SBER
LEPIH UKOV
S A
.SLOVENSKO MLADINO
I s
Nemfkiga ino Latinfkiga preftavlenih,
is   Staro-,Slavenfkiga ino Pemfliiga prc-ravnanih, nikoterih pa novo sloshenih
V- Zelovzu,
pcr Joanesu Leonu, Shtamparjn, i8i4>
f oni iJijid' >v coicf offii Na Bravza,
Labi rojak! treba je, miflim, de fe kratko pogovarjava, prej ko tote buk-vizi berefti. V - njih ne bofh nafhel le farno novih ino sa shejo fvoje dufhe veliko dobriga perdobivnih naukov, tem 6 zli tudi en nov pravopif (ortogra-iijo), s-katerim ii fe more biti fhe malo sosnanil, dokler nimafh vlakdar priloshnofti, nove v-Slovenjjm jesiku na fvetlobo dane bukvi dobiti ino brati, de bi svedel, kako fe fedaj pravo-piftSlovenfki na bolfhi ftran obrazho-va. Nova v-Lublani v-l<kiu8o8. od Goi'p. Kopitarja na fvetlobo dana Gramatika je nam v-nafhim jesiku gji nov pot pokasala, kako*T5i mogli zhi-fto£Slovenfhzhino pilati, govoriti, ino tako po malim fe drugim 4Slovenzam priblishovati. Rog dal! de bi vfi pi-farji njegove lepe opomenenafledova-li! V-tote j Gramatizi najdefh;
i. De lene pffhe vezh : dobru jutru, ampak dobro jutro, ino pov-
fod, ker fmo prej u brati ino pifati navajeni bili, fe Tedaj po novim pravo-pilu o poltavla,   ker fe tuli od vlili drugih £Slovenzov le o isrekuje. Sa to najdefh tu Ji v- totih bukvizah fkos ino fkbs le o na melti poltaraniga pl 2. Delej najdefe /nakonzu i/eiecl, katero zherko (pufhtab) nikoli ne isre-zhefh v-beledah;  dal',   bil,   vscl, JI; d i. t. d. ampak le: dav, bi v, vse v, f bev, i. t. d.   Al — ne huiaj fe temu, de rezhem: To ti mu / fe v- prffnih lla-ia praviza fpodobi,ker kadar pravilu: iin<> dali ,  bili,  vseli, fiili, al pn v - slienfkih vidlen; fmo dale, bile, vse-Ic, flde, Šoti l v - gladi fopet na Iverjo-1 o pride, ino svunaj Korofhkiga drugi lepoglafno govorijozhi 4Slovenzi tudi: dala, bila, vsela, fula, isreKoje-jo.   Najdejo le pa fhe mnogi cSloven-zi na 4Slitajerl'kim, ki vlaki pofledni l saflopno v- glaf fpufzhajo : pil, bil, dal, vsel i. t. d.   Ne farno saKirofliže,   ampak tudi sa tote. rojake, ki per flarim / olbnejo, fe bukvi pifhejo.
3. Na vajen 11 rekati; Jviet, viczii, Ucf, brieg u t. d. kar tuai drugi tS|o-vuizi pifhejo fvjet, rjezh, Ijef, brjeg;
ne raoti fe, kadar tote ino druge be-fede le pifliem.: Jvet, rezh., lef?1breg i. t. d, ; sakaj, fam ja lprebenioUi p„-r p.reui-inenja betikle toto ie fopet v-e-dokler pravifh: fveta, fveta, Ufa, Ze» fu, brega, briga, rezki, s-rezhjo. Savolo sedinenjti tSlovenfkiga pravo-pila fe rajflii zherke e dershim, katera sverhu en poteglej od delne do leve [tram (e) ima. Beri toto i po tvo-jej navali saie, kadar bdeda, toči glaf potrebuje. Gorenji Roshan toto potrebno e-v-nemar pulti, ino rezhe: lvic, ri/di, lis", brig i. t. d. Al tudi on fe m O iv. nava liti na e, ker fe fkos njo pravopii' vdershi.
4. Fihiem: B6g? rog, ftog i. t. d. Na Koroflikini1" jih veliko reka: Bueg, rueg, jlueg i. t. d. ali pa kakor gorenji Roshan : Bug, rug jlug i. t. d. oboj e je svratano isreko vanje; le oberni bete do, ino nafiiel bofh per-vinfko o,, dokler pravifh: Boga, Bo* gu, roga, rogu, jioga, jlogu i. t. d.j stikaj bi fe tedaj od pravopifa odver-nil, ino. svratanoll fledil? Al bi fila bila, po takim isreko vanju pifati, bi rajflii pital: Bvog, ruog,Jlvog, sakaj
nefrezhno navadno ue tta dfnjga ne sdi biti, kakor le s' fglamikaniii podaro-vanu o- De le pa ne inorilh,isrezi vlako o. ko sverhu en potegltj on delne do leve liram (6) ima, po tvojej navadi, kakor ue, ino tako bofh sa fvoje deshe-lake sallopno bral. Al - v - pilniili le mora zhifto 6 obJershati, ša drugih tSlovenzo'v deli;~
5. V-mnogih befe lalinajciefli fta-ro fzh ali pa Jhzh,\r& mdfti noVoroje-uiga ino sa jesik poglajfhaniga fk. Sa to raji "bi s - drugimi tSlovenzami pilheai: kUfhzhe, ptflizhe , ifzhei. t. d. kakor: klefhe, piflie, i J lic savolo v-pravopilu prej doleshejozhiga sedi-nenja s-drugimi tSlovenzi, ino ker jih tudi med nami veliko tako govori.
6. Se je mi rozhnejfhi ino 4Slo-venjim jesiku bolj permerjeno sdelo, pilati; k-meni, v-hi/hi, s- lubesnijo, kakor: kameni, vhifki, slubesnijo; ker sa fglalhikami k, v, ino s, v-na-1'him moshkim isrekovanju nikoli ni en fambglafriik ifpufzhen , švunaj per fglalniku s, katar fe na en drugi s, ali f-, poteikae; poftavim'; j-'j-!acam,
VII
s' Htam i. t. d. V - teh fe s- enim mucaltim famogVafmkam konzha.
7. lun pifhem 5 dobrej, zhiftej, bdgatej sheni, namelt: dobri, zhilli, bogati, kakor Krajnez isrekuje; sakaj Korofhiz pravi: dobrega, zhiftega , bogatega, povfod le ega , namelt v-Kraniu navadnima iga; kadar fe taj ej, dobej i. t. d. pifhe , fe jemu ni po-fineluvati, dokldr tudi vfl ppldnevni 4Slo/venzi rekajo, ino pifhejo: dobroga, dobro j. i. t. d. Aj ni mari per Gerkin ravno to bilo, ker fo a ino ot to je; ei ino oi pilali, uio oba fe le kakor zhi-ito * glafita v - isrekovanju. Morebiti, de fo nikoteri ei ino oi, drugi pa fo-pet lami v - glaffpufhzhali. TuditSlo-venzi le bojo v-tem enkrat sedinili.
g. Namelt prej pogoltno pifanih; kateri, katera, katero, najdefh; ki, ka, ko; mosh , ki, je pil; shena,fca je prala, dete, ko je jokalo. Tudi bofh namelt kakor ino kader vezh-krat ko bral. Tako isrekovanje je 4Slovenzam laftiio.
9. Nafhel bofh fleduizh pifano : Nebčfa, oklUjU dej«, i. t. d. katar fe od ve"ztf rezili govori; na Korofhkira
VIIJ
fe pa reka: nebefg, oknr, dele. Al a namdll domazhiga e je savolo pravo-, p/la potrebno , ino tudi tebe ne bode toliko motilo.
Ohrani  moj lubi Bravez .' tote kratke opomene, ino dozhakaj s-meno v-kratkim tejlti veleli znak ko bojo vifoko vuzheni moshi sa vfe.Sloveu-ze   k-navadnim . latinfkim zlierkam (pufhtabam) fhe druge tSlovenfklmu jesiku namerjene isumili, kakor jecSlo« venikiApoftel ino {Shkor' fveti Kiril k-ftarim Gerkfkim zlierkam nove{Sloveu-Ikim glalbvam laftne ismiflil, ino s-remi sa .Sloveuze fveto pifmo s-po-mozhjo fvojga  bratra Metodija na i jih materni jesik preltavil, ino fveto ineflio /Slovenji bral.   Zhakaj dotle, ino vidil bofh vezh bukev ua fvetlobo priti, dokler fe materni jesik vfako leto bolj zhiftil, trebil, in® po.r,laji'hal t ode.   To ti k- tvojmu vefelju pove.
Tvoj
prljatel
Sloshniii tolih buliviz.
rt
oloti /In
K a s a v i
z.
Stran
I. Huzheliza    ....... i
II. RasgOVOr med enim Fajmofli-tram ino eno Farmanzo od shegna-nih rezili. (Is NemJ/lkiga,') Lin-aarfliiga bogoflovniga niefezliniga
pifma) na .Slovenji jesik pve-losheti) .  ....... 3
III. Zhutovi Y-eniin fpomladnim jutri. .   .   .   .   .   ,   .    16
IV. Herkul na raspotju. is Nem-fkiga (Sicbttneeci* 9ied)t bec 33m
natlfO prcftaTlen.....18
V. RasgOVOr  med   enim Fajmoih-
firam ino eno Kmetizo od Bosh-
ftran
jih  potov.   (Is  Lini. bogoflov.
mef. pifina preloshen .   .   .   . a3
VI. Sves !je ; ena pefem .... 39
VII. Baten ; UaW in njegov fin . . /(o Vlit. Fridolin ,   ali hod k-Fushini.
Ena pefem is Neinfkiga (©chilUtiJ
©Ct>Čd;t€) piuloshcnn.      ... 43
IX. Nauki v- podobah .... 55
X. Drugi nauki v-podobah, is r.aj-
zhoviga Zvetnika, H« je v - 4Sta-ro-^Slavenfkim jesiku pifan, po-fneti, iti na fedajno Slovenfhzhi-
no preravnani,   ...... 5^
Lev, zhlovek in medvediza  .    . 5-j
Sonze, veter.in popotnik    .   . 59
SGnlif in vganlia    ,    .... bo
Sodba boshja pravizhna je    .    . 61
Modroft refhi od fmerti ... 63
Ojliroumje-            ,    .    .    .    , 64
Zefarjov in kralov'ftvc^lia je nevarna 65
Stran
Trudolubje   » ..... 67
Delanje s' fvojmi rokami  ... 69
XI. Bafni, ktere fe Esopu perpifhejo.
(Is Latinfkiga prefiavlene)    .    . 72
Sovrafhnika....... 75
Pef ino Petelin..... 73
Kmet in finovi ...... 74
10    Shabe........ 74
Lafiaviza ino ptizhize     .   .   , 7 5
Mozhni vol   .    ...    .    .    .    . 76
Volk in ovza    .        .   .    .   . 77
Kosel in lefiza .    . : .   .   .    . 77
Muha in mravla     ..... 78
Mravla in golob,     ..... 80
Vifoke fmreke,   in ena majhina med njemi ftojezha      .    . ,
Lev in lefiza...... 81
Lev in volk      ...... 83
Ofiova kosha......84
Koslizh in Volk..... 85
Stran
Sajzi in shabe . ■ • • • 85 Ovza in pef 86
XII. Druge Esoppve Bafnu (isPem- .
fkiga na .Slovenji jcsikj>rerav.nane) 88
Lev, Volk, Kosa in Ovza   .   , 88
Pef in- koX mefa ....... 89
Ofel in lefiza   . i .   .    .    .    . 89
Popotnik in Mezh   .   ,    . o.k l!8 91
Lev in Mifh      .    .    .    .    .'    • 91
Volk in I!osle   .    .    .    .    .    , 93
Sliaba in Vol     ....... 94
Volk in Kosle   ...   .   .   .   . 94
Vrank in Lefiza     .    .    .   .    . 95
Ofel in Lev     .    .    ...    . 96
Veliki kosel in triji Mladi   .    . 97
Volk in Kosel       .   .   .   .    . 98
Ofel in levova Kosha  .    .    . .100
Stari zlilovek in fmert     .    . .100
XIII. l0o Pemfkih Pripovefh'. Na
.Slovenlke preravnanih    .   .   . j02
B u z h e 1 i z a. *)
BuzIieVza delavna zlires polje buzhi, Eres dela netrudna nikol ne ledi
S-buzhcnjam fe vfede od zvčtja na zvet, S - buzhcnjam polepfha nam flvarjeni fvet.
Od rosbe do roshe vefela leti, Neirudnej per deli zel den fe mudi, Lenobi fovrashna le »bera G fterd, No tatam pa v-roko sapifhe fvoj fertl.
Per sberanju simo ima pred ozhmi, Sa zelo fe mala naprej olkerbi ,
Ne smanjka ji pjazha, ne smanjka ji jeda Sakaj,   ker je sbrala fi vfe shfe napred.
(O
*) V.ftaro-Sl«vcnjim fe pravi; Pihela, piueliza.
Podoba nctrudnofii tn je sk naf, Ker k-delam pokliza oberne fvoj zhaf, Tovarflitvi fterd ncfe , in tudi sa fe , In mala k - pofoduimu pridu vin gre.
(■insfid o;'..'f aairfs Gitvhlob ifsioHšnM
■'.•i' ■■■■■ »;.:.••:.- tmbtnton sluh f;\;'l ~'.--r\ r,n r.\vri:\ bo oL?'i/ nI ta rifnanind - 8 Ne bodi lenobi prijatel, moj brati Al nozhefh fi frezho zhloveftva safpat*, Buzhelza te vabi,  de delafh prav rad, Skos delo le vshivlal bofh tvojih del fad!
»inuffl ■    a # '.os j*?I> tjij \nnbinl-tVX
Ne jej od krivizhniga djai ja fvoj kruh , Sakaj, ker pogerda fkos to fe tvoj duh : Le  sberaj od jutra do nozhi marliv , In bodi sa f e, in sa fvoje fkerbliv!
*   * *
Per deli na duflii in trupli fi sdrav, tSaj vfaki le greh je 's lenobe podal; V-shivlenji narshlahtnejfhizvet je mladoff, V-mladofli fi sberaj vfo verno modroft !
To verno modroft pa ohrani ho fi.erd V - fvo ferze od ofka , kateri ni terd , Ohran' jo na simo nadlog in teshav, In tako bofh lchlto fkufhnjave preftal!
R. a s g o v o r.
Med enim Fajmofhtram ino eno far-manzo od shegnanih rezhi,
(Is Nemfkiga (Linzarfkiga bogoflovnigft mefczhniga pifma) na Slovenji jcaik preloshen.)
Emetiza zhem vboga sazheti, al mi vilbko vredni Gofpod Fajmofhter! ne pomagate!
Fajmofhter. Luba sbenaj rad po-magujem, ker, ino kar koli samorem ino v-refnizi, nizh ni mi iubfhiga ino vefelejfhiga,  kakor komu s-fvdtam
(ratam) ino djanjam na pom67.I1 priti. Tudi menim, de bo tvoja shivfna iko-ro osdravila fe, zhe le to , kar lim ti povedal, svcfto ino rada dopolnifh.
K. Prav rada! ino s-terdnim savu-panjam, de bo fkoro pomagalo. Al le kaj shegnaniga bi mi dali, to bi bo-lesen hitrejfhi na bolfhi ftran preber-iiilo.
F. Tako taj miflifti; al — luba shena! v-tem hSfmotifh. Slafti imamo v-katolfkej zerkvi mnogotere sheg-uovanja ino shegnane rezili: —.
K> Ravno to fnenim; duhovniki imajo mnogotere shegnane rezhf; ino faj le sa eii majhno shegnaniga profim.
F, Sn^befedo mi niti nehala h-konzu priti, lizer bi me ne profila vezh sa kaj, _ kar ti dati ne morem. Shegnane rezhi fo vfe sakaj imenitnej-fhiga ino drujga, nikar pa sa to, sa karti mčnifhT Ali*), ja verjefh, de katolfka ze kov vfe rezhi, ke fe sheg-"nujejo, k- 1'rezhi ino svelizhanju vernih kriftijanov shegnuje ?
*) To je:   ni ref?   fcafcor dcshclni ATemzi pravijo: (3elt? nameni: 3ijc6t tpttf)t?
K. Kaj pa; v - refnizi! de bi v-priiejozhih potrebah ino poteshah pomozhi imeli.
F. Kakofhne potrebe ino poteshe pa menuh?
jf. NebeThki ozhe ! ftotere je per-godkov, fedaj na polju, fedaj v-hi-jhi, fedaj per shivini, drugikrat per ludeh, fedaj to , fedaj one (une).
F. De bi fhe bila perftavila , fedaj na trupli, fedaj na dufhi.
K. Refje, gofpod Fajmofhter ! prav . imate; bolesni poflikodovanje i. t. d.
F. Svuuaj na trupli nienifh zhe ? K. Svunaj ino snotraj, F. Ino na dufhi.
K. Menite zhe bolesni obdufhja , . kakcr fe imenujejo ?
f. Slafti menim take boldsni, ke prav v-obdufhji tizhijo. Kadar fmo leni, merski ino omlazhni k- dobrimu, kadar nam duhovna j^d, draga, pre-Iveta bofhja befckla v-mitel inov-fer-ze ne gre, ako ne zhutimo lakote po pravizi, ako fmo s-mirami ftarih grehov ino hudih navad vdarjenijto, fle-
poto nafhe pameti, gluhoto nafhe vole i. t. d. menim.
K. Kaj suhem rezhi, kakor de je vfe to gola relhiza; take fo najhnjfhi poteshe.
F. Vekfhi, ko vfe telefne poteshe. Per takih fe shegnane rezhi potrebujejo.
K. Al fe sa take bolesni tudi shegnane rezhi najdejo ?
F.  Kaj pa;  ravno sa nje fe ja shegmijejo.
K. Kaj ml vfe pravite? Nikoli bi ne bila to menila. Katere rezhi fo pa sa duhovne bolesni shegnane?
F. Ravno tejfte, ko prav dobro posnafb , katere pa ludi tako radi k- pofvetnimu konzu obrazhajo. Kaj meuifh, h-zhemu je voda, ka fe vlak teden , ali vfako nedelo sheguuje , shegnana ?
' Ji. Miflim pazh k- pokropivanju.
F. Ino toto pokropi vanje, kaj nam pomaga ?
/1. Hudizhu oblaft vseti,de bi nam ne fhkodoval.
F. Ja; de bi beledo boshjo, katd-ro fmo fhe le flifhali, nam is ferza ne vsel, de bi nam, v- tem, ko fpimo, ,
luliko med pfhenizo ne fjal; de bi fe, kadar, je is naf isgnaii, tako lehko v-nafhe feize sad ne vernih, m° de bi fkos to nafhe poflednje rezhi limfni poitale, kakor ib perve bile; sakaj te fo irarhujfhi rezhi, ke nam more napravici. Sa volo tega proti duhovnik per vode shegnovanju, de bi Bog do-brotlivo dodelil, de bi fe, per pokropi-vanju vfa nezhiiloft ino hudobija po-terla, de bi vfe preganjanje fkriciga lbvrashnika obnemagalo, de bi frezna ino pokoj vernih obvarovala fe, ino » de bi fveti duh v • prizhi bil viim, ki na boshjo miloferzhnoft kiizhejo. Sedaj vidifh , de fe voda le shegnuje, de bi fe na ozhifhzhenje nafto dufhe fpomnfli; ino de bi nafcakoshegnovan-je pobudflo k-savupanju natega, kateri je hudizhu vfo oblati,nam ihkodo-vati odvsel, de bi naf polebno h-gre-viugi ino pokori naganjalo; sa tega volo isrekuje duhovnik per vode iskropi-vanju belede petdeletiga pfalma: »Po-kropi me Gojpod !s - hisdpom, de bom ozkijhzhen; vrni me, de bom belejjhi ko Jheg! Kaj najdefh po tem v-sheg-nanej vodi teiefniga, al pofv&niga?
K- V-refnizi nizh ne najdem taki ga, zhe" fim Vaf prav saftopila. tSe-daj mako (manko) vem, de je nepa-metho od ludi, zhe shegnano vodo v-shivino vlivajo, al pa jo s-njopo-kropivajo ; sa to , ker sa shivino ni sliegnana. Al vinder, faj le fhe najdejo druge shegnane rezhi ?
F. Poitavim: fol, ali? miflifh ma-ri, de je ta tudi k-noterdajanju, sa telelne potrebe ?
K. O ja!- pofebno jo fhtimam.
F. Tudi jas, ino more biti fhe bolj; al vinder v- enej drugej saftopno-fti. Glej J nafha zcrkov potrebuje shegnane folf per vode shegnovanju, per"kerim oboje v- imeni prefvete tro-jize smefha. tS6l taj. ravno tako k-enimupofvezhovavnmin konzu sheg-nuje, kakor vodo. Delej te tbli poftu-shi per fvetim kerftu, v - katerim ker-fhzhenzhiku en malo od nje v-vu-fta (e) da. De sraven na kaj pofvef-niga ne mifli, dajo befede iposnati, kf fe per ioli dajanju isrezhejo; Sprejmi fol modrofti, ta ti bodi pomagliva h - vezhnimu shivlenju- tSol je od ne-kadaj modroit pomenila, ino nafti Sve-
lizhar je fvoje Apoltole fol semleimenoval, to je, take ludi, fkos katere bi moralo vfe zhloveftvo k- fposnanju refnize, ino k- vednofli vezhniga sve-lizhanjapriti. .Sol pa tudi v- arzniji IVojo laftno mbzh perkashe, ino shivini v- bo-lemi vezlikrat dobro de (die). Ampak k temu ni treba, jo shegnovati, tudi ne-sheguana fol boluej shivini pomaga.
K. Al - nekadaj fe je ja tndiIbl sa shivino shegnovala. Moja rajna mati fo vil zhaf obilno takefoli hranjene imeli.
F. Glej, moja luba shena! v-vlili zhafih fe je ludem tako godilo, kakor fe inn 1'he sdaj godi. Telefne potrebe ino teshave fo veliko bolj zhutili,kakor potrebe ino poteshe obdufhja, en bo-lu vol je jim vezh fkerbi naredil, kakor eno tovrashtvo, katero fo vezh tednov afi mefzov v- ferzu nolili, ena krava, katera je, kakor fo po pras-novernim miflili, urak imela, je jih vezh ficerbela, kakor nevof lili volt ino nevid Jjiid^), keri je njih ferze napolnil. Sa vfe take nadloge fo ludi levif zhafshegne ino shegno vanje ifkali, tako dolgo, de fo fle.duizh na v-reihizi nelreztiuo mifel priinli, kakor de bi
fe vfe le sa pofvctne potrdbe shegno-valo. Duhovniki ino polebno njih predpoftavleni previfhniki , ,Sbkofi, ki zhuvajo sa svelizhanje vernih Kriili-janov, fo tako fhkodiivo prašno vero fvojih ovzhiz s- shaloftjo savseli, ino ie posveilili, totej prasnovernofti v-bran ftopiti, ker fo ojftro prepovedali, ae fe gor imenovane rezhi ne fmejo sa pofvecne potrebe shegnovati. Dajajte taj fol, al pa druge arznije v-boshjim imeni, ino ssavupanjam na tega, od kateri ga famiga vfa nafha po-mozh pride, bolnej shivini koj tako, zhe li ni shegnana, ino dozhakajte s - ponishno miflijo, kar bode Bog v-vaihej nadlogi fklenil.
K. Povejte mi vinder, hibi Go-fpod Fajmofhter! Sapopade toti vafh navuk vfe druge shegnane rezhi ? shegnuje fe vfe lesa duhovne potrebe?
F. Vfe le sa duhovne; fveta sa vafhe isvelizhanje prefkerbliva zerkov v - vleh teh rezheh sa val'vfe prav ma-terno mifli ino fkdrbi, le vi nozhete podeleno dobroto fposnati. Nameri zhednbfii, bogulubnofti, ino pravizh-liofti le dobizhek ino zhafuiga blaga
raftje ifzhete, med tem, ko vam žer« kov boshja pot k- vezhuimusvelizbau-ju perpravia. V - reuiizi vfakiga pra-vizhniga duhovnika mora ferze prebo-fti, kadar vidi, h-zherau shegnane rezhi vekfhi de' obrazhate. Davno fhe nI, kar fe ie v - fholi perloshnoit nafhla, she perraf hzhene onroke fpra-f ho vati, kaj bi zhe menili, h-zhemu fe na cvetno nedelo prajtelui (palmove vejize) shegnujejo; uikoteri fo dja-li, de fe shegnaui lifti bolnej shivini dajo; drugi, de fe take vejize na njivah vfadijo, de bi tozha fetve ne po-tokala; fopet drugi, de fe v.hifhah v-okna (e) vceknejo k - obvarovanju pred itrelo, de le med durmi ra prag poloshijo, de bi zhres hodijozha shivi-na per gonenju na pafho pred zoper-nijo bila ob varjena.
/i. De Vam vrefuizi povem, tudi ias bi ne vedila, drugazhi odgovoriti P
F. tSe ve, de ne. Vfe to je le zhloveThka blagoshertnoft, ino poshe-lenje po polvetnimu pofeitvi ismiflila, ino tako fe je fkos drugo (v- enim) sgadjaio, de prava dobrotliva namena
nafhe z^rkve ni doverfhila fe. Bi vi ludi safiopili, kakofhne lepe molitve duhovnik per palmovim shegnovanju isrekuje, kako Boga prod sa niiloftiv-no dodelenje, de bi mi s-dobrimi djanjami, kakor s palmami olhasheui. sveiizharju mogli proti iti, de bi naf te palmove vejize na premag Jesufov zhres fmert, ino na duhovno pomasan-je, na sadoblenje terdnofti v-veri, katera je nafho pamet rasfvetila , ino nafhe ferze ogrela, (pomnile, de bi fe tudi mi k- brambi proti hodobiji, ino k-savupanju na boslijo miloferzhnoft sbudili, ino sadnizh, de bi tako, kakor tejita sveiizharju naproti gredozha mnoshiza ludi, tudi mi Jesulii pot k-nafhemu ferzu perpravili, ino viakp pohujfhlivoft oddclfhali. Bi verni befe-de palmoviga shegnovanja saftopili, bi pa tudi fposnali, de fe v-njim nižh na pofvetne rezhi kashejozhiga ne najde.
K. Kaj pa pravite od shegnanih fvezh ? Toti Vafh meni dodeleiii nauk tudi fvezhe obfeshe; k- odvernenjuhude ureja nilb shegnane, kakor eni ludi menijo?
F. Bog obvari ! tSvezhe fe na fvezhmzo sa kaj imenitnejfhiga ino fvetejfhiga shegnuJLJo, kakor saodver-nenje pofvdtne nefrezhe. Zerkov naf hozhe namrezh (pomniti, de toti Je-suf, ki je tedaj v-templu nebef|ikimu ozhetu bil otran, je bil prava luzh, katera ja na fvet prifhla, vfe ludi ras, fvetiti, ino k-fposnanju refnize perpe« lati; sa tega volo ona fkos shegnajo-zhiga duhovnika-Boga proli, de bi, kakor tote luzhi temnize preganjajo, tudi nafhe ferza fkoš nevgledlivi ogi-nj boshje lubesni rasfvdtilo, ino od fle-pote pregreh cdref hile fe, de bi fpos-novale, kaj je Bogu vgodno, ino nam k- svelizhanju, ino de bi flednizh do vezhno nepreidejozhe luzhi priti mogli.
K. <So pa faj svoni k-temukonzu sheguani, de bi fkos mozh njih sheg-na hudo :uro' odganjali, al pa jim ihkodlivo mozh od jemali?
Ti Tako malo , kakor fvezhe. Zerkov svone sa volo tega shegnuje, de bi fe verni k-boshjej f lushbi kliza-li, ino sberali. De bi pa svonenje obudnejfhi ino povablivejfhi k- dobrima bilo,, proli Boga per njih shegno-
vanju; on bi hotel ferza vernikov k-poboshnolli pobuditi,ino de bi tak^glaf-no vablanje k- poflufhanju belede bosh-je ino k-obifkanju boguflushnih djanj Kriftijane s-radim veleliin ferzam v-zc!rkov al v- včrni sbor pervodilo.
K. Ampak sa boshjo del'! Kako (e je taj sgadjalo, de l'o ludi sazhenjali, vfe tote ivete rezhi na robe obrazhati?
F-, Vlaki zhlovek le rad verjeme, kar vofhzhi, al kar bi rad imel; po viim fvdcu je ta gotova refniza. Vfak-den vidimo, kako vekfhi del ludi le po pofvetnim blagu, po dobrim shiv-lenju ino frezhi feguje. Kaj bi fe tedaj zbudili, de fo ludi s-shegnanimi rezhnai ravno tako sazheli ravnati ? tShe fvetihEva^gel fe ludi k- pofvetnimu konzu poflushivajo, fvetih Evangel pravim, katere fo nam osnanovane, de bi mifel zhlovefhko od pofvetniga odvra-zhovale, ino k- Vezhnimu pelovale. Kolikokrat fim she vidil, de fo pervo Poftavo is Evangel lvetiga Joannesa k-odver-nenju hude ure brali, tote fvete ino lepe Evangeli, v- kerih fe od pozhloveken-ja fina boshjiga sivolo posvelizhanja roda zhlovefhkiga govori. Posemli-
fko ino melnomiflijozlrimludem morajo vfe rezhi le k- polVecnimu konzu flushiti. Ino kateri fe je enkrat v-ca-kej smotjenej mifli vterdil, temu morajo čudi narfvetejfhe rezhi k-njegovim nefvetim ino ftrafhnim konzam flushiti. Zelo taki ludi fo le nafhli, ki fo fe na fvetim sakramentu oltarja, na refh-nim telefu prettrafhno pregrefhili, ker ib prefveto hoftijo pod fvoj o koshosa-fhivali. ino vzelili, miflijozh, de jim v- bojovanju nifhzhir ne bode mogel kof (kuef) biti ? Poglej fedaj, na kaj le fporni, prasnoverni, ino v- veri malo raslvetleni zhloveki vupajo! Al more vekfhe hudobije ino f lepote biti?
K. Lubi ozhe nebefhki! Kakofhne smote fo te! Bog me ino vfe Kriftija-ne obvari pred takim ognufenjam fve-tih rezhi!
F. Tudi jas s-tebo vredtoshelu-jem. De fe ti pa to ne vbrani, mifli le vezh na vezhnoft, kakor na po-fvetnoft; Jesul nafh isvelizhar naf opomina , de ni nam fkerbeti sa truplo, kaj bomo jedli, kaj bomo pili, al s-kem fe bomo oblazhili; temozh on
naf vuzM , narprej boshjekraleftvo ino njega pravizbnoft ifkati,ino na njegovo viegamozhnott savupati, de nam vfe drugo bode perverslieno.
j£ Vfe to hozhem s> boshjo po-irozhjo dopolniti. ,Sedaj veliko bolj odshalena ino podvuzhena od Vaf grem, kakor fim do vaf prifhla. Va-llie poduzhenje tako sa vred imam, kakor de bi mi bili kaj shegnaniga fe-bo dali. Bog Vam to poverni, pre-lubi Gofpod bajmofhter!
E Pojdi s-Bogam! njega shdgen s - tebo!
Z h u t 6 vi
v - enim
fpomladnim .jutri.
Sarja divizhna fe je raslila po nebi, framoshliva nam osnanuje ve ledi ga dnu sazhetjJs; temnize beshijo predfvitnim IvetHnzhkanjam ; ftrah ponozhni v mira, topirji preltrafheui od dnevne fveddobe
ifzhejo bojezhi fvoje dumple. Vefeli glaf fladko pojezhih ptiz napolni gojs-de, polje'mo loge; mravla le sbuja, ino le fpravla na fvojo vfakdenjo ne-trudnolt; shlahtno difhezhi duh pijanih rosli ino polj f kili limbarjov iepreftera, ino meni fpreliajajozhimn ga mizhni juternik rahlo naproti pahla. Vfe je jafno, v le je novo; semlo pred moj-mi ozlimi prelterto jafnaino temna selena odeja pokriva, ino zedo na vilb-ko drevje k-hladivnimu obfenzhovau-ju lese, ker fe ptizhji rod vefeli, Bogu hvalo Ipeva ino prenozhuje. Sni* vina ide na pafho, paitir pofkakuje, shvishga ino poje, de v-lefu, v-goj-sdi selenim osidje fkaleuo njegov i ga glala petje prepeva. Profto dihajo moje perfi. O Bog ! kdor te fedaj ne posna, je flep, vekoma flep. Movo mozh li vlil v-moje shile, fladko je bilo fpanje , flajfhi fhe obzhutenja moj ga sdravja, s - katerim ino s- tvojo milofljo oroshjen fe bom podal na moje naprejftojezhe opravila (e). She klizhejo mepervi slatovi naplaniu-fkih verhih fe prikashezhi sharki k-mojim.delam; she vitaja lubo ibnze,
kakor en shenin is svoje pozhivalnize. Bog! tTTi moje vupanje, moja lubesen, moje vefelje! K-tebi gor hlapajomoje 1'erzne molitve; tvoj otrok fe svupa gor k tvojmu fedeshu pogledat| Naj fe roff tvoja milod dol na tvojgaflu-shabnika, keri fe is semlifke perftne nishave s-miflijo ino s-otrozhnim ferzam k-tebi priblishuje.
Herkul na raspotju.
mozhjo 's nebef dobleno mladi Herku] gre Na pot, nesuan mu je fhe fvet. k'fe mu odpre. .V- pufzhavo _££le pot mladenzlia, ker prebiva fihota  ftrafhna, semlo pefek vrozh pokriva. Popotnik vgleda pota dva , fe titanovi, In premifhluje ,   kam kej vlaki nju dershi; Na   defno al na levo firan je sdaj svoliti. Na defno vidifb pot fe v-vosko ftesdo sviti, Katera kashe flermc fkale s-ternjami Sarafzhene in polne vfe potivnofli: Na levo pa je pot ihirok, se sdidofiezhe Pclati fkos pomladne travnike zvetezhe ;
Od tega eno shenftvo priblishuje fe
Bres Iramoshlivofti fpodobne deklifhke ,
Le sdetnoft hashe oblazhilo saferleno ,
ln s' lepotizo je oblizbje nje rumeno
Debelo pitano , de galufija da ,
Kar lize v- flaiii prezveteno vezh ne sna.
Neframno fe persible ino perkofhati
K- mladenzbu fladko: Hozhelh meni fe podati,
Popelem te po tolim potu, ker zvelo
Le fanie roshize, ke vfe ras velelo.
Bres dela, pota (pueta) bofh , bres vfake
bolezhinc , Pretekala zvetezhe bova le doline , Ker vlega dofti vre, ker med le 's drovzedi, Ker vfaki vshiva , pije, je, kar kol' sheli! Le pojdi , pojdi, Lubi moj s- meno, faj slate Imela bova dni, s-veleljam prekopate; Lubesen   s-vinam   migle   nama mladama , Prelep je fvet, bres fkcvbi ga le vshivlaj va ! Moj Lubi! vej, de .Slada *) fe jas imenujem, Naflednikam obilno dobriga darujem.
Ko srezhe to, po ftesdi voskej snblef/.ki Diviza druga polna Iramoshlivofti, Podobe zhafli vredna pervej k-Hrani flopi
*) ,SIada , ali nafladnoft , SCo^ujT.
V- nedolshnofti, ko ftala bi v-nebefhkej lopi ; Nje velizhaflna fiopnja in nje blag*) obras, N/e jafno zholo , in govora fladki glaf, Poflava njej na , ka zbaftlivoft osnanuje, Obleka nje pofhiena , l(a jo povifhuje , In belejflu i'e fveti , kakor fneshni zvet, Prijasnoft nje v. nebefa (e) verne toti fvet; JDivizo tako vgleda Herkill nafh lubleni , Kaj rekla mu je, vezhkrat Lubi moj fpomeni,
'S nebef,   mu rezhe , fim poflana, de fposnafh ,
Kaj bosbja vola je, de meni fe podafli; Prijasno ti povem ,■ le vosko liesdo iti, In rajfhi vfe dni shive revno fe potiti , ^Sladkoft fledila bode konez trudenja , Ker bojovanje, delo, trud le plazho da, In vodi k- angelfkej popolnofii zbloveka , Kateri moshko, kar mu v-bran ftoji,prefeka. Mladerizh ! perkashi mosbko dufhje , vsdig-
ni fe ,
Le ferzbnoft k-frezhnimkonzu bo vodila te ! Ilzhelh   verh  dolezhi,   morafh goro prej
dolefii,
*) To jo: lep, vgodenj v-BTuiafkim:   Jjpofi)$
€8k6s lenoft Ioni ni nikol dobil obrefti. Al bozbefb godi bili Bogu milimu, Posvefli fe zhednofti ,   zbafi daj flvarniku. Sbelifh f-modrofti rafl, poflufhaj modrijane« Zhlovehu vczhkrat fo hudobne sliele vljane, Prcmagvaj take , jih poteri vitesno , Tedaj fe k-tebi Irczba berfh sdrushila bo. Per plugi (drevi} mora tvoja roka fe politi, De more semla shlahtno fadje ti nofili. Sbelifh prijasnofl blishniga , mu flori , knr Mu dobro de (dve) ,   daj vbogim trni" en
volni dar.
Al Kozherii hvalo ino flavo šadobili ,
Ti mora brado prej junafbko djauje kriti.
tij       ■ •<• '     oii/if;-Ju'l o'l i;.v;-;h. \.. In« J t.'
Glej! tejfta sne*na , ka prej govorila je S - tebo,   ino nafladnoft imenuje fe , Ta je pregreha farna, kaVfe samezlnije,-In fe divizhnimu shivlenju pofmelrujc; Kje pot le v-pekel pele fledijozhiga, In mu namefl fierdi vfe reve lvufhat da. S-terplenjam fvoje hlapze le plazhuje, Ker shvotne   ino dufhne mozhi jim issuje. Veliko sapelanih fhe zvelezhih zhred Sagledafh vfakden flppati v-nje smotni flčd: Naflednih vfak sanikarn bolj in bolj perhaja, In fvoje roke konzu firafhnimit podaja. V-fivarjcnju vfiin mu ni nikol' kaj godi blo.
0(1 njega dobro prifhlo ni , ne hvalcno. Le jas fim Bogu mila, meni vfi rodovi Pohvalo fpevajo; zhres morje mi valovi Ne branijo , divjaham fe priblishati , Vuzhiti jih , in fveta rod pomodriti. Zefarje povifhujem , vboge odshalujem , Oravzu snojnimu vezherjo polladkujem. Vefel in sdrav in frezhen je, ki lubi me, In vfaki, ki modrofti moje svefti fe.
In tak' nebefhka je modrica sgovorila, De je m'«idenzha k- dobrim delam omefhzhila. Odfhla je sdaj po voskej ftesdi v-nebo-gor Nasaj,  v-duhov svelizhanih prefveti sbor. In tud mladenzh fe ferzhno na ftesdizo fpravi, Ker zhuli fvojo mozh, s-katero leve davi, Junake premaguje, vode vftanovi, In fili je le tčzhi , ker fe njemu sdi. Hudobnim dela flrah, pravizlinim pomaguje, De tak' junak fe verhu gore priblishuje. Deb' vfaki zhlovek le zhednofti pot fledil! V-refnizi bi vfe shive dni ppfrezhan bil! Zhednoft ravna rasumno ,   med roshami fe
f- haja
Po nebi, ker bandera svolenih fe maja , Ker gofpoduje vezhni mir s-lubesnijo , Ker Bogu vredno hvalo angelzi pojo.
' .ftlntllHiion mrtio-
13 rf?n ob ,■.-,! nv fl alniszoa?^■ r%l£m
Ras govor
Med enim Fajmofhtram ino eno Kmeti-
zo od boshjih potov.J:■■
.W ■   ' ~ i J
Fajmojltter. x ako fi taj fopet frezhna ino sdrava od boshjih potov k - domu prifhla? "
Kmetiza. Dofti frezhna, de Je shivlenje nifim sgubila; al sdrava vfn-der ne.
F. Shal mi je* to flifhati. Kaj pa,taj. fe je sgodflo ti?
K. Dishovje, ko je naf mozhflo, ino želih ofem dni, dokler fmo na potu bili, ni henjalo. Vfe tote dni fe nikoli nifim mogla pofufhfti.
F. Zhudabi slafti ne bila, ako bi bila sbolela.
K. Le malo je manjkalo; ino kaj fe sgodilo fhe bode, moram dozhaka-ti. Oj! kolikrat fim na potu na Vaf miflila.iuo shaloit zhutila, ker fim ta-
ko terdovratna bila, de vafh f. vet nifim poliufhala.
F. tSposnaIa fi vinder, de fim ti dobro menil.
K. Slafti fim fe vnzhtla fposnati.
F. rTčnria bi ja ne bila toliko molila, kakor na dalnjim potu tainofem?
K- More biti de ne; man ji bi bila molila, al pa to poboshnejfhi.
F. Tudi jas menim-tako, moja Farmanza ! Na potu per hoji fkos ries-r.ane mdfta, terge, vefi, doline ino loge fo mifli Iehko raftrofherie, kčr ozhi vlf zhaf kaj noviga vidijo.
K. Trudna ino 'potivna od hoje, ino nevolna sa del' nevurja fim tudi vekfhr del bila; sa to fim patudi flabo molila.
F- Tno mifli, ke tako rade krisho-ma letajo, fo more biti tudi vezhkrat doma bile; fedaj per btrokih, fedaj per shivini, fedaj tam, fedaj inde?
K.-Slafti fo bile vezh doma, kakor (B6g ml odpufti) na fvetim kraju. Ino al fim jih li en malo sbr; la, je pa vinder v-zerkvi fe dofti rezhi naf M o, katere fo me v - molitvi fopet smotile.
Tudi sa volo tlazhenja ludi nifim mogla mimo moliti.
F. Nedelo fi tam bila?
K- Ja; v-^Soboto posdi fmo to-tej prifhli, ino oftali do ponedelika.
F. tSaj ile pa vii per velikej me-fhi ino predigi bili?
K. To ja ; al per velikej mefhi me je prelepa musika slo motila; per navadnim domazhim duhovnim petju fe obilnejfhi moli. Tudi prediga je bila prav lepa; al v- mojej glavi nizh nifim mogla ohraniti; veliko nifim mogla safiopiti, ker predishnikoviga glafa ino govorjenja nifim bila navajena ; tudi je bila prediga vifoko is; mifhlena; svnnaj tega fe je fhe od fvetiga kraja predigalo j kar mi malo pomaga, ker tam ne prebivam. Ker-fhanfkiga nauka tudi ni blo , sa to fim fopet k- d6mu shelovala.
F. Al fi per fpovedi tudi bila, ino per obhailu ?
K. Malo fe je vbranilo, de bi ne bila prifhla, ne toliko savolo moje bo-lehnofti, kakor le savole filniga tlazhenja.
(O
p. Oj ! vbogi fpovedniki, ino vfi, ki k-fpovedi gredo ! potivno je delo sa fpovednike, ino tudi malo dozhakati .  pobolfhanja od tejftih, ki (e fpovedaio. K. Tudi per boshjej misi je tako tlazhenje   bilo,   de je nepokoj ino krizh povftal.   Le pomiflite, le farno toti den je jih vezh, ko dva tavshent , per boshjej misi bilo.
F. Slafti en velik ino vefel prasnik sa angelze v-nebefih, al fo fe nafhli med ujemi taki, nad katerih fpreber-nenju fo fe mogli vezh, kakor na devet ino devet defetpravizhnimi vefellti.
K.  Druge slafti nozhem foditi; imam farna dofti v- fvojej hifhi pometati.  Al po tim vezhim ni veliko fad-• ja perkasalo fe.   Sakaj po tabernah , ke fo vfe natlazhene bile,  fo fe ludi « fporno ino bresredno ponafhali. Tu fe je pijanzhovalo tako, de fo fe sve-zher zelo robili ino kervavo bili. Sa to firh tudi po prilizhnim fpomenilana tejfto pripoved, ka pravi: Ker Bog lubi eno zerkov ">mai Tam fe tudi zhaft hudizhu da. F. Tako taj fe mbra povlbd mef-noshelnofti ftrdzhi! Svunaj tega fe pa
vinder sa telite, ki drugazhi miflijo, fhe priloshnoft najde , dobrote deliti.
K. Ta je gotova refniza. Siromakov ino reveshov fhe nifim toliko vi-dila, kakor, ko fmo fvetinji fe pribli-shovali. De bi le vfakimu kaj podelil i bi fe she potrebovala ena velika mofhnja, ino de bi fe s-tem vbogaime dajanjam eno dobro djanje doperne-flo: al —
F. Al fe je ti marej sdelo, de nifo vfi vredni vbogi bili ?
K. Bog dal, de bi to bilo! Toti berazhi fo prav fpomi ino fitni bili, ■ vekflii del je mladih, mozhnih, ino k- vfemu dedu urnih fitneshov po fe-mifhzhu poftopalo; per vfej njih ne-zhednofli v-oblazhili fe je vinder na vfeh posnalo, de flabo ne shivijo. Tudi fo me ludi sarefnizhili, de fo oni dobri goftniki sa taberne, ino de bolfhi jedo, ino pijejo, kakor tejfti, ki jim vbogaime dajajo.
F. Od nikoterih je more biti ta gola refniza — Al fi tudi kak ofer v-fvetinji vloshila P
C::   o.4;zn\ n<) $Hl<M>Ai:~imt   i!?>«
K. Kar mi je mogozh bilo, po mojim samoshenju. De bi Bog lubes-nivi le na mojo dobro volo pogledal. Tudi fim menila, de fvetinja toliko ne potrebuje, ker je lama dofti bogata! Po vlem fvdtu bi ne bila toliko irebra ino slata ifkala, kakor fim ga tam v-sakladnej f- hrambi vidila. Joj! de bi fhe Vi to bogaftvo bili vgledali!
F. She sapopadem; veliko fim takih sakladnih f-hramb sh6 vidil. tSlednizh fi ja fhe kaj febo k- domu prinefla, ali?
E Pofnetike (pilde) roshenkranze, shegnane fvdzhe i. t. d. Otrozi ino do-mazhi fo ja she preshelnonanjezhaka-li. Obilno fim isdajala, ino vinder fhe ni dofti bilo, kar fim prinefla jim. Per podelenju totih malih podarkov fim fhe mersenje naredila med ujemi, ker je vfaki hotel nartepfhi r<žzh im^ti.
F. Ino kako fe je pa, dokler fi na potu bila, doma godilo?
K. Lubi moj Bog! tako, kakor vdfte , de fe godi, kadar je hifha bres gofpodinje. Pofli delajo, karhozhe-jo. Moj mosh me je neprijasno fpri-jel; ino ako bi ne bila jas krotko ino
mirolubno sadershala fe, bi jaderno • s-pervo ftopnjo v - liif ho nepokoj fe bil vnel.
F. Tako taj je tvoje popotovanje malo dobriga perkupilo ti. Doma bi • bila mirnejflii ino poboshnejfhi molila; od predige ino kerfhanfkiga ulca bi fi sa teden ali zelo nedelo faj kake refni-ze bila perhranila; svellejfhi ino bogu-lubnejfhi bi bila fvete sakramente (prijela; denarje, ke fi more biti na niko-tere nevredne ludi isdajala , bi bila v-domazhej fari enim v - refnizi vbogim s-pravo dobroto na pomozh prffhla : tvoj tamofhnji ofer bi bil nafhim firo-tam bolj pomagliv bil; domazhija ino ziilo pohifhtvo bi fe bilo svello ofker-belo; sdravje tvoje bi ne bilo terpelo ino hifhni mir bi fe bil obdershal.
K. .Shendkaj, lubi Gofpod Faj-mofhterj Kar bi Vam zelo v-mifel ne priflilo, ino kar fe fkoro ne vupam povedati —
F. Kaj pa takiga ? Al fi zhe fhe kako nefrezho terpela ? — ne framuj fe, al fhe kaj veTh, ino povej mi5 de vem ti pomagati, dokler rad pomagu-jem, ker koli mi je mogozh.
K- Veliko i'he bom Vam persade-la; moje ferze Vam hozhem odkriti. Od tega, kar fim od fvetinje nasaj piifhla,vl*e moje mifli ino shele le na tejllim fvetim kraju vilijo; vbraniti l*e ne morem shelje, de bi tako frezlma bila, tam shiveti ino vmreti.
F. Sa ref, to fe mi nad tebo zhud-no sdi. Poglej va, al mi je mogozh , od tote bolesni te osdraviti.
K. Veliko dobroto bi mi fkasali: sukaj nobeniga vefelja ne imam nad nerej rezhi,od te dobe, kar fim k- domu prifhla.
F. Sakaj bi pa tako rada na tejllim kr»ju shivela ino vmerla?
K De Vam povem; ker fim toliko oblubnih tabliz ino ofrov ogledovala, ke fe tam najdejo, mi je v-milel perletelo: Kako frezbni fo ludi, ki tu-kej prebivajo» oni fo tako bliso per tem kraju, ker Bog obilno fvoje milo-fli isliva, ino podaruje; blagor njim! ker morejo vfakden v- fvetinjo hoditi, ino tukej, ker Bog profhnje ino molitve pofebno po radovolnim prijema, njemu ivoje poteshe ino nadloge rozh-no potoshiti.
F. Al v- refnizi inlflifh, de fe na tejftim kraju verne molitve obilnejfhi, ino lesheji vflifhijo ? De Bog fvoje milofti le tam rajfhi ino goflejfhi deli?
K. Zhe ravno bi ne verovala , ker fe Bogu pofebno pofvezhen kraj imenuje, ino fe viegakrajno ko tak pofhtuje, bi mi vinder pogollne tabli-ze ino ofri, kakor terdne prizhe vfli-fhanih molitv,ino pvofhnj sarefnizhen-je dajali.
V. Najva, de tejite tablize ino ofri sa eno nevtajivno inopolnomerno prizhovanje molitveuiga vflifhar.ja vela jo s al vinder pomifli, je ii zhuda, de tam, ker veliko vezh ludi moli ino proli', tudi vezh jih vflifhi le? Med tavshentami, ki tam molitvi ino po-boshuolli ftreshejo, ino od delezh pridejo, fe ja tudi mnogi najdejo, kateri prav molijo: sakaj bi tedaj nemog-li vflifhaui biti, alje tako vflifhas.je njih pofvezhenju pomaglivo? Profile, pravi nafh isvelizhar, ino vi bote nafhli, terkajte , ino le vam bode od-perlo. Ker jih pa tam veliko je, ki proiijo, tako je jih tudi veliko, ki do, bivajo; ako mnogi ifzhejo, ino mnogi
^^>~  3 8 srfS^
terkajo, zhudit fe ni, de tudi mnogi najdejo, ino fe mnogim odpre. Ako tedaj v-naf hej domazhej zerkvi tav-shent profhnj vflifhi fe, je to veliko vezh, kakor bi fe tam d vaj let ali tri-defet tavshent prcfhnikov vflifhalo. Al me fedaj saftopifh ?
K. Lubi moj Bog! To je fedaj mojo pamet tako isjafnilo, de fe zhudo-vam, de to farna odfebe nitim fposnala. Al — sanefite mi: v-sazhetku fe je vinder moralo kaj pergoditi, de je tak kraj floveti sazhinjal?
F. Ne tajim, de bito ne velalo. Eden al drugi vernik je v-enej poleb-nej potrebi na tem kraju ponishno ino savuplivo molil, ino je vflifhan bil; to je po tem s- sahvaleshnim vefeljam tudi drugim ludem na snanje dal, ino je enofer ali eno tablizo k- fpominu miloftivno vflifhane molitve na tem kraju poiTaviti dal ; to je tedaj tudi per drugih' savupanje obudilo ino oni to bili vflifhani; al — vinder nikar sa tega volo, ker fo ravno na tejfiim kraju, ino pred tejitro podbbo,ampak le sa volo tega,ker fo ravno s-to vero,  s- to ponishnofljo, s-tem savu-
v«<5>- 33 ^e*.
panjam ino podvershenjam molili. Zhlovefhka neumnoft pa, ino nje iilna shelja po zhudeshami je to kraju,podobi , ino zerkvi perfhtela, kar le dol'- hodilo je is tejltiga savupanja, sa volo kateriga fe enej gori rezhi more.-Vsdigni fe, ino perkuzni fe v-morje! ino fe mora tako sgoditi.
K- Tako taj menite, zhe fe v-domazhej fari ino zerkvi ravno s- to ver-noftjo ino s« tem savupanjam moli , zhlovek tudi tako ino vrefnfzi more vflifhan biti, kakor v-fvetiujah? ino zhe bi ravno toliko ludi s • podobnim savupanjam tukej molilo, bi jih tudi toliko, kakor tam, vflifhanih bilo.
F> De ti povem, na to tako ter-do verjem, kakor na S. Evangeli, katere me sarefnizhijo, de fedaj ni vezh tejfti zhal', ko fo ludi tako neumni bili, mifliti, de bi gofpodu nebef ino serale vgodnejfhi ino lubfhi bilo obmolenje v- Jerusalemu, kakor na gori Garizim, temozh, fedaj je tejfti zhaf, ko pravi obmolivzi Boga v- duhu ino v-refnizi molijo.
K- Al vinder ogledva toliko ofra-mh tabliz vezh savupanja obudi; veli-
ko svdiiejfhi fe Bog moli ino zhnfH, kadar le vidi s-laihiimi ozhmi, koliko ludem je tam pomagano bilo.
F. De bi naf farno ogledovanje vfeh teh ofranih tabliz k- pravej, ver-nej molitvi po uku Jesufovim sbujalo, nI lehko verjeti.
K. Kaj fe Vam sdi, G. Fajmofliter ? Al 111 ravno tako, kakor bi fe shivelo v-tejftih dneh, ko je Bog fkos lina fvoj ga toliko zhudeshov opravlal. Tu te vidi, koliko flepih je videzh, hromovih hodezli, gluhih fli-fhajozh poitalo, koliko bolnih fe osdra-vilo ; vti nevflifhani zhudeshi fe tu kakor v-enej kopi pred ozhmi sbrani najdejo.
F. Ino vinder fhe veliko zhudeshov milom boshje fe ne najde med teiltimi of rani mi tablizami.
K. Kakofhne zhudeshe ino milofti pa fhe poshelujete ? Vam ja v - refui-zi povem, de je komaj kaj ismiftiti, kar bi fe tam ne uaflilo.
jF. Preluba shena! premnoge ino ravno narvekfhe dobrote ue najdem. Vfeoblaft boshjih milolt v-vlem po-zhefhzhujem, v-telefnih ino duhovnih
dobrotah. Al — na takim fkos milo-fti boshje flovezhim kraju bi fesraven pogoltnih ino bresl'htevilnili fpomeu-kov prejetih pofvetnih dobrot tudi moralo kaj najti, kar bi na prejete duhovne milofti (pomenilo. Sraventabliz, na katerih le sazelene pofhkodovane noge, roke, ozhi i, t. d. polneče (mala-ne) vgledajo, bi ja fpodobile le ftati fhe druge tablize, na katerih bi fe bralo : Tujemiloft Viegamogozhniga eno fovrashno,uevkrotlivo lerze h-krotko-fti ino k - sanafhanju omefhzhila ; — tukej je Bog enimu od lubesni k- po-fvčtnimu vefelovanju preofleplenimu zhloveku ozhi odperl, de je od tejfte dobe (od tejltiga vremena) rajfhi delil, ino volnejfhi v-podarovanju fe fkasal; — tule fo shaloftni ttarejfhi sa fvoj ga sanikarniga fina, ali sa fvoj o neporedno hzher saoblubili fe, ino Bog je njih gorezhe profhnje vflifhal, de ila fe oba otroka k-Bogu fopet obernila, ino pravo pokoro doperna-fhala; cukej fta dva she fkos dolge leta (e) v- nemiru ino nepokoju snive-zha sakonfkaod Boga miloiliviga pofre-zhovavuo edinoft Iprofila; — tu je
36 ^p>»
Bog eniga fkos leta ino leta v-pregfe--fluiej navadi shivezhiga zlilo veka milo-flivno rasfvetil, iao v- dobrim poter-dil, de je nizhemarno shivlanje sapu-ftil; — tukej je vlesamog.liva miloft boshja, nesvefte, kradllve rokev-sve-fte, ino delavne fprebernila, de samo-rejo tudi vbogim. ino lirotam deliti, i. t. d. Povej mi, al ii tudi take ta-blize vidila?
K. Ja lubi ozhe nebefhki j kej fe bojo nafhle take tablize? Menim, zhe bi vfe fvetinje zeliga fveta obhodila r bi ne nafhla obene.
F. Dofti shaloftno, moj lubi otrok! • Od zhega pride to? Al nifhzhir ne proli sa take potrebe? ino al sa tote v-refnizi isvelizhanfke darove k-bo-. gulobnofti, ino pravednofti poklizani zhlovek saftojn proli ? al pa fe dobivajo, ino fe dobrota boshja ino milofti-vort sa podarovanje ne pozhefhzhuje, slafti tako sahvaleshno ne , kakor tedaj, kadar nam pofvetne dobrote fka-shuje ? Jesufove Evangeli pravijo : Isderi fi oko, katero ti pohujfldivo je, al pa odfikaj fi nogo, al te ravno po-hujfhova; ino ludi pa vinder veliko«
krat profijo, de bi jim ozhi ino noge, ke nai pohujthovajo, obdershali Al je to prav?
K. Na to Vam befede ne. vem.od-govoriri; vfe je gotova refniza, kar mi tu pravlate.
E Al fo tedaj nikoteri kraji, pra- -ve fvetinjein al hozhete jih sa prave fvetinje imeti,, sakaj jih pa ne der-shite sa prave fvetinje, ker bi fe mogli polVezhovati? Ampak poivdtno ino melho miflijozhi zhloveki le farno shivotne dobrote ifzhejo ino lubijo; vboga dufha jih pa malo fkerbi. Prava-fvetinja, moja luba shena! je vfaki-rau zhloveku le fvoja domazha far-manfka zerkov t tu morate milolti ifka-ti, tu terkati ino proffci. Tukej, kei-fte fkos fveti kerft v - drushino pravovernih bili fprimljeni ali gorvseti, kei fe vam vfako nedelo ino sapovedan prasnik beleda boshja osnanuje; kerfe vfakden sa shive ino mertve v-imeni zele farmanfke drushine (gmajne), v-katerej shivite, Bogu ofer narfvetejfhi opravla; ker tolikokrat odpufhzhanje fvojih grehov perdobivate; ker fe go-ftokrat k-boshjej misi f-hajate; "od -
38 ^»r-
koder fe vam v-bolesnih S.sakramen-ti k-vafhimu odshalenju pernafhajo: tukej, moja luba shena! tukej je vfeh farmanov prava fvetinja, Tu fo nar-bolfhi milofti, ke vam je Bog fkasači more, te samorete tukej tako lehko, kakor v - vfakej fvetinji zeliga fveta sa-dobici.   Le ifzhite ino bote nafhli.
K. ,Sedaj moje ferze prav lehko fe odlhova; fedaj bodem fopet tako rada ino velela, ja: fhe vefelejfhi, kakor prej v-nafho domazhozerkov hodila. Refniza je; dobro ino bogulub. no shiveti ja na vfakim kraju zeliga fveta samorem, zhe le pravo volo imam ino Boga sa pomozh profim: tukej tako dobro ino lehko, kakor bliso Vlake fvetinje, kdr fim slafti mnoge rezhi vidila ino f lil" hala, kar fe ml dobro ino hvale vredno ni sdelo. .Stokratna sahvala Vam bodi, lubi (r. Fajmofliter! sa take lepe nauke, ki fo mojo pamet rasfvetili, ino moje ferze ogreli.
j?. Tudi jas fe velelujem, de je hvaleshno savupanje do mene pervodi-< lo te. Naf ledu j moj f- vet (rac). Nikoli te ne bode grevalo. Sdrava oftani!
^rr-  31) ^r*-~
S v e s d j e.
Tukej gori fe neanani
Velki fveti fuzhejo , S'luzhjo fonza fo obdani,
Krogle pote tekajo ; Svesda svesdi je fofeda ,
Njih sa naf fhtevila ni, Ena v-drugo IVetlo gleda,
Yfaka Uosbjo zhaft gori.
*   * *
Svetla zefta je- raspeta
Zhes breskonzhni neba sid, Tam fe vosi zhafi' ozheta,
Visha pote svednih rid: Vfe je kroglo , vfe fe miga ,
Vfe od ognja fveti fe , Vfe osnani , de velika
ttoka fvet ftvarila je.
*
Tvoje velizhaftvo, Vezhni!
Trume svesd nam pravijo, Kako bomo fhe le frczhni,
Zhe mi k-tebi pridemo: Skos' teh fvetov fvet bo pela
Naf ha dufha ftvarniko , Sverha fvetov bo fcdčla ,
Pila petje Angelfko.
B a f e n,
En ftar ozha v-drushtvi fvoj ga fhe mladiga lina shene ofla na prodaj, v-mifli, ga prodati, zhe bi mogozhe bilo. Kupzi is polja pa nju sagledajo, ino pravijo t Oj, neumna zliloveka, ka raj f hi prasni ga ofla pred febo she-neta, kakor de 6i eden med njima ofla jesdaril, ker je eden preftar, drugi pa fhe zela mladina.  .Stari, ki je fli-
fhaljih, to govorici, pofadi fvojga lina na ofla; ino fhe nifta delezh naprej prifhla, ju grede fopet drugi snanzi frezhajo, kateri fo, kakor fe je sdelo, s- ftarim vfmilenje imeli, ino fo krevali ftariga mosha rekozh: poglejte neumniga moslraka, ki fvojga mladiga bersniga lina na ofla pofaja, fam pa od ftaro.fti oflablen, ki bi jesde bolj potreboval, pefhzhe (k-nogam) bodi. Na to opomeno fe ftari pofadi na ofla ino rezhe mladenzhiku, de bi sraven njega hodil. Nifta delezh prifhla po potu, flifhi ozha fhe zhrds to godernjati ludi, de on drobne finzhiko-ve nogize k- hoji permora, fam pa jesdi, ki bi lesheji mogel pefhzhe ali k-nogam hoditi. Na to vkashe finu, de bi sadja sraven njega na ofla fe-del, Sgodffe pa, de nju jesde (opet drugi frezhajo , ju posdravijo, ino po nekakih pogovorili ftariga vprafhajo , al bi ofel njegov laften, al pa le sa je-sdo najet bil. .Stari odgovori, de je njegov laften,ino de ga na prodaj pela. ^ Drago ga bofh mogel prodati, pravijo mu popotniki, zhe ga s-takim tovoram poteshaniga pol shiviga
na terg perpelafh. Ker je ftari to sa-flifhal, ii je predvsel, oflu noge sve-sati, ino ga s-pomozhjo 1'vojga lina do terga na herbtu nelti. Oba nefeta oi'la na herbtu, zela truma ludi le sbe-ra, fe njima polmehuje, ju samezhuje rekozh • Poglejte dva hudumnika, glava fe je njima smefhala; dva ofla eni. ga ofla nefeta. V-ftarimu na to vi-sho saframovanimu moshu fe nevola ino jesa vneme, ino ker bliso ene vodo pride , potifne ofla s - vib mozlijo v- vodo. Is tega je poftala pripoved; Sirotej je ofla sgubil.
fPa balen naf vuzhl, de ni mogo-zhe v fim vflrezhi; flori, kar te modro ft vuzhi.
P r i p o v e ft:
Kdor komu jamo kople ,  fam v-njo pade.
Tota pripoveft fe pokashe v- enej pe-fmi is Nemfkiga preftavlene ino imenovane:
Fridolin, ali hod k-fushini.
?e bil en hlapca Fridolin
Vir poln poboshnofii, Pokoren bilje kakor fin
Saverfkej grafinji : Preshlahtna ta gofpa je bla Ko golobiza brumna vfa : Al tud', zhe bla bi vole hude, Bi bil ji flrcgel bres samude.
* *
Od jutroviga fvitanja Do mraka ni pozhi],
Sa grafinjo Te dobriga
S-vefeljam rad potil. In al je rekla : dofti je , Je pridni fkoro vflrafhil fe , In menil , de b' fe fhe premalo Sa shlahtno bilo truda dalo.
* *
*
Sa to pred vfemi hlapzami
Ga je povifhala , In 's lepih ufl po vrednofti
Vif zhaf ga hvalila. I i o hlapza ga ni dershala , Tcmozh le kakor finzhika; Jc rada ga ogledovala , Ker je pred njim pofhtena ftalt«
*
Zhres to ferd lovza Roberta
Premozhno sagori , Napravit fhkodo dufha nja
She leto vfe sheli , In sdaj hudobni h-knesu gre, In njemu dufhni mir podre , K'fe drushtva lovzov k-domu f - Jiaja , Mu hude mifli noter daja.
*
»Kak frezhni fte moj slilahtni knes»
Eobert sagovori , »Vaf obdolshivna mifel ref
Is fpanja ne sbudi. Presblahtno sheno 'mate Ti, K' je polna framoshlivofii, Vam svefio shenko sapelati Ne more tat vezh fkufhovati.s
« *
*
Rasjesan knes T-nja sareshi:
»Ti! — kaj govorifh ? Svefioba shen fe premeni
Ko veter ino pifh. Perlisovavnoft pela je Pervesane v-nefrezhe vfe, Pa takofhna ni moja shena, Enake njej ni delzh obena.s
»Vi 'mate prav,» je Robert djal, »Al vinder grosno je
En hlapez Vaf saframoval ,
Vaf shalit' sTupal fe: Kter' je le v-prahu rojen bil, Gofpo je Tafho poshelil; »Kaj ?» pravi knes mu, ker trcpczhe , »Shivi li toti fin nefrezhe?»
* *
Kaj? Vam bi to nesnano blo
Kar snano je she vfim, Ker hozh'to fkrit' to pred' meno
Pa tudi jas molzhim. Sanikarnik ! jas te vmorim Ja tak' refnizhno , ko shivim } Povej! kdo dela mi gnufobo , Kd6 rani sakonfko sveftobo ?
Mladenzh je belkolafafti
In lep; faj snan je Vam, Sdaj knesa priftrah preleti,
Ne ve kej, kaj al kam. Gofpod! al nifte vidili Le v - njo ga vif zhaf gledati, Kam ferze ga per ftrčshbi vodi, IV je knesinja mu farna godi,
* *
Poglejte pifmo , v-kerim vrozk
De lubi jo , fposna , . , In proli, fe perklanjajozh
De b' tud' ga lubila : Krotkofti polna knesinja To fkrila je vam vfmilena. Neumna glava, kaj fim fioril, De to pred Vami fim govoril.
Sedaj gofpod rasjesan v - dir
Sleti do dobrave , K - plamnenej rudnej pezhi, kir
Sheleso fpufhzha fe; Tu zherni hlapzi s- pridnofljo Preflrafhne plamene redo , Tu mehi, ifkre pihajozhi Mno»hijo raft ognjene mozhi.
* * *
Ognjena in vodena m6zh .Se tukej drushita ,
Od rede kolo fukajozh
^Se T-tčk obrazhova: Vfo nozh in den klep ropota , In kladvo vdarja redoma, Sheleso fkos kovanje mehko Dobi podobo vlako lehko.
* * *
Knes migne dvema hlapzama,
Obema porozni : Kater'ga pofhlem perviga,
De tako govori: »Al vkaso va Gofpodovo Sta svefto she fpolnila jo» Tak tega v-tejflo pezh vteknita. In hitro v-pepel ga sashgita.
9
Nad tem pa nezhlovefhka dva
,Sta ve Telil a fe , Posnalo ker ni vfmilenja
Shelesno nju ferzc. In hitrejfhi raskurita S-pihavnikam to pčzh oba, In she shelita ga popafti, In 'meti dolshniga v - o.blafti.
•    *«l;: ••« «■     a« ;r«T
Sdaj Robert li-Fridolinu gre,
Tn golufivno mu Pove: moj drug! ne mudi fe
In idi k - shlalitniku , Gofpod tvoj hitro vkashe ti K-fushini totej hititi , In prafhat hlapze , al llorilo ^e je , bar vkasano je bilo.
* * *
In Fridolin odgovori
^aj fim perpravlen she, Pa miflijozh fe vftanovi ;
»Gofpa al sapove (She liaj, pa totej fe podam De vkaso njej na snanje dam Jlekozh: »'mafh kaj fhe sapovedat, Daj hlapzu sveftimu le vedats
* - * *
Na to Saverfka mu gofpa Prijasno porozni:
Per mefhi bi jas rada bla ,
Al-fin moj boln leshi: Tak idi ti, in moli lc S - poboshnofljo faj fhe sa me, In ifzhefh niilo.fi sadobili , Pa snafh jo tud' sa me fprofiti !
i' #;jr^?>- Vi;h? \or) bocjV.O , iJiiirf jolol initita) •)[ Bogabojezhi vif vefel
Do zerkvize sleti , In komaj v-naglim kakor flral
Dofeshe kraj veli, Ko ravno k-meflii posvoni , De delezh koli fe glafi, In grefhnim grehe odpuftiti Prijasno vabi vkupej priti.
'••       • .. *
»Ne vbeshi Bogu lubimu
Al tebe bliso je ;» On sreahe to na britofu
Ker v-tiho zerkov gre. V-tem zhafu je li shetva bla, Vrozhina je pershagala , Noben ni tukej k-mefhi ftrezhi , In rozhno raefhnika obleaki.
* » *
In hitro k-temu sdcrsne fe
Sa zerhovnika bit', Rckozh : kar nebo nam odpri
Nikol* ni samudit' S-obleko mefhno meflinika Oblezhe , ino mu poda Pofode k - ofru pofvezhene Is rude shlahtnejfhe florjene.
In ker vfe svefto naredi,
Tak' mefhniku gre ftrezh , Ker it k-oltarju s-mefhnimi
Bukvami je mu vfezh: Na levo , in na defno ftran Pokleka flushni sakriftan, In ker duhovnik fafiktuf rezke S' svonzhizham trikrat posvonkezhe»
* *
Globoko vidi mefhnika. Sdaj peikloniti fe,
■ i?6fa Tc:;"sn9uso iija.icvi.
Vifoko Boga shiviga
Povsdigne on ftoje ; In miniflrant osna ni to S' svonzhizham zingTajozh glafno, Ino klezhe fe vfe pokrisha, Ka perfl terka in ponisha.
* #
In tak' dopolni svefto vfe ,
Ker vfe povanzliova , Kar v-zerkvi fveta fhega je.
On vfe navade sna. Do konza je on v-fireshbi svčft , ■
Dokler ni ite misfa efif
In mefhnik fe k-ludcm oberne ,
Poshegna jih in sad fe verne.
". nm o( inievji.ua
*
Po tem poftavi vfako rezh
Prav zhedno na fvoj kraj;, In po pogafhuvanju fvezh
K - srozhili gre nasaj, Nedolshni zbifto veft ima, K-fushini hitro fe poda, Ino med potjam , ker gre doli She dvanajft ozhenafiiov moli.
>3P* 53
* *
* . i I
On vglcda pezh kaditi fe ,
In flat' flushebna dva, Na to savpije : al fe je
She vkasa knesova Dopolnila? in s-reshanjam Pokasheta mu: »Glej ga tam Ofkerblen je v - plamnenej pezhi , Ma snava knesu dobro ftrezhi »
* * - i
■ * ■ "ul;;-,iTBPs3
Gofpodu toti odgovor
Pernefe s - nagloftjo , Knes vidi priti ga na dvor,
Savseme fe zhres to : Povej, nefrezhni ! hej fi bil ? »V- fushini:» — kak fi ti lashniy Tak tvoja to dolshi samuda ? »Gofpod ! ker molil fim , ni zhuda.»
* *
Ker dnef podal fim , fe od Vaf, Le saneftte mi!
Poprej h-gofpe fim rsel fi zhaf
Poprafhat jo iti , Je k-mefhi it mi vkasala, V - tčm nafhla me je radiga , (Sim roshenkranre molil fhtiri, Vfe Vama k- frezhi ino miri.
* *
Premozbno fe je Knes savscl,
In vprafhal hlapza : Al Si kakChin odgovor prijel ,
K'fi per fushini Hal ? Ne vem , knes ! kaj Jfla menila , Ker fta fmejozh t-pezh kasala Rekozh: »On jo ofkerblen v-pezhi Ma snava kuesu dobro flrezhi,»
. . ' •       *........j.. ,;
»In Robert ?» knes odgovori
Rudezh sdaj, sdaj pa bled , »Povej ml, al te frezhal ni , fSaj fhel je na tvoj fled ?» Gofpod! ja» nifim vidil ga, Ne shiviga, ne mertviga : Ko v-»emlo vfajen knes sa\pije : »Sdaj vidim , kak' Bog grefline bije!
-nei^V pni ,  *  #  * I
Premilo knes flushabnika
Sa roke prime adaj, (Solsen ga fvojej sheni da ,
In ta ne ve , sakaj: Ko angel shift je Fridolin, On bodi pred in pred vafh fin, Nad njem fim ftrafhno fe pregrefhil , Sam Bog ga je od fmerti relhil.
Nauki v-podobaL.
Kakor je fiarim tresnoft, ino pofhte-niga shivlenja popolnoft potrebna ^ ravnomerno fe tudi na mladenzhu po-korfhzhina, ponishnoft ino pohlevnolt hvali.  S. Cipricm.
Kakor fadja ne perkashe fe na dre- • veTu, katero zvetelo ni, ravno tudi v« ftarofti priftojno pofhtenje sadobici ne more,   kateri fe v-fvojej mladolti dobrih del jii trudil ino sveftil, Cipr,
Bogaftvo ftarih ludi nifo fivi vla-fi, ampak posveThzhenje, ino truden-je v-njih mladofti. Cafiodor.
Zhaft mladanzhov je : Boga Te bati, flarejfhim pokorfhzbino fkasati, (tare ludi pofhtovati, zhiitoit obdershati, fvetovolnoft ino pofhtenoit lubiti, katere fo ofnage mladoftnih let. S. Jmbros.
Kakor fe oginj od selenih derv pogafi, tako tudi modrolt v - mladoiti lk6s fkufhnjave ino shelnofti sadersha-na, ne more fvojo (Vetlobo rasdevati, svunaj de fe tejfte sadershnje fkos posveThzhenje ino delavnoft preshenejo. S. Hieronim k-NepOzianu>
V-mladenzhu ne more biti mo-drofti, ker ona fkushve potrebuje, ino le zhafama pride. Arifh*
.Sramoshlivoft v - obdufhji,ino ru-dezhiza v- oblizhji (ta narshlahtnejiha ino nardragejfha kamena v-mladofti. Cent.
Kakor njiva, ka fe ne oborje ino ne obdeluje, shlta ne perna-fha, roda ino flednizh ogojsdena perhaja; ravno tako mladenzhova pamet, al fe v-pofhtenih ino dobrih naukih ne vadi,
£1* 5f vtf*
fe v divji, ino od dobriga na hudobijo obrazha.
.Sramoshlivoft je ofnaga Gofpod-fkih, povifhovanje niskih, shlahtnoft neshlahtnih, lepota vboshnih, odshala shalovajozhih, omnoshenje vie lepote, krona včritva, pomaujf nanje pregrdh, povekfhanje sallushb , prijatelza Boga vfaraogozhniga. Cipr.
Drugi nauki v-podobah.
Is Rajzhoviga Zvetnika,   ki je v- ,Staro-Slavenfkiin jesiku pifan,   pofneti ,   in na ledajno Sloyenfhzhino preravnaui.
Lev, zhloveh in medvediza.
Elian poveda eno fpomnitja vredno sgodbo? kcera pergodlla fe je na gori Pardi v-Trazii od enigaleva in levi-ze.  Ko tla oba na lov odfhla, je
* r.
medvediza v-njujni berlog prifhla, in ju mlade podavila. Ko fta oba domu prifhla in nafhla sadavlene mladizhe , lta fe bersno medve\1izi v-fled podala ; ona pa je v-prfftrahu fvojim pobegnila, in na drčvo slesla. Leviza oltar ne per dreveni, pogleduje gor s- ne-premeknjenimi ozhmi, in smerja me-dvedizi: pa lev sdihuje in rjovija po Um, dotle do najde dervofekazha is-fhevfhiga derva tekat. In ker je der-vazh slo vftrafhil fe, tako de mu je iekira is rok padla, je lev, ki je to zhutil, fekiro vsdignil, in fe krotek in v- dobrim vidju pred njega poftavil, in s ■ jesikam lize njega oblisal, de bi fe zhlovek njega ne bal. Lev objemle ga s-repam ivojim, in pela ga, ho-zhe pa tudi, de bi fekiro, ka je mu i3padla, leshati ne puftil. Levjo mi-fel in volo zhlovek ni sattopil, sa to je lev fekiro v-vufta vsel, in zhlove-ku jo podal, in tako je vodil jega k-berlogu fvojemu, ker fo levizhi mer-tvi lesnali. Leviza to sagledavfhi per-tezhe v-nagloiti, in pokashe objoko-vavno nefrezho,in medvedizo na drevju, is zhega zhlovek fprijel in salto-
pil je, kar fe tam sgodilo je. In sa to gre na drdvo , in s-mozhjo poteka jo, tako de je medvediza is drevefa na semlo padla, in od leva in levize rasllergana bila. Lev pa odpela zhlo-veka na mefto fvoje in ga po tem šali valeshno sapuftf.
.Sonze, viter in popotnik.
Nekda fla veter in fonze fkufho-vala fe, kdo bi med ujema krepzhej-f hi ali mozhnejfhi bil. Kaj ftavifh J je veter fonzu djal, de fim ti kof (kuef). Tudi fonze je vetru to djalo. ,Sldd-nizh fta fe v - tem saftopila, ali v -mifli s-edinila, de ima tifti is med nju sa krepzhejfhiga fposnan biti, ktč-ri popotniga zhloveka perfili, de mora plafhzh (plafh) od febe djati. Na to je pervizh sazhel veter s-vfemi fi-lami pihati,in vfo fvojo mozh napenjati; pa bolj ko pifhe, bolj ovija fe "popotnik v-fvoj plafhzh, de mu ga veter ne vnefe.
Ko je veter vtihnil, je fonze s-luzhmi fvojmi shgati f-zhelo, in ker je dolgo in slo pershagalo, je vtru-
dil fe popotnik, in v-obnemngn Tvojim ifzhe in najde pod dre vam gofto-ienzhinim pokoj, vershe plafhzh od febe, in fpozhit fe leshe dol. In. tako je veter permoran bil fposnati, de mu je fonze kof.
. :   |et oiataylir*fl* Sfinkf in vganka.
V - Grezii per gradu Tivah naf hla fe je sver ndkaka zhudna, pofebna in prevelika, imenovana .Sfinkf; ta je v-1'em mimohodijozhim totole vganko tč-fhit dajala: »Sjutrajeflitirinogato, o poldne dvinogato, svezher trinoga-to»- Ktirkol ni snal na vganko to odgovoriti, je od .Sfinkfa bil rasflergan in fndden. Na konez en slo rasumen in moder mosh najde vganke tefkriv-noft, in rasreThni kraj, perftopi k-.Sfinkfu in tako rasreThi jo, »Jutro je detetfko letje, v- tim lasi d<Ste na rokah in nogah, in po temu je flitirinogato. Poldne je fredno letje zhlovefhko, v-" nj^m pa zhlovek na d ven nogah hodi, kakor fe fpodcbi. Vezher pa je globoka ftaroft, v-kterej navadno je s-palizo hoditi, in tako tri noge imeti.
Sodba boshja pravizhna je.
.i
tli le!oqs* -flgsf      r*f*fif&a. m
P^n mil t rq63 hGvoja^O »iidfšgo eter Rajnald poveda eno sgodbo. Popotovala fta fe, rezhe, enkrat dva brata vkupej, eden is med nju je bil. rasumen , pameten, drugi pa top in neumen. Ko fta v- Ivojim popotovanju-prifhla na eno mefto, ker je raspot-je bilo, je prepir med njima poftal, po kterim potu bi fhla, INeumui, ki je vidil en selenijozh pot ino fhirok, rezhe bratu fvojemu, pojdiva po tem vefelim potu : pametni pa rezhe { nkar tako, brat, naj greva po unim neravnim potu: sakaj toti selenijozhiin vefeli pot ne pela v- dobro prebfvalifh-zhe, temozh on gre, ker prebivajo rasbojniki, in oba prideva v-nevar-nolt naju shivlenja. Pa neumnimu ni bilo nizh dopovedati, on je obftal v-tein, de bi njegov brat s- njem poti-ftim potu fhel, in brat je poflufhal njega in bogal, de fta oba po tem po-
tu fhla, kteriga fi sbral je neumni. Grede pa prideta na mefto, ker fo shi-veli rasbojniki. Oba fta bila povjeta in befta imila vmreti; Pametui rezhe, da bi mu shivlenje darovali, ker je top in neumen brat jega sapelal in ogalfal. Odgovori topi, jas fim ne-dolshen, pa sakaj je brat moj, kteri je pameten, dal fe ogalfati oi mene. Ako be on po unim potu fhel, bi jas dolshen bil pofledovati ga. Poflufhal je fodnik nju prepiranje, in jema na snanje dal isrezhenje totole: Ti topi, in neumni niti hotel poflufhati fvojga
fiametniga brata, pa ti pametni fi po-lufhal i- veta (rata) brata fvojga neumni ga, in sa to je prav, de oba vmrefta.
Uk- Umni brat je naflia dufiia, neumni pa telo nafhe, in hudobno po-shelenje. Ako dujha vkloniva fev-ho-
telefno , tako obd v-pogubo
Modroft refhi od f mer ti*
Dionif Tiran isfhev na terg, prehodil je vfe kupzov prodajavno blago pregledat. Med drugimi vgleda tudi eni ga filolofa ali Modriana per kupzih fedezhiga, in vprafha ga: Kaj pati prodajath? Odgovori Modrian: Jas prodajam premodroft: Dionif vprafha: po zhem ? Odgovori Modrian: Sa Iheft fto goldinarjov; in jaderuo ispla-zha mu jih Tiran, in sheh',de bi mu podal kupleno premodroft. Na to mu odgovori Modrian : Quidquid agis,pruden-ter agas, et rejpice finem; to je: kar kol' delajh, delaj rasumno , in glej na konez. Dionif je po tem navadil fe, toto isrezhenje Modrianovo vlf zhaf v-vufteh imeti, ker ga je tako drago kupil. Sgodi fe pa, de nikteri savolo jega nefmileshftva ali tiranftva fo faperlegli fe fuprot njega, de bi ga vbili, iu na to fo svolili li nikakiga
brivza, kten bi jemu, kadar mu brado brije, gortanez preresal. Prifhel je brivez po iVojej navadi Dionifiu brado brit, in ker mifli djanje napravle-no ispolniti, sgodi fe, de Dionif po ivojej navadi gori v-fpomin danore-zhenje Modrianovo fopet isrekel je. Temu fe brivez tako vftrafhi, de od trepetanja fhe britvo vdershatine smo-re, in fpultf jo is rok ; ker je namrezh miflil, de Dionif befčdo to narozhno v - odgovor jemu isrezhe, in kakor de bi vedel ftorjeni punt in isdaj. Sa torej k- nogam Dionifievim pade, ga tU odpufzhanje prob\in raso levamii vfe. Na to je fposnal Dionif, de drago ni kupil premodroft, ker mu je shivlenje perhranila.
O j ft r o u m j e.
Poveda Butarh sgodbepifez, kako je nekda Kfenofon mlad fhe otrok v« vo-
.65 ^p-.
fkej ulizi frezhal uzheniga fnosha Sokrata. Kadar vgleda tSokrat otroka tega, fposnal je v-njem ojftroumje, tudi bersno mifel in rasum, predftavi mu poprek palizo fvojo, tako de ne more otrok mimo iti, ampak vfilen je oflanoviti fe. .Sprafhoval je ga v-mnogih rezheh,kako to in une napov-iedenje potrebe trebno ddla fe, na kterim meftu,per kterim kupzu prebiva , i- t, d. Kčr mu KJenofon na vfe bersno odgovori, vprafha ga .Sokrat dalje, a! je zhlovdku mogozhe, dobre in pofhtene dela dopernafhati; odgovori , de bi to ne vedel. .Sokrat mu na to pravi: Pofleduj me, de fe tudi tega navuzbifh, in od te dobe je Kfe-»0/0» (Sokratov fholar bil.
■
Zefarjov in kralov frezha je nevarna.
Imenitni latinfki befednik Zizeron po-veda  fledijozho  fpomnitja vredno
sgodbo: V-.Sirakusi je bil nefmilesh aH Tiran s - imenam Dionif, kteriga dvornik je bil Damokhj imenovan,to, ti je Dionifiovo frezho v-ludi rasna-f'hal. Enkrat vpralha Dionil Damokle-ja: hotel bi li iskuliti malo dobe to frezho, ktero on tak vifoko hvaluje; Damoklej odgovori: de bi do tega hotenje imel. Na to vkashe Dionif Da-mokleja pofaditi na fvoj kralov fedesb, in poitaviti pred njim miso s' slatam in frebram, in s-narisbranejfhimi jedr mi, poilavi pa per tem tudi veliko lepili mladenzhov, kteri fo ftregli mu. Med tem pa vkashe nad Damoklejovo glavo nag mezh na kojnfkej shimi vi-lezh obeliti. Kadar vgleda to Damoklej slo vttrafhi fe, in profi Dioniiija, de bi perpuftil mu odjiti od tod, ker on ne sheluje vezh tak frezhen biti. S - tem je Dionif hotel pokasati, kako kuali v-fredi frezhe velikim ne varno-ftim podversheni fo.
Uk. Ne mifli; de bi le Zefaiji, krali, in reliki golpodi frezhni bili, vezhkrat je kmet per fvojim zhernim kruhu frezhnojflii, kakor vfi smoshni gofpodovavii tega fveta ; takaj on v* miru dela in j«, in bres Urah*
k - pokoju fe poda, de fladko in dobro fpi, ker fe mu bati ni takih nevarnoli, kakor-fhnih fe v - refnim bojd oblaftuiki pre-vifhni.
Trudolubj e.
Furej Kresih »-orodjarn fvojim.
Imenitni pevez Firgil premodro fka-sal je rekozh : Labor improbus omnia vincit, to je: Ffefkčsni trud vfe premaga. Sa ref nizh ni tako teshko in potivno, kar bi s - velikim trudam in persadevanjam ne moglo fe dokonzha-ti. To moremo is fledijozhe sgodbe viditi, ktiro poveda Einej. r>e da-lezh od Rima v-enej veli je shivel en kmet s - imenam Furej Kresin. Imel je edino malo njivizo, s-ktero je vezh fadja in shita per dobil, kakor nje-
^0P-      6 8
gov fofed s - velikim fvojim poljam. In torej je od fofeda fvojega pred Rimfkimi lbdniki obdolshen bil, akor bi on s-tatijo fvojo in s- krivizhnimi 1'rediki (mitelnami) drugih ludi fadja fe pooblaftil. Obdolsheni ni vftrafhil fe ftati pred fodniki, pride totej, per-pela s'febo hzher fvojo mozhno in pridno, ravno tudi vfe fvoje orodje, velike in teshke orala, ali pluge, lopate, motike, mlatle, niozhne vole i. t, d. in per tem rezhe fodnikam: O fodniki! obdolshen fim, kakor tat: poglejte, zhe fo te tati je orodja (poka-shuje fvoje orodja), in ako bi jas vam pred ozhi poftaviti mogel moje potiv-no persadevanje, moje frage, mojo budnoft in fkerblivoft, bi fhe vezh vidici mogli. In tako je fopet fpuf-zhen bil.
Delo, trud, posveTzhenje, potiv-noft nam perdobijo obilnoft pofvecni-ga blaga, lamo
Leniga zhaka
Stergan rokdl, Palza berajhka
Prašen bokal. F.
Delanje s' fvojmi rokami.
,S h 6 v e.
" 't P''9PnG        » 03i:"!lJ2 j']jj>!! 03- <v2 fiV
.Stari Latinfki pevez Bme; pravla to-tole bafen: ,Sheva jemizkinaptizhiza, ka v-shitah gnesdi in shivi. Kad je shito persrevalo, iu ftara .Sheva islete-ti hotela, de bi mladim jed pernefla, je jih fkerbno opominala, de bi one (fhevize) budne in pašne bile, kar fe bode ta zhaf fklenilo ali govorilo. Sdaj pride Gofpod tote njive, s' finam fvojim govori t Vidifh li, kako shito to she^ sosrdlo je ; idi k- nafhim fofe-dam, in profi jih, de bi pomagali po-žheti shito nafhe, in s-tem je odfhel k-domu fvojemu. Malo po tem pa pride mati tShev k-fvojim mladim, in one povedajo jej s-trepetanjam, kako gofpod mifli ravnati in delati. Mati pa odgovori jim, de bi one v-miru prebivale, in ne nefpokojile fe, Sa-
kaj, rezhe ona, ako je on shetvo fvojo na foldda odloshil, tak jutrd shito ne poshenje fe. Drugi den sjutra odleti tSheva fopet, sapovedivfhi jim, budne in pašne biti, kar govorilo fe bode. Pride pa fopet Gofpod do njive in s' linam fvojim govori rekozh: ,Sofedi nafhi naju nifo bogali,poklizhi-va sa to naju shlahto, de pridejo ju-trd, in pomagajo nama posheti. Ko je pa ftara ,Sheva fopet na gndsdo fvoje prifhla in svddila od trepezhih in fkerbezhih fvojih fheviz , kar fe je fklenilo, je ona fopet potashila fvoje mlade, de bi fe ne bale, ker ni eden is shlahte tako voln in gotov ali per-pravlan, de bi profhnika jaderno vfli-f hal. Tretje jutro pa fopet odleti Mati ,Sheviz. Rojaki ali ludi od shlahte fe snebijo shetve in ne pridejo. Takrat rezhe Gofpod njive finu fvojemu: pufti fofcide in rojake, jutre sgoda v-semiva vfak fvoj ferp, de poshenjeva naju shito farna. Ko je ftara ,Sheva od fvojih mladih to saflifhala, de ti je Gofpod predvsel tako ftoriti, je rekla: ,Sedaj je zhaf pobegniti, kerfeGofpo-dar fam fvojga dela loti,  Sa to pre>
menimo prebivalifhzhe nafhe, in drugo gnesdo poifzhimo. In tako odleti s-fhevizami fvojmi od tdd, in Gofpod na drugi den shetvo fvojo do-konzha.
Uk. Kadar ti fam kaj dobriga inper-dobivniga sdelati morefh, ne nakladaj na drujiga, in ne ifehi pomozhi od tovarfhot: •akaj nesvčfia je taka pomgzh.
B a f ni,
ktere fe Esopu perpifhejo.
grosna fovrashnika v - enej vladi-ji prepelajozha fe fi naproti fedfta, eden v-prednjim, drugi v-sadnjim polu.  Sgodi fe pa, de velika fortuna
Eoftane, ino ker vfi trepezh fe fmerti ojijo, vprafha tffti v-prednjim polu fedezhi mornarja , kaj bi menil, kteri kraj vladije bi fe prejvtonil? Mornar pravi: de sadnji. Na to odgovori uni (ueni): Al je taka, fe ml fmert ne sdf vezh huda, kdr vidil bom mojga fovrashnika poginiti.
Ta bafen pomeni, de fe jih najde, kteri fe tafine nefrezhe ne bojijo ino ne vftraffiijo, al vidijo, de njih fovrash-niki prej obnemagajo, ino Jilo terpijo.
Pef ino Petelin.
Pet in petelin fe fprijasnita, in v-vefdlej drushbi na pot lpravita. Na polju ju nozh prenagli, in ker mrak pote obtemnuje, f klešeta, de petelin na drevefnih vejah, fpodej pa v-dum-pli ravno ti tli ga drevefapelprenozhii-je. Ker pa petelin po fvojej navad! sapoje, (poktkera), lefizhiza sbujeiia
vefa slesil, ker bi tako ftadko inprijas-no pojezho ptlzo is ferza rada objela. Petelin odgovori, de ne more dol sli-lti, prej ko bi lefizhiza vratarja, ki fpodej vrata varje, ne sbudlla. Neumna lefizhiza ne miflijozh na golufijo k-drtvefu blishej ftopi, in kar samore, na vratarja salaja; pef nato sbujeu plani na lefizhizo. in popadivfhi jo rasflerga.
Tora bafen naf vuzlii, de, kadar fili in krivizhnofti fovrashnikov Jami ne moremo vbraniti J'e,mdramo s-mo-• drofljo oberniti fe k-mozhncjJ'him in vezh samoglivim. Tudi fhe to, de morejo ogalfani biti tudi tifii, ki fe sa narbol 'isbrifane dershb.
pomina : de bi od dre-
(O
Kmet in fin 6 v i.
En kmet bliso fmerti, ker finovam ni imel bogaftva sapuftfti, mifli k-pridnofti in delavnofti pobudici jih, de bi fe terdno in ftanovitno del 1 sveftili«, Poklfzhe jih taj k- febi, in jim rezhe • ^Sinovi moji! Kaj s-meno bode, vidite farni; kar ml je mogozhe bilo, fim fe vfe shive dni sa vaf trudil, vam kaj perdobiti, in vfe to najdete v- mojim vinogradu, Malo po tem vmerje ftari ozha. ,Sin6vi pa, v-miflim de bi v-nogradu vfe samoshenje ozhetovo sa-.kopano bilo, fpravijo fes-motikami in lopatami k - iskopanju; vif vinograd prekoplejo, saklada (fhaza) slafti ne najdejo, semla pa fkos prekopanje srahlana brajdam novo mozh daje, de je viufka terta preobilno grosdja nofila,
Tota baten vuzhi, de je trudenje in posvefzhenje narvekjki bogaflvo.
S h a h e.
Dve shabizi fta prebivale v-enej lushi, ktero fta» ke"r je od prevelike
poletne vrozhlne vfuhnfla, sapuftile, in od tod i'hle, drugo poifkat. Kdr prideta k-enimu globokimu ftudenzu, rezhe ena med njema: tukej bi rozh-no in priloshno mogle prebivati , v-refnizi bi ne nafhle" bolfhiga kiaja sa naju. Druga odgovori 5 tudi meni je toti kraj vgoden, pa vinder miflim , prej, ko noter pofkozhiva, morava premifhlovati, kako morva fopet vin priti, zhd bi tudi tukej voda vfuhnila.
Ta baferi naf vuzhi, de m dramo fe vfdkikrat pojvetovati, prej ko eno delo sazhnemo*
Laftaviza ino p t i z h i z e.
Ko fo len fjali,je laftaviza ptizhi-ze opominala, de bi s- njo vred fhle, isgrebat feme, is kteriga sa nje nar-fhkodlivejfhi selje israfzha. Ker v-fe-tvi to ldpo opomeno nifo nafledovale, je jih drugozh lubesnivo profila, ko je len poganjal, de bi mlado selje ispipale. Ker fo pa tudi toti poflednji fvdt v-nema* puftfle, je laftaviza is gojsdov in pufzhav pobegnila, in po
zhlovefkej navadi v- htfhe pref/elila fe. Malo po tem fe je sreli len ispipal, prelterl, in poterl; ptizhaTji fo prifh-li, in ptizhne mrdshe is njega ispledli, in polovili tiite ptizhize, ke lubesnivo laftavzhino opomeno nilo poflufhale; filno fo poshalovale fvojo nemarnoft.
Ta bafen vuzhi, de pri jasne opo-mene v-nemar pufzhene nam pogubo perpravlajo.
M o z h ni vol.
Samezhoval je en s-preobilno mozhjo darovan vol druge vole, fvoje tovarfhe. Ampak po 6ri (ueri) oravez tudi njemu igo ali jarm naklada , in ker je premozhni vol zel den oral, pride svezher vif truden in s- vi-fezho glavo v - fvoj hlev nasaj, ker je sjutra fhe fporn in poln hudobnofti bil.
Nauk; tSkufhva zhlovika vuzhi.
Vol k m ovza.
kSflno ranjen volk na potu ofla-blen lesni in proli memo gredozho ov-zo, de bi mu od sraven cekozhe vode piti pernefla, sakaj potle bi jed tudi lehko dobil. Ovza, ka je golufijo fposnala, mu rezhe: Ako biti vode perntfla, bi me ti popalel in snddel.
Od golufnih preganjavzov je ta bafen rezhena.
Kosel in lefiza.
.Silno shejo terpezha, kosel in lefiza v-en imdeniz fkozhita. Ko fta fe napojila, fpregleduje kosel, kej bi mogel is vode na 1'uhe priti. Leliza mu "rezhe*. Ne trudi fe bati, kako bova fopet na fuhe prifhla. Zhe me bo-gafh,bova oba odtita. Al fe na sad-nje noge poftavifh, prednje pa na ftudenzhino fteno naflonifh , in glavo s-rogovi na vifh povsdignefh, " bom mogla ti na herbet, is herbta na rogo. ve, in od rogov zelo is ftudenza fko-*hlti, in tudi tebe is njega povlezhi.
Ker fe je kosel k-temu voln perkasal, in leffzhino opomeno dopolnil , je ona zhres njegov herbet le na rogove pognala, od tod is ftudenza vskozhila, in sverha na kraju ali robu lludenzhine naflombe vefdlo fukajozh fe koslu poimenovala. Kosel zhrčs to rasterdit sazhinja lefizo golurije in nesveflja dolshiti. Pa lefiza mu rezhe: Ako bi ti kosel! tak moder bil, kakor li bradat, bi fe nikoli ne v-en tak kraj bres poprejfhne fpregledbe doli bil Ipultil.
Uk. Pred sazhetkam vfaki ga dela pofnifli na konez*
Muha i 11 mravla.
Sdeti fe je sazhela muha in hotela vezh biti, ko mravla , ktero je po-pravlala, in samezhovala, rekozh; Poglej enkrat, kakofhna je tvoja niskoll; v- votlovinah semle prebivafhin sder-shama po tleh lasifh, v-,teshkim delu redko in flabo jed fi ifkajozh. Rfene pa perutnize na vifokoft povsdigvttjo,
me fprimiejo kralovfke misein goflni-je, is slatin in frebernih polbd jem ino pijem , narshlahtnejfhi in narisbranej-i'hi jellvine me litijo, in fhkarlat je moja odeja. Na to mravla totej ko-lhatuizi in fe bežimo miflijozhejognu-fnej napuhnizi odgovori: ,She to per-flavi, de je tvoja perludnoft vfim lit-na in lbvrash ; de sa te po tvojim imenu mufhnizo (mufhno jitt) narejajo ; sraven je toto tvoje frezhno shivlenje le kratke ftanovitnofti, dokler je nam-rezh toplota; perhajajozhe hladno iu merslo vreme pa te vkonzha. jas pa po leu lehkiga dela le trudim, de po simi mirna in ofkerblena shiveti sa-morem.
Ta bafen naf vuzhi: De mora fe zhlovek v-mladčfti truditi, in delati, de Ji sa ftarofi kaj ver hrani, lifti pa, ki v-Jpomladi fvojih let, to je, v-mladofti sapravla, in nerodno shi-vi, bode po simi, to je v-jlarofti ter-pcl in poginil.
Mravla in Golob.
Shejna mravla fe je fpuftila v - en vrelzhik, ali isvirik.   V - tem ko pije, plunkne v v6do , in k<fr fo valovi vnefli jo,  pride v-nevarnoft vtopiti fe,  kei* nizhefar ne vidi,  kam bi le vfedla.    En na blishnim drevefu jo vgledajozh golob odlomi eno vejizo, in vershe jo v- vodo,  mravla fe na vejizo vfede,  in tako lrnerti vjide. IVlalo po tem pride ptizhar, in goloba vgledajozh   mu hozhe limne lhibize naftavjci, de bi ga vjel.   MravTa, ka ie je sa goloba bala, priblislia fe pti-zharju med napravlenjam, in ga tako  grosno v-nogo vizhipne, 'de je vfe limualte fhibize prezh pptfffiril al vergel; med tem je golob vletel, in nevarnofti vfhel.
Tota bafen sahvaleshnoft vuzhi.
Vi fo k e fm rčke, in ena m a j-hi na med njem i    o j cz h a.
Med lepo srafzhenimi vifokimi rmrekami fe je tudi enamajhine pofta-ve, in nevgodne podobe nafhla, k er
je bila fkrivlena. Vifoke fmrdke fo H totej iiroti pofmehovale, ino jo po ftrani gledovale. Sgo.lilo fe je pa, de fo ludi let sa zimper, ali sa sidove ifkali in vfe tote lepe fmieke potekali, svunaj majlime fkrivlene , ktera je s-roiram oftala- Po tem fe je ona fvoje nevgodne po iobe fhe le vefelila, ker je prej od drugih saframovana bila, fposnajozh, de je farno njejna po-Itava shivlenje perhranila ji.
Ta baten opomina: de fe nam ni shalojliti , ako nifino tako lepi ino Jrezhui kakor drugi; sakajpreobilnoft totih pojrczhovavnih darov zhloveku le vezhkrat Jkhodnje, ker jih zelo rad na hude obrazka-
Lev in l e J iz a.
Lev od ftarofti oflablen nf vezh kof ( kuef) bil, ti fam fvoj shivesh perpraviti, sa to fe je na goluhjo in savlnioft obernil. V - fvojim berlogu fe dershi, kakor bi boln in preflab bil, de fo vfe fhtiriuogate ttvart ga obi-
fkat in pomilovat prifhle. Vfalco pa, ka je k-njemu perftopila, je popa-del in posherl. Ker je she veliko stii-val podavil in rasgrisel, pride tudi ena lefizhiza k-berlogu,in svunaj ob-ftoji, fkerbno okoli febe gledajozh. Lev sagovori, sakaj de noter k> njemu ne ide? al — ona mu rezhe: sa to ne grem noter, ker me ftopnje perftra-l'hijo, ktere do tebe kashejo, sad pa nobena.
Modri fe pred krivizhnim filnikam varovati ve, in gleda na snameuja, ktere mu pogubo ozhitno perkashejo.
Ko fim t a in v in fka ter t a.
Kofhuta od lovzov filno gonjena vbeshi jim pod vinfko terto, in letam f krije. Lovzi memo grede" , jb ne zhutijo. Ker shd nični, de ni vezh v-nevarnofti, jema grosde od terte ter-gati in jefli je. ,Skos tako tergauje je tertino lilije safhumdlo; lovzi to sa-flifhajozh fe nasaj vernejo, v-mifli kakosver tam fkrito najti; preifzhejo
braide invgledajo kofhuto, na kterd pukfhe obernejo in jo vitrelo. Vmi-rajozlva kofhuta v-shalorti fposna; Prav fe mi sgodi, sakaj fim fe na mo-jčj obvarnizi tako pergrefhila.
Uk. Majlizhov trnju boshjimu ne bojo vbeshali, kteri dobrote s-hudim fovrazhajo.
Lev  in Volk.
Leshal je lev v- fvojim berlogu odftarblti oflablen, in sraven s-boles-nijo vdarjen. Vfe fivari svunaj lefize fo prifhle ga obifkat. .Slushila je ta priloshnoft volku, lefizo satoshiti, in terdo dolshiti jo, de bi krala fvojga prevsetno samezhovala« in ga v - bolesni ne obifkala. Ravnoj ko volk tako toshuje, pride lefiza, ktera fled-nje obdolshivne befede govorijozhiga volka, in zhres to filno vneto jeso krala leva fposnajozh fvoje savite mifli pohitri, in de bi fe isgovarjala, in nad fovrashnikam mafhzhovala, pred želim ■ sboram fledijozhe beleduje:
Ktiro med   vfemi ftvarmi kralovo
šflnavje in siiivlenje tako fkerbi, kakor mene farno? Mene, ka vfe kraje oble-tam if kajozh osdravno selje, ktero bi sdravje lbpet perdobilo ti; in vunoy fim vinder svedila, kaj bi ti najTiTtre-ji pomagalo. Kaj takiga? vprafha Lev. S-volkovo kosho, rezhe lefiza, hitro oderto iti fhe toplo bofh fi m 6-ral trebuh in ledji.poviti. Lev, ki to saflifhi, vkashe jaderno ioflu kosho odred, in fi na shivot podjati. In ker volk tako odert leshi, fe mu lefiza pofmehuje, rekozh 5 .Spodobilo, volk! bi fe bilo, de bi ti bil kralovo obdufhje vkrotil in omefhzhil, nikar pa rasnel.
Uk. Kdor komu jamo kople, fam v - njo pade.
Oflo v a ko s ha.
.SmertJ pridi po me,rezhe en filno potvarjen in tepen ofel. .Smert ga vflifhi in hitro pride. Ofel vmerje, njegova kosha fe pa na bufcen (pavko) raspne, in tudi fhe po fmerti bije.
Nikotire nefrezha bres konzev preganja-
Ko slizh  ino v o l k.
Koslizh sverha na hifhnej ftrdhi ftojezh na memo gredozhiga volka savpije , in ga perklinja. Kterimu volk, nikar ti, rezhe, temozh ftreha me perkliuja.
Kraj in zhaf bojezhe ludi vezh-krat ferzhne Jlorita, de fe svupajo , vezh samoglive ponajhovati.
S ajzi in s h ab e.
Sajzi fo v-enim sboru savolo fvoj ga nefrezhniga slrivlenja pertoshili fe, de jih sverine in ludi preganjajo, tu. di peli in orlovi, in fkoro vfe mefo. sherezhe svdri sa rop ifzhejo. Na to fklenejo, farni febe ofmertiti, mifli-jozh, de je bolfhi naenkrat vkonzha-. ti le, kakor vil* zhaf v - itrahu shiveu.
Vfem sajzam je fklenftva tapravbila, in tako vfi fkokoma k- blishnjej vodi leto, de bi le tam vtopili. Shabe pa, ke fo bliso vode v - gollej travi fedele, od sijzov filno fhumezhiga perfkako-vanja vftrafliene, pofkozhijo vfe v-vodo. tsSedaj en modrejfhi med sezami rezhe : Poflujte bratri J in zhajte , kar vam povem. Poglejte, fe fhe vinder druge ftvari najdejo, ktere fe zelo naf bojijo, in tako morajo v-re-fnizi fhe nefrezhuejfhi in revnejfhi biti , ko mi.
Uk. Alfinefrezhen, mifli, de fo drugi Jhe nefrezhnejjhi.
Ovza in pef.
Dokler fo fhe shivali in sverfne govorile, pravijo, de je ovza fvojga gofpoda s-temi beledami nagovorila. Zhudno fe ml sdi, deti nam ovzam nizh ne delifh, in naf filifh, is semle fi nafho jed in nafh shivesh poifkati, ker vinder od naf volno, ffre ino ag-njeta doblvafh; pefam pa, ki ti nizh
takiga rte po verne j o, kruh daj.ifh, ktd-riga lam jefh. Pef pa, ki je to safli-flval, je nezhe perdufhil fe inrdkel:-Po pravi/j Gofpoi tako ravna, sak j jas fim tifti, ki vaf pred vfem hudim varje in obvarje, de vaf ludi ne vkra-dejo, al pa volki ne posherejo. Ako bi vaf jas varovati samudil, bi fe vf fhe na pafho iti ne vupale, savole ftraha pred vkonzhanj ara. In tako fo ovze fposnale, de fe pefam vekfhi in obilnejfhi zhaft fpodobi, kakor njim farnim.
Tota bafen je vfem luddm rezhe-na,: kteri fe nad redkimi opravili go-fpodov in predpoftavlenih hujajo , iti je ferdijo , de oni v-takej obilnej zhafti od dela in snčja nishejfliih luai shivijo. Ako bi jih pa Gojpodi in predpoftavleni s-modroftjo in s-vu-kam ne vodili in branili, bi oni ne Jre-%ho, ne. samoshenje ohraniti in vshiva-ti mogli.
.'»i!b.ž-i>3 si ::■>. c■ i,fj Is I   -«tiot murn^n Druge Esopove Bafni. ————
(Is Pemfkiga na .Slovenji jesik preravnane.)
Lev, Volk, Kosa in Ovza.
i-f -'.v-. ;>I .m. i'.imk 'i:* '• nvv; i.ilm': Volk, kosa in ovza fo fes-levam ftovarfhili, de bi s- njem vred n\ lov fe podali. In ko fo jelena, vlovili, fo ga na 1'htiri kole rasdelfli. Po tdm je rekel lev. Pervi del ali kof fi sa to sberem , ker fim Lev , in nad vfemi svermi kral. Drugi ded sa to je moj, kir fim lilnejfhi in mozhnejfhi, kakor vi Tretji sa to hozhetn imeti, ker fim fe v- lovlenju bolj posvedtil, kakor is vaf kdo. Pa fhtertiga, kteri fe dotekne, je moj fovrashnik. In tako je toti nesvefti in hudobni lev vfe tri tovarfhe od fvojih delov ali kofov odgnal , in lam vfe pobral.
Uk. Ne fiovarjhi fe s- mozhnejjhi-mi in filnejfinmi, ko fi ti, temdzh ojla-ni ver zhloveku fvoje rodovine-
Pe f in kof m efa.
Pef nele kof mela v- gobzu, in plava fkos tekozho vodo. V - tem podoben kof mela v-vodi od drujiga pela nefti vidi, poshelil je mu tudi tega popafti. In tako odperv gobez, • ispuftil je fvoj kof, kteriga je imel, de je mu ga voda vnefla. In tako je pravi kofsa vgledani v-vodi sgubil in sapravil.
Uk. Kteri je nefiten in lakomen v-fvojim foshelenju, Jhe to s gubi, kar ima.
Orel in Lefiza.
Orel in lefiza fta prijatelftvo in snanje med febo naredila, in saftopila fe v- tem , de bi dalezh rasrasen ne prebivala. In to prijatelftvo fta poter-dila s- tem , de fta vkup povlekla. Orel je na vifokej fmreki gnesdoli naredil, in lefiza pa ne dalezh od njega na semli mlade vlegla. KeT- je pa enkrat isfhla, de bi fe napafla, orel nI-
ma nizh, kar bi jddel, sletel je dol do mladih lefizhiz, jih pobral je, in pernelel i ^ojim orlfzham infebisajed. Lefiza pa, ko je sad prifhla, in Ipos-nala, kar fe je bilo pergodlio, ni toliko lmert fvoje rodovine obshalovala, kakor le to, de fe mafhzhovati ni mogla. Ker ji mogozhe ni bilo letdti, in letezhiga orla vlovici, je od dalezh le poftavila (kar je navada tem, ki le mafhzhovati ne morejo) fovrashnika fvojega obrekovala in preklinjala, Malo pa po tiim, ker fo ludi koso pekli na poli, in jushinali, je sletel orel doli," je"en kof te jushine s- oglamsher-javim popadel, in v-gnesdo vnefel. Kdar je pa večer vftal, in oginj ras-nel, fo orlizhi, ki fhe nifo imeli po-trebniga perja, opezheni is fmreke na semlo fpadali. Lefiza pa je perteklu, in prizho orla, vfe orlizhe pojedla.
Ulu ViM nimajo nishejfne potopi-vati in prijatelftvo prelomivati,ker jih majhzhovanjc boshje more clotezhi-
Popotnik in Mezh,
Popotnik eden je nafhel mezh na zefAi. In vprafhal ga je: Kdo te je sgubil; odgovoril je mezh ; Mene je eden lam sgubil, al jas fim jih veliko pogubil. Kakor bi rekel • Mnogo ludi je s-meno ofmertjeno; de fim pa sgube prifhel, faj fim to saflushil.
Posnamenovanje * Prej ko hud zhlovek Jam terpi, veliko ludem ter-plenja naredi
t OilsJ tUU-SJ ld [HA.     »ui'J''2 £0 .• lila
Lev in Mifh.
V-lefu je 1'pal Lev tega zhafa, ko fo pbljfke mifhi tekale in vkupej igrale. .Is nehoteuja je ena is med njih na Leva 1'kozhila. Lev pozhutiv to le jc sbudil,in jo jaderno popadel. Sira-loitna Mifb ga je profila, de bi ji to samero odpultil, rekozh, de tega fvo-jevoluo ni itorila, in tako na snanje mu dala, de je s - drugimi vred igrati pevlilena bila, ako li lama ni hotela, in tako sgodilo fe je bilo, de je neprevidno na njega fkozhila:. Lepo ga sa
rn/foft prof!, de bi ta prigoda jej sa-nefhena bila. Lev, ki je prenrilhlo-val to v-febi, de bi mafhzho vanje proti enej mifhi slo gerdo, in jemu k-zhefti ne bilo, od pulti Mifhi .same-ro, in perpultf ji oditi. Mifh je s-ve« feljam in sahvalo od njega odfhla. Po nekoliko dneh pa je padel Lev v-mresho, in ker je 1'posnal, de bi vjet bil, je sazhel prelilno in shaloftno rijo-vdti in krizhati in s - veliko teihobo fvojo neirezho toshiti. Mifh, ka je to saflifhala, je v-hipku k-njemu perte-kla , de bi svedila, kaj bi temu bilo , in kaka nefrezha bi ga pertifkala. Ker_ je pa Mifli iposnala, de bi vjet bil, je rekla k njemu, de bi fe nizh ne bal, ker mu hozhe srtajzi dobroto, ktero je bil ji ttoril, poplazhati, in jemu ravnomerno dobrodj.mie fkasati. Ona gre k-mveshi, pregrishe vlenjej-nevosle, in tako je Leva fproftrila,iu vefeliga od nevarnolti odrdfhila.
Uk. Ne sanizhujmo malih in ni~ shejjhih, sakaj tudi oni nam morejo enkrat na pomdzh priti- Tota bajen naf tudi sahvaleshnoft uzhi.
__t
Fol k in Ko sle.
Kosa na pafho fpravlaj6zha fe opominala je kosle, de bi nikomur ne odpiralo, ali k - febi koga pufhzhalo, rekozh:  maifktdra sverina hudi, in okol hlevov fe perkradije, de bi febe* kaj mogla vloviti.   In ko j^ kosle tako opominala,  je fhla na pafho, de bi le posbiveti mogla ,  in nehala je kosle v-hlevi saperto.   Po tem pa, ko je mati odfhla, je prifhel Volk,ob-ftoji pred durmi, in je golofivno glaf fvoj premenoval, kakor bi kosa meka-la, in klizal Kosle, de bi mu duri od-perlo.  Pa Kosle, ko je fposnalo, de bi mati njega ne bila , je reklo: Jas dobro flifhim glaf matere moje, ti pa fi le fnvrashnik moj, in gledafh mene sapelati in ogalfati, in pod tem ismi-fhlenim glalam matere moje shelifh kervi moje   Saftojn je, jas te fem noter ne puftim.
Uk. Srezhen bo ,  kteri pojlnjha glaf in poduzhenje fiarejjhov Jvojih.
S h ah a in V o l-
Shaba,kaje vidila vola na pafhi, je farna v-febi miflila: Kdar beli ti tak fvojo kosho raspihnila in rastegni-la, mogla beli dro (dobro) tako velika biti? kakor je toti Vol. In sazhela napihovati fe, vprafhala je shabe rekozh: Alite, de fim tak velika, kakor toti Vol? Shabe fo odgovorile; Nikoli. In ona fe je fopet fhe bolj napihovala, in rastegovala, rekozh: Al: fim sdaj? Shabe fo odgovorile, de nobene pod6be ni. In ko le je tretjizh rastegla, je raspoknila in vmerla.
Uk. .Siromaki, ki fe v- fvojej mifli povsdigvajoyde bi mozhnim poaobni biti mdgh, taki padajo, in sa fvojo vifoko mifel vokarjeni ali Jhtrafani bojo>
Volk in Kosle.
Ko^le, ko je zbrddo sapufiilo, je od Volka bilo pojano. In ker fe je obernilo k* njemu, je reklo:   Volk J
jas vidim , de me dnef fnddel bofh , de pa lesheji in vefclejfhi vmrem, sa-pifkaj mi prej, in jas zho pa pofkaka-ti. In ker je Volk piikal, in Kosle ikakalo, pefi volka saflifhajozh fo pertekli, in njega gonili. Volk fe je obernil„ in rekel Koslttu • Prav fe ml godi, ker fim le kuhar in mefar, bi ne imel pifkavez in bubnizhar biti.
Uk. Kdor to dela, in JknJJia, kar njega opravilo ni, tak velikrat nefre-zho terpi.
Frank in Lefiza.
Nekda je Vrank lir ras okno vsel, in letel s-njim na vdjo vifoke fmreke. Vgledala ga je Lefiza, in slubilo fe ji tega fira. Sa to je sago-vorila na njega s - perlirovavno bele-do,rekozh: 6 lubiVrank ! Kdo je tebe" podoben ?Nobena ptiza nima taki-ga perja, ko ti. In n<: vem, al bi fe ena ptiza najti mogl»,kLera bi sraven take lepote tudi tak lep glaf imela. Sa ref fposnam, de imafh glaf narflaj-
fhi. Vrank, ki je tako hvalo safli-f hal 9 fe je rasvelelil, iu fe hotel i'he bolj pofhtimati, in fvoj gtaf pokasati, sa to je istegnil klun, iu iilnejfhi sa-kerknii, In kdar je ufta odperl, je mu lir irpadeL Tega je popadla hitra in savita Lefiza, in ga berfh po-sheila. Ogalfan Vrank je milo gledal dol in (prijel ali sapcpadel, de fo befede Lefizhine savitein nesvefle bile.
Uk. Vari fe tega , kteri perliso-vavno govori in te prevezh hvali, sakaj on hozhe te galfati.
Ofel in Lev.
En Ofel je bdshal zhrds pole k-Levu , in rdkel k-njemu: Poj liva vkupej na verh tote gore, tu zho ti jas' pokasati, koliko je s ver In, ktere fe mene bojo. Safmejal fe je Lev jega be-fedam, in rekel: Nu le pojva. In ko fta prifhla na ver h, je Ofel ftojedi raven Leva sazhel po fvojej navadi kri-zhati, in filne glate fpufhzhati. Lefi-
srfp- 97
ze pa in sajzi, ki fo to flifhali, fo perftrafheni vti vtekali. K-temu je rekel ofel; Poglej, kak veliko jih je, ki fe mene bojo. Iu odgovoril je Lev; Temu fe jas ne zhudirn, sakaj tvoj krizh mogel bi mene famiga pre-ftrafhiti, kdar bi ne vedel, de fi tile Ofel.
Pomena* Nikteri ludi imajo navado, bojezhe in Jlabe s-krizham in sdetjam fvojim firaJJiiti, in mijlijo tudi per pametnih inmodrihtako ravnati, kteri fe jim pa le pofmehujejo.
F e liki Kosel in tri ji Ml a d i,
Triji koslizhi fo vidili ftariga kos-la vtikati in bati fe. In poimenovali fo fe njemu, de bi bojezh bil. .Stari Kosel pa je rekel jim: O vi sanikarni in neumni, kdar befte *) vddili, sakaj
(5)
*)   V-Pemfkim fe to talio bere: Kdybyfte vedjeli ,   prozh ja vtjkam a prozlj
^ o8
jas vtdkfm, in sakaj fe bojim, i)e M-fle fe mene poimenoval'.
Uk. Ne J od i djanjr Jvojga bi/slini ga , kčr ne vfJii njegove «;////', iv.Ji-ktermu konzu je tako kakor ga vidifli, ravnati sazheU
Volk in Kose l.
En Volk je pojal Kosla de bi fi ga mogel popafii. Kosel pa vtdkel je mu na "eno vifokofkalo, na kcerej je bres fkerbi bil. In zhakal je na njega volk dva zhel tri dni, potem je nf6-ral gladen od tod iti. Tudi Kosel je moral sa volo sheje ras to fkalo dol fkozhiti. In tnko fta oba od tod morala, eden sa je 1, in drugi sa napoj. Kosel pa, ki je napil fe, je gledal fe-
f e bojim, ne p o f m j v a 1 i b y ft e fe mne. Tudi v-gorčnjim .Slovonfliim Hora-tanu Te najde tota bcfčda : bo Ti m, b e f i , bo; befva,befta;be Trn o , b e ft c , befo, lialior per Ponižih in the drugih rSlovcnzilij dobro bi bilo, de bi fo vfi fopet navadili je.
be na noge in na flan (Voj v-vodi,in je rekel*. O kak tenke in fhibke imafh noge, koslizhik! kako zliefti vredno brado, in kak velike rogove; sgodi fe mi, de bi mene imel Volk sagnati, potiavim fe drugikrat njemu naproti, bom le branil, iu ne dal fe njemu premagat. Volk pa molzne fe je per-kradel sa njega, in flifhal vfe njegove befede. In popadel ga je sa sadnjo ftegno, vsdignil ga s' sbbmi kvifhko iu rekel; Brat Kosel! kakofhna je ta befe-da, ktero.fi povedal. Kosel, ki je fposnal, de bi vjet bil, je rekel: O gofpod Volk! bodi mi vfmilen, fpos-navam ti, de fim dolsiien , ker lini vezh pil, kakor kar mi je-potreba bilo , prevezh fim fe prevsel, in le te-be sameril. Sa to mu pa Volk nI od-puftil < ampak posherl ga.
Uk. Opomina ta Ivden vfe vb ogt in firomdke, de bi Je prevezh ne povs-digovali, in febi sa vezh ne dershali, slafti proti fitnejjhim in ■mozhnejjliim. Sakaj, kdar bi kdo is njih padel, malo milofti bi najliel per teh,kteri sairogii-vejjiii fo , kakor on.
^T-   100 ^g-,
Ofel in lev o v a Ko s ha.
Nafhel je Ofel levovo kosho, po-vil fe je s - njo, in vfe fvoje vude pokril, najlepfhe ki je mogel, svunaj vui'hef, ktere ni mogel f kriti; in tako je fhel v idf*in flraihil b< jezne sveri, kakor: sajze, ferne, jelene, in jim podobne. Kmet pa najde ofla, kteri-ga je bil sgubil, in popade ga sa vu-fhefa (vufhete) , kterili perkriti ni bil mogel, in ker ga je pervesal, ga je grosno bil, fvlekel is njega levovo kosho , iu rekel: ,SirOtnim sverini-zam in nevumnim li lehko mogel grosen biti, al kdor to posna, fe te ne boji, Sa t6 bodi ofel, kakor li rojen, in ne ifzhi ptuje hvale, de ne bofh pofmehovan.
Uk. Al fe s-ptnjimi rezhmi hvali/h fe ti bojo ludi pofmehovali- ker bojo Jposnaii, de ti tijle rezhi nifo lafine.
(Stari zhlovek in fmert>
En ftar zhlovek, ki fi je nafekal derv v-gori, je jih na rame nabalal.
^iv ioi
Ker je pa dolg pot k-domu imel, fe je greje nofhnje iiavellvdial, derva od febe potifnil, in lmert pokliz.-d, ie bi po njega prifhla. tSmerc pride, in vprafha ga, kaj bi hotel. Odgovoril je ftari: ' de bi mu pomagala," derva na ramo pod jati.
Uk. Zhe je li zhlovek rev, teshdv, nadlog in terplenja navelizha , in fi jhiert sheli , vinder bi JJie rad shivel, kadar fe fmertna ura priblishuje.
ioo Pemfkih Pripovefti. Na ,Slovenfko preravnaiiih.
i.  He Li vfčm ufta savesal,   ia safhival,
moral bi mnogo platna imeti. 3   O u hodi , ho hi mu is nofa llapalo.
3. Bres mehirja plavati.
4. Bres   dnarjov do terga,    bres fuli do
doma.
5. Blagur ribam v-vodi.
6   Boji fe fmerti , kakor ob ras a na fleni.
7. Brat is mokre zheterli.
8. Kar nafejofh, to bofh shel.
9. Kar ura ne daja , zhaf pernaflia,
10. Kar fe vlezhe, to ne vtezhe. D. Hleb s'foljo , s • dobro voljo.
13. Hotel dimu vjiti, padel fim pa v-oginj. i3. Tltel fim lushe fe varvati, padel fim
pa v - blato. i4- Zhaf vfemu prMc.
1 5. Kogar oko ne vidi, tega ferze ne sheli. 16. Zherna krava fto;)ila mu na im'»o. «7« Kterim vezhi glava, tem vezhi klobuk.
18. Darovanimi! konju na sobe ne gftjj. in, Do lefa der.v nikdar ne vosi,
ln do morja vpde ne noii. ao. Do pekla globoko , do neba vifolto. 31. Dobra mifel pol sdravja.
23. Dobra vola kolazhe je (jie),
D uda glavo lepe , in redko vola pje. s3. Dobro tedaj ,   kdar fo volzje (voliti) fili, in kose zele.
24. Dobro faino fe hvali.
35. Dobro, predi ino sadi ozhi imeti.
36. Dobro milo , od kod koli.
27. Jas per luufhkah , ti per flivah.
28. Jas per flivah, ou per zhebuli.
29. Jas gofpod, ti gofpod, kdo boda fvin-je pafel?
30. Jabelko ne rado dalezh od jablana pade.
31. Kakorfhni gofpodi, lakfhrii pofli. 02. Kakor bom pilkal, tako bofli rajal.
33. Kakor prifhlo ,   tako odlhloj kakor priflilo , tako prefhlo.
34. Kakor preja, tak' je platno.
35. Kakor flushba, tako plazha.
36. Kakor Bog primi, tako Bog vari.
37. Eden fhiva, drugi porka.
38. En vol nima dve koshi. 3<). Je na obi: Hrani brulhep,
4o. Je flara lefiza , je flari sajiz.
^r- >o4 ^r*
41. Je mu fhe mleko na bradi, in Tiozhe fe shenili.
/43. Inde tega gleda, zhega doma dbft ima.
43. Grofh na flreho vershe, fpadetamu dva.
44. Glad je ofla gofli navuzhil.
45. Gorko sheleso naileullie fe kuje. 4b. Kamen slato fkufha, slato pa ludi.
47. Kčr mefo,tam peli. ker mifhi tam tati,
48. Ker fkerbi, tam ftaroft
49. Kdor hozbe serno jefii,    mora oreh prej rastlezhi.
50. Kdor hozhe biti per pokoju , perpravi fe prej k - boju.
51. Kdor hzhe vshivat dobre vole, mora pokufiti hude vole.
5s. Kdor   hozhe  vshivat fladkiga, mora prej pokufiti kifeliga.
53. Kdor komu jamo kople, fam v- njo pade.
54. Kdor ima kolazho, najde tudidrushbo.
55. Kdor ima konja, lehko k- njemu fedlo najde.
56. Kdor mashe , temu kashe.
57. Kdor ne feje, te ne veje
58. Kdor febi hud , komu dober.
59. Kdoi  je vino popil, popi tudi droshje (mednizc).
60. Kdor fe s-mezham obhoduje ,   fe od mezha pofkoduje.
io5
6 i. Kogar ozhi bolo , ne hodi Y - mlin.
6 a.' Mozh sheleso lomle.
63. Mras kropivo ne opati.
04, Na jesiku nofi med, v-ferzu krije jed
Cjiftj;
65. Na iVeliga Vila ,    kar ne bode nikda.
66. Na iVpjUi nogah hodili.
67. Ni vfe slato , kar blelzhi.
68. Ne bode 's le erslii moka. fro/. Ne perlivaj lusho k-blati.
70. Nefrezha ne hodi po gorah, le hodi po ludčh.
71. Ne vel h,  kaj vozher hudiga perncfe.
72. Nizh fe tako tenko i'|irefli ne more, de bi tega ludi per fonzu fposnati ne mogli.
73. Oba dobra , gpf in prefe.
74. Oginj ferasnema, glaf fe pa rasnafha. 70. On tu floji , kakor govedo v- jafli.
76. Oreh terd , sob pa gnil.
77. Pije na medvedjo kosho, ktere fhe nima,
78. Po fmcrti zhafa ne bode.
79. Praviza ozhi kole.
80. Pride zhaf, de te vprafha sima, kaj fi delal v - leti.
81. Ptizo po perju posnafh.
8a. piajlhi ga vidim, de bi bil dalj od mene. 83. (Sneden pezhe hleb.
84- .Snedel bi ga po >ezherji,
85. .Sneg v - pezhi iiifhiti. .
86. .Stari prijatel narlepfhi.
87. .Svet fe vala, kakor kolo.
88. Taka ssherna krava pa belo mleko daja.
89. Tezi voda, kamor Gofpod kashe.
90. Teshko je is hamenov olje istlazhiti, 9 1. Tergajo fe mu ftrune.
93. Vuzhi fvoje dete, kafhe jefti.
98. Velike Gofpode imaj prijatele ,  al ne fofede.
94. Velika ptiza vclikiga gnesda potrebuje,
95. Ve pef, kje je falo fnedel.
96.. V-malej vodi male ribe prebivajo.
97. Sliena svefta in podana
Je zhudna kakor bela vrana.
98. Sbena   hozhe  v-fhkornizah moshkili hoditi.
(J9. .Slarcjfhi kosel ima terdejflii rog. 100. Kar mladi ne vejo, jim [lari povejo.
Pomote.
V. natifnizi je veliko pretegnjenih e in 6 sinanjkalo , sa to fo fe jim morale gole e in o nanieliiti, ktere lam lehko popravifh. Delej preifhi
namefl
(0
(0
(O
Stran
2? 25
3o 3i 70 18 18
77 5
8
9 10
i3 i3
37
35
4* 53
verfio 81
>9J 18
25
1
2 1
a1
7 i3
25
1 7 TT 23
8
23 2
3
I I
TT
vinder mi
molitve mifli f h shito is svoje se sdi snedel bolesni ki fe bolu vol fkerbi katera ja od jemali dobrote pogoftnih ene vodo fim, fe
beri
vinder
mi molitve miflifh shito fvoje fe sdi fnedel bolesni , ke le boln vol fkerbi katera je odjemali dobrote pogoltnih ene vode fim fe
si i A ulod
9f BlŠJArJ
ifr»ino(f>o s Idi do &
''»IO fj'l&