Vse to je jasno kot beli dan. Irt- vendar Sovjetska zveza »i pozdravila nobene resolucije o definiciji agresije, ampak je predložila svojo resolucijo. Oglejmo si podrobneje osnovne značilnosti sovjetske resolucije. Sovjetski predlog ponavlja znane formule. Politis-Litvino-va, z zanimivo varianto, namreč, da se za primer napada morajo smatrati samo ona dejanja, ki so v resoluciji izrecno našteta. Iz tega sledi, da ni niti mogoče niti dopustno pod-vzeti kakega kolektivnega u-krcpa proti napadalcu v primeru, da se napad izvrši obliki, ki ga resolucija izrecno ne vsebuje. Pri tem predlogu gre za definicijo agresije ki ima limitativni (omejevalni) značaj: le to, kar je v resoluciji našteto, se more smatrati za napadalno dejanje. Odkod ta čudna zaskrbljenost sovjetskih predstavnikov? Zakaj se oni potegujejo za tako definicijo agresije, ki iz ključuje neke določene oblike napada, predvsem tiste oblike k| jih je omogočil razvoj tehničnih sredstev? Gre morda pri tem za socialistično zaskrbljenost pred napadom od zunaj? Očitno je, da taka omejevalna resolucija ni nastala lz podobne zaskrbljenosti, ampak kaže zelo zgovorno, da si hoče Sovjetska zveza zajamčiti vsaj neke določene možnosti napadalnega pritiska, ki naj u streza določenim ciljem njene zunanje politike. ima po dogovoru iz leta 1933! Vprašal je tudi sovjetskega predstavnika, če ni primer posredne agresije izostal iz sovjet skega predloga v zvezi s spremenjeno usmerjenostjo sovjetske zunanje politike, in če ta «pozabljivost» nima svojih korenin v dejstvu, da se je za časa Litvinova — v dobi. ko so zapadne države pošiljale v Sovjetsko zvezo diverzante in teroriste — Sovjetska zveza iskreno borila proti taki obliki agresije, medtem ko je danes položaj tak, da se pred tako obliko agresije morajo braniti predvsem sosedi Sovjetske zveze. PREDPRAVICA »GENIALNIH* VODITELJEV Dejstvo, da današnja Sovjetska zveza posrednega napada ije smatra za . ogresijo^ in da celo stoji na stališču, da se ta oblika napada,'ne sme smatrati za agresijo, priča z brutalno zgovornostjo, da ss Sovjetska žveza tudi v bodoče ne misli odreči takemu ravnanju, in da smatra pošiljanje teroristov, oboroženih diverzantov in drugih podobnih «proatovoljcev» v sosedne dežele, kakor tudi izkoriščanje kominformistienih petih kolon za svoje politične cilje, ne samo za dopustno, ampak celo za nesporni privilegij svoje zunanja politike. In ne samo to. Tudi če bi Generalna skupščina ZN sprejela tako okrnjeno definicijo agresije. Sovjetska zveza smatra, da se ne sme vključiti v sistem kolektivne varnosti, ker meni, da je vprašanje vojne in miru izključno domena Varnostnega sveta, in da je vsak ukrep proti napadalcu vezan na popolno soglasnost vseh njegovih stalnih članov, t. j. petih velesil. Tako je tudi iz tega licemernega sovjetskega predloga o definiciji agresije in napadalca razvidno, da gre pri Sovjetski zvezi le za demagoško in špekulantsko izigravanje Or- ganizacije združenih narodov in svetovnega javnega mnenja, rhedtem ko se njeni predstavniki zločinsko reže vsem naporom Združenih narodov, da bi omejili in preprečili - nevarnost nove vojne. Sovjetska zveza hoče tudi za tak brutalen način dopovedati predstavnikom zapadnih velesil, da je o vprašanju vojne in miru pripravljena razpravljati samo z njimi, za zeleno mizo in samo v toliki meri, kolikor to odgovarja njenim državnim koristim in trenutnemu odnosu sil. Tudi iz tega izhaja dovolj jasno, da Sovjetska zveza ni socialistična, ampak imperialistična država, ki zasleduje imperialistične cilje; cilje, ki so tako nasprotni vsaki socialistični praksi, kakor je pravo nasprotje socializma in socialistične kulturnosti vsa komin-formovska propaganda, ki poveličuje nasilnoct sovjetske zunanje po’(tike, namesto da bi s stvarno analizo dejanskega položaja in objektivne dinamike nasprotujočih si sil prispevala h krepitvi sil socializma, ki so . že odnesle zgodovinsko zmago nad kapitalizmom, a ki si s težavo utirajo pot k nadaljnjemu razvoju vprav in predvsem zaradi odkrito napadalnega značaja sovjetske zunanje politike. D. H. ZA KULTURNI uOM Za Kulturni dom v Trstu so prispevali: Delfar Zora 200 lir, Žitko Bogomir 200, Franko Prane 50, Cibic Ivan 400, Košuta Lucijan 300, inž. Starc Stanko 300, Jankovič Livio 400, Sirca Alojz, Nabrežina 500, Černigoj K. 100, Černe Franc 1560, Bratuš Ana 1000, Perhi- nek Franc 2000, Žigon Milena _____________________ 1000, Košmelj Anton 550, Fur-1 300, ° Pertot**Ivan lan Karlo 1600, Stavar Jure 500, Ažman Lavo 600, Baretto Friderik 1200, Pahor Marčela 500, Petaros Renato 1000, Saško Marija 500, Guštin Lojze 1000, Ferluga Franc 1000, Ci-vardi 100, Pečenko Alojzija 500, Vitez Srečko 2200, Lavrenčič Anton 500, Kosmina Avgust 1000, Ferfolja Mirko 1000, De Manzano Evgenija 720, Suman Angela 300, Kollvvitz Salvatore Josip 700, Daneu Lidija 300, dr. Oblak Stanko 2000, Furlani Ladi 1000, Jagodic Rudolf 1000, Cesar Franjo 1000, Zupan Srečko 400, Milič Franc 100, Ščuka Vera 100, Jankovič Vlasta 500, Vouk Mario 400, Udovič Anica 500, inž. Renko Stani-slav 2000, Ginori Vlasta 350, Šuligoj Emil 300, Brus Franc 300, Škabar ZA JURIJEM VI. ELIZABETA II. 200, Pečar Sergij 1000, Furnis rel 150. Alojz 300, Zele Josip 500, Maver Virgilij 340, Brus Aldo 200, Pavlica Marija 200, Pavlica Josip 300, Cok Marij 500, Grgič Srečko 400, Ferluga Marij 500, Pegan Lojze 840, Košuta Boris 300, Uršič Vladimir 500, Skara-bot Anton 1000, Prelc Jože 500, Vatovec Viktor 1000, Premrl Slavka 400, Ličen Josip 400, Andolšek Stanko 1000, Guštin-čič Sofija 200, Lavrenčič Ka- Karel 1500, Marušič Ida 800, Ban Slavka 600, Zalašček Al-ma 1000, Ksrševan Ema 500, Grižančič Viktor 800, Ukmar Skupno Lit. 49.960 Prejšnji znesek » 6.608.965 Skupaj Lit. 6.658.925 TRST JE VEDNO ŽIVEL RAKO SO GLEDALI TUJI POPOTNIKI V PRETEKLOSTI NA TRST IN OKOLICO S POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA STALISCA TRŽAČANI SO Sl ZAliOTIIVIU GOSPOSTVO NAD GESTAMI ili PRELAZI IV TAKO PRIMORALI TRGOl/GE IZ ZALEDJA, DA SO USMERJALI VSO TRGOVINO V TRST V prvem članku, ki smo ga preteklo nedeljo objavili o knjigi «Vti3i o Trstu, 1793 -1887», smo poročali o vtisih nekaterih znamenitih popotnikov, ki so jih dobili ob narav-. federacije in ga je nemogoče nih ispotah, kulturnih pomemb- več odtrgati od Nemčije, do-nostih in drugih zanimivostih kler ta lahko sanja o svoj! na- Vvnc. _ -V * 1 i______J. f J _1_ t_ • OD SVOJEGA ZALEDJA mrninL...-; ■m 'Kr«. ... l:§r v •sjHjrv • t /"'O' lih 8<'°*e v Tun.Vi.i “* tfru«lm “» letaku, Id »a »vS?¥- bo nMlovl|u tamkaUnJa itrm roks*. Opo. •» L* H pa(i lega Tunliiica padlo detet Fran- 1 krt. )'6- Od?.J, Ba •v«!° PoHcIJo, ua ivoje <- olnlitvo, na boo * l>r««tij» f Vl s,# ’*ml *r,v# kevave politike *k> samo 8ne Bot,l,e Pr,,*te!JI Tunizijcev, Id uresničiti ideal svobode la pravice...« Krasa In našega mesta. Značilna pa so večkrat njihova mnenja o Tnstu tudi s političnega In gospodarskega stališča. Več ali manj so prišli v4„di» zaključkov. ki veljajo še danes. V Trstu se je 1. 1837 ustavil avstrijski parlamentarec in kasnejši minister Adolf Tscha-buschnigg. Priimek in okolnost, da je bil rojen v 1. 1809 v še skoro pretežno slovenskem Celovcu. izdaja njegovo nekdanje nenemško poreklo. Seveda p« je bij tedaj že trd Nemec in v svoji «Knjigi o potovanjih* se je o Trstu in naših ljudeh izrazil takole: «Trst. stisnjen na površini ene kvadratne milje med Kras In morje, bo pohal eno najpomembnejših svetovnih pristanišč. Njegov položaj v morskem zalivu, ki se zajeda globoko v kontinent, jn dejstvo, da pripada veliki in bogati državi, zagotavljajo njegov trajen vzpon. Pogled na zemljevid nas uveri, da mu je naklonila narava, da bo postal emoorij centralne Evrope. Trstu je edino nevarni tekmec Hamburg, ki pa ga bo mogoče premagati z zgraditvijo železnice med Dunajem in Trstom (tedaj namreč je še ni bilo). Potrebno je tudi, da se poveča delovanje Lloyda». Tschabuschnigg je dobro opazil tudi socialne razmere našega mesta; tako piše zopet: »Tržaška revna dekleta nočejo biti hišne pomočnice; v ta namen prihajajo dekleta s Kranjske. Istre in Furlanije, medtem ko hočejo biti Tržačanke rajši šivilje. Te so italijanska izdaja Faustove Gretchen*. — Preden opiše ženitovanjske navade mandrijerk pripominja: «K 65.000 prebivalcem Trsta je treba prišteti še 5000 okoliških kmetov, ki prebijejo 8 do 10 ur dnevno v mestu. To so vozniki, prodajalci sadja, zelenjave, povrtnin in cvetlic.- Nekateri so majhni posestniki v okoliških vaseh, drugi zopet najemniki ali težaki na man-drljah. 2ene z belimi rutami na glavi spominjajo na bližnjo Kranjsko. Vsi ti ljudje govorijo slovensko!* Omsnili smo že pesnika Helnricha Stieglitza, ki Je prepotoval Dalmacijo, Istro in Trst ter izdal posebne spomine. Ko ie bil 1. 1841 na potu iz Benetk, je primerjal to mesto, kjer je čutil povsod le spomine na preteklost, s Trstom, kjer živi po njegovem mnenju vse v sedanjosti in prihodnosti. Novi del mesta je označil Stieglitz za srce velike dejavnosti. Istemu naziraju se približuje še bolj izrazho Julij Boden-berg, pruski politik in književnik; iz njegovih besed že slišimo nekak «Drang zur Adria«, ki je imel za svoj- cilj povezati in združiti Trst z veliko Nemčijo. Bodenberg je bil pri nas 1. 1863 ter je že tedaj zapisal: «Ceprav Ima zasebno življenje v Trstu italijanski značaj, je-vsak razsoden Nemec mnenja, da je Nemčija dolžnu držati to mesto v »vojib rokah in da se mu ne sme pod nobenim Je tako težavnim pogojem odpovedati. Trst je pač njen skrajni in najpomembnejši branik, ki je pomaknjen naprej proti Jugu in južnemu morju*. Nato nadaljuje: »Nikdar np bpra delal, da je Trst nemško mesto, vendar ni tudi italijansko; o mesto dolguje Avstriji svojo uslanovitev, svoj razcvet in ves svoj obstanek. Trst pripada k ozemlju nemške koor- rodni bodočnosti in dokler je v korist tega mesta, da pripada Nemčiji in ne samo Avstriji. To je moje mišljenje, čeprav nočem ugovarjati:, dejstvu, da je Trst vse prej kot pa nemško mesto, kjer govorijo, pojejo in preklinjajo v vseh jezikih tega sveta, samo v nemškem ne...» To stališče so zagovarjali Nemci do včeraj in ga bodo zopet jutri. Le kratkovidnost in sovražnost je tržaškim šovinistom pod Avstrijo narekovala protislovensko politiko, liberalni in fašistični Italiji pa. da je podpirala avstrijsko nemška stremljenja na Koroškem ob plebiscitu 1. 1920, da so prišli Nemci na Karavanke, v drugi vojni, da je prišla Nemčija na grebene Julijskih Alp ter zopet sedaj, ko sta se Sfor-za in De Gasperi protlvila. da bi dobila Jugoslavija Slovensko Koroško, čsš ker bi s tem zgubila Italija neposredno zvezo z Avstrijo pri Trbižu. In vendar smo bili edinole mi Slovenci jez in hrbet, ki je zgodovini branil in še vedno brani Nemcem dohod na Jadran. O tem tudi premalo razmišljajo Angleži in Francozi, ki se ne zavedalo, da bi z Nemci v Trstu prišel nov tekmec v Sredozemlje, Bližnji vzhod itd. x Milanski arhitekt Camillo Boito, ki je dal o Trstu negativno mnenje glede njegovega smisla za umetnost, ni bil prizanesljiv tudi v polltičn-m pogledu. Navaja, da Je bila za Tr.s-t sreča njegova verska strpnost, kler so imeli na primer 2!di kar »tiri sinagoge, toda prava nesreča pa je bila njegova trgovska tiranija. Bolto spominja na dogodke ko so Tržačani kupili utrdbo in vas Podgrad, da so S tem postali gospodarji cest in prelazov. ki »o vodili v Trst tn iz njega, na kar so s silo prisilili trgovce iz Ljubljane. Kranja, Celja, Ptuja in celo Gradca. Siska, da so morali usmeriti vso trgovino v Trst. To nasilno prisvajanje zaledja ie prisililo Benetke, da so napovedale Trstu vojno ali ga napadale brez vojne, kar je povzročilo, da Je mesto propadalo in da je pod Karlom VI. štelo knmai 3000 prebivalcev, ko ga je dvignila Mariia Tereziia Poleg tega da je ob napadih na naše mesto trpelo naiveč slovensko okoliško prebivalstvo. spoznamo zopet, da je živel Trst pretežno od slovenskega zaledja in ni dovolil niti tega, da bi šla trgovina iz na ših kralsv ob izrednih prilikah na Koper ali Stivan orl Devinu. V Trstu je živel dolgo časa angleški konzul Richard Burton z ženo, ki Je v življenjepisu o svojem možu napisala o našem mestu zanimive pripomhe: čsprav lih je podala že v letih 1827-1883. očita urednica knjige »Vtisi o Trstu* obema tema Angležema ne samo pro-avstrijska, ampak celo ftloslo-vanska čustva ter se vprašuje, če njuno protiitalijansko razpoloženje ne bo morda prlpiv-mogiio k razumevanju nekaterih tendenc, ki nai b! iih Angleži v sedanjem novoinera času kazajj v škodo Italiianov To jadikovanje moramo p*r slušatl samo zuradl tega. ker J® JjLablf'1 Burton napisala tol*-«V Trstu je jezikovna mešani ca narodov: Nemce« (Avitrii-rev), Italijanov, Slovanov. ?•-dnv m Grkov. Kar naiboH uničuje Trst. je politika. V mestu živa Italijani. Avitrijcl (Nemci) in Slovani; te tri jezike v Trstu tudi govorilo. Grki in 2idi imain monopol v trgovini*. Ko opisuje Burtono-Va politične razmere, pripominja, da so tvorili tudi Slovenci odločno stranko. : Po opisu opernega gledališča. o katerem pravi,' da le umazano in vredno revnega podeželskega mesta, toži Burto-nova, da izčrpava neplodna politika vse zamisli ip energije, ki bi jih drugače mogli posvetiti napredku. Prevladuie pač zastarel strankarski duh In prebivalci so žrtve nasprotujočih si mnenj, o katerem kolt vprašanju in nesrečno mesto ne ve. na katero stran nai m sc obrnilo*. Aeležinja ie dobro spoznala sterilnost tedaniih italijanskih šovinistov, ki so v tržaškem občinskem svetu in deželnem zboru za Trst in okolico usmerjali vse svoje «delovanie» samo v zatiranje Slovencev in drugih narodov in ki jim je edini cilj n^b°vc kulturne in gospodarske politike raznarodovanje tuiih narodov, zlasti pa slovenskega. Po opisu obiska cesarja Franca Jožefa in epizode Ober-dankovega poskusa atentata, sklepamo, da so se tržaški Italijani prav radi sončili v milosti Avstrije in z obema rokama prejemali od nje koristi. Istočasno, ko so razni Morpur-gi, dalje Revoltelle in druge bogate meščanske družine prirejale pojedine in plese ter vabili nanje ugledne tujce, so si tržaški Italijani po zgledu kar-bonarjev (privržencev skrivne italijanske družbe v bojih za zedinjenje) hoteli nadeti videz revolucionarjev. To je bila za-nie moda. toda Avstrija je zaradi nje mimo spala. Naj navedemo po opisu Bur-tonove še to, da je bila v mestu na čast avstrijskemu cesarju iluminacija, v gledališču slavnostna predstava in v Ex-celsioru ples. na ladji «Bereni-ce» pa je zbral Morpurgo vse tržaške italijanske in nemške predstavnike ter zastopnike tu* iih narodov, le Slovencev na(!) ter čakal na cesarjev obisk. Mašinerija iredente je kajpada za propagando inscenirala kar »upor*. Ali ni danes podobno? Od Američanov in Anglsžev so tržaški in ostali Italijani prejemali in še vedno prejemajo dobrote, hkrati jih vabijp bogate družine v Svoje salone in iščejo z njimi zveze, pri tem pa jih ne ovira, da se jim ne bi posmehovali, češ da je anglosaška kultura nič v primeru z italijansko ter da ne bi strašili. da bodo torpedirali atlantsko .skupnost in kuj še vse, če ne bodo 2DA in Anglija ugodile njihovim zahtevam. Francoski publicist Charles Vriarte se približuje mnenju Burtonove. Tudi on ni hodil z zavezanimi očmi, kajti takoj je opazil: «Nad vsemi narodnostmi prevladujejo Italijani, Avstrijci (Nemci) in Slovani. Prvi se sklicujejo na jszik. raso, spomine: drugi na posest teh krajev. Kar se tiče Slovanov se naslanjajo na število m zapirajo prebivalstvo od vseh strani! Medtem vleče vsakdo od treh v svojo smer,, kar dflvai* v negacijo; to- je pač politika statike,..* Kot vfdimo, je Vriarte videl in ’ slišal Slovence, p-rsv tako pa je uvid sl-, da Trst obkrožajo Slovani. Tudi oko tega tuj-(-a se je ustavilo na lepih oblačilih, nošah naših okoličank. Posebno peča na glavi Ske-denk mu je bila všeč. Končno je švicarski novinar in pisatelj Johann Hesr 1, 1887 zapisal, da imenujejo Tržačani svoje mesto s ponosom »avstrijski Hamburg*; že tedaj je opazil novega tekmeca Trata in sicer — Reko. Na obali pa je slišal pomešano italijanski, nemški, slovenski, hrvaški in grški jezik. V—ček Na slikah vidimo pred nekaj dnevi umrlega angleškega kralja Jurija VI. in novo angleško vladarico kralllco Elizabeto II. Pokojni angleški kralj je bil v zadnjih mesecih svojega življenja po svoji težki opsracij-i vedno blizu smrti, vendar je vedro prenašal svojo usodo. Jurij VI., kakor njegov oče, ni bil določen za prestolonaslednika, in je postal vladar samo zaradi tecu, ker se je njegov brat, tedanji kralj Edvard VIII, odpovedal prestolu. Dasi ni bil izrecno vzgojen za državne posle, je vseh petnajst let svojega vladanja modro vladal. Vedno je kazal popolno razumevanje za vlogo ustavnega vladarja. Čeprav po britanski ustavi kralj nima dejanske oblasti, je vpliv krone na vse britansko življenje vseeno ‘zredsn. Tega Jurij VI, ni nikdar izkoristil In je stal vselej nad strankami in nad notranjimi spori. Dosedanji vladar je zase del prestol v težkih časih. Hltlsr In Mussolini sta ogrožala svet in Anglija je morala vstopiti v vojno. To je bila najtežja doba, ki jo je Vel. Britanija kdajkoli prej preživljala. Kljub zmagi je prinesla Angliji težkoče. Jurij VI. pa je 15. avgusta 1947 bdtažil k¥dhb indijskega cesarstva. .S tem , je" odpadel fadp-ji: puhanji . znak velike viktorijanske' dobe. Pokojni kralj se Je rodil 14. decembra 1895 v York Cottageu Sandringhamu in dobil ime Albert. L, 1909-je vstopil v pomorski kolegij v Osbornu, nato v Darthmuthu In ga dokončal v- decembru 1912. Takoj nato je šel na pomorsko šolsko vožnjo in obiskal Kanarske otoke. Indijski ocean, Kanado in Novo Fundlandijo, Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil kot kadet na ladji »Colllng- wood», na kateri se je 31. maja 1910 udeležil pomorske bitke pri Yutlandu proti Nemcem. Spomladi 1918 je bil princ Albert premeščen k angleškemu letalstvu in dodeljen poveljstvu RAF v Franciji, kjer je služil do konca vojne. L. 1919 je začel študirali zgodovino in gospo-, darstvo na univerzi v Cambridgeu. V letih po prvi vojni je Jurij VI. kot tedanji vojvoda Yorški zopet mnogo potoval po Centralni in Južni Afriki, Avstraliji, Evropi in hll tudi v Beogradu. M»dtem se je poročil z Lady Elizabeth Bowos-Lyon, s katero je Imel dve hčerki, princeso Elizabeto in Margareto. Fo zasedbi prestola 11, decembra 1936 je Jurij VI. tik ■ pred monakovsko konferenco obiskal Francijo, naslednje leto pa Kanado in 2DA -Med vojno je obiskoval britanske in zavezniške čete ns fronti in bombardirana področja v domovini. Spomladi 1947 pa je šel na uradni ' obisk v Južno Afriko, 8 smrtjo Jurija VI. je stopila na angleški prestol zopet žsna, in sicer princesa Elizabeta kot kraljica Elizabeta II. 2e to ime spominja vse Angleže na nekdanjo znamenito angleško kraljico Elizabeto l ter na kraljico Viktorijo, ki sta »e - izkazali kot izredno sposobni vladarici, 2ato se ne spmho čuditi Churchillovim "Besedam, ki jih je izr rekel v parlamentu ob počastitvi spomina pokojnega kra-lj», da bo usoda morda naklonila Angliji, da bo pod kraljico Elizabeto II. nasto- ' pilo za Britanijo novot elizabetinsko razdobje. Kedanja angleška kraljica je od 20. novembra 1947 poročena s poročnikom Filipom Mountbattenom, vojvodom Edirmburškim m je leta 1948 rodila sina, ki je postal sedaj prestolonaslednik. Čigave nai be Pesarfe Francija ima trenutno kar dva zunanjepolitična spora in sicer s Tunizijo im Nemčijo. Gre zopet za posarsko vprašanje. Ta spor ne bi bil toliko pomemben, če bi se nanašal samo na obe neposredno inte-resirani stranki, toda zapleta vanj vso atlantsko skupnost, organizacijo evropske vojske in s tem obrambo Zapada. V Parizu so ngmree dosedanjega visokega komisarja za Posarje Gilberta Grandvala imenovali za diplomatskega zastopnika pri tej deželi. Francoski krogi so se zavedali, da bo zbudila ta poteza med nemškim, ljudstvom veliko razburjenje, zato so skušali omiliti svoj korak s tem, da je zunanje ministrstvo izjavilo, da se z ustanovitvijo novega poslaništva ne bo spremenil politični statut Posarja. Toda ta izjava Nemcev pi pomirila. Vsi namreč občutijo, da Francija še vedno ni opustila načrta, kako bi odtrgala Posarje od Nemčije, Veliko nevoljo pa je zbudilo imenovanje Grandvala tudi pri nemški vladi v Bonnu. Tej so ZDA, Vel. Britanija in tudi Francija vedno zagotavljale, da bo posarsko vprašanje končno urejeno z mirovno pogodbo in da pomeni sedanje stanje samo provizorij. Toda v Nemčiji se bojijo, da skušajo Francozi izpeljati odcepitev Posarja tako daleč, da bi nekega dne lahko rekli, da bi preklic njihovih ukrepov izzvaj med prebivalstvom večje nezadovoljstvo kot pa njihovo nadaljevanje V spremembi visokega komisariata v poslaništvo vidijo v Bonnu novo fazo politike gotovih dejstev, ki hoče za enkrat podčrtati avtonomijo Posarja. Pri tem razburja politične kroge zapadne nemške republike še okolnost, da ostane na svojem mestu, in sicer NISO PETROLEJSKI VODI kot poslanik, Grandval, ki je Po zatrjevanju Nemcev nasprotoval vsaki kompromisni rešitvi posarskega vprašanja in ki velja za najnepopustljivejšega zagovornika političnega kurza popolne ločitve Posarja od Nemčije. Neprijetno je zadelo nemško vlado tudi to. da so izbrali Francozi za ta ukrep vprav sedanji trenutek, ko pride v parlamentu na glasovanje zakonski predlog o oborožitvi. Zato so Nemci mnenja, da je čakala pariška vlada na imenovanje Grandvala toliko časa, da so v Bonnu prej ratificirali pogodbo o Schumanovem načrtu. Adenauer ima zavoljo ravnanja pariške vlade težko stališče v notranji politiki. Ze do sedaj je s trudom dobil večino v parlamentu, ko je za vprašanje sodelovanja z Zapadem, ki zahteva od Nemcev vojaško pomoč. Le namera, da si s tem nekako odkupijo enakopravnost, da pridejo do lastne vojske, dosežejo čim prej mi- akcijah de faeto odcepitev Posarja od Nemčije. Zato je Adenauer komaj dva dni po podpisu posarsko-francoskih dogovorov, dne 3. marca 1950, dejal, da je ustvarila Francija v Posarju pravi protektorat. Medtem je registrirala tudi posarska vOada. Po ustanovitvi francoskega diplomatskega zastopstva v Saarbruecknu je namreč organizirala «urad za. evropske zadeve*, ki bo skrbel za zunanjo politiko Posarja. Hkrati je že določila svojega diplomatskega zastopnika pri. francoski republiki. Pomembna je tudi izjava posarskega ministrskega predsednika Jo-hannesa Hoffmanna. da Posarje soglaša s tem, da postane prva «evropska» država; to pomeni, da namigujejo posarski avtonomisti na nekako internacionalizacijo njihove dežele. Nastane vprašanje, kaj je ozadje posarskega spora? Zdi se nam, da Francija zaradi svoje varnosti ne forsira posarake-ga problema. Udarnost bodoče rnvno pogodbo, prav tako pa I Nemčije ne bo nič manjša, če f1‘!5lc* ™ h!?7)c*'l nisem nikdar bližal Prešernu po znanstvenih stopnicah alj po filozofskih ovinkih, temveč tako, kakor želim, da bi se mu bližali vi vsi: samo Z odprtim čutom, s preoro. st im ponižnim srcem žejnim lepote in resnice. Vedno niso prihajalj k njemu tako. temveč s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato ga niso spoznali.* In km ga je spoznal Jn doumel, lahko Zupančič ob najrazličnejših prilikah tolmači Prešernovo veličino in nava-ta k ljubezni, spoštovanju in pravilnemu umevanju pesnika velikana. V razpravi Ri-tem in metrum, v svoji besedi o Levstiku, v pesmi Revija, v pismu o slovenščini na odru, povsod utemeljuje Zupančič Prešerna kot največjega pesnika, kateremu ni enakovrednih umetnin ustvaril nihde kasnejših generacij. In vsake priliko uporabi, da bi ljudje Prešerna tudi pra-vilno razumeli, kajti sam pravi, da so le redkj tisti, ki so spoznali ves pomen Prešernovega Življenja jn dela. Se po osvoboditvi, ko posveča svoje sile kulturnim in političnim problemom v novi državi, mu Prešeren ne uide iz misli. Ob obletnic) smrtj mu spet posveti jasne besede: »Brez Prešerna bj bili Slovenci o-stali v Somraku, narod; brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajočo praznino in njene nasledke za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in njfgcvo genialno delo. Vsi pravi pisatelji pri nas, vsi, s katerih imenj je zvezan napredek slovenskega slovstva, so se priznavali k Prejemu, so gleda. li v njem nedoseženega mojstra, vodnika in vzornika. Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč!* Tako zapiše po osvoboditvi Zupančič 6Voje misli o Prešernu. A prav ob koncu svojega življenja se še enkrat sreča z njim. To pot Zupančič prevede Prešernove nemške pesmi. V njih združi svojo ljubezen 'n spoštovanje do Prešerna s svojimi prevajalskimi sposobnostmi, predvsem pa s svojo pesniško močjo. Dolgo odlaša s tem delom, kajti že leta 1905 misli Ivan Prijatelj prav nanj, ko poziva slovenske pesnike, naj prevedejo Prešernove nemške pesmi. Tudi kasneje, ko izražajo podobne želj? drugi prešer-noslovci, se Zupančič ne odzove. Ob neki priliki menda izjavi, da mu prevajanje iz nemščine ni pri srcu; prijateljem pa zaupa, da se bo Prešerna lotil, ko bo sedemdeset let star. In res se ga loti šele tedaj. Ko objavi v Novem svetu svoje prve prevode Prešernovih nemških pesmi, zapiše: «Cutij sem svoj dolg, — naložili so mi ga že mrtvi in še živi prešemo-slovci, — od Prijatelja in Žigona do Kidriča, a naloga se mt je zdela preodgovorna in pretežka za moje moči. Odlagal sem Jo in odlagal in mislil, da je nikoli ne izvršim. Letos pa me je ozračje samo, ki je bilo polno Prešerna, prevzelo In nekako prisililo, da sem se lotil dela. Zanašam se, da bom mogel prevode vsaj za stopetdeseto obletnico Prešernovega rojstva dati na svetlo v posebni knjižici.* Tako zapiše v Novi svet spomladi 1949 in je takoj sredi dela, ki ga vsega prevzame. Domači izpovedujejo, da dela kot v transu. Posamezne pesmi prevede v petih, šestih variantah, nekatere so celo po enajstkrat, trinajstkrat prepisane. In vendar že 2. maja svoje delo konča. Dober mesec nato pa sklene svojo življenjsko pot. Svoje obljube, da za stopetdeseto obletnico Prešernovega rojstva objavi njegove pesmi v slovenskem prevodu, ni mogel več izpolniti. T0 so marali storiti drugi. Toda izpolnil Je svojo obveznost do Prešerna. Kakor, da se je še v zadnjih dneh hotel znebiti dolga, ki ga je težil. Tako se prav s Prešernom zaključi tudi 2upanči- i'r*\n i npsnišlcn nnt. Nasprotno pa je MIROSLAV VILHAR čigar delo sega v srednja desetletja 19. stoletja, usmeril svoje glasbeno snovanje že k orisanim zgodnjeromantič-nim idealom. Izobraženi graščak na Kalcu pri Knežaku je doumel težnje slovenstva; po njih je usmerjal svojo preprosto poezijo, po njih tudi prav tako muziko. ((Bratje, to mi dovolite, da se smem Slovenca zvati* — to mu je bil motto, po katerem je usmerjal svoje umetniško snovanje. Njegovi zbori in samospevi so bili preprosti, toda iskreni, da je marsikatera melodija ponarodela. Miroslav Vilhar je napisal sam tudi operno delo «Jamska Ivanka*. ki je izšlo v tisku leta 1950 in ki je prvo nam ohranjeno delo te vrste, kajti Zupanov «Belin» iz leta 1780 se je izgubil. Čeprav je to delo sila preprosto in polno vplivov (zlasti s strani italijanske opere), je bilo vendarle za Slovence v oni dobi pravo razodetje. Tako predstavlja Vilhar, kateremu je stal ob strani v melodični iznajdljivosti prav tako močni, a v stroki manj izurjeni JURIJ FLEISMAN, prvo tvorno osebnost v smeri slovenske romantične glasbe, čeprav se klasicističnih idealov še ni povsem oprostil. Pogoji za vse to glasbeno življenje in ustvarjanje so bili mnogovrstni in značilni Slovenci so se vsepovsod združevali. Nastalo je sredi stoletja Slovensko društvo v Ljubljani in v Celovcu, Slavjanski zbor v Trstu, Slavjansko bralno društvo v Gorici. Ta društva pa so kmalu zamenjale za našo romantično dobo tako značilne čitalnice. Prva je nastala v Trstu leta 1861, (Slovanska čitaonica) njej so sledile čitalnice po vseh večjih slovenskih središčih. Tipične za ta društva so bile ((besede*, družabne prireditve, ki so imele na sporedu govore, recitacije, dramatske prizore in predvsem glasbene nastope. Peli so solisti in pevski zbori, največkrat v narodnih nošah — in vse to je vžigalo slovenska domoljubna čustva ter izzivalo kipeča navdušenja. Ce je tak resni del «besede» izzvenel v prosto zabavo s plesom, so se sredi zabave čustva še bolj razgrela in je navdušenost še bolj zagorela. V takih razmerah je rasla in zorela slovenska romantična glasba. Pogoji so bili-silno skromhi, a srca teHko toplejša. Zato so mladj skladatelji ustvarjali kljub zaprekam in kljub osebni stiski z neugnanim zanosom, pripravljeni na vse žrtve. Dokaz temu so žalostne življenjske usode Kamila Maška, Hajdriha, Lebana, Kocijančiča in Volariča, skladateljev, kj so vsi umrli sredi življenjske dobe (med 28. in 36. letom starosti), ko so komaj dobro zastavili skladateljsko delo. KAMILO MASEK je bil sin Kašparja Maška, češkega glasbenika, ki je na povabilo nemške Filharmonične družbe prišel za dirigenta v Ljubljano in v njej ostal do smrti. Sin Kamilo se je čutil Slovenca. V kratki študijski dobi si ie na Dunaju pridobil toliko glasbenega znanja, da so mu že tam tiskali nekaj samospevov. Po povratku se je v Ljubljani lotil vsestranskega dela. A ker njegova romantična nrav ni bila uravnovešena pa obenem prepolna viharnega čustva, je omagal in umrl komaj 28 let star. Podobna je bila usoda JOSIPA KOCI JANČIČA, nenavadno nadarjenega, lepega mladega fanta, ki se je kot jurist na Dunaju tudi glasbeno šolal, pa premlad umrl, da bi bil mogel ustvariti kaj več nego nekaj toplo občutenih zborov. Podobna usoda je zadela AVGUSTA LEBANA, ki ni mogel razviti in izkoristiti svojega talenta, o katerem se je celo znani nemški kritik Hanslick laskavo izrazil. (Nadaljevanje na 7. strani) Davorin Jenko Anton Lajovic Viktor Parma ii n ŽANJE USPEHE Meno(tijev »Konzul*, smo ga to sezono vosl^’ v tržaški operi, je doživeli di v Franciji velik uspjn igrali so ga kar dvajset zaporedoma in vse kaže. a bo prišel še ponovno na pertoar. ((Konzul* je že vji, ja Menottijeva opera; (?e' to «Amal» ali «Nočni ob s* valci*, je napisal za ameb^ televizijo in s0 jo predva,8 lansko leto 24. decembr8'' Francoska kritika lzre®L hvali opero tudi zaradi ni aktualnosti. Pierre Loetvei D primer pravi, da bi bil zul» tudi odlična dratns« predstava; prav tako P°^VL no govori o- glasbi in P° nL, govem mnenju je aI^°n.zTl0 mojstrovina kakršne imeli v operi že od Rihar° Straussa. Sj? jjj Mahmud Teymour, ski pisatelj, sodi med še sodobne pisatelje. N", sal je okrog 25 zbirk ncN ’ nekaj romanov in gledal158, del, v katerih je dobro jel življenje felahov; čepr8 aristokrat po rodu, je po hu kmet. V njegovih za«*1? . delih opažamo, da so »Pt. njegovih oseb vedno bolj suvami, vendar pa le osJrL., na trdnih tleh in ne , svoje prvotne tendence ' realizmu. Tako se je Iz prepletanja realističnega 'J. ta s fantastičnim rodil ILj' boko poetičen roman aj Maghul* (Klic neznane?*,’ Teymour je tudi med D% boljšimi predstavniki ^r*. skih dramatikov; njc?°_ drama «Abu Ali* je več * secev žela na egiptovskih " skah velik uspeh. Za®1"! njegovo delo «Ib bolj realistično noto. vadno je izšla v francosc1 zbirka njegovih novel, ki dobro predstavi Egipt. * * * Giovanni Biamcnti, Vr° t ■Trnlo.'* Reothmmo * 3» lis«8 dr. Gojmtr Krek ■ieV ^ iehj* Franciii, Nemčiji. Hnla,ldsl(i’ A Vrtnntini O’ ; Precej pa je televizijo n,pW dovala v naslednjih dež*, Braziliji, Kubi, „ ,^SK!' čevalec Beethovna ter a' dveh knjig, v katerih z dovinsko estetskega analizira simfonije in tete tega glasbenega ve ig]o na, je sedaj izdal prvo o izmed petih, ki bodo tvaee-kronološki katalog v5Sh 0 thovnovih glasbenih del. Wemer VVeissbach je J v Bazlu drugo knjigo je o slikarju Van Goghu naslovom ((Vincent Van Umetnost in usoda*. N prinaša nad 80 lepih reP v dukcij in skuša obenem 1 .. jasniti vprašanja o urnLJi, kovem življenju, delu. .VLga o sili njegovega umetni58 ^ ustvarjanja ter tudi o »5 vi abnormalnosti, ^ei558',^ loči Van Goghovo bole ^ ki mu je uničila živijenJe> ^ njegovega umetniške?8 u. stvarjanja. Pri tem se 851 ^ je na G. Krausa, ki .-!f„jgih gnfl, da ni v času najmu^i bolezenskih napadov v‘ v nobene sledi propadalo jg njegovih delih. Bo!szen ie-uničila samo umetnikovo lo, ne pa duha. * * * . Nad 14 milijonov tel«^, skih anrira'ov je po najO" ( ših statističnih pod at km ji ZDA; samo v New pf dva in pol milijona. ^ jH Angelesu nad en rn’!ih rs('>‘ okrog milijon v C1)1 Argentini, Sp-nijl. ®v SZ, Švici. Angliji itft. * * 4* tt ZVožništvo Čehova, 8 sp je ustanovil vzhodnoev je sklad Fordove ustanov začel izdajati nova »prepovedana* dela k|8 jj«l" in sodobnih ruskih P,! # Tako bodo Rusi, ki sc P nji vojni niso vrnili (r.ovino. lahko brali ., 50 nem jeziku knjige, K1 SZ prepovedane. *** K Na'nove jši DisnCVCp »Robin Hood*. ki so f'no8, mali v celoti v AnS1’1,;^;5: ’ začeli v kratkem V.r K O novih na'rtih Dis A r beremo, da pripra^ dosei> uspehu, ki sta Ba «O'0- ((Dolina bobrov* tjulenjev*, vrsto 0 uin<> nl tarnih filmov. Tr f.voV ekspedicija strcKovrv' jrt tem, da odide v bodo snemali tri . or18*^ tame filme, ki bodo v vali življenje meudv:vnoV ^ nih ptic, gorskih Kisney jt volov in antilop. P vZgO)j!|| izdelal tudi ne' da , eu še vedno ča-sponinj 7 ]e župan Bartoli lai° del o . pa se nadalju-pi, ki _a Pri poboljševalnimi j, ? je bili res po-ak°r berač mraza. ILOVICA d^ynrr^v;1ltr"evan'a za )*'( ^akor nr! Pro^asan- m li v n Povsod drugod It« S Pa i ŽIo. ooslu-a*V2? ''"d! k° Zf,° Pč'° Vea ^"'»lan' ve Cm .govori le po hn« s tisto £ WAu In hvali?^*' v Mo 80 mu P’č *> Ua najbrž hPrVaza»i. o aroo a! i k 0 mnrv M^^ovCV' rhr ž- »vejo živi- !fl st 5 3; letni občni zbor. i udeležilo okoli ,.y. kar priča o nji-Qekrvatl?‘ env zanimanju za I — ^*VaiIr zavarovalnice. £6fet&ln:ca 3e tudi v i« etu uspešno de-, eliko ? ie bila kmetom v Je v gtcmoč. Njen sedež n v njei0^1^’ včlanjeni pa »5°t>ade P a živinorejci iz l^rovail rič in Jezera. s*e z- al.n,ea plačuje stro- *? fciaf.?. nozdTavnika. ki 7~ 'Sij j2,'i v preteklem letu j *brb‘ Y°.°°0 Ur. Poleg tega ž- I^torv, .1. Za zdravila. Ce •zplača z,vit>a pogine, jim jbvau- , Varovalnica zava-fakoljej''*.0t°. če pa žival Irda) Ea 3e »rieso užitno, letoikrPPt sam proda. JzVoli?'Je,m občnem zboru a ri n *' ’ nov odbor. ??&oldno j;e slišijo vsako f^seto u** bol deseto in zarart, ,1močne eksplozivne v« katerih se vedno Sda omeat T hitab od- l kar J, z zldov in s stroja škodr i?€ni Za nas veli-I? to nehf,rav bi bilo. da bi I? Po vojn Mnog‘ ljudje ^ lf> zidovi i^bravili stro-?radi teh ,seda3 na ima3° v-Stfon« eksPlozij zopet razpokane. > ni ra?2, življenje pri l! n°. Vera 'l preveč razgi-šl>. Mlart" Se neka’ K'b-i' zbor i! n'ki tambura-na ruiS pridno oriprav-S?r boi! 0p, v LPkvi. ka-zbor?, 'kl,PT|o s pev-^i:{ > »Slovanu iz k?sM„e ram"ka skupina S, pbPrsvi rU_ d-0 „i-jn?s Slovensko S - tik; snv, »ia t a predava-A^aria V^P!‘ * Petek 1. ra1*’; im i le na Pobudo .SaHe*eIa dr; Mašerova s ga i_ j Predavanje ki I^a. B-l1 težilo okoli'100 z%k® »ibiii1, nrairia Ba' Č- , Za',ovoHr,PTda^an1em g.b, iih rt1Jri’ in bi radi. »i Is. dr- btašerova še KjU(3? ba ne kažejo no- srt*? V predzadnjem tednu smp imeli v kulturnem domu kar dve pomembni kulturni prireditvi: literarni večer naših pesnic in spominski večer Iga Grudna, v kinodvorani pa je gostovalo Slovensko narodno gledališče s- Schoenherrjevo dramo »Salan v ženskia. Iz vseh prireditev smo črpali zavest o naši ustvarjalni moči na literarnem in umetniškem polju. Med pesniškimi umotvori so tudi oni so-rojakov Iga in Dore Gruden, ki nas bodrijo v težnji za dobrim in plemenitim: v domoljubju: v narodni in socialni enakopravnosti in človečanstvu. Ce kdo, smo prav mi s tega križišča sporov in težke borbe za narodni, gospodarski in kulturni obstoj, mi, ki nas je fašist:čna Italija oropala materialno in moralno, u-pravičeni za to dobrino. Ce nam je naši sovražniki ne privoščijo danes, nam jo bodo jutri, ker z borbo za te naše pravice ne bomo odnehali. Zadnje zasedanje našegž občinskega sveta je povedalo, da smo se v računu o daljši zimsk,- zarioslitvi temeljito všteli. Zlato so brezposelni vedno bolj zaskrbljeni. S 4 milijoni za naša zimska dela si bodo presneto malo opomogli. Kje je vzrok, da ni za našo občino večjega nakazila? BOR V soboto smo imeli tudi v naši vasi predavanje o Slovenskih planinah s skioDtičnim,- slikami in filmom. Ob tej priložnosti se je zbrala vsa naša mladina in napoln la dvorano, pa tudi starejši va«čani so prišli. To je bilo končno nekaj razveseljivega za nas, da se je zganila naša mladina, da vidi nekaj lepega in da posluša kaj dobrega in zanimivega, kar nam je tako blizu, saj imamo pred sabo Glinščico. Tako na redko pride kaj novega med nas. razen kakega plesa in razbijanja, od kakršne koli strani. Tega pa nam je bilo že res preveč. S tem bi res želeli, da nam Dr zanaša kdor koli. To mislim, da je hotela povedati naša mladina, ki ^e želi kaj naučiti, jn si želi spet čimprej videti in slišati kaj lepega in poučnega, Hvaležni smo supz iz Trsta za ta lep večer. Udeleženec Komintormovct zgubljajo v Dolini vedno bolj tla pod nogami. Čeprav pravijo, da so letos «potrdili stoodstotno rekrutovi), mislimo, da ni bi| nabor posebno uspešen in da ie bil namreč plan novačenja zelo nizek. Dejstvo je, da se kljub novim »rekrutom« kominformov ska vojska pri nas redči. Ti ljudje morajo biti že res na psu, če so postali tako malenkostni, kakor kaže naslednji primer: V Jer-cogovi hiši so v pritličju . ( .-»-rt- prostori Osvobodilne fronte, v prvem nadstropju pa prostori kominformovske stranke (stranke rekrutov). Ker jim novačenje ne uspeva, go se spravili nad dimnik. Zamašili so dimnik s papirjem, zato se ie seveda spodaj v prostorih OF kadilo. V ta namen so uporabili nekaj izvodov «Dela», »Lavoratora« in lepakov o predavanju »Kam gre Jugoslavija?« kar dokazuje, da ne služijo ti listi le za blatenje, ampak tudi za mašenje dimnikov. 1 m m '/m. iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiniiii... .......................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiutuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiu,. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniititictiitiiiiiiiiiiiiitiiiiciitiitui iiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Sadnemu drevju moramo gnojiti pravilno Premnogi naši kmetovalci po. zabijajo, da potrebuje tudi sadi no drevje, primerno gnojenje za svojo pravilno rast |n razvcj, kaikor tudi za kolikor mogoče redno donašanje dobrega in obilnega sadu. Vhčkrat je slišati pritožbo marsikaterega kmetovalca in sadjarja, da mu sadna drevesa, zlasti starejša le tolj poredkoma, vsako drugo ali tretje leto in razmeroma malo redijo. Kmet sadjar s: mora zavedati, da je sadno drevo rastlina, ki živi desetletja na istem mestu in izčrpava zemljo tudj v globljih plasteh na važnih hranilnih snoveh. Obdelava zeml <_ jn dovajanje potrebnih hranilnih snovi v globlje plast: v razmeroma kratkem času je zelo otežkečeno in večkrat tud nemogoče. Zaradii tega je ra zunrjivo. oa sadna drevesa čim prej opešajo, čim manj rodovitne zemlje in hranilnih snovi jmajo na razpolago. Da bo sadno rtrev'e dolgo iv stalno rodile obilo dobrega sadu, je nujne potrebno, da mu redmo dovajamo potrebne hranilne snom s pravilnim gnojenjem. Pravilno bomo sadno drevje gnojili ie tedai, ko bomo poznali njega potrebe. Kakor pri vseh rastlinah, tako je tudj pri sadnem drevju a) V kolobarju napravljen jarek z luknjami v obliki žarkov proti deblu, b) V kolobarju pod krošnjo pod kopan gnoj. c) V kolobarju narejen odprt jarek z gnojem. za močno raščo in bogato rodo. vitnost potrebna zadostna raz-po.ožljivost zemlje, ki naj vse-ouje šl'iri glavne hranilne snovi: apno, kalij, dušik in fosforne kislino. Umno dovajanje teh snovj zemlji je redlaga pravilnemu gnojenju sadi-.emu drevju. APNO ima velik vpliv na oblikovanje plodov, pospešuje ‘ dovajanje sladkorja vanje In tvori s kalijem trd in odporen les drevja. Češnje, ki lim pri-manjfruje apna v žrmlji prav rade trpiio na smelka vesti Sr4oh je pcmanjkani.° te snovi v zemlji zelo škod jivo sadnemu drevju ker porabi mnogo drugih hranilnih snovi za svoje korenine, ki morajo globoko dc zemlji iskatj potrnbno apno. KALIJ dolbimo pri sestavj vseh delov sadnega drevesa, tako v lesu kakor tudj v listju in v. plodovih. Kalij pospešuje v drevju presnavljanje hranil nih snovi, ker 9; z njim tvorijo v prvi vrsti močni in zdravi listi. Drevesno listje pa igra najvažnejšo vlogo Dri rašči in Dri rodovitnosti sadnega drevja Zlasti ugodno vpliva kalij na tv -rbo sladkorja v plodovih dreves. Ce primanjkuje zemlj-kalija se tvorijo na listju rjavi madeži in letni poganjki ter starejše veje predčasno umrejo. DUŠIK nima tako močnega vpliva kot apno in kalij na kakovostno tvorbo raznih delov sadnega drevesa, zato pa je tembolj od n j1: ga odvisna obilna rodovitnost. Dušik sili drevo k močni, bujni rasti, k tvorbj obilice listja in velikih d ledov ne glede na njih kakovost. Obilo dušika v zemlji daje temnozeleno listje in doige poganjke; pomanjkanje te snov; pa poznamo po majhnem listju rumeno zelene barve in po razmeroma kratkih poganjkih. FOSFORNA KISLINA pa je zelo važna za tvorbo zlasti semena in z njim v zvezi s tvorbo cvetja ter plodov. Zaradi tega potrebuje zlasti kešcičasto sadno drevje mnogo te snevi. Ce primanjkuje v zemlji fosforne kisline, je posledica tega predvsem zmanjšanje tvorbe cvetnega nopja in sploh p’odovito sti drevesa. Poleg tega se razvijajo plodovi bolj počasi in ostanejo kisli, kadar primanjkuje te snovi. povečamo z impregniranj:m, to se pravi, da prepojimo les z antiseptičnimi sredstvi, k; preprečujejo gnilobo lesa Taka sredstva so: modra g-lica. karboli-neum ter sublimat orenr ga. Za im-.regniranje svežega in soč-i nega lesa rab mo m-d ro galico, za suh les pa karbolinej. IMPREGNInANJE Z MODRO GALICO V 100 litrih vode raztopimo Kolobar okrog debla z luknja- > 5 ,kg rjlc,dre 8?llce. Neto p sta- TRTNO KOLJE Kadar nadomeščamo staro j pregn ranj:m. Kclja ne smemo trtno kolje z novim, meramo popolnoma olupiti; pcpolrjcma dobro premisliti, kako ga dalj' olupimo le tisti del. ki pride v časa ohranimo. Trajnost kol ja ! zemljo. Nadzemni dej pa olupi- mi za gnojnico Vsaka teh snovi ima sicer svoj poseben vpliv na to drevje, vendar pa se D.‘ snovi med se 'roj izpopolnjujejo in le razpoložljivost vseh šiirih v zadostni meri omogoča, da nam sadno drevje obilo rodi in daje okusno sadje. Količine navedenih snovi, ki naj bo rr7. -olcžl;:iva v zemlji za naš? sadno drevje, ni lahko določiti, ker je odvisna od mnogih činiteljev. Rahla zemlja in toplota ter umerjena vlaga po-soešujejo. težka in mrzla zem 1 ja z ocfvišno vlaao pa ovirajo sadnemu drevju osvajanje hranilnih snovi. Najbolj pravilno bi bilo določiti natančnejše koli cine posameznih hranilnih sno. v; za posamezna zemljišča ir sadovnjake na podlagi poizkusov gnojenja z raznimi gnojili. Na splošno pa so strokovn i?.ki dognali, da je priporočljivo gnojiti sadovnjake s sledečimf količinami domačega in umetnih gnojil. Na vsak ar — 100 kv.m zem!jišča zasajenega s sadnim drevjem je potrebno j Dovprečno potrosit,- in pedorati alj podkopat; približno 200 kg zrelega hlevskega gnoja ali 400 litrov gnojnice, 4 kg kalijeve soli, 2—4 kg su-ersfcsf?t'a. APna ni treba navadno trositi pese bejj razen če imamo izrecno kislo zemljo, kar j= pa v naših sadovnjakih in njivah kjer imamo sadno drevje, le bolj redek primes. . Naiprimemejši čas za gnojenje sadnemu drevju je zimski čas, preden drevje začm? po-sanjati jn dokler je še dovolj dežja jn mokrote, da voda lahko spere hranilne snovi globlje h koreninam di«eves še pred poletjem; A. C. vimo kolje po’ o~ci v ve-ji čeber in zlijemo vanj toliko ome-, njene tekočme. da bo segala 30 st-v ti pokonci v velik ž lez n cm visoko. Tekočina se bo za- kotel, v kat-reaa smo crej vli- mo tako, da izrežemo v dolžino samo pasove luba. Tako je en pas olupljen, drugi ne. tretji zonet olupljen, itd. Ce bomo tako olupil1 kolje, nam ne bo razDOkalo. ko se bo enkrat posušilo! IMPREGNIRANJE S KARBOLINEJEM Karbolinej je črno olje. ki ima močan duh po kreozotu; pridobivamo ga v rlinarii-h, To ol;e je odlično sredstvo za im-pregni?anje les^, vendar težko izv-rtiijvo. Kolje nrrno po- v svečanu mačka na soncu Ježi v sušcu spet rada na peč pribeži Vzreja prašičkov brez svinj? čela dvigati po svežem kolju in bo ob lepem vremenu, navadno v treh do šestih dneh, dosegla polovico vU:ne kclja Ob obl čnem in mrz’em vreme- dve uri v kipeč m karbolineju li nekoliko karboiineja, da bo kolje stalo Dol metra globoko v t^krčini. Nato zakurimo pod kotlom ogenj in kuhamo kolje nu se pa tekočina zelo počasi a’i nič ne dviga. Zato impregnirajmo z modro galico le ob lenem in sončnem vremenu. Kako visoko se tekočina dvigne v lesu, zvemo, če kolje z rezilom narežemo. Tekočina seže, do koder les poplav5. Ce je tekočina segla do polovice kclja, je impregniranje končano. Kolje sicer posečemo že pozimi in ga tudj lahko olupimo, vendar bolje vleče tekočino kolje, ki smo ga posekali tik pred iro- Po dveh urah vz-memo kelie Iz kotla in ga n?lož mo v sklada-nico: v tej mora kolje stati vsaj ncl leta, da izgubj duh do k?r-bolineju. V nasprotnem primeru bi se lahko grozdje navzelo tega duha in vino bi jmelo duh pj kreozotu. Enako postopamo tudi pri im-pregn ranju s 'remogovim te-rom. S tem sre:’stvom impregniran les ni ta’-o trajen kakor, oni. z modro galico ali karbo-linejem. Traktorji v tovarni, deloma že tudi na železniških vozovih, čakajo, da jih odpeljejo. Tudi modernega kmetijstva si danes ni mogoče več zamišljati brez strojne obdelave. «Farm Journal«, ameriški magaz-n za kmetijstvo, poroča o uspešnem zaključku poskuiov pifanja in gojenja prašičkov urez svinj. Herbert Luther, raziskovalni znanstvenik dr. žbe Charles Pfizer v Brooklynu je ses avil sintetično svinjsko mleko m izumil popolnoma «nov način ž.v. ljenja« za prašičke. To umetno mleko, ki se imenuje «Terra-lac«, je sestavljeno iz posnetega kravjega mleka, maščobe, vitaminov in teramicina, anti-biotske droge, ki pospešuje rast in zdravje prašičkov. Na nov način redijo zdaj že 3000 prašičkov farmah v Misscuriju, Iowi, Wisconsinu in Pennsyl-vaniji. Z umetnim mlekom pitani prašički dosežejo v osmih tednih povprečno težo 16,7 kg. Prašički, ki sesajo pri svinji, pa dosežejo v istem času povprečno samo 11,3 kg teže. Pri novem načinu krmljenja pogine samo pet odstotkov prašičkov, medtem ko je do zdaj poginilo v Združenih državah povprečno 25 odstotkov mladih prašičkov. Dr. Luther je poleg novega sintetičnega mleka izdelal tudi pravcati pravilnik za krmljenje In oskrbo prašičkov. Prašičke odvzamejo svinji že en ali dva d-nj po skotitvi in jih prenesejo v posebne »valilnice«. Te valilnice so razdeljene v predele, tako da se prašički med krmljenjem ne prerivajo med seboj. Električne svetilke v bližini teh hlevov skrbijo zato, da o-starejo prašički topli in suhi. Umetno ml-ko teče v plitka kovinska korita, iz katerih lahko prašički udobno pijejo. Da prašički često in dovolj pijejo, je dr. Luther posnel na gramofonske jrlošče kruljenje svinj jn cviljenje prašičkov. Po- sebna avtomatična naprava skrbi zato, da se to kruljenje in cviljenje ponavlja vsako uro podnevi jn ponoči. Po dveh do štirih tednih krmljenja z umetnim mlekom dobijo prršički tudi nekoliko suhe hrane. Ko so stari šest ted-nev dobivajo samo še gosto hrano, Novj način svinjereje oroogo. ča, da se lahko pripustijo svinje k merjascu že po enem ali dveh tednih notem ko so imele mladiče. Tako la'ko svinje skotijo trikrat na leto. Pričakujejo, da bo ta novi sistem zelo povečal svinjerejo. Seveda je potrebno za nov način krmljenja posebno delo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim i!iiiiiiii!iiiiiiiiiiihiiii!iiiiiiiiiiiiithi!iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii!iiuiiiiitiiiiiiHi'iiiiiiiii!iiniiiiii!tiiiiiiimtiinhmiimiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitii!MMiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiimiimii Pred osmin praznikoi marcem lepe oci 1 žena V zadnjih desetletjih preteklega stoletja se je osmi marec izoblikoval kot praznik žena, ki zahtevajo tudi zase prostor pod soncem. Rodilo ga Je vse tisto brezpravje, ki je ženo oklepalo v okove dvojnega suženjstva in jo strahotno poniževalo. Temu suženjstvu so se uprle najprej žene v Ameriki: v deželi, ki so ji nešteti narodi dali svoje izkušnje in pospeševali njen tehnični razvoj. Ta jim je pomagal odkrivati protislovja med ostalim in njihovim svetom. In izVil se je iz njih krik po pravici, po tem, naj se ženi pravilno vrednoti nje-ijo delo, njene fizične in umske sposobnosti. Osmi marec je potem leto za letom postajal vedno bolj pomemben. M lijonskim množicam žena različnih narodnosti je pričel postajati simbol svobode. Ktzvoj seveda ni bil enakomeren. Vanj so posegli mnogi' družbeni vplivi in tradicija. Breme, kj so ga nosile žene, (in ga marsikje še nosijo), je le počasi padalo z njihovih pleč. Hitreje je dozorevala misel, kako se ga je mogoče rešiti. V tej misij pa ni bila le svoboda samo za ženo, temveč svoboda za delovnega človeka. Ce se ozremo v miselni razvoj žena pri nas, ne moremo in ne bomo nikdar mogli m mo osvobodilne borbe. Ženam, ki je le-ta postala tudi njihov delež, pa tudi tistim, ki so jo gl»dale ob strani zavzete in z občudovanjem, je odkrila nepričakovano nova obzorja. Bila so to obzorja pomirje-nja med obema tu živečima narodoma, sprave nad starim, vsiljenim sovraštvom in bratskega sožitja za skupne cilje. V njih je tudi žena ' zaživela kot resnično duhovno in fizično polnovreden človek. V njih se Je zavedla usode svojega tržaškega mesta, ki je bila usoda tudj nje same in njene družine. Iz te zavesti pa se je potem rodilo tisto jasno dognanje, da nikdar več pod Italiia V tem dopnanju hočejo napredne tržaške žene praznovati tudi letošnji osmi marec. Pri tem jih preveva hotenje P° miru, kj naj se vendar enkrat že zgrne nad izmučeno človeštvo. Znto iskreno pozdr: vljajo vs<- napore, ki jih Organizacija, združenih narodov vlaga za ohranitev miru. Zato obsojajo vse tiste, ki varajo človeštvo z laži besedo o miru in bi mu radj pripravil} novo svetovno moritev. Iz zavesti odgovornosti in nalog pri vzgoji novega rodu bo nadalje poglabljala prizadevanja za zbližanje obeh tu živečih narodov. To na osnovi medsebojnega spoznavanja na umetnostnem-kulturnem področju, na osnovi vseh vprašanj, ki so nam skupna in ki nam narekujejo bratsko sožitje ter na osnovi popolne narodne e-nakopravnostj in boja zanjo. V tem je zanje smisel in pomen osmega marca. S poglobljeno dejavnostjo v tej smeri se bodo pripravljale za svoj ženski praznik. Najobčutljivejši del obraza so oči, zato moramo z njimi pravilno ravnati. Dobro je, da si vsak večer namažemo kožo pod očmi z oljem ali mastno kremo, ki jo pozimi nekoliko segrejemo. Neprijetnih gub in gubic se bomo pa najlaže izognili z masažo. To pa napravimo tako, da se najprej pod očmi namažemo z mastno kremo, pri tem pa gledamo navzgor, kajti tako se koža napne in maščoba lahko prodre v razpoke. Krema se pa še bolj vtre, če narahlo udarjamo s prstom okrog oči v smeri od zunanjih očesnih kotov proti nosu, potem pogleda; mo za trenutek navzdol in narahlo trepljamo veke v smeri proti zunanjim očesnim kotom, naglo pogledamo zopet navzgor in zopet udarjamo rahlo v smeri nosu. 0 ARTERIOSKLEROZI ALI POAPNENJU ZIL Arterioskleroza ali poapnenje žil je obolenje, ki usodno vpliva na izredno važen organski sistem, na ožilje in krvotok ter tako ogroža življenje, pred vsem teiesno odpornost. Krvotok, ena najgenialnejših biotehničnih »iznajdb« narave, je namreč podlaga vseh višje razvitih organizmov. Sele jako razvit krvni obtok omogoča gibčnost mišičevja, ostrost čutil ter fino zgradbo osrednega živčevja, na katerem slor.i vse duševno dolevanje. Vse celice našega telesa so nevezane na krvni obtok: celo najodporaejše ne morejo delovati braz njega niti eno uro, medtem ko podležejo možganske celine že po nekaj sekundah. In prav ta za življenje tako važna gonilna sila krvotoka in ožilja je po arteriosklerozi stalno ogrožena, z njo vred pa tudi prehranjevanje organov, in to v dobi, ko bi b.!a zaradi pcpuščpjoče izmene snovi najbolj potrebna. Ni treba torej poudarjati, da je ar- terioskleroza med vsemi obolenji, ki obrabljajo organizem, najvažnejša, saj je človek pravzaprav toliko star. kolikor so poapneie njegove arterije. Od stopnje arteri c skleroze je odvis-na dolgost življenja, predvsem duševna svežost, kar pomeni v današnji civilizaciji vrednost starajočega se človeka. Do pred kratkim so imeii arteriosklerozo za obolenje, na katerega se ne da mnogo vplivati Do tega mnenja so prišli, ker medikamentozno zdravljenje praktično ni pokazalo bist-vepih uspehov. Sele novodobni dietetični in fizikalni postopki so mnenje o tem spremenili. Da pa moremo učinke takega zdravljenja pravilno razumeti, nam morajo biti znani vsi tisti podobno, mu pa še vedno zadostujejo preostale moči. Pri normalnem staranju se manjša zmožnost za udejstvovanje ter tudi nagon za udejstvovanje, tako da je oboje v ravnovesju zaradi česar velja pravilo: Zdrav človek zmore v vsaki starosti tisto, kar hoče. To je tudi biološki temelj za znano dejstvo, da zdrav človek ne občuti staranja in se subjektivno počuti zdravega in le njegova okolica opaža, da se stara. Zmerno normalno poapnenje žil v višji življenjski dobi je torej neizbežno, vendar praktično brez tiomena. Kjer pa obstajajo ali grozijo znatne motnje, je to vedno bolezen, ki pa jo je možno preprečiti in do neke mere tudi zdraviti. Proces činitelji, ki povzročajo poapne- poapnenja na arterijah nikakor r.je žil. Prav o tem tako pc- ni enostavno odlaganje kalcija gostem in individualno, zalo različnem obolenju cbsta a m-d %NfU pentljo. Prva skica pa pred-1 predstavlja nekako zvezo med etavlja res moderen kostim, s kostimom in obleko. Po svo-kimono rokavi ter zanimivim jem kroju je zelo primerna za sprednjim delom. Krilo je zvon- vsakovrstne postave, často. Zadnja skica končnol SONJA MiHuLs-iIC PALM, Se mesec dni bo stala na pragu, čeprav bi ji že sedaj radi odprli vrata. Vendar je prav tako; v tem mesecu pričakovanja si bomo natančno ogledali vse, kar prinaša novega in modernega. Velikih sprememb ne bo. Modna linija se predvsem izraža v podrobnostih, v finem blagu, v barvah. Kot vedno se spomladi ponovno uveljavi kostim. Ta se je popolnoma oddaljil od klasičnega ter se je spremenil v zelo mladostno oblačilo. Jopice so kratke, o-vratniki prav majhni, okrasi pa zelo različni. Krila se ne držijo več ravnih obrisov, temveč so zvončasta, nagubana, rezana na 4 ali več delov. Pri oblekah in plaščih je tudi nekaj novih tipičnih posebnosti. Pri všitih rokavih so ramena podaljšana. Kimono rokavi so pri plaščih zelo široki ter izhajajo iz raznih okrasnih šivov. Največ pozornosti se posveča iskanju novih, izrednih načinov krojenja. Nekaj skic bc samo potrdilo to resnico. V vsem pa vlada največja preprostost. Nova moda izkorišča svoje zamisli ob klobukih in rokavicah, ob čevljih in pasovih, to se pravi ob vsem tistem, kar dopolnjuje obleko. Pri oblekah moramo omeniti gladke, ravne pentlje ob visoko zaprtem izrezu in tudi drapirane pentlje, ki izhajajo direktno iz izreza obleke. Na srednji skici vidimo primer obleke iz sivega volnenega ripsa z belim ovratnikom in manšetami ter z omenjeno A J B ljudmi nezadostno in napačno naziranje. Splošno se sodi. da je poapnenje žil neizogiben starostni pojav. Razume se seveda, da je arterioskleroza del fiziološkega staranja, kateremu se n-hče ne more izogniti. 2e s sedemnajstimi leti se pojavijo na aorti prve sklerotične spremembe, saj človek začne starati že od rojstva, da pa po tridesetem letu poiema telesna prožnost, ve vsak športnik. Starostni znaki se večajo z naraščajočo življenjsko d bo: najbolj zdrav človek postane na primer s petdesetimi leti dalekoviden, koža se guba, lasie postanejo sivi, kratko povedano tudi najbolj naravno staranje kaže tipične spremembe, iz katerih lahko razberemo približno starost posameznega človeka. Nikdar ne kazal šestdesetletnik mladostne svežosti dvajsetletnega. To pa seveda ni bistvenega pomena Do pravilne presoje p rob le. ma arterioskleroze pridemo šele, če primerjamo .šestdeset-letnike med seboj: našli bomo med njimi take, ki so popolnoma zdravi in sposobni za delo ter še lahko računajo na desetletja življenja, našli pa bomo precejšnje število takih, ki so več ali manj bolni, med njimi celo «razvaline življenja« Ali so taki pojavi nujni in naravni? Nikakor ne. Sicer najdemo arteriosklerozo v starosti šestdeset let kot normalen starostni pojav, praktično pa to ne pomeni mnogo, kajti p-ri tem gre predvsem za stopnjo arterioskleroze. Za vse normalne. to se pravi, za vse po prirodnih zakonih določene spremembe ne povzročajo občutnih težav, kajti normalno ravnovesje je doseženo na ta način, da s staranjem telesa stara tudi duševnost. Šestdeseti etnik bo v tekmi in telovadbi daleč zaostajal za dvajsetletnikom, prav tako se bo za. radi organsko otežkočenega dojemanja priučil dosti težje čemu novemu kot človeku z mi«, dimi možgani. Pod normalnimi pogoji mu pa tega sploh ni treba. Za tisto, kar potrebuje in želi, to je za zmeten šport, za udejstvovanje v poklicu In iz kivi na stene ožilja, kot se na primer odlaga kotlovec v vodovodnih ceveh. Je to komplicirano dogajanje, ki so ga delno razjasnili šele v novejšem času. Poapnenje žil nastaja iz več vzrokov, ki so neodvisni med seboj. Bistvene važnosti sta predvsem dva čin -telja: prvič, da stene arterij izgube svojo elastičnost, drugič. da se zviša krvni pritisk. Količina kalMja v krvi nima nikakega vpliva ma poapneme žil, kajti določena količina kalcija je za življenje nujna, in scer za strjevanje krvi ter za delovanje žlv<'evia. Ta količina je dosti višja od one količine, ki se od'aga v najtežjih slučajih v žilah.... IZ KIHIKJE Idrijski žlikrofi: Naredi dobro bolj mehko rezančno testo Iz dobrega pol kg moke, enega jajca, žiice olja in po potrebi še nekaj žlic vode. Dobro ga zgneti in pusti počivati nekaj časa. Razvaljaj ga, a ne pretanko. Na" testo polagaj krompirjev nadev, odreži s koleščkom ali nožem in oblikuj petelinčke. Skuhaj j.h v vreli slani vodi. Vro naj 10 do 15 minut. Kuhane očedi in zabeli z na maslu ali masti prepraženimi drobtinicami. — Nadev: Kuhan krompir pretlači, zabeli ga z ocvirki, na kateri si zarumenila drobtine in zeleni peteršilj. Pridem ostanke sesekljanega mesa, ali kuhano in sesekljano klobaso, priden! še malo popra in eno jajce. Ce Je nadev pregost, ga razredči z nekaj žlicami mleka ali smetane. Janeževi piškoti. Umesi testo iz 35 dkg moke, 2—3 jajca, 15—20 dkg sladkorja, 12 dkg maščobe, 1 pecimi prašek ter 1 žličko prav na drobno sesekljanega janeža. Iz tega testa napravi 3 majhne štručke, jih svetlorumeno speci in še tople razreži na tanke poševne rezine. Kakaova torta. Vmešaj penasto 5 dkg masla ali masti. 1 celo jajce, 20 dkg sladkorja. Nato dodaj 5 dkg ali 4 žlice kakaa, 1/4 1 mleka, 1/4 kg moke, 1 pecilni prašek. Peci v srednje vroči pečici 1/2 do 3/4 ure. Ohlajeno prereži In namaži z marmelado. Izmed vseh do danes znanih vitaminov je biološko najbolj aktiven vitamin B 12. V poletju leta 1948. sta ta vitamin odkrili dve skupini raziskovalcev, neodvisno druga od druge, in sicer ena v Ameriki, druga pa na Angleškem. Od takrat dalje se ta vitamin proizvaja v kemično čisti obl’ki v obeh državah, zadnje čase so ga pa pričele izdelovati tudi še druge evropske držav - Bralca moramo pomiriti pred strahom, da dobiva morda s hrano premalo vitamina B 12 in da bo obolel na posledicah pomanjkanja tega vitamina. Pri mešani prehrani, ki biološko odgovarja našim potrebam, je zadosti vitamina B 12 v hrani, kajti ta vitamin je zelo razširjen. Do sedaj so ga našli v jajčnem beljaku in rumenjaku, v ribji moki, sira, jetrih, govejem jeziku, v prašičji nadledvični žlezi, v šunki ter konjskem mesu. Stock-stad in njegovi sodelavci pa so končno dognali, da stvar jajo vitamin B 12 tudi razni mikroorganizmi. Dobili so tudi neko glivico, ki tvori vitamin B 12. Tudi majhna živa bitja, ki žive v vampu goveda, lahka ustvarjajo vitamin B 13. Cisti vitamin B 12 tvor! kristale temnordeče barve, k? ir vira od enega kobaltoveg* atoma, ki je v eni molekuli vitamina. Kobalt je eden izmed važnih elementov, ki sn v sledovih tako v raznih rasfinah kot tudi v živalih *er v človeškem telesu. RaziskovmcI so ugotovili, da je možno razne anemije, ki nastanejo pri infekcijskih boleznih ali pa pri raku, ozdraviti z organskimi spojinami kobalta. Menijo namreč, da kobalt lahko mobilizira železo, ki je nakopičeno v telesu tako, da ga organizem lahko uporablja za stva'janje krvi. Za zdravljenje določenih oblik sladkomosti, na primer za zdravljenje tako imenovane perniciozne anemije ne zado» j stuje kobalt sam, temveč ie kobalt vsebujoči vitamin B 12, ki lahko bolezen hitro ozdravi. Znanost ima z vedo o ator mih važen pripomoček za raz-iskavanje kompliciranih presnovnih produktov, ki jih lahko zasleduje v notranjosti človeškega organizma. Danes je možno presoditi vlogo kobalta v vitaminu B 12 pri učinkovanju V organizmu, kajti ta vitamin lahko sintetično proizvajamo in lahko mesto normalnega kobalta ugradimo v vitaminsko molekulo radioaktivni kobalt. Nadaljna raziskovanja bodo dognala, kako vlogo imata kobalt in vitamin B 12 pri preprečevanju in nastajanju raka ter drugih bulastih novotvorb. Zadnje čase so odkrili še druge učinke vitamina B 12, ki ne ozdravlja sam0 slabokrvnosti, temveč vplivs kot so pokazali poskusi na živalih, pozitivno na rast organizma. Ko so dajali podhranjenim šolarjem dnevno vitamin B 12. so ti hitreje rastli in pridobivali izredno hitro na teži. Pri poskusih so tudi ugotovili, da visoke doze tega vitamina preprečujejo anafilakfčni sok in da regulirajo premočno delovanje ščitnice Vitamin B12 je v zdravnikovih rokah važno zdravilo, posebno še zato, ker ne povzroča nobenih kvarnih učinkov, tudi ne pri dozah, ki so mili« jonkrat višje od zdravilno u* činkovitih minimalnih doz. Strah pred perniciozno anemijo (tako imenujemo učeno posebno vrsto malokrvnosti, ki jo prištevamo med zelo težke krvne bolezni) je danes popolnoma neupravičen, saj Imamo v vitaminu B 12 nad vse učinkovito zdravilo. Biološko u-smerjen zdravnik pa ima dokaz več, da je le uravnovešena, z vitamini bogata hrana najmočnejša obramba proti najrazličnejšim boleznim. Dr. S. S. GLAS HtLAD O potrebi branja Zadnjič smo poudarili, da je | sko mladino še posebno škr*. Sola in šolske knjižnice bi eno izmed sredstev, ki naj nam do zato, ker je vse tovrstno! morale biti med prvimi sveto-pomaga, da se dokopljemo do | čtivo prirejeno v tujem jeziku, valci, kaj naj mladina bere. obvladanja jezika, branje v materinem jeziku. Ce bi hoteli primerjati, koliko bero dijaki dandanes' in kol ko so brali nekoč, tedaj bi bržkone ugotovili, da . jo. Jojo, vrni sen! Nikoli več nismo s’(~ali njegovega tmrjav, mrjovs! •Kar potolai'te *e». nam je pr govarjala mama da b( nas pomirila. Jajc je bil neocb-lj-lij’V tat. čeprav dom- ni kradel, Gotovo je rostal žrtev strni* grde n~vade*. no'go se n'smo ry>*o?ažili. še dolgo sm-> iskali Joja in ga klicali, toda z-man. SLAVA PAHOR TEHNIČNE ZANIMIVOSTI JEKLO IN BAKER: ČVRSTOST IN NESPREMENLJIVOST. »Glas- flux Company» je ob sodelovanju s »Superlor Flux and Ma-nutacturlng Company» ustvarjala izdelek, ki ga bodo nedvemno v kratkem zelo uporabljali. Izdelek je iz dvokovinske snovi, pri katerem sta cbe sestavni kovini, čeprav nista med seboj zliti, tako nerazdružno združeni, da se ne loč ta niti pri najtežji obremenitvi in gubanju. Zunanja strm tega novega materiala Je iz bakra, notranja pa iz čvrstega jekla. Jekla ne odkrije niti najtežji pritisk. Lastnosti te nove ses avine so resnično Izredne, ker je sdno odporna proti jedkanju, istočasno pa Ima vse znane lastnosti mehančne odpornosti raznih vrst jekla. BRITANSKE JAVNE SOLE UVAJAJO POUK V LETANJU Z JADRALNIMI LETALI. Pouk v letanju z jadraln mi letal) nameravajo uvesti v SO javnih an-g eSkih in škotskih Sol: h. Sedemindvajset učiteljev j« že dokončalo posrben tečj, nadaljnjih dvajset se pa sedaj uri. Ministrstvo za letalstvo Je dobavilo šolam jadralna letala, katere lahko uporabljajo na igrišč h. Namesto katapulta, vlečejo letala z ročno vrvjo, da se dvignejo v zrak. J LCA gUs- PEPI Danes mi bo« dovolila, P epa, da bom pomudila malo s čudnim se človekom. Saj poznaš ga; Z Mirkom Dre. kom. Kaj v začetku naj dodam: To ime je cel program. V •Cittadellt* on pisar i. ng debelo tam svinjari, vedno znova nam pove, da na mestu je ime’. Nič jaz k temu ne bi rekla, taka stvar me ne bi spekla. Ce že hoče, naj bo krava! Vsak po svoje se zabava. Toda Mirkec dovoljuje si, da na Slovence pljuje. Dolgo je tako ongavil.... ZA »ISTRE GLAVE iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiitiimnitiiiiiiuiiiiuiiiiii' to in dragulje. 56. geslo, 57. plin, NAVPIČNO: J. jezero na Madžarskem, 2. muza zvezdoslovja, 3. blagajnik (tujka), 4. ploskovna mera, 5. opravilo ptičjih samic, 6. kratica za evropsko državo. 7. veda o človeškem načinu življenja in duševnem ustroju. 8. junak srednjeveških viteških romanov, 9. pogojna členiea, 10. svetopisemska oseba, U, franccsk) filozof. 12. del voza (dvoj.), 13. gora rta Primorskem. 16. kaznovanje z ukorom, 21. repno in korenjevo listje. 26. pripadniki verske sekt«, 29. kulturng ras'Ji-na, SO. slovenski pesnik, 83. vojaški čin, 34. prebivalec glavnega mesta evropske države, 35. glasbeno gled liško delo, 36. kdor s« zanima za mednarodni položaj v gve.u, 38. del fotografskega aparata, 39. darilo, 41. posel grobarja, 42. mesto na Portugalskem. 44. vcrašalrica, 46. čista teža (fon.) 49. mesto v Italiji, glavno pristanišče za promet v vzhodt> m Sredozemljem, 54. pijača starih Slovanov. 55. časovni veznik. REŠITEV MAGIČNEGA LIKA: 1. paiatin, 3. A>ab m t, 3, tuba: et, 4, starina, 5. p menta. REŠITEV DVOJNE PIRAMIDE: L Korotan 3. karton, 3. konta, 4. kota, 5. Oka, 6. ko, 7. k, 8. ak, 9. rrk, 10. Ka o, 11. krona, 12. korona, 13. keterna. VODORAVNO: L gozdnata pokrajina v Romuniji, 3. Mencingerjev roman 14. ugasli vulkan v Armen-kem višavju, 15. »ev rncafriška drža-va v starem vtku, 17. francoski sociolog (fanet.), 18. del pluga, 19. britanska tolonija in pomorska postojanka v Arabiji, 30 barvijo, 22. praslovanska skupnost, 23. živilo, 24. del proge, 25. pripadnik husitske ločine 27. zver, 3«. vzkl k, 29. anal, 30 pomožni glagol, 31. naplačilo, ara, 33. pripadnik germanskega plemena, 34. roman H. Sierj-kiewicza, 37. gtavnj »tevnik. 38, seznam vseh letnih dni, 40. predlog, 41. domača žival, 43. vrs'a kuhalnika, 44. zelišče, 45. domača žival, 47 migljaj, 48. ribiči (srbohr.), 50. merske točke na zemljevidih. 51. pokrajina na zahodnem Peloponezu, 52. vrsta moške obleke. 53. prostor za molitve, 55. merske enote za zla. Nekaj o z na čast modernih Ob koncu preteklega stoletja je dospela nacionalna mrinja do vrhunca, ker je bila prav tačas ustanovljena več na držav na narodni podlagi in vsaka nova država j« gledala na to, da bi se čimbolj razširila na račun sosedov. Da bi ta čustva ublažili, so skušali mnogi najti neko sredstvo za zbl žanje različnih narodov in ugotovili, da je eno izmed teh sredstev prav šport Francoz baron Pierre de Cou-bert je predlagal, da bi oživili olimpijske igre, na katerih bi sode’ova!i športniki vsega sveta in stvorih 'ako neko skupmst med državami. Tako so bije leta 1896 v Atenah prve moderne olimpijske igre- A n-men, ki so »i ga prireditelji postavki nj uspel, ker je Se leta 1908, ob priliki četrtih olimpijskih igsr v Londonu, švicarski časopis »Journal de Geneve* napisal: »Uspeh teh iger je v tem, da je zasejal med tekmovalci in med narodi, ki so se borli na stadionu, nezadovoljstvo in so-vraštvo*. Ob zaključku je list izrazil uoanje, da bodo te igre tudi poslednje. Vehdar so se te igre nadaljevale, čeprav sta jih prekinili najorej prva, nato pa druga svetovna vojna. Petnajste clim. pijske igre bodo letos poleti v Helsinkih ha Finskem, dočiro bodo zimske discipline v Oslu na Norveškem. Brez dvoma bo to največja in najbolj popolna športna revija vsega sveta, k«r jih je kdaj bilo. Ker je že prišlo v navado, da se za skoro vsako »'»vnest dajo v promet spominske znamke, je razumljivo, da so tudi olimpijske igre, posvečene z znamkami. Grška poštna uprava je dala v promet ob prvih modernih olimpijskih igran leta 1896 v A-tenah spominsko serijo dvanajstih znamk. Prvi dve znamki prikazujeta dva staroveška rokoborca, naslednji dve metalca d'ska, povzftega po znanem Mlronovem kipu. Dve znamki prikazujeta anforo: ena prikazuj« Praxitelov kio Hermesa, naslednje znamke Peonjev kiD boginje Zmage (Nike), na dveh znamkah je naslikan staroveški šport — dirka šlirkonjskih vpreg, zadnji dve pa prikazuje. ta Akropolo in Pantheon v A- tenah. Leta 1906 je Grčija izdala na čast 10-obletnici oživitve olimpiad serijo štirinajstih zmmk. Te nam prikazujejo boga Apolona, ki meče disk. skakalca, boginjo Zmago, rokoborca, boga igre, Herakla in Atlasa, He-rakla. ki se bojuje z Antejem, tekače in daritev žriev bogovom. Leta 1900 so bile v Parizu druge olimpijske igre, a fr n-coska poštna uprava ni izdala ob tem dogodku nobene znamke. Prav tako ni izšla nobena znamka leta 1904. ko je bila v Združenih državah Amerike tretja olimpiada. Leta 1908. ko so bile tekme v Londonu in leta 1912 v Stokholmu, se ni zdelo, niti Angležem, ni.) Švedom potrebno izdati kako znamko. Leta 1916 olimpijskih iger zaradi svetovne vojne ni bilo. Leta 1920 pa je b'la sedma o-limpiada v Antwerpnu v Belgiji. Belgijska poštna uprava je dala v promet tri spominske znamke. Prva prikazuje metalca diska, druga štirikonjsko vprego, tretja pa metalca kopja Vse te znamke imajo m-eb'tek 5 cent. za vojne invalide. Ker pa »fsb mogli vseh znamk raz-prodati, so jih naslednje leto pretiskali z novimi vrednotami Osma olimoiada je bila v Parizu leta 1924. Francozi so na j: : % O USI'Včš53.'*' ' £,h .t m čast teh iger izdali serijo šti- rih znamk. Na prvi je ol mpij-ski tekmovalec, kj pozdravlja, v ozadju pa vid mo tekmovalni stadion hi slavolok Zmage v Parizu. Na drugi znamki ie na. slikana ženska, ki drži v roki kip grške boginje Nike-Zmage; v ozadiu pa vidimo katedralo Nntre Dame m pariški most «Pont Neuf», Tretja znamka prikazuj« Herkula, četrta pa o-limpijskeg« zmagovalca. (Nadaljevanje sledi) Pa se je «Prlmorski» zgibal, Mirkeca lepo pozdravil in pošieno ga ofibol v pristnem je njegovem slogu. Mirkec doživel je grozo, verze je zamenjal s prozo in zaklinja se pri bogu, da. trpi pri tem krivico, ker predstavlja kot prašicq in postavlja v prazen nič ta »primorski* ga hudič. Vidiš, Mirkec, kak' hudi je, kadar tl nekdo zapoje brenkajoč na strune tvoje! Tiho bodi, ne huduj se. raje pridno spametuj $a in ne bodi tako pujse!-Saj izkustvo nas uči: Iz nečednosti se redno spet nečednost porodi. Taka mati, taka hči! Kajti rek velja ie vedno: Kakor kdo prot’ gozdu zeva, tak’ iz gozda mu odmeva. Taka, Mirkec, je zadeva, sam sl krv, nečedna reva! Mislil si, da si kanarček, Pa navaden si svinjarček. Za uho si to zapiši in svoj gobček si obriši. V vsaki stvari je morala; in zato bi jaz dodala: Ko tako debete klatiš, nas ne, ampak sebe blatiš. Ko Slovence zajrkujei, na kulturo svojo pljuješ! S tem, da se nad nami pačil, Mirkec, samo sebe tlačiš v tisto stvar, ki jo hote’ si izbral si za ime! Bližati s posmehovanjem narodnostnim se vprašanjem, to, moj Mirkec, pot ni pran«, ker bolela te bo glava! Ko besed se poslužuješ naših, s tem le dokazuješ, da smo tu od pamtivekov in da tukaj smo živeli že tedaj, ko v tej deželi še bilč ni romih — drekov! Ko se trudiš, da. nam pridii jezik, ali ne uv diš, da s tem spAjems delaš samo koloscino nam reklamo!? In tako, ko bi zlasila U najraje, pa hitim, da »e ti ie oddolžim in ti kičem; Mirko, hvala} Zdaj pa zbogom, stari pacek, zdrav ostani n*i, pajacek!! nMinMM Dopo bela projastone per brošura «Druse ePcpardeia» 11 fa circo e mi serivi comentir. Quando serivi ePopdrdeU> skr.ko. prdsac e jebenti» magnaslavi je contentl de culturna invenzion. Ma se kriko taca serivef eprasaz, dreck» e surotw zlga pinie come mati nasci grande ribalton. #s>* Su »Primorski* m) F4 ^ zajebantska concuren*4 e ga dito »Con pa2ienM Mirko devi reflektor*- Ga pensado sete Jera setlmana dura, ma risponder ln ml*4*4, Mirko Dreck no ga Quando anche direfc^4 no 11 trova argumenti capo dist: »O Jebenti. Mirko braghe ga cala* E cust ga publicado de »Primorski* poesl* per talianska signori* che no legi per Dopo grande majorajt# (Bartoli e compogm4' co ga leto paredia in svamia Je cascft- Mirko Dreck je grdn $ come Di Lighieri che per sue guatro f®4 sciema li Id comenter. Je contento Druse ^ de culturna sua arte deso anche lui ja P«" de romanska cornunta^ rred vrstami Neapelj, 4. februarJ*^ nes so slavnostno odpoj .jS) stra carceraria* nister takoj izda f Vanoni*, s katero s« b „ višali prejemki mIni9trP ' oooooooooooooooooooooo ČUDOVITA POTOVANJA IN « DOGODIVŠČINE LAŽNIVEGA i Pred velikim cedro-vim gozdom je stal krepak postaven moz in vlekel za vrv, ovito okrog celega gozda. «K»j vlečeš tu?» vprašam korenjaka. »Po stavbni les »em prišel, pa sem pozabil sekiro doma. Zdaj si pa pomagam kakor pač morem*. Ko je to izrekel, je z enim samim zamahom podrl ves gozd pred mojimi očmi na tla, kakor da b| bi) potegnil za lop trstja. Kaj sem storil, lahko vsakdo ugane. Ne bil bt izpustil tega junaka, tudi če bi moral zanj dati vso svoja plačo. II IlnMtrira t H. C*! ROJI i Ko smo stopili na egiptovska tla, s«? je dvignil silovit vihar. Bal sem se že, da me odnese, kajti na levi je stalo kar sedem mlinov na veter. Nedaleč proč je stal debel človek in si tiščal levo nosnico « kazalcem. Ko je opazil, kako se borimo z viharjem, se mi Je odkril in tisti hip se ni zganila niti sapica in vseh sedem mlinov na veter se je na mah u-stavljo. Ta mi bo prišel še prav. ko mi zmanjka sape, da bi pripovedoval vse te čudne reči, sem sl mislil; ln zato vzel tudi te*a s seboj. ~z$r v* V' Kmalu nato sem dospel v Kairo. Ko sem opravili naročen« posle, sem odpustil vse nepotrebno spremstvo ter obdržal novo pridobljene služabnike. Ker je bilo vreme krasno in »nameniti veletok Nil nadvse čudovit, sem najel ladjo, da me popelje v Aleksandrijo. To je bilo najlepš« potovanje, kar sem jih kdaj doživel. Toda tretjega dne Je Nil začel naraščati in naraščal je tako dolgo, da je bila drugi dan na levi in desni vsa dežela mnogo mili daleč poplavljena. m f 4. _.{• Petega dne po » nem zahodu se )® ‘ ja ladja zapleti® vl0ri ko grmičje. Ob sem opazil, da ^ krog in kros obdsJhjy mandeljni, ki so Dr povsem zreli » ni. Proti osmi al' veti uri pa se ae doma dvigne ve gi obrne nam lad«’ m začn; zajemat! voj3'°«j» se slednjič potopi. ^|, srečo smo «e reši u j. osem mož ln dva 0 ~ ka. v mandeljnov« je, dovoli močne. ^ so nosile našo te*®; ,|| si ladje niso n „]tr vzdržati. V te« ftgil žalu smo ostali lT' -n-ln se hranili 1« * deljnl. Dvaindvajseti dan naše nezgode j« voda pričel* upadati in kmalu smo stopil) na kopno. Prvj predmet, ki smo aa zagledali, je bila naša ladja. Ko snio posušili na soncu vse. k«r nam j« bilo potrebno ln koristno ter vzeli 1» zaloge na ladti najpotrebnejše, »mo poiskali izgubljeno pot Ugotovili smo, da nas ie zan°slo 150 mili' daleč. V sedmih dneh smo dospeli do Nila Cez nckai dni pa v Aleksandrijo odkoder smo odtadrali v Carierad, kier na* le sultan zelo prijazno spret«!. Od 6. svojega egiptovskega potovanja aalje. sem pomenil sultanu prav vse. Ko sem nekoč sedel z njim pri obedu in pil tokaje«, je sultan trdil, da nisem še nikdar pii boljšega od tega. Ko sem mu ugovarjal, ni hotel popustiti, dokler ni prišlo do stave. «Ce mu ne preskrbim v eni url boljšega tokaj* ca», sem dejal, lahko ukaže, da mi odsekajo glavo. Ce pa stavo dobim, mi je sultan obljubil »lata. srebra io biserov, kolikor jih hočem. Takoj sem vzel pero ter napisal cesarici Mariji Terezij) tale listek: 7. »Prosim Vas, d« bi donašalcu tega listka dal) steklenico tokaj-ca, kakršnega sem že če*to pl) pr) Vašem gospodu očetu. Seved« najboljšega! Gre namreč ža »tavol* T« listek sem izročil svojemu slu. ki s) j« mo-ral odvezat) svinčene teži z nog ln »e nenadoma odpraviti proti Dunaju. S sultanom »v« Izpila steklenico do zadnje kaplje, saj sva pričakovala botlšega. Bila Je četrt, pol, fc). la J« ura tričftrt, o tekaču n« duh* ne sluha in vroče m) j« že postajala. Ko Je manjkalo le še pet minut do štirih. »em takoj poslal po prisluškovale* tn po strelca. Prisluško-j« naznanil, da leži moj tekač nekje daleč od tod )n trdno spi, «Cakaj, da te pošegečjnil* je zaklical strelec tn takoj la-cel naboj v hra* •tov vrh. pod katerim je ležat tekač. Ta ja Jakoi skočil na noge ln uspelo mu j«, da je točno ob treh in de-vetlnpetdeset ter pol minute pridrvel do sultanove »obe s steklenico tokaje« |n listkom od cesarice Marije Terezije. ŠOLSTVO V B£WE ŠKI SLOVENIJI Jezikovni pouk v šolah Rezije, Nadiške in Terske doline toča težave, kajti v teh krajih žive Slovenci Terj/ci J , 8 bila v Teru v ttiit ,e„ ! kon‘er-nC(l rsetl Vah L t j ratene. kri 0*21)0-«i. i lskih obla- ti, skutirali o lokalnihb'' skuP g Droblemih šo.e. je IsJs ^ltel}ica iz kraja, ki iifteja '‘®. & J.a is Miana. je aT-žave pri pou- ^ i z1f " Pre#Wi i - , sm° aa ze v uili, y , ^VUki v celoti cbia- lk®tii?£ris0tni sc z do'a-m Krm,, tzrekli pr z anie l lacion'.”6.^3 bi kdo oporekal ufl4nesa stališča Po- ^ da t k-° 13110 važno in toč- teou b,Uo objavljeno v bil- ‘ciiola fr- , e ricerche del la b'^0 ki Ra iztJaja %• 1SlVO iz Vidma, ori ° Douda-ni- da le b°r°dila tudi šolsko ^vl!nnD#kC2al0' da sa ima SvvihS vidirno. da ni bilo Jerihi ^°Pn tez k slavnem * toda sestavljeno je njost. Prav zato lahko encsav-no trdimo, da Slove n .c, tudi če govori po Italijan ko, g. vori vendarle po slovensko, z italijanskimi izrazi. Mnogi otroci iz Bernike Slovenije, ki so hoteli nadaljevati šolanje, so morali opustiti svoje načrte zaradi težav, na katere so naleteli pri učenju italijanskega jezika. Vedno jim je bilo težko prevajati v svoj materin j?z-k. prevajati to, kar so čitali, da so lahko razumeli. Prav tako j.m je bilo težko prevajaj v italijami.no svoje lastne misli, ko so jih morali prej oblikovati v svoj m je~iku. Pa sebno inteligentni in z izredno voljo so uspeli premagiti to težavo ter mvl ti in razumeti direktno v ital janičivi. T-da tudi v teh pa-ameznikih je o-stalo nekaj, kar jih iz 'aja: iskanje lastnega besednega zaklada. skoro jezikovna pedantnost napravlja njihovo govorico nenaravno kot sad temeljitega proučevanja, skoro govorico jezikoslovca. me tem ko je od časa do časa pomešana vanjo beseda ali stavčna zgradba, ki m italijanska. V navedenem poročilu najdemo dokument gornje trditve: eOtroci se nauče sicer italijanskega jezika, vedno pa ostanejo težave v izgovarjavi, izražanje pa je nepopolno in nekorektnost. «Ko pride otrok prvič v šolo ne raz-'me učiteljice, ki v mnogih primerih ne razume učenca*. ik bi sc razumeli, je treba uporab'jati nasl.dnjo ine odo: s poka :a ti predmet, povedati ime, ki se ga je moral otrok naučiti na pamet z veik atnim ponavljanjem in mimiko. Otroci s hribov se nauče hitro, ker so zodprte glaves. čeprav imajo o v teh krajih s loven-tko in da bi mora’e biti zanje slov?n:ke šole. Kol ko otrok sovraži šo.c, mnjgi leta in leta ne napreaujejo, čeprav so eodprte glave* in imajo voljo do učenja. Ti pa zaradi tega, ker imajo težave z učenjem tujega jezika tn tako zahteve šole presegajo možnosti ma ega, menca. So med oaraslimi izobraženci taki, ki jim učenje tujega jezika dtfla težave; predstavljajmo si pa šele otroke Po tej jasm ugotovitvi in po posledicah, ki izhajajo iz navedenih dejstev, bi morali priti do zaključka, da bi moral biti pouk za te otroke v njihevem materinem jeziku, kar bi bila nji' ova pravica in kar bi bilo tudi uspešno z didaktičnega s‘a-lišča. Toda ta možnos', rekli bi lahko nujnost, ni pr išla v poštev. J. A. (Nadaljevanje sleai) j, -^ V 'v' *&+. mm ’ * * 'j ... X: Iz tržaške okolice (Foto Magajna) Ufi l * ^ W 'lf3r,iah. ki so r.asta-^:va^rektnem stiku šol tm tP-^lu. D S "a »rt > jez ka v Be ioči- fhji N,J??enske a vorice u %itNadi-i dolini e s sit dolini m Terski i!1*« 0ZJrZlitCCSi°Un^aa StUli Ča fcčto-. POr£*,es biio hi rečem d*1 teh ;e e mešanega 0!>te«) ‘ “•ti« iph je mnogo*, tem raznarodo-tamoš- - „ - itnt!- Predstavlja po- hu^dno čj teinskega t^Or a* 'ežaoe ^ srečuje &^B0,’<>riCe ^ ^ £ itnli. jezika tbuu, tih prav take, i*. 1 ^jep,, 1 srečuje pri 'idZ0 Pa j. }e,Zika’ nte manj-V?0*1' Pr.l, loT-čno iz dveh rvič dveh her kljub vse. h 9« i^^dooa'« - ~ j , bC^ lolib " mu delu, ki \ tbio i storilo in ki je bs9u P°t?orica je ved- Ulč^»lTenska. naglas je 'H; jasica ' bradnja stavken’ besed je CV'Cu?Cih- da ^lihemu priza-“Vt h L^bivatee po ta-še ledno &£% Z J * terlde do Sili P°scl|,Caja 30 potrebni % Jh niB, L V Vs°hem pri ^'Vu^ja ib°’ mn°go čara, S, H il’CeT ie u prebi-St o.-, 'aten siovenrki S, te0a $ ni drugega kot 2 be*e~ znik sv-jc notra- HRABROSLAV VOLAR! *k' šolal v Kopru, a učiteljeval v Kobaridu in Tolminu. Bil je nenavadno iskren glasbeni poet. Kdo ne pozna njegovega zbora «Eno devo le bom ljubil«, ali otožnega samospeva «Oj rožmarin«! Ob takih usodnih žrtvah Je rasla slovenska glasbena kultura in se vzpenjala više in više. Zavest, da ni umetnosti brez strokovnega znanja, je bila vzrok nastanku aGlas-bene Matice« v Ljubljani in kmalu nato po vseh važnih središčih. V njihovem okviru so se osnovale glasbene šole, ki so nudile tehtno glasbeno vzgojo. Pevski zbori so postali kvalitetni — zlasti ljubljanski je zaslovel pod vodstvom MATEJA HUBADA. V Ljubljani se Je v prvem desetletju 20. stoletja osnovala cel6 ((Slovenska filharmonija« in orkester je dvignil na lepo višino Ceh Vaclav Talich. K razcvetu glasbene umetnosti pa so mnogo prispevale razne glasbene revije: najprej «Slovenska ger-lica«, potem «Cacilia». «Cerk-veni gla'benik» in «Glasbena zora«, kateri je neposredno sledila najmarkantnejša revija «NOVI AKORDU (I901-19U) Vse to priča, da se je v dragi polovici 19. stoletja glasbeno življenje mogočno razmahnilo in prešlo v fazo najresnejših umetnostnih prizadevanj. >\\o\V*W Emil Adamič S tem glasbeno-umetnost-nim procesom so bili v najtesnejši zvezi slovenski skladatelji in njihovo delo; skladatelji, ki so zmogli spričo polne življenjske dobe razviti in izčrpati vse svoje kompozicijske sposobnosti. Posebno značilno je bilo delo štajerskih rojakov, bratov Ipavcev; to je bil rod zdravnikov, ki pa so se vsi hkrati bavili z muziko. Za romantično dobo je bil najznačilnejši BENJAMIN IPAVEC ki je zrelo dobo svojega 79 let dolgega življenja preživel kot zdravnik v Gradcu, pa ostal iskreno zagret za slovensko glasbeno kulturo. Komponiral je mnogo zborov («Oblaček».) in še več samospevov («Ce na poljane«, «Pozabil sem mnogokaj.de-kls«), pa tudi več instrumentalnih skladb, med katerimi je «Serenada# pravi biser. Ni pa prezrl niti opernih teženj («Teharski plemiči«). Njegov brat GUSTAV IPAVEC se je omejil zgolj na zborovsko pesem (»Slovenec sem«), Gustava sin JOSIP IPAVEC — tudi zdravnik — pa je spričo svoje izredne skladateljske potence upravičeno razvil že svetovljanske ambicije; njegovi samospevi segajo deloma že iz romantike v moderno strujo. — V zbor skladateljev pa je v tej do-di izrazito vstopil naš prvi poklicni glasbenik — FRAN GERBIC. Šolal se je v Pragi in je bil mnogo let operni pevec v tujini. Leta 1886 se je vrnil v £££'LEINICI SMRTI SLOVANSKEGA GENIJA ^RSAHDER SER6EJEUIČ PUŠKIH n, ^ rt «V dn*jYPo S£6feVi k0‘ Mn T3a> !«iA mu*‘n kov s plMni-**«tr J Cgr -0st- s — p ežlvel pra- ,^>1 je leta > 1, ,rnpl a ian. na. u ,ZUn8n,em ?,r>žii komaj 14 Vt Slalom v Roedkleivi je prektč-no zaledenel travnik in bi potrebovali najmanj pol metra svežega snega, da bi na njem smučali, podobno je tudi v No-refjellu in večji del tekmovalcev ne trenira, da ne bi prišli s polomljenimi nogami do otvoritve Optimistični Norvežani skrbijo na vse rtaiine, da bi gostje porabili na slabo snežno stanje. Hočejo koncentrirati nj ho-&v painjn na druge zimske športe. Navdušenje za eno izbriše žalovanje za drugo stvarjo. Vse norveško navdušenje je koncentrirano na drsalne tekme. ki so se začele danes v Hammarju pod naslovom zNor-Velka proti ostalemu svetu*. V Frcanerse*emu se nadaljuje trening v bobu za dvojice, j medtem ko četverci do nadaljnjega počivajo zarodi nesreče, ki ie doletela včeraj posadke ZDA in nalije. Norvežani pr o-; vijo, da je za nesreč »o krivo -, le slabo krmarjenje, saj je, švedsko moštvo včeraj celo izenačilo rekord proge. Porodil se je nov organizacijski problem: Mnoga m-š‘ra imajo svoje alpske vozače v Norefjellu in bodo torej defili rale 15. t. m. pri otvoritvi nekatere močno ošibljenje reprezentance. Tako bo pon-kod en sam človek, ki b„ k~mkal pred občinstvom, noseč državno zastavo V taki sttuac!ji je za se- ffor - fr,n* Zaodobina argentinskih vozačev boba ie znana: Ker je »redi noti izain;i četrti mož argentinske posadke, se je sekretar argenfinske ambasade r Oslu ponudil, da nadomesti skrivnostno izginulega tekmovalca Včeraj pa se je izvedelo. da Vcs-n.es ne bo voz i mameč neki drugi funkcionar ambasade. Izbiro so naredili po tehtaniu obeh kan^l-ictov Carlos Salesion. novi član posadke ie nikoli »> svojem življenju nt Pid el sank, n je dejal, da je Zadovoljen, da more dokazati tudi ob te) priložnost1 da ni »tč nemogoče za č’crveka. katerega državo vodi tak poglavar kakršen je general Peron. Proga za veleslalom v No-refjellu je btla danes tako slaba, da je Francoz Oreiller c-Ibmrtjski prvak iz St Moritza dvakrat padel, čeprav je vozil zelo počasi Edina njegova tolažba je v tem .da je podel tudi svetovni prvak Zeno Cold. •Bij sem bolj previden od osta Jih — je de-al Cold — a nis°m mogel narediti ničesar ko sem iz snega zavozil na zemljo*. Danes je motila tren‘nne tu Ai slaba vidljivost. Veter je od- pravil ie cmo malo snega, ki ga je ostalo na progah. Kljub temu so gasilci in norveški prostovoljci neprestano m neutrudno prinašali kupe snega, da bi ezaflikali* progo na njenih najslabših delih. Čeprav so vodje ekip priporočali pažnjo, je bila bilanca zvečer žalostna: 9 tekmovalcev ranjenih. Situacija je zares čudna: ne more. se namreč reči, da bi sneg manjkal v okolici olim-ij-fJče prege. To nam je potrdi! tudi Cold, ki je ob povratku v hotel dejal, da je edini kraj. kjer ni mogoče smučati, ravno olimpijska proga. Danes je priznal težko situacijo celo norveški tisk, ki je rale biti na Norveškem in tukaj tudi bodo. KLAUS ULLMAN doslej vedno obtoževal irt-zem-ce, da pretiravajo. Večina tekmovalcev namerava odpotovati zopet v Oslo, a tudi tam je slalom - proga v Roedklejvi c~ Norveška meteorološka služ-^ Današnji nogomet ZDTV ba sporoča, da po vsej ver et- LYON, 9. — Danec Kurt Nielsen je premagal v četrtfinalu teniškega turnirja za prvenstvo Francije na pokritih igriščih Amerikanca Johna Garreta s 6-1, 6-2. Ostali rezultati četrtfinala: Jaroslav Drobny (Egipt) : Francisco Olozaga (Španija) 6-2, 6-3; Yves De Kermadek (Francija) : Branovič (Jugoslavija) 6-3, 7-5; Henri Cochet (F.) : Garnero (F.) 6-2, 6-2. V polfinalu mešanih dvojic je premagal par Anderson (ZDA) - Drobny (Egipt) : Lor-no Kornellovo (V.B.) in Mitiča (J.) z 10-8. 1-6, 6-3. V polfinalu moških dvojic sta Jugoslovana Mitič in Branovič porazila Francoza Cocheta in Borotro s 6-3, 2-6, 6-2. nosti do konca prihodnjega tedna ne bo snega. Prišla je novica, da je ameriški kraj Lake Placid ponudil gostoljubnost olimpijskim igram, vendar odgovor je bil en sam: olimpijske igre bi mo- Program odloženih tekem noge metnega turnirja ZDTV: Iliter - Sv. Ana, igrišče »Prvi maja <>b 10.30; Polet - Študenti, igrišče »Prvi maja ob 13.; Zarja - Ilirija, igrišče «Prvf maj* ob 15. Udinese upa m obe točki proti Lazia Po dolgem času bo Udinese danes sprejela v goste Lazio. moralno dobro podprta z nedeljsko zmago proti Napoliju. Koledar zadnje časa furlanski enajstorici ni bil naklonjen. Udinese je morala igrati tri tekme zaporedoma na tujem igrišču. Prvo nedeljo je igrala neodločeno v Lucci, nato pa dvakrat zaporedoma izgubila, najprej proti Bologni, potem proti Sampdorii. Med temi tekmami je moralo moštvo iz Vidma igrati odloženo tekmo proti Padovi, tudi to na tujem igrišču. Sledila je igra proti Torinu, a je zaradi slabega igrišča srečanje bilo odloženo. V nedeljo je torej Udinese odigrala že peto tekmo izven domačih zidov. Ni treba posebej poudarjati, da ob tem trpi i morala i telesno stanje igralcev. Posebno še. ako se tekme na tujem spreminjajo v poraze. Zadnjo točko (ako izvzamemo neapeljski uspeh) je moštvo dobilo v Lucci, nato pa je Udinese stalno izgubljala točke in ... mesta na klasifikacijski lestvici. Moštvo je bilo nepopolno, včasih je pomagala tudi nesreča. Mnoge ekipe so močnejše kot Udinese po tehniki posameznih igralcev, kot celota pa v Italiji le malo katera. Ta precizni motor je zopet prišel do svoje veljave. Napad, ki je do prejšnje nedelje bil kot ura. ki ji en sam pokvarjen del ne dopušča delovanja, je zopet «ce!». Lazio je nevaren nasprotnik. O tem pričajo rezultati proti Udinese. Lansko leto je Lazio gladko zmagal na obeh tekmah. v Vidmu kar S 3-0. V jesenskem delu tekmovanja pa so Rimljani doma odpravili goste s 3-1. Verjetna postava Udinese: Bramdolin; Vicich, Toso: Moro. Travagini. Bimbi; Ploeger, Mariani, Bacci, Soerensen, Ri-naldi. LUKSUZNA IZDAJA VIARbŽKEliA TURNIRJA 9ITALIJANSKIH IN 7 TUJIH EN A JSTORIC je najmlajše moštvo z Dunaja; to potemtakem verjetno v svojih vrstah ne bo imelo prevelikih sprememb. Ostale enajsterice pa bodo od glave do pet obnovljene. VIAREGGIO. 9. — Priprave za tradicionalni mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu so praktično zaključene. Se teden dni nas loči od prve tekme med Sampdorio, lanskoletnim finalistom, in zagrebškim Dinamom. Do pred par dnevi še ni bilo popolnoma znano, kdo vse bo nastopil na tekmovanju. Cehi in Sovjeti dolgo časa niso dali niti pozitivnega niti ne- so poklicali Dinamo, ki je lansko leto nesrečno izpadel že v prvem kolu ter bo skušal letos na prekrasnem stadionu «Dei pinis popraviti slab vtis. Zreb je bil, kot lahko vidite na lestvici, precej naklonjen partizanu, lanskemu zmagovalcu, ki bo brez večjih naporov prišel do polfinala. Borba bo letos posebno trda, saj so domače in inozemske enajstorice dalj časa vestno gativnega odgovora; prireditelji j vadile in prihajajo v Viareggio so se končno naveličali čakanja in so povabili rezervna moštva. Število italijanskih udeležencev se je tako povečalo na 9 (poleg prvotno najavljenih še Na-poli), kot drugo rezerevo pa z upanjem na zmago. Prognoz še ne moremo dajati, ker mladinska moštva iz leta v leto močno menjajo svoja lica zaradi prekoračenj starostne dobe. Lansko leto smo imeli vtis, da Triestina v Genovi t spremenjeni postavi Triestina je včeraj zjutraj odpotovala v Genovo. Trener Perazzolo je odpeljal s seboj 12 igralcev: Nuciarj, Bellom, Zor-zin; Gianninl, Mariuzza, Be-gni; Boscolo, Petrozzi, Ispiro, Kairol (Dorigo), De Vito. Doma je ostal utrujeni Petaka in Ciccarelli, kj ima poŠKoctovano nogo. Njegovo mesto bo zavzel mladi Dorigo ali morda Kaiml. Uspeh Triestine bi bilo presenečenje. Moštvo je namreč prejšnji teden na tekmi proti Interju kazalo zrake utrujenosti, rezerve Pa verjetno ne bodo povsem zadovoljive. SPORED TEKEM ČETRTFINALE (21. in 22. t. m.) POLFINALE (sobota 23.) FINALE (ponedeljek 25.) Sobota 16. Nedelja 17. Ponedeljek 18. Ponedeljek 18. Torek 19. Torek 19. Sreda 20. Sreda 20. Nanipdoriu 1 IHnnuio gagrelil" ('tort* litina kisM Bologna First Vlenitn Milan MUnehen Aiovai-a. Hacin« Inter Bern Kupoli Tiareni* Genova Far tl > on -f Za 3. in 4. mesto bo tekmovanje v ponedeljek 25. t.m. KINO V TBKTl Excel*ior. 14.00: »Rudniki kralja Salomona*, S. Grar.ger. Naztooale. 14.30: »Nepozabno potovanje*, J. Stevvarč Penice. 15.00: «Hong-Kong», J. Chandler. Filodrammatlco. 13.30 »Prostor na soncu«, E. Tayior. Arcobaleno. 14.00: »Polstoletna ježa*. Astra Rojan. 15.00. »Nori šofer*, Red Skelton. Alabarda. 14.00: »Mesallna*. Maria Felix. Armonia. 14.00: «7. odd. suličarjev*, E. Flynn. Ariston. 14.00: »Ljubezen, ki me ugonabljas, W. Chiari. Aorora. 15.30: »Gospoda v kočiji* Aldp Fabrizi. Garibaldi. 14.00: »Mesto zasede*, B. Colleano in S. Shaw. Ideale. 14.30: »Po Waterlooju», J. Wayne. Im pero. 15,00: »En dar» v New Yorku», F. Sinatra. ItaMa. 14.00: »Želim ti sinove«, Delia Scala. Kino ob morju. 14.30: »Razgaljeno mesto*, B. Fitzgerald. Moderno. 14.C0: «Ne žalujte zaradi mene*. M. Sullavan. Savona. 14.00: »Oboževan vsiljivec*, L. Young. Viale. 14.00: »Zapuščena*, L. Padovani. Vittorio Veneto. 13.30 »Oblegano mesto«, M:ntjomery. Azzurro. 14.00: »Kismet*, Ronald Kolman. Belvertere. 14.00: «Mavrični otok* D. Lamam Marconi. 14.00: »Belo bodalo*, R. Scott. Masstmo. 14.00: »Antilski morski roparji*, D. 0’Conner. Novo cine. 14.00: »El Paso*, J. Wayne. Odeon. 14.00: »Pasje življenje*, Gina Loilobrigida. Radio. 14.00: »Na nekem otoku s teboj*, E. W'lli*m5. Vittoria. 14.30: »Tri-politanska devica*, Y. De C?rlo. Venezia. 14.00: »Caprijski imperator*, Totd. RADIO JUGOSLOVANSKI-; COMO I USTA NEDELJA, 10. februarja 1532 8.00 13.30, 19.30 in 23.05 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 9.30 Prva produkcija slovenske glasbene šole iz Trsta — mladi pianisti. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Zinva v slovenski narod.., pesmi. 17.00 Vesela nedelja v glasbi. 19.00 15’ vam igrajo plesni ansambli. 23.10 Glasba za lab ko noč. TUMI’ II. 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročita. 8.30 Lahke roe.oaije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 11.15 Komorna giasba. 11.30 Oduaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od me,on,je do melodije. 12.45 Poročila. 13.0u Glasba po željah. 16.00 Koncert zbora iz Lonjerja. 16.45 Chopinove skladbe. 17.00 Priljubljene melodije. 18.15 nesna čajanka. 19.45 t-oroč.la. 20.00 Slovenski motivi, 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra giasba. 2L00 Književnosti in uti.e.nos e n»co zmerni ritmi. 22.00 Puccini: La Bche-me, 1. in 2. dej. 23.00 Romance. 23.15 Poročila. 33.32 Polnočna glasba. T8»1 »• 8.45 Odlomki iz oper. 13.40 Znane operete. 14.40 Operni due-J. 16.00 rreuos arugega po.ca.a ene izmed nogometnih tekem i.al. prvenstva. 17.30 S miop.čni koncert. Vodi Herbert von Karajan. 19.15 Športna vesti. 19.30 Plesna glasba. 20JO Na dan z avtorjem. »0.45 Gledališka skupina oduaja: »Oče žerjav*. 21.45 Popularne »rije. blovknija 11.00 Fran LevsUk: Martin Krpan. 11.30 2elimo Vas razvedriti. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna giasba. 13.00 Pogovor s pojuša-iu! 13.10 2eleli ste — poslušajU! 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 16.00 Ljermontov: Junak našega (radijska igra — ponovitev). 17.10 Veseli zvoki. 18.00 Po naši lepi deželi: Slovenska Istra. 18.15 Promenadni koncert (plošče). 19.00 Poročila. 19.10 Zabav-na glasba (plošče). 20.00 Glaco-mo Puccini: »La Boheme*. opera v 4 dejanjih. 22.45 do 24.00 Prijeten počitek! JUGOSLOVANSKE CONE TRa TA PONEDELJEK, 11. februarja 1952 7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.00 Narodne pesmi. 14.35 Ve: el e glasbene zg ribe. 18.00 Igrajo a-ineriške godbe na pihala. 18.15 Jezikovni pogovori. 18.30 Makedonske narodne. 19.00 Edvard Grieg: Koncert za klavir In orkester v a-molu. 21.00 Slušna igra: Finžgar »Veriga*. 22.C0 Večerni koncert, 23.10 Glasba za lahko noč. Tiisr n. 11,30 Lahki orkestri. 12.45 Poročila. 13.00 Pestra operna glasba. 13.30 Bizet: Lepa deklica iz Pertha. 13.45 Pojeta Bing Crosby in Eody Nelson. 14.00 Poročila. 18.15 Rimski Korsakov: Zlati petelin. 18.40 Enesco: Romunska rapsodija št. l. 18.52 V rjtmu valčka. 19.00 Mamca pripoveduje. 19.15 Glasba iz baletov in revij. 19.45 Poročila. 20.10 Pestra glasba. 20.45 Ravel: Valček. 21.03 Koncert mezzosopranistke Justine Vugr-Kraljeve. 21.20 Scherzi in capricci. 21.45 Odlomki iz L sztovih skladb. 22.00 Puccini: »La Boheme*, 3. in 4. dej. THST I, 7.45 Jutranja glasba. 13.30 Glasbene biogra.ije: Franc Le- bar. 17.30 Spored BBC: koncerti iz londonskih štud jev. 18.40 Moderni napevi. 19.15 Koncert pianista Angela Kessissogla. 20.45 Pippo Crsarini in njegova skupina. 21.00 Vokalnoinscrumentalni koncert, vedi Riccardo Santarel-li. 22.30 Enodejanka: «Odisejev povratek*. M l.o V B A1 J A 12.00 Slovenski zbori in samospevi. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna g asba. 13.00 Od melodije do melodije. 14.10 Pojeta tenorist Benjamino Gigli in baritonist Giuseppe de Luca. 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 16.00 Iz solistične glasbe Jchanna Seba stiana Bacha. 17.10 Glasbena medigra (plošče). 17.30 Igra Kmečki trio. 17.50 Ivan Bratko: Njuni poti sta se ločin. 18.10 Igra orkester Percy Faith. 18.40 Španske popevke. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.10 S mfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila. ADEX IZLETI DVODNEVNI IZLETI L in 2. marca v Puli Mnluvun II. Bislrfco Št. Peter na Krasu ENODNEVNI IZLETI 2. marca v Tomaj Dutovlje D j, ravlje Vpisovanje do 16. t. m. pri «Adria-Expres;», Ul. F. i>e-vero 5 b - tel. 29243. Datum izletov v AJDOV-JCINO, VIPAVO in SOSKO DOLINO bomo pravočasno bjoivtffl. SMUČARSKI IZLET CRNI VRH dne 24. L -pisovanje do 16. t. m. Adria-Express», Ul. F. /ero 5 b - tel. 29243. V m. pri Se- AGENCIJ A Nabrežina- Prečni it. 1 • Tel. 88-15 zavaruje po najboljših pogojih proti požaru, streli, tatvini, razbitju stekla in kristala, za civilno odgovornost proti tretjim za vozila itd. Posebno ugodni pogoji za splošno nezgodno in tudi bolezensko zavarovanje. # Priporoča se AGENCIJA RADIO A PA BATE obnovljene znamke: Šltinehva, Phana ta llln‘tvlU Qploba Ptfradin rtll (if/uV od 3,000 lir navzgor dobite v TRSTU Dl.. XX SKPTEMBRil ŠT. IS. Mizarji podjetnik) kmetovalci \De'kt mre itttve, mar« snave in trdil lesov in tra- me. nudi najugodneje lil SI viale Solino ?4 KOLESA, Š VAlNt STROJE. RADIOAPaRATE iN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI H lil EZ VViUlIR NUHRbŽINd, tel. 22523 RUMI visokokvalitetni 2-Citinilrsl(l motorji 125 lab. MODELI : Turizem - Luksus Šport - Scooter 5% sezonski popust Obrečna prodaja do 2k mesecev ZALOGA■ Hazplinjači -DELL’ORTO (pistoni) In SERVICE: Karburatorj; - nemški bati pribor «KS* raznovrsten material za motorna kolesa. PRILIKE • RABLJENI MOTORJI: CM 125 Šport — Matchless 356 v perfektnem stanja I. dr. RUMI KOHISiONAR Kvalitic rana metianišKa delavnica Tel. 93468 Dl. Molino o »opore 6 nn •Ostani mi zdrav, doktor Francelj. Pozdravi v mojem imenu vse strice ln tete, vse znance m vse tiste paciente, ki so še danes živil* Med toplim in prisrčnim klanjanjem sem se previdno pom.kal proti vratom in ko sem že prijel za kljuko, se domislim nečesa. »Francelj, pa račun! Viš, vraga! kmalu bi pozabil. Kol ko sem tl pa dolžan. Francelj?* Dr. Francelj se je globoko oddahnil. . «Aha, račun*, je dejal, kakor da ne bi o taki stvari še nikoli Cul. «Saj res, račun. No, to bo le malenkost*. Vzel je svinčnik in začel risati na papir nekake algebraične formule ♦Spomni se, Francelj, da sva v žlahti*, sem oprezno omenil. ♦Vem, vem — saj prav za to gre. Na žlahto se naj več zanesem. Nove in neznane paciente imam posebno rad. So dobri ljudje in vsak ima kako klobaso v cekarju. Nikoli mi niso prizadeli mrvico zlega. Njim ne dajem moravk in Jim zato pri računu prizanašam. Poglavitne dohodke imam od žlahte*. Povedal ml je račun in moja mrzlica se je s sedemintridesete stopinje pomaknila na šestintrideseto. Zeblo me je, ko sem odhajal. Zares dobro znamenje! Slabe volje sem odcel naravnost na postojnsko rotundo gledat, kdaj bo odplul prihodnji parnik v Vreme. Pa nisem sel domov. Ime! sem konjička v »Tihi dolini* ln bilo Je potrebno, da se z njim pogovorim. Proti Nanosu je silil, ubožec- Mislil je, da bo tam dobil zdravilnih zelišč in da si bo z njimi odpravil nevše'no trakuljo. Mene ni mikalo tja. ne poznam ljudi tn ne krajev. Dvakrat sem do te ga dneva potoval tam skozi obakrat v poznih urah noči. Skozi okno avta (ne mojega, prosim!) sem oba-krat užival lepoto črne noči in obakrat se mi je zdelo. da je tema tod prav taka kot v Vremah Morda je W M(D(DWSD niiill« IPffl DllilllMU F RAN C E-MAGAJ NA Vremskomu Franetu se je zdravnik maščeval z mastnim raču lom. • Prav mu bodi! * Zato postana resnejši in nam pove, odkod imeni Nanos in ku tihomorja. Vise v okviru krasnih barvanih slik bujnega tropskeg* rastlinstva. V TOREK in SREDO 12. in 13. t m. bomo predvajali (prvič v Trstn) jugoslovanski velefi® „Z AS TAVA46 Film zsfclju- Epične slike iz narodnoosvobodilne vojne. 6uje krasen balet. V ČETRTEK in PETEK 14. in 15. t m. se bo predvajal občne znani film „ F E D O R A“ V SOBOTO, NEDELJO zn PONEDELJEK 16., 17. to I*-*-®' se bo predvajal obče znlošno zahtevo film „ A N A K A R E N 1N A“ KINO V NABREŽINI predvaja DANES ob 16. in 20. uri* *fr JUTRI V PONEDELJEK ob 20. «rl barvani film ..SNEGULJČIGA IN 7 ŠKRATOM KMKTOmCI IV VHTIVUHJl, UR :ŠI ITE TRGOVK« SEMEN kvs gs .‘Sr cu. ki je v tem cas je na nebu. Neka letovišča^ se Je na dan J*',poie'd ve'eru šetala P° if ulicah. V:dl na vSteo ie$ iapr^;„ koli Je pr'i jo v hiši g°?°vV I okradene, in ^er JU V 6 . JP '1(1 potovala naprej- c koli ie prišla- P0* etfV dela. da so piše ■goli osra-euc, «*■ - ;, je vprašala, PcVS° odgovor, da Je jgtR Pa je vzkl km* . i teza potem: nge*1 ♦O dlo mio. j nezi!* (Nadalje' i. .“»A^s.r.sr r.*sst*,”ss3S»%«NKfs3Jfc.g«K-; z°sssrs M" s;-rr-*s “vsi: “t,;, vau-rs NAKOCNINA Cona A. m«>etiia 350. Četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,mes