60285
Poštnina plačana v gotovini
SOBOTA, 1. MARCA 1952
10 dinarjev.
TOTI H ST
LETO V.
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO
ŠTEV. 1
Namesto uvodnika
Pred štirinajstimi leti, tudi v pustnem času, se je rodil v Mariboru Toti list In kaj hitro prodrl preko meja Štajerske v vse kraje Slovenije. Dobra tri leta je zabaval staro in mlado; prišla je vojna in dne 5. aprila 1941 je Toti list zaprl oči. Danes, kot vidimo, se spet postavlja na noge Želim mu vso srečo!
Da, pred štirinajstimi leti je v Ljubljani izhajal skromen listič z zelo skromno vsebino in z naslovom Posebna izdaja, ki naj bi bil list za humor in satiro. O njem smo naipl sali kasneje takole:
V Ljubljani, prestolnici naši izhaja nek list za humor, zvan Posebna
izdaja.
Gotovo pravilen naslov list ima; humorja posebnega nam ne izda.
No, pa se nam je zdelo, da bi nekaj boljšega v Mariboru lahko naredili. Padla je ideja: začnimo tu s humorističnim listom. Štirinajst dni po padcu te ideje je ob priliki redu te športnega kluba Maribor zagledala prva številka luč sveta v tisoč izvodih. List se je poslovil od tega sveta čez tri leta ko je Izhajal v nakladi 27.000 izvodov tedensko.
Kako Je prišlo do naslova Toti list? Sedela sva s pokojnim sodnikom dr. Travnerjem v takratnem bifeju na »eselecku«. Tam so prodajali tudi časopise Takole so jih Štajerci zahtevali: »Te pa mi dajte toti list Slovenec, le pa mi dajte toti list Jutro« Itd. Pa sem si mislil sam pri sebi: našemu dajmo ime Toti list! Kdor bo takole začel: »Te pa mi dajte toti Ust...,« bo dobil prej našega v roke, preden bo nadaljeval: Slovenec, Jutro itd. List je tako dobil svoje ime in zadevo smo dobro zalili.
Ne bom našteval vseh tegob, preko katerih se je list prebijal. Naj se ustavim le ob prvi, začasni smrti. Za Miklavževo leta 1940 smo priobčili v verzih pismo sv. Miklavžu, ki se je nekako takole pričelo:
1941: HVALA BOGU, PA SMO GA POKOPALI
Ljubi sv. Nikolaj,
kar te prosim, to mi daj.
Končalo pa se Jo takole:.
saj tvoj koš Je poln, natlačen, te pozdravlja
Miha Lačen.
Tedanji nabožni ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen 6e je skoraj razpočil od jeze. Izposloval Je, da so Totemu listu, ki je imel s cenzuro še tako ali tako hude preglavice, odvzeli ugodnost preventivne cenzure, list V enem mesecu na ta način lahko trikrat zapored zaplenili in to je po tedanjem tiskovne zakonu zadostovalo, da so ga prepovedali. Na prošnje in zagotovila, da se bomo poboljšali, nam je bilo dovoljeno ponovno
II
9
»
/
1952: KRUCIFIKS — SPET JE ZADIHAL
začeti Zabičali pa so nam na banovini v Ljubljani, da moramo spremeniti listov naslov, da ne sme spominjati v ničemer na prepovedani Ust in da s prejšnjim sploh ne sme imeti ničesar skupnega. Ze na prvo jih nismo docela poslušali: dali smo listu naslov Novi Toti, napisano z enakimi črkami, kakor prej Toti Ust; tudi na naslovni strani smo se takoj pregrešiU:	narisali
smo trafiko, nad katero je visel prečrtan napis:	tu je na prodaj
Toti list, zraven pa napisali nov napis:	tu je naprodaj Novi Toti;
pred trafiko se je drenjala vrsta kupcev in kupovala Novega Totega; pod sliko pa se je bralo:
Kaj Je s starim ne sprašujte, redno novega kupujte.
Spet je bil na banovini ogenj v strehi in malo je manjkalo, da nam lista niso ponovno prepovedaU. To se je zgodilo v decembru 1940. leta. Novi Toti je prav tako zabaval ljudi kot prej Toti Ust, le cenzura nam je delala vedno večje preglavice. Preventivno cenzuro smo sicer imeli, a strogo do skrajnosti. Zoper Nemčijo so nam sploh prepovedali napisati kar koli. Brisali so nam že samo besedo Nemčija, pa naj se je v listu pojavila v kakršni koU zvezi
V petek, 5. aprila 1941 je izšla zadnja številka Novega Totega. V nedeljo 6. aprila, ko bi se moral dobiti dopoldne s svojiim sodelavci v kavami Jadran na seji za naslednjo številko, so bila kavarniška
I okna že obita z desjsami, na cesti jo ] bilo opažati vojno psihozo; začela je druga svetovna vojna, ki je Novemu Totemu upihnila luč. Sicer pa tako ali tako tedaj ne bi več dolgo zdržali. Cenzurni teror je bil vedno hujši in na sodišču je ležalo zoper urednika sedem tožba: štiri je vložil itaUjanski, tri pa nemški konzulat zaradi kršenja nevtralnosti. To so majhni spomini na tisti čas okoli Totega lista, veliko bi se jih pa še dalo napisati. In to zelo zanimivih. .Namen imam, da jih kmalu povežem v veselo knjigo. Ce bo šlo, še letos
Novemu Totemu Ustu želim ob prvi številki ponovno vso srečo in predvojno naklado!
Božo Podkrajšek
ZIIIMNIEPOLlIlCIflI KOME! f AR
ZUNANJA POLITIKA — ENKRAT DRUGAČE
Popularnost, to je važna stvar! V Ameriki še prav posebej. Tako se na primer lahko predsednik Truman v veliki meri zahvali za svojo popularnost temu-le dogodku:
Truman ima hčerko Margareto. In ta hčerka poje. Kako poje, tega ne vemo; Pač pa je glasbeni kritik enega največjih ameriških časopisov »Washing-ton post« zapisal o njenih nastopih v radiu in televiziji, da so pod vsako kritiko, da je bolje, da neha peti in še več podobnega.
Truman bere to kritiko v svoji predsedniški pisarni. Ves besen vzame uradni papir predsednika Združenih držav in lastnoročno napiše kritiku pismo, v katerem pravi med drugim, da so takšne kritike svinjarija in če bo možak še enkrat napisal kaj takega, da ga bo po gobcu...
Naslednji dan v »VVashington post« čez vso prvo stran:
Truman: »Vas bom po gobcu . . .«
in seveda faksimile celega pisma s tekstom in komentarji.
Takrat, pravijo, da je Trumanova popularnost najbolj narasla. kajti povprečen Američan je mislil o tej stvari takole: »Truman je oče in kot oče ima pravico potegniti se tudi za svojo hčer...«
Uspeh je bil pa tak, da so Trumanovi nasprotniki trdili, da je vsa zgodba inscenirana.
Tako je s Trumanovo popularnostjo.
Če pa bo Truman še enkrat kandidiral za predsednika Združenih držav, o tem bo odločala njegova žena. Njen vpliv na moža je zelo močan in ona pravi, da ima tega dovolj...
*
Sploh — žene, posebno pa pri diplomatih.
Po vsem svetu so v diplomaciji žene izredno važen faktor. Običaj je, da so prisotne pri vseh diplomatskih sprejemih, večerjah in prireditvah. Znano pa je, da v sovjetski diplomaciji žena ne igra nobene vloge. Tam ne zaupajo niti poklicnim diplomatom, kaj šele njihovim ženam.
Zato na slavnostne večerje, ki jih priredi po ustaljenem običaju vsakokratni predsednik Varnostnega sveta ob koncu svojega predsednikovanja, sovjetski diplomati nikoli ne vodijo svojih žena. Ko pa je bil na vrsti kot predsednik sovjet-
NAJBOLJŠA MASKA 1952
S ČEŠKE:
Na Češkem biti general se danes ne izplača, • čeprav brezplačno se daje jim streha in jedača.
ATOMSKA BOMBA:
Bomba atomska, ej, to vam je vrag!
Za njo se povsod špijonira.
A pazi naj se, kdor sledi njen korak,
da slejkoprcj ga ne — skalpira.
V IMENU ...
V imenu očeta Stalina naj Židje boje se pogina.
Kdor zbežal je od Hitlerja —
v Stalinov štab, prišel je — kot pravimo — iz dežja pod kap.
ski predstavnik v Varnostnem svetu Jakob Malik, je moral, da preveč ne pade iz okvira, vendarle pokazati tudi svojo ženo v vlogi gospodinje. Majhno, okroglo in močno omejeno žensko, ki se je v diplomatski družbi brez znanja kakršnega koli jezika počutila na smrt nesrečno, so seveda oblegali fotografi, filmski in televizijski operaterji. Bilo je skrajno mučno — za sovjetske in satelitske diplomate seveda, vsem ostalim pa v veliko zabavo.
Še večjo zabavo pa je pripravil diplomatom Malikov namestnik Zarobkin, ki je nadomesto-val svojega šefa na večerji, ki jo je priredil ob koncu svoje predsedniške dobe naš delegat dr. Bebler.
Takrat je namreč vprašal nek
KAM S STALINOM?
Učitelj je razdelil svojim učencem slike tovariša Stalina in naslednji dan zahteval od vsakega učenca, da pove, kaj je s sliko naredil.
»Jaz sem obesil sliko na zid nasproti vratom, tako da jo mora vsakdo, ki vstopi v stanovanje, takoj opaziti« pravi prvi.
»Pri nas smo jo obesili v kot, kjer je nekoč visela ikona, in prižgali pod njo svečo,« pravi drugi.
In tako po vrsti, samo mali Pjotr molči. Učitelj ga nežno vpraša: »No, Pjotr, kam pa si ti obesil sliko našega velikega voditelja?«
»Nikamor,« zajeclja Pjotr.
»Nikamor? Zakaj pa?«
»Zato, ker imajo štiri družine, ki stanujejo z nami v isti sobi, vsaka po eno steno, mi pa stanujemo v sredini sobe.«
KUFRI GOR — KUFRI DOL
Nek bolgarski kmet, ki je v časopisih mnogo čital o velikem spomeniku »večnega sovjetsko-bolgarskega prijateljstva«, ki so ga postavili v Sofiji, se je napotil v Sofijo da si spomenik ogleda. Sredi trga, na katerem naj bi spomenik stal, pa je zagledal samo nekaj delavcev, ki so kopali po kupu kamenja in razbijali temelje spomenika.
»Zakaj pa spomenik zopet podirate — vpraša presenečen delavce — v časopisih vendar piše, da je že zgrajen.«
»Trikrat smo ga že postavili — mu odgovori eden izmed delavcev — pa smo ga vsakokrat morali zopet podreti, ker je bil na spomenici, ki je bila pri postavljanju temeljnega kamna vzidana v temelj spomenika, podpis ministra, ki je bil kmalu nato razkrinkan kot titoistični agent in saboter...«	'
holandsjri diplomat Zarobkina, ki je seveda prišel na sprejem brez žene:
»Ali niso jugoslovanske žene res lepe?«
Zarobkin je vtaknil glavo v krožnik in molčal kot riba.
Holandski diplomat je ponovil vprašanje.
Zarobkin je še globlje vtaknil glavo v krožnik in ni rekel ne bele in ne črne.
Ko pa je Holandec še tretjič ponovil svoje vprašanje, je sovjetski diplomat prav po »diplomatsko« izjecljal.
»Oprostite... ne morem dati ... nobene izjave ...«
Ves New York je potem govoril in se smejal, češ da Zarobkin nima glede jugoslovanskih žen nobenega navodila iz Moskve...
IZZA ŽELEZNE ZAVESE
V vzhodnem Berlinu pripovedujejo o prizadevanju Stalina, da bi odkril, kako pravzaprav misli o njem preprosti človek z ulice. Nekega dne je Stalin, skrbno maskiran, vstopil v moskovsko krčmo in začel razgovor z ruskim delavcem. Ko sta izpraznila nekaj kupic, ga je tako mimogrede vprašal, kaj neki misli o tovarišu Stalinu. Delavec se je preplašen oziral po sobi in namignil svojemu pivskemu tovarišu, naj mu sledi. Na ulici ni bilo videti nikogar, vendar se je delavec obotavljal in oprezoval okoli sebe, če ga nihče ne sliši, nato pa je zašepetal: »Veste, jaz še držim z njim!«
*
V Pragi so se meščani upirali nameravani postavitvi novega Stalinovega kipa na mestnem trgu. Neki meščan se je temu čudil, češ: »Zakaj pa ne? Poleti bomo imeli senco, pozimi zavetje, ptiči bodci pa imeli priložnost govoriti za nas vse!«
SPECIALISTI ZA ATOMSKO BOMBO
Ivan Vseznalov je navdušen pristaš Stalina. Prepričan je tudi o nenadkriljivi moči sovjetske atomske bombe. On veruje, da bo Stalin v kratkem imel vodikovo bombo in tako ujel Američane tudi pri tem orožju.
Saša Gladov, njegov prijatelj, je nekoliko drugačnega mnenja. On je skeptik. Čeprav je prav tako prepričan o vsemogočnosti stalinskega modrega vodstva, vendarle upa na dan s pripombo:
— Že, toda kdo bo vrgel prvo bombo?
— Vrgel? vpraša Ivan. Sploh ni potrebno! Poslali bomo šest, sedem agentov v Ameriko, vsak bo imel svojo vodikovo bombo lepo v kovčku. Tam bo bombo postavil na najvažnejši strateški prostor in naš batjuska Stalin bo dobil vojno, še predno bo začela.
— Nemogoče, pravi večni skeptik Saša, in hoče oditi.
Ivan pa ga zgrabi za rokav:
— Kaj misliš, da nimamo dovolj vodikovih bomb?
— Ah, kaj, bombe že, bombe! Toda od kod bomo vzeli toliko kovčkov?
POROČILO Z OTOKA NA MURI:
Madžarski vojaki na zasedenem otoku se zelo dobro drže. Vendar je trenutno voda višja od njihove morale. Vse note jim doslej niso mogle do živega. Pričakovati pa je, če bo voda pošteno narasla, da jih bo z otokom vred brez not po notah odneslo.
KADAR SE ZADRUŽNIKI SPRAVIJO NAD RAZBIJAČA
Konjunktura gospoda Priiiznilta
(Osnutek za daljšo povest)
Mica: »Poglej, poglej, Ančka, kako so naš gospod priljubljeni v fari. Vse zadružnike imajo za sabo.«
PUSTNA PRIREDITEV V PTUJU
Čas dogajanja: Ponedeljek po poldne.
Kraj: Gostilna »Rozika«. Nastopajo: Štiri dekleta.
Brez šepetalke (lahko tercialka). Brez režiserja (lahko gospod kaplan).
Vrata se odpro. Vstopijo dekleta, oblečena kot ob slavnostnem sprejemu v Marijino družbo. Glave jim pokrivajo pozlačene krone kakor svetnicam na božjih podobah.
Pojejo:
Bog vas skupaj vse obvarji, da ostanete pri dnarji.
Glej, kristjan, če danes treba bo umret, da na smrt pripravljen boš in v sveti raj sprejet.
Čez deset minut je pesmi konec. Dekleta pobirajo denar. Naj-brže za svojo pokoro. Gostje naročijo nove litre žlahtnega Rozikinega vina. Tako laže čakajo na smrt . . .
DOBER NAPIS —
POL USPEHA
Trgovine v Mariboru so dobile nova imena: »Moda«, »Jelen«, »Brazda« ...
Ker se je prva akcija tako odlično posrečila, nameravajo sedaj s pomočjo novega natečaja dati našim trgovinam še več tako lepo zvenečih in prikladnih imen. Ker »Toti list«, kot vodilen in resen sloveftski časopis, ne sme manjkati pri tako važni stvari, prinašamo tudi mi nekoliko predlogov:
»Zlaprdek« — trgovina z jajci in perutnino.
»Bistra vodica« — trgovina z mlekom in mlečnimi proizvodi.
»Podkev« — trgovina s klobasami.
»Goska« — trgovina z ženskim modnim blagom.
»Raca« — prodajalna časopisov ., ■
VOJSKA BO — SO REKLI GOSPOD
— Ježešmariiandjožef, frau Kli-ček! Hams šo kert?
— Krišana nebes! Bin i eršrelct! Kaj pa se je sgodilo, frau Muršec?
— Jo, visens net? Vojska bo! Te ham šo mobilisirt!
— Jo, denkens ina! Proti bogu mislijo meti vojska ...
— Kaj ne rečete, libe frau Kliček! Proti bogu?
— Ja doh! Sneg grejo kidat und sneg hot dar libe hergot za kazen kšikt, so v nedeljo rekli naš gospod ...
APOSTOL V SLOV. KONJICAH
Vikar Drofenik v Konjicah v spovednici nagovarja ženske za ,,cerkvene" (beri pohotne!) namene.
Spovednica ni beznica, to zapomni si, vikar!
Zenska vsaka bo svetnica, če le tl ne boš svinj ar.
1939 Praznično razpoloženje na nekem zborovanju. Vzpodbudni govori, vzkliki Njegovemu Veličanstvu kralju Petru. Filozofiranje o do movini, o družini, neosvo bojenih bratili itd. — Zvečer. Priliznik se sreča gospodično. Zaljubita se in poročita. Dobita prvega sinčka; ime pa mu dajo v spomin na dan prvega srečanja:
Peter! (Kličejo ga ganljivo Peterček).
1942 Priliznik z ženo v svojem salonu. Domoljubne misli mu skrivaj rojijo po glavi. Ostane kljub vsemu »zaveden«, čeprav trguje za Nemce in pozdravlja z dvignjeno roko. — Zena poleg njega brska po koledarju. Stika za imeni. Šlagerska muzika moti ubrano tišino. Priliznikove misli in občutja se polagoma spreminjajo. Čuti koristnost trenutne asimilacije. Zena izbira ime za novorojeno hčerko. Šlagerska muzika je dosegla svoj višek, Priliznik reši ženo zadrege. Hčerko so krstili na »Stan-desamtu« na ime: Lily-Marlen!
ZAČNIVA METATI — ULICA JE ČISTA
KULTURNE PERSPEKTIVE
Nekdo je v Mariboru na naj-merodajnejšem mestu predlagal posebno ko je slišal, da popijejo Mariborčani vsak dan vagon vina — da bi naj od vsakega litra vina pobirali po
5 ali 10 dinarjev davščine za gradnjo kulturnih domov.
Pivci — na delo torej! Novo polje kulturnega udejstvovanja se vam obeta:
— Natakar, še en liter na mizo! Vse za kulturo!
1945 Priliznik zopet v svojem salonu. Z ženo pospravljata žlahtnejše stvari na varno. S sten. izginjajo »nesodobne« podobe. Z ženo obujata spomine na težko življenje. Odideta v delovno sobo, pišeta življenjepise o črnem in plesnivem kruhu in o izkoriščanju. Žena je v tem zopet pred porodom. Čez mesec dni porodi drugo hčerko
Prijavijo otroka na matic* nem uradu. Ime:
K a t j u š a !v
1952 Priliznik in žena gresta' razočarana v cerkev. Srečala se z nekaterimi starimi domoljubnimi prijatelji. Popoldne obisk. Pojavi so Priliznikov predvojni politični nasprotnik — kaplan. Prisrčno zbližanje. Priliznik' prekliče svoje žaljivke o farovskih kuharicah. Dogovorijo se tudi glede krsta drugega sinčka.
Popoldne v salonu. Odpirajo paket iz Amerike. Čudijo se nad njegovo razkošno vsebino. Daljni stric N je poslal pribor za črtrtega novorojenčka. — Priliznik' žvižea. žena poje.
Na matični urad pošljejo služkinjo, v cerkev se odpeljejo i. dvema kočijama. Prilizniku se nazori stabilizirajo.
Ime otroka:
J o h n !
čmiga:
LJUBLJANSKE SKRBI
»Pavliha« je v skrbeh za mariborske
dame.
da zvabil jih v Ljubljano Don Juan bo — Torma. Čemu le toliko prisiljene reklame, saj že v Ljubljani stiska ga ljubavna
norma.
Malo mariborske kronike
Mariborsko kroniko je svoje dni za Toti list pisal D. Goflja, ki je še dandanes živ in zdrav in zelo zaposlen. Upamo pa, da se bo toliko vendarle sprostil, da bo lahko zopet stopil v naš uredniški krog. Javno ga pozivamo, naj se nam že s prihodnjo številko pridruži.
*
Pustno razpoloženje je v Mariboru doseglo svoj višek na pustni torek. V popoldnevnih urah je bilo na ulicah polno malih pustnih šemic. Če drugega ne, vsaj suknjič si je otrok obrnil narobe, namazal s sajami obraz m že je nekaj predstavljal. Sosedovega Mihca pa je mamica končno vendarle enkrat ostrigla, lepo umila ter ga poslala na cesto, rekoč: »Boš videl, Mihec, da te takšnega ne bo nihče spoznal!« Zvečer je nastopila starina: kavarne polne, gledališče polno. V gledališču so bili maskirani prireditelji, v kavarnah gostje. V Astoriji se je direktor preoblekel v natakarja in do jutra stregel gostom v novem plesnem lokalu. Nič kaj okusna pa ni bila maska, ki je strašila po vseh kavarnah v pidžami. Svetovali bi ji, naj si jo do prihodnjega pusta vsaj temeljito opere, če že ne bo našla kakega | boljšega kostima. Zjutraj je bilo vse pravočasno v službah, pepelnična sreda je potekala v znamenju resnega dela. Pobožnjakarji so si posuli s pepelom glave, pametni pa so ga rajši natrosili po pločnikih — zoper poledico.
Prijetne za oko so izložbe s pomarančami. Če jih kupiš kilogram. lahko ugotoviš, da stane užitna vsebina samo 100 dinarjev, debeli olupki pa 150!
Gospa Traunarjeva iz Zagreba je na mariborskem sodišču dobila zasluženo plačilo za simpatije do kralja Petra. Tako bo g. Traunarjeva nekaj let bolj malo hodila po — travi.
Kje »BRAZDA« je?
Nekoč bil »Meinl« je in »Ko-loniale«
V Gosposki ulici so žene ga poznale
Sedaj je »BRAZDA« tam, čeprav Sc ni imena.
Postrežba dobra, hitra, cenena. Tam »BRAZD A« je!
Buteljčno vino v mariborskih boljših lokalih je sicer dobro, vendar pa te po njem vseeno glava boli, ko se spomniš, da bi v nekoliko skromnejšem gostinskem obratu za isto ceno lahko popil tri litre nič slabše kapljice.
Zanimanje za ilegalne prehode preko meje je precej popustilo, odkar so povratniki obelodanili blagodati tujih rajev. Le kak bik jo bo morda še pobrisal čez, ko bo bral, da v Avstriji uporabljajo emigrante za živinska dela.
V mariborskem kinu je pred dnevi nastopal »čovjek od gome in damen imentator«. Zvijal se je resnično čudovito, posebno ko je med klopmi pobiral milo-dare, še bolj seveda ljudje, ki so brali njegove lepake v nekem nesrbsko, nehrvatsko, neslovenskem jeziku.
Zelenih salam v izložbenih oknih mariborskih mesnic trenutno ni več videti, pač pa te prijetno pozdravlja svinjska glava s pomarančo v rilcu. Slišati je bilo pripombo, da bi bil marsikdo rad takšen pacek, ki bi pomaranče kar naprej jedel.
Poetje, komiki, karikaturisti, ki ste nekoč bili pri »TOTEM LISTI«
Prijatelji na plan!
Nabrusite peresa, svinčnike, jezike
Pošljite šale, humoreske, slike!
NOVO IN STARO
»Novi svet« premore imenitna nova vina.
Vse je novo v tem lokalu — stara je le pajčevina.
»2UPANOVA MICKA« V KOŠANI
Z Ubeljskega je Sla mladina v Košano burke trosit: Linhartova Micka bilA je Mica, a cel spored le veselica!
KIBIC:
Športna stava en, dva, iks, je umrla, orkafiks!
Moj milijon je šel adijo, zdaj začnem pa z loterijo!
STUDENSKI GASILCI
Trara! Hej, na pomoč, gasilci, da z naših streh spodimo zimo! O, kar počakajte, prosilci, da najprej v krčmi pogasimo!
PO STOPINJAH KAPITANA LARSSENA
(Kulturni dogodek v Slov. Gradcu) Znameniti »morski volk« kapitan Larsscn Je bil na platnu zelo ubog, ker je izgubil vid. Mi pa, ki smo ga gledali v slovenjgraškem kinu, smo mislili, da je tudi nem, ker ga skozi vso predstavo nismo prav nič slišali.
PIJMO, SAJ PLAČAJO DRUGI...
V Mislinjski dolini je bilo. V Šentilju. V gostilni.
Gospod župnik Bohanec imajo slavje. Ne zaradi belogardista, ki ga je skrival, in ne zaradi žolča s prižnice.
Samo cerkveni pevci so se zbrali s svojim dušnim pastir-
jem, da v primernem okolju pozabijo na tegobe tega sveta.
Malce ob strani sedita Janez in Jaka. Nekam postrani gledata. Pa pravi Jaka:
— Kaj misliš, da pijejo cerkveni pevci s svojim župnikom samo na račun milodarov za cerkev?
— Kje neki, saj jim je predsednik Kmetijske zadruge v Dovžah primaknil dva tisočaka iz zadružne blagajne — menda za verne duše v vicah ...
Nekoč sekire, žganje in igrače
prodajali so v »Lami« vse povprek
Sedaj pri »M ODI« ne dobiš pijače
Tam rešiš modnih sc zadreg.
Blago, preproge in galanterijo
Pri »M O D I« v Jurčičevi vse dobiš
S konfekcizo od »Varteksa« te oskrbijo
Če le v nadstropje prvo pohitiš.
ŽUPNIKU PETANU IZ LESKOVCA
Zvon kupuješ — moj poklon, revež, hujšaš kot baron, davek plačal boš za Ion.
OSAMLJENEMU CITATOLOGU
Tvoja vera — stalinski citat Tvoje skrito upanje — diktat Tvoje delo — farovški soldat A morala tvoja? — Akrobat!
Mariborčani, očistite vaša podstrešja!
Kupujemo po visokih dnevnih cenah stare humoristične časopise, romane & la Rinaldo Ri-naldini za predelavo v sodobno čtivo. — Uredništvo »Toti list«, Maribor,
PRAVNI NAS VE II
Pišite na uredništvo: »Toti list«. Znamke za odgovor ni treba prilagati.
Franc Parašuh iz Doboteže pri Celju: Ko ste z vašim kamionom zavozili v kolesarja Kaličiča in voznika Goropevška, enega od njiju pobili do smrti, drugega hudo poškodovali, razen tega še povzročili veliko materialno škodo, smrt enega konja in še kaj — pravite, da niste krivi vi, ampak alkohol, ki ste ga imeli pod kapo.
To dejstvo je gotovo tudi sodišče upoštevalo le da niso mogli obsoditi samega alkohola, ampak kapo z vami vred in prav gotovi smo, da se vam bo v štirih letih in desetih mesecih izkadil spod kape še zadnji ostanek neprevidnega alkohola.
Pavel Drk in Jožef Fras iz Ptuja: Vajin trud okrog potnega lista za v Avstrijo vama Je bil obilno poplačan. Samo da vama ne bi bilo treba laziti okrog in okrog Prekmurja — to isto bi lahko opravila tudi kar doma. Za eno leto in štiri mesece zapora bi se gotovo našel še kakšen »vodič« v raj onkraj meje, ne samo Fras! Pač pa imate vi, Pavel Drk, popolnoma prav, ko menite, da je eno leto zapora dovolj nadomestila za življenje v taborišču, lakoto, garanje, razočaranje in zaničevanje v tujini, za katerega so vas prikrajšali organi oblasti.
Ivan Zajec, preje pri »2cleznini« v Ptuju- Trdite, da se vam je zgodila huda krivica, ko niste našli razumevanja oblasti pri vaših naporih za dvig standarda svojih klientov. Posebno pa je boleče razočaranje, ker vam ljudje ne verujejo, da 6t.e prihranili od plače malenkost 200.000, dalje prikartali drugih 230.000 in prejeli od tašče (!) skoro 100.000 dinarjev.
Gotovo, to je bridko spoznanje, kajti vi ste na svojem položaju kot poslovodja lahko najbolje na nebirokratski način pod roko posredovali ure, naylonce, zlato in celo kamenčke za vžigalnike svojim strankam, ld ete jim s tem dvigali standard in 60 vam nato tudi oni lahko po tako zvišanem standardu plačevali to blago. Nič manj ni boleče to, da vam osporavajo zasluge pri elektrifikaciji in izgradnji naše dežele. Saj ste za malenkost 160.000 dinarjev nad »lastno ceno« prodali dva elektromotorja in 4000 kg betonskega železa. Popolnoma pa so strinjamo z vami, da je najbolj neprijetno to, da so vam zaplenili denar, zlatnike, ijre in podobno blago, kajti tri leta in pol zapora bodo minila, denar in blago bi pa verjetno počakala .. .1 Kaj čete, prihodnjič si boste verjetno premislili — pa *e komu povejte!
Stefan In Barbara Glavač. Ana Trauner in Co. L. t. A. Salzburg— Ljutomer: Vaš ganljiv dopis, v katerem opisujete svojo nesrečo, na* je resnično ganil. Ves trud in po-žrtvovanje, ki Je šlo S*5 preko žrtev Marije Egipčanke, so znani — verižno še bolj kot vam Je to prijetno. To se Je videlo po izreku sodišča, ki vam je določilo po 17 odn. 10 let brezplačnega stanovanja in prehrane Če je že uspeh bil bolj majhen, so bili vsaj zakonski in izvenzakonski užitki večji. Vaša poročila »komiteju« v Salzbipg sicer niso mnogo pomenila in tistim, ki ste jih spravili čez mejo, je danes gotovo že žal, zato pa boste imeli sedaj toliko več možnosti, da 6e naučite kartanja — priporočamo vam tarok v štirih, tam boste morda le priklicali kakšnega kralja .,.
Iz analov nekdanjega »Totfega Iis4a»
  —    "■ ■' ■   ■■■■      ■ m min
Ježek:
Uspela predstava
Predstava je brez dvoma kljub vsemu uspela, kot se reče.
Res je sicer: Kupil sem bil vstopnico za sedež na galeriji, vsedel sem se na svoje mesto, a ko so ob pričetku predstave ljudje drli na sedeže, me je gneča dvignila, 6tisnila k ograji in ... No, res je torej, padel sem z galerije v parter in sem moral doplačati. Toda, ali naj to očitam gledališču? Ne. Tudi gledališče je, kot se reče, človek, in se mu lahko pripeti nesreča.
No in potem predstava. Glavni junak... Ne, ne bom ga hvalil. Fant ‘ se je držal kislo kot reklama za aspirin in zavijal Je kot hijena. A režiser je znal to spretno izpeljati. Dal ga je namreč že koncem drugega dejanja zaklati. Potem je ubogi glavni junak vstal od smrti le toliko, da se je prišel poklonit pred zastor. Potem ga ni bilo več. V tretjem dejanju smo ga bili rešeni. Menda 60 ga že med odmorom pokopali pod oder. Naj mu bodo v smrti lahke deske, ki pomenijo svet, kot se reče!
A ljubimka — vsa čast! Imela je krasno krzno. Ko je 6topila na oder, ji Je ljubimec dejal: »O, p»e-draga, kako opojen vonj veje od tebe!« Fant ima dober nos, sem si mislil. Krzno je res po vsem gledališču razširjalo vonj po naftalinu.
A potem — no, spet se je pripetila majhna nezgoda. Ko se je namreč ljubimka obrnila s hrbtom proti publiki, smo opazili zadaj na krznu obešen listek z napisom: Okazija, 600 din. Tvrdka Kožuhar in comp.
— Stvar bi lahko postala usodna. A kadar je sila največja, Je božja pomoč najbližja. Nastal je namreč kratek stik. No, vidite, v temi, ki je zavladala, še jasnovidec ne bi mogel opaziti listka na krznu. Res Je sicer, da ni bilo videti tudi nič drugega in so morali predstavo predčasno zaključiti. A nad listkom
— kot rečeno — se ni mogel nihče več zgražati.
In potem, pri garderobi... No, priznam, garderoberka je nevarna stvar. V gneči so moji suknji odtrgali rokav in ml iztaknili desno oko. A, prosim vas, čemu naj mi bo zdaj še oko, Kaj pa naj gledam z njim, ko se je predstava že končala.
Vse to se je torej pripetilo, a kljub temu mislim, da je predstava uspela. Ker ena točka je bila prav gotovo, ki ji ne morem oporekati. Sepetalec je bil izboren. Slišati ga je bilo prav do zadnje vrste galerije.
(Tale zadeva niti ni tako zastarela. — Op. ur.)
GOVORNIŠKA CVETKA
Govornik: »Toliko mi že lahko zaupate, gospodje, da svojega prepričanja ne bom vsak mesec menjaval kot srajco.«
Pravlfica o misijonarju in levu
Misijonar je tekel skozi puščavo, kolikor so ga noge nosile. Misijonar je tekel skozi puščavo, kolikor so ga noge nosile zato, ker je za njim tekel lev in lev je tekel tudi, kolikor so ga noge nosile. Ker ima lev štiri noge, misijonar pa samo dve, in ker leva štiri noge hitreje nosijo, kakor misijonarja dve, se je lev na štirih nogah vedno bolj približeval misijonarju na dveh nogah.
To pa je hotel misijonar preprečiti in zato je tekel, kolikor so ga noge nosile. Ko je videl, da levi s štirimi nogami res hitreje tečejo kakor misijonarji z dvema, je pričel moliti.
Leva pa to ni omehčilo. Če bi 'ev ne bil lev, ampak misijonar, in bi za njim — v misijonarja izpremenjenim levom — tekel lev, bi tudi pričel moliti, toda ker temu ni bilo tako, ampak je bil lev lev, je lev velikodušen kakor lev pustil misijonarja nekaj časa teči, potem pa je skočil in ga požrl s kostmi in kožo vred.
PRILJUBLJENOST
(Iz ča&niškega poročila o slavju službene petindvajsetletnice gospoda kaznilniškega ravnatelja.)
... Kako priljubljen je bil g. slavljenec tudi pri bivših kaznjencih njegovega zavoda, kaže njih živahna udeležba pri bakladi prejšnji večer. Nič manj nego devetintrideset ovadb zaradi žepnih tatvin je prišlo na oblastvo.
LOVSKA DOGODIVŠČINA
Lovec ranjenemu gonjaču: »Zelo mi je žal, da sem vas ranil. Kako se pišete?«
Gonjač: »Medved.«
Lovec:	»Ni mogoča? Medved se
pišete! Nate 100 dinarjev. Zdaj se bom vendar lahko pohvalil, da sem vsaj enkrat v svojem življenju medveda ustrelil.«
NA VLAKU
»Gospod, ne nagibajte se skozi okno.«
»A zakaj pa ne?«
»To vam lahko odtrga glavo in boste potem imeli po uradih nepotrebne poti in sitnosti.«
DVOJČKA
»Gospod Milan, ali je res, da sta z vašo sestro dvojčka?«
»Da, ko sva se rodila, 6va bila dvojčka, zdaj je pa sestra osem let mlajša od mene.«
BOLNI DVORNI SVETNIK
Dvomi svetnik je zbolel na živcih, tako hudo zbolel, da ni mogel spati ne ponoči ne podnevi. Pet zdravnikov se je sukalo okoli njega, pa niso mogli uganiti ne bolezni ne zdravila, da bi bil g. dvorni 6vetnik zaspal, V skrajni sili in zadregi se obrnejo zdravniki do njegovega uradnega sluge, češ, ta bo najbolj vedel, kakšne so dvornega svetnika šege in navade. »O, stvar je pa prav preprosta,« je rekel 6luga, »zakaj me niste že prej vprašali? Pisalno mizo iz urada mu postavite v spalnico, pa bo,« —
Storijo. In res: ko je gospod dvomi svetnik zagledal svojo pisalno mizo, je takoj zaspal in je spal, dokler j« niso odnesli.
TEZK« udarci
»Striček, odkod imaš pravzaprav tako rdeč nos?«
»Eh, ljubi moj, življenje mi Je zadajalo često težke udarce.«
»Pa vedno po nosu?«
AMERIŠKA
Na nekem pokopališču v Ameriki je nalepljen sledeči lepak:	Prvo-
vrstni grobovi, edinstvena lega, prekrasen razgled in popoln miri Kdor enkrat poizkusi, nikoli Več ne zapusti našega pokopališča.
IZGUBA
— S svojo ženo se.n izgubil najboljšega prijatelja
— To ti pač verjamem
— Da ... pobegnil je z njo.
RAZLAGA
Župnik obišče svojega farana.
»Verjemi mi, Peter, da je žganje tvoj največji sovražnik!«
»Saj ste rekli, da je treba sovražnike ljubiti!«
»Ze res, ampak ne požirati!«
ROBINZONA
Neka ladja se je -otopila. Na mali otok sta se rešila mlad mož in mlada dama. Mornarji so se jima bližali z rešilnim čolnom. Pa jim reče mladi mož:
»Gospodje, ali ne M mogli priti pojutrišnjem? Midva sva tukaj šele dve uri.«
TO PA NE SPADA V ANALE »TOTEGA LISTA« — PA VSEENO PREBERITE
Naš motto: čisti se, lase neguj! Sredstva pa pri nas kupuj!
Toaletna mila:
Astra, Savon toilette, Maya soap, Lanolin, Crnogorica Sredstva za nego las:
Šampon, Portugal — voda za lase, Briljantina v tubah
Mens »Sana« in corporc sano! so rekli že stari Rimljani.
Mi pravimo pa, da bonbone kupuj v hoški tovarni — pri »Sani«!
Naši izdelki:
Izvrstni bonboni, pecilni prašek, vanilij - sladkor, čokoladni deserti in raznovrstni pudingi
»Sok
TOVARNA BONBONOV IN PECILNIH PRAŠKOV
HOČE PRI MARIBORU
Literarne novitferfe
Pravkar je izšla najnove*ša tragedija v petih dejanjih z naslovom: »Strah v zvezi kulturnih delavcev ali Pogum Jara Dolarja«; avtor uspele tragedije je naš znani kulturni delavec Oraj Ralod. Za boljše razumevanje dajemo v naslednjem kratko vsebino:
1. dejanje:	Kocbek napiše knjigo »Strah in pogum«.
2. dejanje: Vse slovensko ljudstvo se zaradi knjige močno razburi in protestira proti njej.
3. dejanje: Duhovi se pomirijo; »Strah in pogum« pade v pozabo.
4. dejanje: Naknadno se v treh podlistkih zaradi »Strahu in poguma« razburi Jaro Dolar.
5. dejanje: Jaro Dolar ugotovi v tretjem podlistku prav na koncu: »Prepričan, sem namreč, da delo (t. j »Strah in pogum«)
Dušan Mevlja:
GLOSA
(Prosto po Prešernu)
Vzvišen, kdor se s petjem ukvarja.
Kranjec vsak ie svinčnik fpiči,
las nikdar ne da postriči,
si frizuro zanemarja.
Kar začniva pri buffetu, tem središču pevske sile, kjer glasove slišiš mile, okrog vinca, pri kofetu.
Ali luni, al’ dekletu,
rime krepke pevec vdarja,
žalosten in suh, brez d'narja,
grozne, tužne stihe kuje,
oponaša pevce tuje,
vzvišen, kdor se s petjem ukvarja.
Mrgoli poetov naših po vseh krčmah in vinarnah, jih ne manjka po kavarnah domišljavcev dolgolasih.
Zaslediš celo jih včasih (to so vam nesramni tiči) kar v naturi, za grmiči pikre pišejo balade s prstom polnim marmelade, Kranjec vsak že svinčnik špiči.
Polna jih je promenada, glasno stresajo jezike, siti književne omike.
Vsak izraz jim je naslada, pesem jim je že navada, bruhnejo jo kar pri priči, vsakega domislek diči.
Tak poet ponosno hodi, nosi se po stari modi, las nikdar ne da postriči.
Muza plodna se šopiri po vsej širni domovini, daj, še ti se k njej pririni, da poetov bo v izberi.
Pa zameril bi kateri ti, poetov dolgočopih, radi tvojih las preskopih tvoj prihod med pevske brate:
Brez predpisane kravate, si frizuro zanemarja.
(1940)
samo ni niti filozofsko niti umetniško toliko pomembno, da bi zaslužilo vihar, ki se je ob njem sprožil...«
TOLAŽILNA RAZSTAVA
Nekje — pa ne v Mariboru — sta se ustavila dva obiskovalca na umetniški razstavi pred neko sliko.
Dolgo jo ogledujeta, dolgo...
Potem pa eden od njiju olajšano vzdihne in pravi:
— Nekaj prijetnega pa imaš vendarle od takšne razstave ...
— ? ? ?
— Zavest, da če v vseh drugih poklicih odpoveš, še vedno lahko postaneš slikar...!
V
Sršen:
ŠTEDNJA S SODELAVCI
(Ob 2. številki *Novih obzorij•
Listam po številki: Proza — Rudolf Branko
Koj nato: Ocena knjige — Rudolf Branko
Gledališka kritika — spet Rudolf Branko
Za zaključek: Poročilo — Rudolf Branko
MED IZMI
Beseda se vojskuje z artizmi, a Novi svet bojuje se s stilizmi, Obzorja pa s provinco in proz-izmi.
INTERVJU Z DESETNICO ALENČICO
F i r b e c :
»Desetnica Alenčica!
Čigava si, povedi?
Si Roševa? Gorinškova?
Kdo zad je, kdo je spredi? Kdo največ te napravil je? Kako gre vrstni red: Gorinšek — Roš al’ Roš — Gorinšek?
Kaj naj poročam v svet?«
Alenčica:
»Prijatelj, pojte se solit! Kaj bi se o tern pisalo! Črnilo je precej drago, papirja je pa malo!«
-zo
Kljun:	.
IZKUŠEN LITERAT GOVORI
Vi, mladi pesniki, ste slabi gospodarji,
V zaslužku kilavi, brez vsake domišljije.
Poglejte mene: sreča mi kar sama klije.
Moj cilj: za isti tekst kar trije honorarji.
TUJE DEŽELE, TUJI OBIČAJI ...
Neki francoski diplomat je bil povabljen v Angliji na srebrno poroko.
— Srebrna poroka? se je pozanimal pri nečaku jubilanta. Kakšen praznik pa je to? Pri nas ga ne poznamo.
— Moj, stric in moja teta, mu je nečak pojasnil, živita namreč že petindvajset let skupaj, ne da bi se le cn dan ločila.
— Ah, je pogruntal Francoz. In zdai io bo poročil . ..
KONCERT IN RAČUNI
O Mateju Hubadu, komponistu, glasbenem pedagogu in upravniku ljubljanskega gledališča kroži mnogo veselih zgodbic na račun njegove originalnosti, prisrčnosti, pa tudi umetniškega občutja. Ko je bil še ravnatelj konservatorija v Ljubljana, je študiral tam tudi mladi Matej Bravničar, ki mu ni šlo rožnato in je ostal s šolnino na dolgu. Vsi računi in opomini, ki jih je pošiljal Hubad Bravničarju, so ostali brez odziva.
Leta 1932 pa, ko so izvajali prvo Bravničarjevo skladbo: »Slovensko plesno legendo«, mu je po koncertu prišel navdušeni Hubad čestitat k uspehu:
»Imenitno! Čestitam! Zelo lepo je bilo! Račun, ki sem vam ga poslal, smatrajte za plačanega!«
Piši, Piši . . . v (Ponarodela)
Piši, piši, piši verze, piši verze za denar!
Kaj bi s čustvom, kaj z navdihom! Vse prevaga honorarI
Pusti sanje, pusti slavo, vse je prazen le obet.
Saj le kdor je brez denarja rad bi drugim bil profet.
Čisti lirik — prazne marnje!
Mož je kramar in slepar!
Saj ni plačal niti davka, ki ga plača vsak šušmar.
Le nategni spev v dolžino!
Nihče ga ne bo premlel.
Komajda urednik blagi puhle verze bo seštel.
In zatorej piši verze, piši verze za denar in kot optimist zaupaj, da se zviša honorar! ________________________ Juri	Benko
»PLAMENOVCU«
Kar v glavi nosiš — to napiši, če prazna je — me v uho piši!
Pohorski Tevželc perpodavle
Ko je pohorski Tevžek slišal, da bo zopet izšel Toti list, se je takoj oglasil pri nas v uredništvu. Pri kozarcu vina nam je povedal tole zgodbico iz preteklih časov, ki mu jo je predvojna cenzura požrla:
Pje, toto je blo pa testokret, ko je Padežnikov bik mlode meu. Jaz sn glih po knedohtera šou, te me je pa srečau poštar, testi iz Senk-lorenca.
»Pje, Tevžek, pošto mom za tebe!« je reko, pa se kislo držau.
»Ko pa te je?« sn se vstrošo.
»Krol ti je pisau!« Je reko/ no pervliku en zmučkan prif.
Pje, tak sn biu blejd ko da be me z opnom namozali. V testem prifu Je pa pisalo, da bi rad krol z meno neka govrlv. Jaz sn kuj šou daumu, no sn zaklau testega pra-seta, ko so ga financeri za štibro gir zapisali. Neka sn mogu vzet sebo v Beograd, da me nabl zaprli. Drugi den sn že hodo po beograjskih ulicah. Telko kujov, krav no volov 6n videu testi den, da se mi je mišalu. — No, te pa pridem pred
krolovo hišo. Saldot je stau pr lesi no vohtau, pa tak grdo gledau, da sn mislo da je kok minister. Me či hoto noter paustiti. Enga hlapca je poklicau, da je šou krolu povejdat, da ga jaz čoikam. Hlopci no dekle so glih pred štolo gnoj kidali, te so me pa gledali, ko da bi jem kaj vkrodo. Jaz sn šele zej videu, da ml je prase poden v ruksoku strgalo, no s cllim rlvcem vun gledalo. Sn mogu bit gvišno tok kot kok notrani krolov svetnik. Pje, naen-kret so pa začeli hlopci migati. Jaz sn pogledau, te je pa krol prešo iz hiše. Zloto krono je meu na glavi pa železno palco v roki. Jaz čisn poklekno pred jega. Molo se je kislo držau, roko ml Je pa dau.
»Bog dej, Tevž s Pohorja!« Je reku. »Jaz sn mislo, da čoboš pre-šu!«
Pje, hlopci no dekle so tak bejlu gledali, ko Padežnikov bik, ko je mlode dubo. Medva 6va se pa koj tikala. Te mi je pa reku naj grem z jim v hišo. Jaz sii koj vbogau, ločn sn biu pa zmotran. Pr os ca je v kuhji krol vzeu pa reko kuharci,
naj ga fajn skrije, da ga nobojo hlopci zvohali. Pol sma pa šla v hišo. Kralica je glih na peči sedela no grah lušla, otroci so se pa pod mizo špilali ravbarje pa žandarme. Jaz sn se kralid predstavu. Je bla sila šikana. Krono je mela na glavi, pa zloto ketno akol šijenka. Pal smo se pa cau k mizi vsedli. Krol je vzel bučo no Šou v klejt po mošta. Kralica me je pa eno no drugo zbarovola, atrake je pa v štibl poslola.
Kak kej moti županja živijo? je vprošala. Pje tak na tenko sn Je mogu razložit kot kok knedohter. Pal je pa koj zbarvola, da ni blo kanca ne kroja. Pa k meni se je tišola, da ml je kar nerodno gra-tovolo.
»A še gmanjska Mica zmlrom pušle tola na ohcetih?« me je vprošala kralica, no me zalubleno pogledala. »Meni bi žlh molo rož per-nesu!«
Pje, srečo sn meu, da Je hitro krol prešu s kleti. Kralica se ml je pa kuj furt no furt šmajhlala. Vso je htela vejdet. Krol Je pa labl kruha na mizo dau, no začel jom-rati kak mu slobo gre. ,Ena krova se mu Je baj včera spojala, ena Je
Smešno vprašanje
Pristanišče.
Krčma.
Star mornar in okrog njega poslušalci.
Stari mornar pije počasi rum in pripoveduje:
»Hja, dečki, nihče mi naj ne pripoveduje, da je mornar, če ni napravil tiste slavne vožnje na »Santa Magdaleni«! Ha, to je bila ladja! Takrat smo vozili kopro iz Batavije v Evropo. Otroci, to vam je bila vožnja! Že v Rdečem morju nismo imeli niti kapljice alkohola na krovu! Vsi smo bili že na pol blazni od žeje — in niti kozarčka groga nismo več imeli na tisti prekleti lupini! Pomislite, vse naokrog morje, morje, morje, odzgoraj pa sonce! Človek bi rad kaj popil, pa niti sledu o pijači! Vso ladjo smo obrnili na glavo, vsak kotiček smo pretaknili — brez uspeha! Mi pa žejni, žejni! Od same žeje smo pričeli razbijati klopi in mize, kapitan se je že bal, da pride do upora ...«
Naše ženske, moške čevlje, vsakdo rad na noge devlje. Narejeni so po modi, v njih se imenitno hodi.
Če boš naše čevlje imel, točno v službo boš prišel.
TOVARNA ČEVLJEV Maribor, Gregorčičeva 24
V prodaji so v prodajalni »Jelen«, ostale trgovine pa nanje opozarjamo.
Tedaj se je eden od poslušalcev boječe oglasil:
»Kaj pa vode, vode niste imeli na krovu?«
»Vode — je zagrmel stari pomorščak — seveda smo imeli vodo, toda kdo bi mislil v takšnem položaju na umivanje ...«
V DŽUNGLI
— Kaj sedaj —iz te džungle se ne bova več rešila?
— Brez skrbi, prav gotovo naju bodo našli, saj še nisva plačala davka za to leto«..
(Basler Nachrichten)
INOZEMSKA BRZOJAVKA
Olupkova je dobila za svoj rojstni dan brzojavno voščilo iz tujine. Držeč v rokah brzojavni obrazec, se je čudila:
»Poglej no, odkod imajo oni v tujini naše formularje!«
DVE ŠKOTSKI
Mladoporočenca Annic in Mac sta šla na svatbeno potovanje. Mac je postal v navalu lahkomiselnosti razsipen in je kupil tablico čokolade. Prelomil jo je na tri dele. Enega je dal svoji ženi, zase je vzel enega, tretjega pa je skrbno zavil in napisal na omot:
— Za prvorojenca!
»
Allan Mc Intosh, častitljivi meščan mesta Aberdeena na Škotskem bi moral dati svojemu sinku denar za novo gramofonsko iglo.
— Ne, pravi, saj jo še lahko nabrusiš ob kamnitih stopnicah pred hišo.
Sinko gre. Oče pa le pogleda za njim in vzklikne ogorčeno:
— Nisem ti dejal na naših, ampak na sosedovih ...
NA PEPELNIČNO SREDO
En starček je živel, je vince rad pil, najboljšega vedno pri nas je dobil.
Ta starček je umrl, a sin je še živ, in kakor prej oče, le naš’ga bo pil.
VINARSKA ZADRUGA MARIBOR
S TEGA ALI ONEGA SVETA
— Oh, veste, kadar plešem, sem vedno v popolnoma drugem svetu!
— Ampak predaleč ni ta svet od tod, ker mi še od tam kar naprej stopate na kurja očesa ...
baj breja, draugu so pa baj preveč mauzli, da mlika čimajo’, mi je per-povidau. Pol se je pa še som name spravo.
»Vidiš,« je reko, »jaz bi te rad kaj zborau no proso. Pa molo pij!‘ je namigno no naliu mošta. Jaz sn ga nogno, da be se odžejau. Pje, pa je biu testi mošt slobši ko Taužihov lesnikove. Krol se je kislo držau jaz pa še bul.
»Ko ti Tevž, a kaj hodiš v cir-kvo?« me je vprošau.
»Nej, v cirkvo pa ne hodim!« sn reko.
»Zako pa te ne hodiš?«
»Stau 6o mi na zodni licitaciji predoll!«
»Se bi pa drugega dubo!«
»Beštrga pol pa ne murem v cirki 6pat, ko sn meu prejšniga za oltarjem sv. Antona.« Jej, kak je krol slobe vole grotau. Pol je pa začev koj fehtat.
»Molo plohov bi nucau, da bi si novo štolo spugau,« je reko. »Atra-kom bi pa rad zajčjenk naredo!«
»Pa molo mlika bi nam paslau tote dni, ko smo brez joga!« se je vtikala kralica vmejs.
»Pa županu reči, naj me testi gnor posle, ko sn ga pred volitvami za
gulaž dau!«
Pje, beštrga, tak so me prosil, da 6n še bul ločn grotau. Labi kruha je biu tak trd ko škrtune ko jih dama svejam mečemo. Pol je pa krol le še molo zbarovau ko je kaj na Pohorji noviga.
»A se Hladcjenkov Gustl še zmi-rom pretejpa pr Pungratniku?«
»Sevejda se pretejpa, najrajši pa žandarme!«
Pje, krol je tak zelen grotou, glih tak ko ni kušer. Jaz sn mislu, da bo koj po kojega ministra paslau.
»Ko pa kaj Ločnikova Pepa, a še zmlrom na gmajnskem travniki kazo pose?«
»Sevejda pose!« sn 60 perdušau. »Zej že fajmoštru češple krode!«
»Sakrament!« je zakleu krol. »Bom mogo zej nokret na Pohorje jit, no orningo naredit.«
»Toto pa!« 6n reko. »Furtnikov Tijek je Vošo sliko že na šajshajzl obeso!«
Pje, loto je blo pa krolu pre-gmajn. Koj je poklicau ta staršiga sina no ga poslau po ministra za žandarme.
»Jaz mu bom že pokazau!« se je dušau. Tak je vsekau po mizi, da je kralici krušenlc z grahom z rok |
podo, pa svaje kolen? je od majih umeknila. Pol smo pa žrli testi lesnikove, pa 6e kislo držali ko na koki sedmini. K sreči je prešo en turški sultan, ko se je htel s krolom neka zavolo grunta zmejnit. Te je blo pa kane. Kralica mi je še v hajžer nadivala molo grušk za atra-ke. Ko sn šou, me je grdo gledala, krol me je pa pelau do lese.
»Ti,« je reko, »a mo Pungratni-kova kelnerca še zmirom akno nad kujnsko štolo. Reči je, na se bom enkrat ogloso pr jej. Pa lipo jo še pozdravi, no pa ne pozobi plohe paslat!«
Pje, beštrga, jaz sn jo tak pobrau s hofa na cesto, da me je testi sal-dot na vroti za šijenk perjeu. Je najbrž mislo, da sn hteu kaj vkrast. Pje, pa se nisn dau držat, tak sn ga vsekau, da je koj zvizde videu. Pol sn pa zbejžau na cug no sn 6e hitro daumu na Pohorje pelau.
Jaz oni Pungratnikovi terbi nisn neč pozdravov povedau. Nejbrž sn zavolo tega pr kroli v nemilost prešo. Lesa mu nisn paslau, za mliku sn pa pisau kralici, da se je todi maja krova zaterbola v Pa-dežnikovega bika. Od testih dub sn pa meu pred kroli no cesorji mir.
Krščenduš — kaj sem pa napravil, da so mc spet zaprli . . .
VELIKO PRIZNANJE
Kmalu po drugi svetovni vojni, ko so bili odnosi med Sovjetsko zvezo in Zapadom še znosnejši, je nek francoski profesor obiskal Moskvo in predaval na neki delavski univerzi o francoski literaturi. Ker so ga naprosili, naj govori čim bolj domače in poljudno, se je odločil, da bo pričel predavanje z nekaterimi osnovnimi vprašanji. Obrnil se je k najbližjemu poslušalcu in ga vprašal: »Ali mi lahko poveste, kdo je napisal »G„rofa Monte Christo?««.
Slušatelj je preplašen vstal, zardel in zajecljal: »Jaz že ne, gospod predavatelj. . .«
Nekaj dni pozneje, ko je profesor na ta dogodek že pozabil, je prejel nenadoma pismo od NKVD: »V zvezi z neprijetnim dogodkom na Vašem prvem predavanju Vam sporočamo,- da je omenjeni Ivan Ivanov končno le priznal, da je napisal »Grofa Monte Christo« ...«
ZGLEDI, KI NE VLEČEJO
Zakonca sta obiskala gledališče. Ko sta zapuščala Tali ji n hram, je žena vzdihnila:
»Nebeško je bilo!«
Mož pa zamrmra:
»Upam, da si opazila ljubica, da so med prvim in tretjim dejanjem minila tri leta in je igralka, ki je igrala mondeno damo, nosila na sebi še vedno isto obleko. Zgleduj se, draga, po njej!«
Škarje, noži, hlačne spone, tehtnice, velike, male — vsi produkti naše tvrdke dožive povsod pohvale.
INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV Maribor, Cesta zmage 15
Tragedija na nogometnem igrišču
TJrednlžtvo, Telefoni, naglica, nervoza. Glavni urednik si puli lase. ,Važna nogometna tekma' — so spo-• ročili A kje za vraga so novinarji? Nikogar ni v redakciji. Glavnega je začel požirati obup. Končno se je domislil V kulturnem uredništvu sedi kulturni urednik brez dela. Nič ne pomaga moral bo iti on. Kulturni urednik je gledališki kritik in je bil užaljen a moral se je vdati. Ko se je vrnil, je napisal poročilo In ga izročil glavnemu uredniku.
m
Danes popoldne se je na nogometnem igrišču odvijala zanimiva predstava. Nogometni in-spicient je prinesel žoge, nato so *e pojavili igralci v pisanih kostumih, ki pa stilno niso docela ustrezali režiserjevemu konceptu uprizoritve. Fabula sama je težko razumljiva, vidi se, da jo je napisal moderen pisec. Nekateri igralci so zaradi tega često padali iz okvira celotne uprizoritve. Stilno ubranost in kontinuiteto v prednašanju dogodkov na igrišču so motih nekateri diletantski izpadi igralcev, kar je bilo zlasti očitno pri slabi in nekultivirani izgovarjavi in premajhnem smislu za soigro in disciplino. Morda je bila posrečena domislica, da je režiser kar pred očmi občinstva usmerjal dogajanje na igrišču, vendar je marsikdaj motil in sekal igro, zlasti pa so pri tem trpele sicer dobro naštudirane scene s pretepi. Dispozicija uprizoritve je bila nekoliko razvlečena. Dvomim pa, da bi bil v režiserjevem konceptu pretep v prvem dejanju, ki se je končal z zlomljeno nogo, zlasti ker ni bil psihološko utemeljen. Zaslugo, da predstava ni bila na zadostni tehnični višini, nosi seveda tudi inscenator, ki je slabo razporedil suhi in mokri - prostor. Zaradi
tega so nekateri tragični konflikti med igralci ostali neizdelani, marsikdaj pa so rahlo nakazovali naturalistične prijeme V igri.
Priznati je treba, da je bilo nekaj scen odlično naštudiranih. Zlasti so ugajale občinstvu scene, ko se med igralci razvije
oster dialog, kar da slutiti, da so med njimi talenti, ki nagibajo h karakternim vlogam. Rahlo vpletanje komičnih detajlov je tragično dramo nekoliko poživilo. Prisrčen je bil prizor s psičkom. ki se nenadoma pojavi pri igralcu v vratih, ga ugrizne v nogo in mu odnese čepico. V drugem dejanju je bil razplet nasplošno veliko bolj dinamičen.
Vendar so se prav tukaj pokazale najhujše hibe mladega ansambla. V zaključnem prizoru, ko se razvije bojni spopad pred vrati, umor vratarja ni bil prepričljiv. Prav tako preglasno vpitje nekega šaržista, ki se je držal za trebuh, ni verno in psihološko prepričljivo nakazovalo zaključno poanto.
Kmalu bi publika razočarana
Dva tovariša
SLOVENSKI HUMOR
PAVLIHA-
*
EJ, SNEG, SNEG, ZAENKRAT SE TI ZMAGUJEŠ...
INDUSTRIJA PAPIRNIH IZDELKOV
Maribor, Koroška c. 5
Papirna industrija izdeluje in prodaja trgovske knjige, šolske zvezke, razne bloke, za suhe in debele, stare in otroke, blago solidno, ki prav vsakemu ugaja.
Postreže z vrečicami Vas in še s konfeti, blago je pristno, tu ne morete se ušteti.
Kdor je ljubezensko navdahnjen, temu preskrbimo prekrasen album — ej — mi pač za vse reči skrbimo.
zapustila svoje prostore, ko ne bi ta mučen vtis popravil uspešno odigran prizor med skupino igralcev in glavnim režiserjem. Domislica režiserja je bila posrečena, Ker kot igralec ni posegal v dogajanje, se je dal kmalu po odžvižgani zmagi knokoutirati, kar je povzročilo mnogo zadovoljstva in sprostitve med gledalci.
*
Glavni urednik je prečital poročilo: »Kateri moštvi pa sta igrali in kakšen je bil rezultat?«
Kulturni urednik: »Oprostite, to sem pa pozabil vprašati!«
m
Cuj, kak turobno bijejo zvonovi, kak žalostno glasi se plat zvonal Mar je nastopil konec že sveta?
Ves svet utaplja v morju se solzi.
Z zastavami so žalnimi ovenčani drogovi.
Kdo je umrl? — Druga liga je po gobe šla!
O, nič ne jokajte, možje od nogometa!
Novica ta naj vaša srca veseli. Slovenskemu se žogobrcu zdaj obeta ■odlična kvaliteta. Kvišku glave, skeptiki I
GASILSKA SEJA. NA PRAGERSKEM
Predsednik: »Fantje, zavpijte meni trikrat ,Hura’! Fantje, dvignite me na rame.« (Predsednik se je ob teh besedah skopal članstvu na hrbet, če že ne prej!) »Fantje, gostilna je kakor nalašč za seje! Hura, gostilna!«
Zadnje vesti
IZ ROMUNIJE:
Na dva Romuna že en Rus po tej deželi lazi.
Pozornost takšna vzklila je na petrolejski bazi.
?
Kdaj Združenje si narodov bodočnost lepšo obeta?
Ko Rusija ostala bo v tem združenju — brez veta.
Izdaja Društvo novinarjev Slovenije , Poverjeništvo Maribor — Urejuje u redniškl odbor — Uredništvo ln upr ava Maribor, Kopališka 6, tel. 29-07 Tisk Mariborske tiskarne