Oljčina Ivgnina Gorita j okolsta 3 Ivančnu Gorita T 01 7612100 — Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVII november 2021 št. 6 u Sb Am brus A Sob race Dot» pri Šentvidu tirna ScnMd Aktualno dogajanje v u bei ni. |m] Vabljeni ra internetne strani: i,v vi vi. i va nc na* go r i ca. Si k 0 o K. R K A Temenica OTetnai M ViirtjA Coi.i D MuJliiVii r=>v ZAGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Strpnost in Čas, v katerem se je človeštvo znašlo, vsakodnevno vpliva tudi na naša življenja. Občina Ivančna Gorica je zaradi svoje lege in strukture prebivalstva kar nekako »privlačna«, da se virus uspešno širi tudi med nami. Številke v začetku novembra so bile že zelo zaskrbljujoče. Žal so med našimi občani tudi takšni, ki imajo težak potek bolezni ali pa je bila bolezen za njih celo življenjsko usodna. Od naše strpnosti in odgovornosti je torej odvisno, kako uspešni bomo v boju z boleznijo. Strpnosti zato, ker številni ukrepi in omejitve vplivajo na naše razpoloženje in vedenje, največkrat zaradi čustvenega odzivanja ali pa nazorskih in političnih stališč. In odgovornosti zato, ker je spopad z boleznijo v veliki meri odvisen od vsakega posameznika, ki s spoštovanjem ukrepov in cepljenjem lahko omeji širjenje okužb. Upamo, da tudi z objavami v našem časopisu prispevamo k omejitvi okužb in zmanjšanju obolelih občanov. Seveda se zavedamo, da so mnenja različna, zato pa je potrebna strpnost in odgovornost. Letošnji december je že drugi, odkar smo v epidemiji novega koronavirusa. Kljub nenavadnim razmeram pa je vzdušje lahko praznično. Le strpni in odgovorni bodimo. Vsem bralkam in bralcem želim prijetno branje tokratne številke. Matej Šteh, urednik str. 21 Tradicionalni slovenski zajtrk tudi letos obeležili v naših vrtcih in šolah Vrata je odprlo Središče inovativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele v Višnji Gori Slovesnost ob začetku delovanja samostojne Osnovne šole Zagradec Leto Josipa Jurčiča Z021 S SRCEM NA POTI -brezplačni prevozi za starostnike Brezplačna številka 080 10 10 AVTOUSLUGE D RATA 2 Občina november 2021 številka 6 Ambrus OTCetnaj Strnimo moči v skupnem boju proti virusu Širjenje okužb z novim koro-navirusom v zadnjem tednu nekoliko upada, kar je očitno znak, da so predpisani ukrepi pravi. Od nas državljanov je odvisno ali se bomo ukrepov držali in se s tem rešili pred novim valom epidemije ali pa bomo lahkomiselno ignorirali predpise in nas čaka nov naval bolnikov v covidnih oddelkih bolnišnic. To je bila tudi osrednja misel delovnega posveta, ki sem ga sklical v začetku novembra in nanj, skupaj s poveljnikom Štaba civilne zaščite, povabil predstavnike zdravstvenega doma, šol, vrtca, društev, cerkve in drugih javnih ustanov. Zavzeli smo skupno stališče, da je spoštovanje pogoja PCT edini pravi način, da se naraščajoče širjenje okužb omeji tudi v občini Ivančna Gorica. Med sprejetimi sklepi je bil tudi ta, da uredništvo in občinska uprava pripravita izdajo posebne številke Klasja. Mnogi odzivi govorijo, da je bila to pravilna poteza, saj nobeno dodatno osveščanje in opozarjanje ni odveč. Vsak, ki ima vsaj nekaj razuma, prav gotovo vidi, v kako resni situaciji smo se znašli državljani in če kdaj, je sedaj čas, da stopimo skupaj kot družba in skupnost. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki ste odgovorni in ste svoje bivanjske navade in službene obveznosti pripravljeni prilagoditi razmeram, vse zato, da bi se okužbe omejile. Tisti, ki ste cepljeni, niste samo zaščitili svojega zdravja, ampak ste s tem prispevali tudi k temu, da bodo naše bolnišnice in naši zdravstveni delavci zmogli vse napore, ki jih prinaša bolezen covid-19. Hvala tudi ravnateljem, učiteljem, vzgojiteljem in vam staršem, ki vlagate vse napore, da bi šolsko leto še naprej potekalo v šoli in ne od doma. Odgovornost delavcev in vodstev podjetij pa omogoča, da se ne ustavlja gospodarstvo, ki je ključno za normalno delovanje družbe in njen razvoj. Skupaj bomo zmogli in samo odgovorno ravnanje nas bo pripeljalo do cilja, ki ga imenujemo zdravje. Mnogi žal bolezni niso mogli premagati. Tudi nekateri naši občani. Vsem svojcem umrlih izrekam iskreno sožalje. Ob številnih skrbeh in tudi neprijetnih dogodkih in novicah, pa smo se v minulem mesecu razveselili naše velike nove pridobitve. V Višnji Gori smo slovesno odprli Središče inovativnih tehnologij ApiLab-Hiša Kranjske čebele. Dolgoletna želja, da se stari stavbi vdahne novo življenje in drzna ideja, da bi nekdanja šola postala sodobni hram učenosti in znanja državnega pomena se je uresničila. Veliko posameznikov je zaslužnih zato in veliko volje in delovnih naporov je bilo potrebno, da se je projekt uresničil. 3. november 2021 se je zapisal v slavno višnjansko zgodovino, kot dan, na katerega se je začelo novo poglavje razvoja. Ne samo Višnja Gora, vsa občina je lahko ponosna na »lepotico« v starem mestnem jedru, ki bo učila in poudarjala pomen marljive kranjske sivke in nudila številne možnosti za inovativne pristope pri nastajanju novih podjetniških idej iz lokalnega in širšega okolja. Ponos in uspeh pa sta še toliko večja, ker smo uspeli projekt izpeljati v zahtevnih razmerah epidemije. Tudi to je darilo 30-letnemu jubileju naše domovine Slovenije in letu pisatelja Jurčiča, ki mu je bila tudi Višnja Gora navdih za literarne stvaritve. Spoštovani. Mesec december je mesec obdarovanj in dobrih želja. Podarimo in zaželi-mo si eno samo darilo - zdravje. Ostanite zdravi. Cepimo se. Dušan Strnad, župan Podatki o cepljenih v občini Ivančna Gorica Max c> Občina IVANČNA GORICA Z vsemi odmerki 51,7 % Z 1 odmerkom 56,7 % Cepljeni z i odmerkom 9.945 Cepljeni z vsemi odmerki 9.074 Št. preb. v občini 17.5D8 Min Zdravstveni dom Ivančna Gorica obvešča TERMINI ZA CEPLJENJE PROTI COVID-19 V MESECU DECEMBRU: VSAK TOREK: 9.00-12.00 - NAROČENI 12.00-13.00 - NENAROČENI VSAKO SREDO: 7.00-13.00 - NAROČENI VSAK ČETRTEK: 13.00-17.30 - NAROČENI 17.30-19.00 - NENAROČENI Na cepljenje se lahko naročite na informacijah zdravstvenega doma: 01/781 90 00. CEPLJENJE PROTI SEZONSKI GRIPI: TOREK, 7.00-9.00 ČETRTEK, 18.00-19.00 Na cepljenje proti gripi predhodna prijava ni potrebna. Kaj sledi, če je vaš hitri test pozitiven? V kolikor ste pozitivni na hitrem antigenskem testu za samotestiranje, se na PCR bris ne naročite pri svojem izbranem zdravniku, ampak na naslednje številke: 031-619-255 031-619-359 DELOVNI ČAS: PON-PET 7.00-21.00 SOBOTA IN NEDELJE 8.00-11.30 Na PCR bris boste naročeni na Metelkovo ulico v Ljubljani. Na PCR bris morate poleg zdravstvene izkaznice in osebnega dokumenta obvezno prinesti tudi HAGT-ploščico, iz katere je razvidno, da je HAGT pozitiven. Predhodno naročanje na zgoraj omenjene telefonske številke je obvezno. Če pa ste testirani v naši ustanovi in je vaš HAGT POZITIVEN, vam PCR bris vzamemo takoj po pozitivnem HAG testu. Učenci in dijaki: Če je vaš otrok oz. dijak pozitiven na hitrem antigenskem testu za SAMOTESTIRANJE, lahko PCR bris opravi vsak PONEDELJEK, SREDO IN PETEK MED 12.00-15.00, v garažni hiši STOŽICE (vhod 1,2) v Ljubljani. Predhodno telefonsko naročanje NI POTREBNO. S sabo morate imeti KARTICO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, OSEBNI DOKUMENT IN ZAŠČITENO TESTNO PLOŠČICO. Osebe se PCR brisa obvezno udeležijo z zaščitno masko. BREZPLAČNO testiranje na COVID-19 poteka na naslednjih lokacijah: ZD IVANČNA GORICA: ob PONEDELJKIH in PETKIH: 7.00-13.00 Lokacija: v steklenem prehodu med ZD Ivančna Gorica in Lekarno AMBULANTA KOŠIR d.o.o. Lokacija: Ljubljanska cesta 67, 1295 Ivančna Gorica Kontakt: 040 188 210 PONEDELJEK, SREDA: 15.40 -18.00 TOREK, ČETRTEK, PETEK: 15.00 -18.00 SOBOTA, NEDELJA: 8.00 -10.00 in 18.00 -19.30 BOLNIŠNICA ZA OTROKE ŠENTVID PRI STIČNI (nekdanji CZBO): TOREK -PETEK: 6.45 - 8.30 Naročanje po e-pošti: ambulanta@bos--sentvid.si; tel. št.: 01 788 74 67 Samoplačniško testiranje PCR: cena 65,00 EUR. KLINIKA KRIŽAJ d.o.o. PON-PET: 6.45-11.00 in 15.00-19.00 Lokacija: v objektu »Jurček« pred poslovno stavbo BOMAX Muljava Število okužb v občini Ivančna Gorica (zadnjih 14 dni) W & # & -M # -¿r-.Jr M ^ .V .V .V .V A (K v v- ^ -.> ^ Ä ^ -S a? y c v* v -p- * * -y -y -y * -r ■r Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 12. decembra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butko-vič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Občina 3 Slovesni prerez traku so opravili predsednik Vlade Janez Janša, ministra Zdravko Počivalšek in Zvonko Černač ter župan Dušan Strnad in predsednik ČZS Boštjan Noč Ogled visokozmogljivih 3D tiskalnikov v prostorih ApiLab-a ■rs Vrata je odprlo Središče inovativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele v Višnji Gori V Višnji Gori je v sredo, 3. novembra 2021, potekalo slovesno odprtje Središča inovativnih tehnologij APILAB - Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba kranjske sivke v Sloveniji. Gre za edinstven preplet podjetništva in čebelarstva, sodobne tehnologije z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, inovativnih pristopov in tradicije. Objekt nekdanje stare šole v Višnji Gori, ki bdi nad slikovitim srednjeveškim trgom, je postala prva slovenska hiša z imenom kranjske čebele. Pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone in druge najbolj razširjene čebelje vrste na svetu. Matice kranjske sivke je v svet poslal prav podjetni Emil Rothschütz iz bližnjega gradu Podsmreka, njegov oče, dr. Filip Rothschütz, pa je prvi popisal kranjsko sivko. Središče inovativnih tehnologijApiLab - Hiša kranjske čebele je postala poučen labirint, ki ga je navdihnil čebelji svet in prostor za snovanje idej ter podjetniških poletov v občini Ivančna Gorica in širše. V hiši bo obiskovalec lahko pokukal v žive panje s kranjsko sivko in preko digitalnih orodij spoznal delo družine Rothschütz, zagotovo pa bo vznemirljivo prespati v panju - inovativnih nastanitvenih kapacitetah čisto na vrhu hiše, kjer so sobe zasnovane v obliki lesenih satnih celic. Investicijo je vodila Občina Ivančna Gorica, naložbo pa sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvojin Republika Slovenija. Ob odprtju je slavnostni govorec predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša poudaril, da je šlo v Višnji Gori za izjemno zahteven projekt. Veseli ga, da je objekt nekdanje stare šole dobil namen, kjer se povezujeta tradicija in prihodnost. »Vsebina, ki ste jo zelo posrečeno združili v tej stavbi in opremi, omogoča tako spomin in ukvarjanje z dejavnostjo, ki ohranja življenje kot tudi usposabljanje za nove tehnologije«, je povedal Janša v nagovoru. V nadaljevanju se je zahvalil »motorju« projekta županu Dušanu Strnadu in predsedniku Čebelarske zveze Boštjanu Noču, ki sta združila moči in za Slovenijo naredila nekaj, kar bomo lahko pokazali tako znotraj naše dežele kot tudi preko meja še dolgo v prihodnosti. Povedal je še, da so za realizacijo projekta združili občinska, državna in evropska sredstva ter Hiši kranjske čebele zaželel veliko marljivih pa tudi radovednih in radoživih obiskovalcev. Župan Dušan Strnad je povedal, da je vrata odprla ustanova, ki bo delovala kot prepelet sodobne tehnologije z namenom ozaveščanja o pomenu opraševalcev, s poudarkom na kranjski sivki. Poleg tega bodo podjetniki in ostali zainteresirani v hiši deležni številnih predavanj, usposabljanjin delavnic. Omogočen je tudi dostop do sodobne 3D tehnologije. V objektu so tudi nastanitveni moduli, ki so nekaj posebnega, in kavarna medarna, kjer se bodo meščani Višnje Gore in obiskovalci lahko podružili. »>Skratka namen je, da v hiši vrvi kot v panju tako obiskovalcev kot inovativnih idej. Nadvse ponosen sem na ta velikanski skupni uspeh. Verjamem, da bo projekt pripomogel k še hitrejšemu razvoju občine Ivančna Gorica in da bo tudi po njegovi zaslugi življenje v naši občini še naprej Prijetno in domače,« je še povedal župan. Odprtja sta se udeležila tudi gospodarski minister Zdravko Počival- Čebelarsko himno so zapeli Višnjanski fantje, Višnjansko himno pa šolski zbor Podružnične šole Višnje Gore šek in kohezijski minister Zvonko Černač. Prav slednjima se je župan Strnad zahvalil za posluh države pri projektu, ki bi ga brez sofinanciranja težko izpeljali. Župan se je zahvalil še zaposlenim v občinski upravi, ki so več mesecev bdeli nad projektom, vodstvu Čebelarske zveze Slovenije, Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije ter številnim izvajalskim podjetjem. Zahvalo je izrekel tudi donator-jem muzejskih predmetov - družini Koželj in Čebelarskemu muzeju Radovljica, kot tudi prebivalcem mestnega jedra Višnje Gore, ki so imeli posluh in razumevanje v času gradbenih del. Minister Počivalšek je po ogledu notranjih prostorov povedal, da gre za večplastno pridobitev, ki na edinstven način predstavi kranjsko čebelo. Po njegovih besedah ima čebela tudi gospodarski pomen, saj je naše ljudstvo zaslužno za rast gospodarstva, tako kot so čebele marljive in delovne. Veseli ga, da je ministrstvo sodelovalo pri projektu. V veliki meri kranjska čebela prispeva k temu, da na zemlji sploh obstaja življenje. »Veseli me, da so prav zaradi pobude Slovenije (naše čebelarske zveze in vseh državnih služb) Združeni narodi razglasili, da je 20. maj dan čebel. To je ena od pomembnih zgodb, ki bo dala dodaten zagon tudi tukaj v Višnji Gori in v občini Ivančna Gorica. Čebela je na nek način tudi zaščitni znak Slovenije. Verjamem, da bomo s takimi zgodbami naredili še veliko dobrih turističnih ponudb in tudi tukaj lahko za Višnjo Goro rečem, da je to nekakšna božja pot za našo kranjsko čebelo,« je še povedal minister Počivalšek. Predsednik ČZS Boštjan Noč je prepričan, da bo preko te hiše naša čebela še bolje predstavljena naši in tuji javnosti. Hiša na edinstven in zelo sodoben način predstavi čebelo in čebelarstvo nasploh. »Prepričan sem, da bo v hiši kranjske čebele vsakdo našel nekaj zase in da bo obisk pustil trajen in neizbrisljiv pečat. Moja želja je, da bo hiša središče izobraževanj s področja čebelarstva za okoliške čebelarje in tudi širše. Izziv bo tudi izkoristiti podjetniški potencial med čebelarji, saj Središče inovativnih tehnologij ApiLab to tudi omogoča,« je povedal Noč. Celotni ekipi Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Čebelarska zveza Slovenije je županu Dušanu Strnadu podarila tečaj za čebelarja začetnika Gorica, ki bo objekt upravljala, je zaželel uspešno upravljanje hiše, saj je predstavljati kranjsko čebelo odgovorno, a tudi ponosno delo. Prisotnim čebelarjem Čebelarskih društev Stična in Krka-Zagradec je še povedal, da so lahko ponosni, da živijo v občini, kjer se bo preko Hiše kranjske čebele predstavljala naša čebela, prav tako so lahko ponosni tudi vsi slovenski čebelarji. »Kranjska čebela je pač ena in edina, enostavno naša- slovenska,« je zaključil Noč. Ob tej priložnosti pa je županu Dušanu Strnadu in direktorici Zavoda Prijetno domače, ki bo upravljal Hišo kranjske čebele, podaril brezplačni tečaj za čebelarje začetnike. Dogodka se je udeležila tudi mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki je izpostavila pomembnost pridobitve ne samo za občino Ivančna Gorica, temveč tudi za Ljubljansko urbano regijo in Slovenijo: »Spodbujanje podjetništva in inovativnih pristopov v regiji je eden izmed ključnih ciljev agencije, zato smo izredno veseli, da je Api Lab - Hiša kranjske čebele odprl svoja vrata tako inovacijam kot ohranjanju kulturne in naravne dediščine, kar je izrednega pomena za celotno regijo in seve- da tudi Slovenijo. Projekt, ki je bil sofinanciran v okviru instrumenta regionalne politike »DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJ«, je ob tem odličen kazalnik uspešnosti in učinkovitosti tega instrumenta. Ta je za nadaljnji pameten in trajnostni razvoj tako Ljubljanske urbane regije kot vseh 25 občin in drugih deležnikov v regiji nujno potreben tudi v finančni perspektivi 2021-2027,« je še poudarila. Gostom je zapel tudi ponosni Vi-šnjan Marko Vozelj V kulturnem programu otvoritvene svečanosti so se predstavili kulturni ustvarjalci različnih generacij: Pevski zbor Podružnične šole Višnja Gora, Vokalna skupina Višnjanski fantje in domačin Marko Vozelj. Blagoslov je opravil stiški opat Maksimilijan File. Gašper Stopar Premier Janša in minister črnač med preizkusom VR očal, ki omogočajo virtualen ogled gradu Podsmreke 4 Občina november 2021 Apilab - Hiša kranjska čebela navdušila kmetijskega ministra Teden dni po uradnem odprtju je ApiLab - Hišo kranjske čebele v Višnji Gori, obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek. Pred stavbo nekdanje stare šole so ministra sprejeli podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maja Lampret in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Ob ogledu prve doživljajske zgodbe kranjske sivke v Sloveniji je kmetijski minister povedal, da je Hiša kranjske čebele tista, ki upravičuje svoje ime in namen. Nad videnim izobraževalnim, pedagoškim, razstavnim in promocijskim delom je bil več kot navdušen. »Prepričan sem, da bo ta Hiša znana tudi širše, ne samo v Sloveniji, saj ima velik potencial. Še posebej so me fascini-rali nastanitveni moduli, ki so v pro- številka 6 OTttmii stor umeščeni na inovativen način, ki si ga gostje oziroma turisti vse bolj želijo. Osebno sem navdušen nad videnim in prepričan, da stavba poimenovana po kranjski čebeli še ni rekla zadnje besede«. Z ministrom se je srečal tudi župan Dušan Strnad, prav tako pa je župan pozdravil tudi udeležence regijske seje Čebelarske zveze Slovenije, ki je potekala v Višnji Gori. Gašper Stopar kompetenc majhnim in srednje velikim podjetjem. Ob tej priložnosti je državna sekretarka Kirbiš Rojsova izrazila zadovoljstvo, da je Občina Ivančna Gorica uspešno izvedla obnovo in nekdanji šoli vdahnila novo, sodobno poslanstvo. Njene nove vsebine Kot prva slovenska občina smo se pridružili vseslovenskemu projektu sajenja medovitih rastlin Občina Ivančna Gorica se je kot prva slovenska občina priključila vseslovenskemu projektu sajenja medovitih rastlin, ki bo potekalo zadnjo soboto v marcu prihodnje leto. Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je cilj akcije, da se v Sloveniji v 10-ih letih posadi dva milijona medovitih rastlin, pa tudi, da vsi evropski narodi stopijo skupaj in da se v Evropi do leta 2030 posadi tri milijarde medovitih dreves. »Akcija je tisto, kar je treba narediti, od besed k dejanjem,« je ob predstavitvi projekta dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki verjame, da bo sajenje medovitih rastlin postalo vseslovensko gibanje in da bomo odslej vsako zadnjo soboto v marcu sadili. Sajenje je sicer le en kamenček v mozaiku ohranjanja opraševalcev. »Če ne bo opraševanja, ne bo hrane,« je poudaril in opozoril na pomen čebel in ostalih opraševalcev ter primernega okolja za njihovo bivanje. Po besedah župana Dušana Strnada je dobre projekte treba podpreti. »Hvaležni smo vam za prizadevanje za ohranjanje narave in življenja ter ustvarjanja boljšega jutri,« je še zapisano v pristopni izjavi Občine Ivančna Gorica. Pobuda, da Občina Ivančna Gorica pristopi k projektu, je bila predstavljena tudi občinskim svetnikom na nedavni 25. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Gašper Stopar Hišo kranjske cebele-Apilab obiskala tudi državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs Hišo kranjske čebele - Apilab središče inovativnih tehnologij sta si pred kratkim ogledali tudi državna sekretarka Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs in Nena Dokuzov z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gostji, ki sta tudi sodelovali pri nastajanju projekta v Višnji Gori, sta si po odprtju hiše tudi sami ogledali, kako je zaživela prenovljena nekdanja šola. Državno sekretarko Kirbiš Rojsovo in Neno Dokuzov so sprejeli župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole in direktorica Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maja Lampret. Predstavili so jima, kako je izvajanja projekta potekalo in jima razkazali celotno ponudbo. Gostji sta si ogledali prostore turistično informacijskega centra, se seznanili s tradicijo čebelarjenja družine Rothschutz in kranjsko čebelo, navdušeni sta bili tudi nad ogledom živega čebeljega panja in inovativno modularno zasnovo prenočišč, ki se nahajajo na podstrešju objekta. Podrobneje sta se seznanili tudi s prednostnimi nalogami Apilab središča inovativ-nih tehnologij, ki je v Hiši kranjske čebele vzpostavljeno z namenom interaktivnega prepletanja zgodovinske in kulturne dediščine ter visokotehnoloških inovativnih rešitev, omogočena pa bo tudi podpora podjetniškim iniciativam ter dvigu bodo zagotovo pripomogle k turističnemu in gospodarskemu razvoju lokalnega in regionalnega območja. To pa je bilo tudi poglavitno merilo, da sta naložbo sofinancirali Evropska unija in Republika Slovenija. Ob tej priložnosti sta gostji predstavili tudi nadaljnje razvojne izzive, ki jih projekt Hiše kranjske čebele-Apilab ima. Slovenija se trenutno predstavlja na svetovni razstavi Expo v Du-baju kot zelena in inovativna desti-nacija, kjer imajo svoje mesto ravno takšne zgodbe, kot jih snuje projekt Hiše kranjske čebele-Apilab v Višnji Gori. Gospa Dokuzov je ob tej priložnosti županu Strnadu izročila t. i. NFT kartico z motivom čebele, ki deluje kot digitalni spominek in jo lahko uporabi na najinovativnejšem tržnem kanalu https://dev.ifeelnft. si/. Slednjega je oblikovalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ob odprtju razstave Expo Dubai 2020. Matej Šteh Letos nas bo sveti Miklavž obiskal v Višnji Gori Vstopili smo v najbolj čaroben mesec v letu in številna mesta in kraji po Sloveniji bodo zasijali v soju tisočerih prazničnih luči. Zaradi trenutne epidemiološke slike in ukrepov za omejitev širjenja okužb žal praznični december ne bo tak, kot smo ga poznali pred epidemijo, a na Občini Ivančna Gorica vseeno pripravljamo nekaj prazničnega utripa za občanke in občane Ivančne Gorice. Na veliko veselje naših najmlajših občanov bo v prihajajočih dneh našo občino ponovno obiskal sveti Miklavž. Seveda srečanje z njim ne bo tako množično kot minula leta na Sokolski ulici v Ivančni Gorici, ampak se bomo tokrat z njim srečali na bolj epidemiološko ustrezen način. Otroke, starše, dedke in babice zato vabimo, da se na VAREN NAČIN srečajo s svetim Miklavžem v soboto, 4. decembra 2021, ob 18. uri, v starem mestnem jedru Višnje Gore. Miklavž bo obdaril otroke iz občine Ivančna Gorica do vključno 7. starosti leta, obdaritev pa bo potekala po sistemu PRIPELJI, POZDRAVI, ODPELJI (v mestno jedro Višnje Gore se pripeljete z avtomobilom, skozi avtomobilsko okno pozdravite Miklavža, ki bo otrokom na varen način izročil darilo ter se varno odpeljete proti domu). Prihod v Višnjo Goro bo ustrezno označen s strani redarske službe. Pred prihodom sv. Miklavža v našo občino pa bo župan Dušan Strnad simbolično prižgal praznične luči v centru Ivančne Gorice. Praznična okrasitev bo zasijala tudi v nekaterih večjih krajih naše občine. December pa je primeren čas, da se v Višnjo Goro še vrnete in si ogledate tudi Hišo kranjske čebele. A Sobrače (O) november 2021 številka 6 Občina 5 Slovesnost ob začetku delovanja samostojne Osnovne šole Zagradec V četrtek, 21. oktobra, je v Zagradcu potekala svečana prireditev ob začetku delovanja samostojne Osnovne šole Zagradec. Prireditev v športni dvorani OŠ Zagradec sta z obiskom počastila Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. 1. septembra 2021 je začela delovati samostojna Osnova šola v Zagradcu, ki ima sicer dolgo zgodovino vzgojno - izobraževalnega dela, saj začetki šolstva v Zagradcu segajo v leto 1852. Zadnjih 56 let je zagra-ška šola delovala kot podružnična šola Osnovne šole Stična. Zaradi večanja števila prebivalstva v občini Ivančna Gorica se je v tem delu občine pokazala potreba najprej po izgradnji nove šole za devetletni šolski program in nato še po oddeli-tvi podružnične šole in vzpostavitvi samostojne Osnovne šole Zagradec s podružnicama na Krki in v Am-brusu. Po besedah v. d. ravnateljice OŠ Zagradec Barbare Maver v prvem šolskem letu samostojne poti Osnovno šolo Zagradec obiskuje 347 učencev v 21 oddelkih. Mavro-va je v nagovoru podrobneje orisala postopek oddelitve od matične Osnovne šole Stična in se ob tej priložnosti s spominsko sliko zahvalila ravnatelju OŠ Stična Marjanu Po-tokarju, s hvaležnostjo za vse, kar so prejeli in se naučili v vseh letih delovanja pod skupno streho. Kot je še povedala, si želi, da bi nova samostojna OŠ Zagradec prispevala h kulturnemu, vzgojno - izobraževalnemu in športnemu razvoju kraja, v želji, da bi šola še dolgo poganjala mline znanja, kot tiste prave mline poganja zelena lepotica Krka, ter da bi mladi uresničili sanje naših predhodnikov. Povedala je še, da bodo že v naslednjem letu priča naslednjemu velikemu mejniku v tem suhokranjskem delu občine, saj bodo obeležili 170-letnico šolstva v Zagradcu. Tudi župan Dušan Strnad je v nagovoru orisal začetke nastajanja ideje o izgradnji sodobnega šolskega objekta v Zagradcu in ko se je kasneje pokazala še potreba, da šola postane samostojna. Po njegovih besedah je temu botrovala tudi podpora domačega kraja. Ob tej priložnosti se je zahvalil podžupa-nji Martini Hrovat in ravnatelju OŠ Stična Marjanu Potokarju ter vsem sodelujočim, ki so kakorkoli sodelovali pri nalogah, da je bil projekt oddelitve pripravljen na odobritev ministrstva. »S ponosom lahko povem, da smo v minulih letih zagotovili pravzaprav zelo dobre pogoje na matičnih in podružničnih šolah in tudi v vrtče-vskih enotah po občini. Vsi objekti so skoraj novi oziroma temeljito prenovljeni,« je povedal župan. Za- ■ v ■ ■■ v ■■ ■ ■-V Natečaj za najlepše oz. najizvirnejše božično-novoletne voščilnice Občina Ivančna Gorica in Svet za starosti prijazno občino vabita k sodelovanju na Natečaju za najizvirnejše božično-novoletne voščilnice v različnih kategorijah in sicer: - predšolska kategorija, - osnovnošolska kategorija - prva triada, - osnovnošolska kategorija - druga triada, - osnovnošolska kategorija - tretja triada, - mladinska kategorija in - kategorija ostali občani. K sodelovanju vabljeni vsi občani občine Ivančna Gorica, vrtec z vsemi enotami, osnovne šole s podružnicami, srednja šola, vzgojno-izobraževalni zavod v Višnji Gori, enota dnevnega varstva starejših v Šentvidu pri Stični, knjižnica, upokojenska, likovna, kulturna ter druga zainteresirana društva in vse posameznike. Prosimo vas, da voščilnice, ki jih boste izdelali individualno, v svojih dejavnostih, krožkih in druženjih pošljete ali prinesete na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, do vključno 7. 12. 2021. Za ocenjevanje vas prosimo, da na izdelani voščilnici (na hrbtni strani) zapišete ime in priimek, oz. ustanovo ustvarjalca. Vse prispele božično-novoletne voščilnice bodo razstavljene v prostorih Občine Ivančna Gorica. Najboljše oziroma najizvirnejše božično-novoletne voščilnice po izboru Sveta župana za starosti prijazno občino pa bodo predstavljene in tudi simbolično nagrajene na seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica v decembru. Vse izdelane voščilnice, razen nagrajenih, bodo skupaj z voščilom za srečno in zdravo novo leto poslane najstarejšim občanom občine Ivančna Gorica. Z željo, da bodo novoletne voščilnice uporabne tudi za druge priložnosti, vas prosimo, da na njih ni navedene letnice 2022. Zavedamo se, da z medsebojno pomočjo zmoremo več in ustvarjamo boljšo in lepšo družbo. Vemo, da je v izdelavo voščilnic vloženega veliko truda, časa in srčnosti, zato je vsak izdelek unikaten. Cenimo ustvarjalnost in inovativnost. Vse voščilnice bodo hvaležno sprejete. Za sodelovanje se vam prav lepo zahvaljujemo. Svet župana za starosti prijazno občino predsednica Milena Vrenčur Občina Ivančna Gorica župan Dušan Strnad hvalil se je tudi šolski ministrici, saj v zadnjem času na ministrstvu dajejo večji posluh slovenskim občinam ter dodatna sredstva za izgradnjo novih vzgojno - izobraževalnih objektov. Povedal je še, da je ministrstvo odobrilo tudi del sredstev za izgradnjo novega vrtca v Šentvidu pri Stični, že v kratkem pa bo tudi po posluhu ministrstva v Zagrad-cu začela z delovanjem dislocirana enota Glasbene šole Grosuplje. Osrednja gostja svečanosti pa je bila ministrica prof. dr. Simona Ku-stec, ki je v nagovoru ob začetku delovanja samostojne Osnovne šole Zagradec izrazila veselje in čestitke ob tej pogumni odločitvi za samostojno pot. Ministrica je poudarila, da nadgradnja vzgoje in izobraževanja v lokalnem prostoru pomembno prispeva k ustvarjanju pogojev za razvoj družbeno odgovornih in zadovoljnih generacij. »V Zagradcu ste postavili trdne temelje znanja, ki predstavljajo podlago za napredek,« je poudarila ministrica Kustec. Zbrane so na prireditvi nagovorili še ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar in predsedniki vseh treh krajevnih skupnosti šolskega okoliša Zagra-dec. To so predsednica KS Zagradec Biljana Gartner, predsednik KS Ambrus Stane Tekavčič in predsednik KS Krka Jože Mišmaš. Prireditev so v kulturnem programu oblikovali učenci in učitelji OŠ Za-gradec, Podružnične šole Ambrus in Podružnične šole Krka, otroci vrtca Sonček, ki ima na šoli svoje prostore, učenci Glasbene šole Grosuplje, podružnice Ivančna Gorica in Mešani pevski zbor Zagradec. Prireditev sta po scenariju učiteljice Dragice Šteh povezovala učitelja Sara Hočevar in Andrej Oberstar, skupaj z učenci OŠ Zagradec. Gašper Stopar M ■ * v Vi, Praznična voščila Uredništvo sporoča, da bo v prihodnji predpraznični številki Klasja, možna objava prazničnih voščil, dimenzije 10 x 6 cm. Cena voščila je 25,00 EUR ( z DDV-jem). Izdelana voščila v primernih datotekah (PDF ali JPG) uredništvo sprejema na e-naslovu urednistvo@klasje.net, do 12. decembra 2021. Objava voščil socialno-humanitarnih organizacij, društev s statusom v javnem interesu in javnih zavodov, ki delujejo na območju občine Ivančna Gorica je brezplačna. Uredništvo 6 Občina november 2021 številka 6 OTttlMj Nova spletna stran Občine Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je konec novembra objavila prenovljeno spletno stran. Osrednje občinsko spletišče je funkcionalno preglednejše, s posodobljenim videzom in uporabniku prijaznejše pri iskanju e-vsebin. S prenovo se je Občina Ivančna Go- rica pridružila več kot polovici slovenskih občin, ki za svoje spletne strani uporabljajo spletno platformo E-občina. Nova stran občanom omogoča sodoben e-stik občanov z občinsko upravo (dostopnost elektronskih vlog 24/7), e-obveščanje občanov in druge storitve, ki so predstavljene v nadaljevanju. Sodoben e-stik z občani 1. Elektronska oddaja vlog in obrazcev Vsem občanom želimo omogočiti možnost oddaje vlog preko spleta, tudi v času izven uradnih ur občine. Odslej lahko 24 ur na dan in 7 dni v tednu odprete elektronski obrazec, izpolnite vlogo, jo podpišete s kvalificiranim digitalnim potrdilom, po potrebi plačate takso in vlogo elektronsko oddate. S tem odpiramo elektronska vrata za celovito dostopnost spletne oddaje vlog. 2. E-obveščanje občanov Nova spletna stran omogoča prejemanje elektronskih obvestil in SMS sporočil (SMS obveščanje je na voljo le za nujna obvestila). Na spletni strani lahko izberete, katere kategorije obvestil želite prejemati (novice, dogodki, razpisi, seje, časopisi, nujna obvestila ... ) in z vnosom e-poštnega naslova izvedete brezplačno naročilo na obveščanje. Ob objavi nove vsebine na spletni strani občine boste prejeli obvestilo, skladno z izbrano nastavitvijo (enkrat dnevno ali enkrat tedensko). 3. E-participacija občanov Nova spletna stran omogoča oddajo predlogov in pobud občanov po kategorijah, pri čemer prejete predloge zbiramo in jih obdelujemo brez neposrednega odgovarjanja na prejete predloge. Ce želite prejeti odgovor na svojo pobudo ali imate kakršno koli vprašanje za nas, smo za vas pripravili posebno kategorijo za postavljanje vprašanj, kjer se vam bomo pottrudili odgovoriti v čim krajšem času. 4. Delovanje na mobilnih napravah Nova spletna stran je prilagojena delovanju na mobilnih napravah (mobiteli in tablični računalniki), tako bo brskanje po spletni strani na vašem mobilniku ali tabličnem računalniku odslej bistveno bolj prijazno in preprosto. Videz strani se namreč prilagaja velikosti zaslona vaše naprave. Dodatne funkcionalnosti Vsebinska prenova spletne strani je bila razdeljena v dve fazi. V prvi fazi smo se osredotočili na prilagoditev videza potrebam občine, druga faza pa je bila namenjena posodobitvi in reorganizaciji vsebin. 1. Prilagoditev izgleda Sodobne smernice oblikovanja spletnih strani so osredotočene na minimalističen videz, s prevladujočo belo barvo in jasno pregledno vsebinsko strukturo. Spletna stran je minimalistična in hkrati tudi vsebinsko zelo pregledna. Vse vsebine so odslej dostopne z enim do največ dvema klikoma v glavnem meniju, osrednja stran pa vam ponuja hitre ikone za dostop do najpogosteje iskanih vsebin. 2. Zakonska skladnost Nova spletna stran ustreza zakonskim zahtevam, ki smo jih morali upoštevati ob vzpostavljanju e-stika z občani. Vse te zahteve smo združili z željo ponuditi nove storitve na spletni strani, tako da nova spletna stran vsebuje katalog informacij javnega značaja, splošne pogoje uporabe, informacije o avtorskih pravicah, pravilnik o piškotkih, vsebino, vezano na varstvo osebnih podatkov, skladnost obračunavanja taks z zakonom o upravnih taksah, oddajo vlog skladno z določili elektronskega poslovanja ... Pomembna novost je tudi ta, da je spletna stran skladna z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, torej je njeno delovanje prilagojeno za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Obiskovalec spletne strani lahko sam (s klikom na ikono v zgornjem desnem kotu) izbere velikost pisave, barvno shemo, delovanje je prilagojeno tudi za delovanje na mobilnih napravah (različna širina), podprto je branje z bralnimi vmesniki ... 3. Posodobitev obstoječih vsebin Prenova spletne strani je zahtevala tudi vsebinski pregled in posodobi- tev obstoječih vsebin. Ponudnik, ki je spletno stran izdelal, je največji ponudnik spletnih strani za občine v Sloveniji. Objavljene niso le vsebine, ki naj bi jih občina obvezno objavila na spletni strani, ampak smo skušali obseg vsebin razširiti na način, da bodo vsebine sovpadale tudi z novimi smernicami in usmeritvami glede lokalnega turizma in razvoja občine. 4. Javna objava občinskih predpisov Na občini želimo še naprej zago -tavljati transparentno poslovanje, zato nova spletna stran zagotavlja hiter in enostaven dostop do vseh predpisov občine. V razvidu predpisov je omogočeno iskanje glede na vsebinsko področje, omogočen je pregled sprejetih predpisov na posamezni seji, iskanje je omogočeno glede na tip (sklep, odlok, pravilnik), leto sprejema, letu sprejetja itn. Nova funkcionalnost zagotavlja popolno transparentnost poslovanja in temelje za participacijo občanov v proces poslovanja občine. V želji, da bo nova spletna stran izpolnila vaša in naša pričakovanja, vam zagotavljamo, da se bomo v uredništvu še naprej trudili pri obveščanju o aktualnostih v naši prijetno in domači občini. Vsi občani, ki vas to zanima, se lahko naročite na tedensko obveščanje, s čimer boste enkrat tedensko (četrtek popoldne) prejeli elektronsko pošto s tedenskim seznamom dogodkov v občini. Hkrati uporabnike prosimo za razumevanje, če naletite na kakšno vsebinsko napako, saj nekatere, s predhodne spletne strani prenesene vsebine, v začetnem obdobju še vedno urejamo in dopolnjujemo. Gašper Stopar Občinski svet sprejel Strategijo za mlade, na mizi tudi idejna zasnova za novo tržnico v Ivančni Gorici Redna 25. seja Občinskega sveta je potekala 17. novembra, občinski svetniki pa so tudi tokrat zasedali v živo, ob upoštevanju ukrepov in pogoja PCT. Ponovno je bil uvod seje namenjen kulturi, saj je bila za tokratno sejo v občinski sejni sobi postavljena nova priložnostna razstava. V sodelovanju s Knjižnico Ivančna Gorica in Območno izpostavo JSKD Ivančna Gorica so učenci sedmih razredov OŠ Zagradec in OŠ Stična v letošnjem letu ustvarjali na temo Jurčičeve podobe. Prav tako so si občinski svetniki lahko ogledali razstavo, posvečeno Jurčičevemu letu, ki so jo pripravili v Knjižnici Ivančna Gorica. V nadaljevanju seje je župan Dušan Strnad predstavil aktualnosti zadnjega obdobja, pri čemer je izpostavil zlasti epidemiološko stanje v občini in še enkrat vse pozval k spoštovanju ukrepov in cepljenju proti bolezni covid-19. Med minulimi dogodki je še posebej izpostavil odprtje Središča inovativnih tehnologijApiLab--Hiša kranjske čebele v Višnji Gori. Uvodna točka seje je bila posvečena mladim. Komisijo za mladinska vprašanja je župan Strnad ustanovil na začetku leta in za nadaljnje delo na področju mladinske problematike je komisija pripravila na podlagi srečanj, anket in intervjujev predlog Strategije za mlade za obdobje 2022-2030. Na seji sta ga predstavila predsednica komisije Klavdija Kaste-lic in podpredsednik Matej Hrovat. Predlog strategije predstavlja posamezne cilje in ukrepe na področju izobraževanja mladih, zaposlovanja mladih, bivanjskih razmer za mlade, mobilnosti mladih, mladinskega organiziranja, participacije mladih, prostovoljstva med mladimi, kmetijstva, zdravja in informiranja mladih. Strategija predlaga tudi konkretne ukrepe, ki se ob zagnanosti in orga -niziranosti komisije zdijo uresničljivi, seveda pa bo nujna podpora Občine, ki bo za njihovo uresničitev morala v prihodnjih proračunih sprejeti finančna sredstva. A zadovoljstvo nad predlagano strategijo je dober obet, da se bo tudi v občini Ivančna Gorica uspešno organizirano delo na področju mladinskih vprašanj. S sprejetjem sklepa o pristopu k Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS): Poti prihodnosti Ljubljana- Novo mesto - Karlovec - Zagreb, je tudi Občina Ivančna Gorica podprla ustanovitev in delovanja združenja, katerega namen je izboljšati železniške infra-strukturne možnosti na relaciji med Ljubljano in Metliko oz. Zagrebom. Tovrstna teritorialna združenja so pogosta v Evropi in so dobra osnova za načrtovanje projektov in pridobivanje evropskih finančnih sredstev. Letos mineva deset let od začetka delovanja tržnice v Ivančni Gorici, ki zelo uspešno obratuje, na njej pa se vsako soboto dopoldne zvrsti cela vrsta domačih ponudnikov in strank. V skladu z občinskimi prostorskimi akti je nova tržnica načrtovana na sedanjem parkirišču pred banko. Ker Občina na sedanji lokaciji tržnice načrtuje gradnjo kulturno-upravne-ga centra, se bo tržnica v prihodnosti morala seliti. S tem namenom je Občina tudi pristopila k načrtovanju nove tržnice. Občinski svetniki so bili zadovoljni nad predlaganim idejnim osnutkom za t. i. odprto tržnico, uresničitev načrta pa je odvisna tudi od tega, kako hitro se bodo zaključili pravni postopki pri urejanju nadomestnih parkirnih površin pri stanovanjskih blokih in trgovskem podjetju TUŠ. Na področju predšolske vzgoje je v letošnjem šolskem letu novost, da je začel v Ivančni Gorici delovati koncesijski Vrtec pod lipo in s sklepom Občinskega sveta so bila odobrena še dodatna mesta v vrtcu, ki ima dva oddelka po 12 otrok, oz. po novem po 14 otrok. Vrtec Ivančna Gorica pa je pripravil predlog nove ekonomske cene za I. in II. starostno obdobje in razvojni oddelek vrtca. Cena vrtca za I. starostno obdobje (1-3 letni otroci) se poveča za 7,2 %, cena za II. starostno obdobje (2-6 letni otroci, ki jih je v vrtcu največ) za 5% in cena v razvojnem oddelku 4,7%. Slednji je za starše brezplačen, med tem ko starši v I. in II. starostnem obdobju plačajo del cene, odvisno od socialnega položaja. Zvišanje cen se nanaša zlasti na povečan strošek dela oz. delovne sile. Kot je povedala ravnateljica Branka Kovaček, največ na račun sprostitve napredovanj v višje plačne razrede zaposlenih in novo zakonsko predpisano minimalno plačo. Nove cene bodo zlasti dodatno bremenile občinski proračun, velja pa poudariti, da je novi Zakon o vrtcih omogoča staršem z več otroci v vrtcu oprostitev plačila za drugega in vse nadaljnje otroke. Občinski svet je sprejel še predlog Odloka o oddaji v najem, uporabi in obremenjevanju stvarnega premoženja v lasti Občine Ivančna Gorica, spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Skupna občinska uprava 5G«, predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ivančna Gorica in spremembe Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno--izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje. S tem odlokom je urejeno delovanje dislocirane enote v Zagradcu, ki bo v prihodnjem letu lahko izvajala teorijo glasbe za 32 učencev. Vpis v glasbeno šolo v Zagradcu je spodbuden, žal je v lanskem letu delo otežila epidemija. Na dnevnem redu seje je bila tudi obravnava in seznanitev s poročilom Javnega komunalnega podjetja Grosuplje za leto 2020 in poročilom o delovanju Policijske postaje Grosuplje v letu 2020. Nekaj zanimivosti iz poročila o delu Policije na območju naše občine v lanskem letu bo predstavljeno v naslednji številki Klasja, je pa predstavnik PP Grosuplje Tadej Groboljšek potrdil, da je odobrena samostojna policijska postaja v Ivančni Gorici, ki naj bi začela delovati z letom 2023. Matej Šteh A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Občina 7 Z občinskih gradbišč Izgradnja kolesarskih poti med Stično, Ivančno Gorico in Muljavo je zaključena V minulem mesecu je Občina Ivančna Gorica uspešno zaključila projekt izgradnje kolesarske povezave med Stično, Ivančno Gorico in Muljavo v dolžini slabih deset kilometrov. Polovica kolesarske povezave je urejene po novo zgrajenih kolesarskih površinah, druga polovica pa poteka po obstoječih javnih cestah. Zlasti skozi center Ivančne Gorice se steze ni dalo speljati po novih površinah, so pa na cesti talne označbe, ki opozarjajo na prisotnost kolesarske trase. Sočasno z izgradnjo kolesarske steze je Občina Ivančna Gorica realizirala še nekaj del, ki bodo prispevala k izboljšanju prometne varnosti. Tako je na območju vzgojno-izobraževalnega centra v Ivančni Gorici uredilo razširjeno avtobusno postajališče in obračališče, postavljene so tudi nadstrešnice, kjer učenci oz. dijaki lahko počakajo na šolske prevoze. Izgradnja kolesarskih povezav na relaciji Stična-Ivančna Gori-ca-Mujava se torej zaključuje, v teku pa je že projektiranje kolesarske povezave, ki bo povezala Ivančno Gorico s Šentvidom pri Stični in Višnjo Goro. (Foto: Nejc Travnik) Nova asfaltna prevleka na cesti Muljava - Oslica Ob izgradnji odseka kolesarske poti je Občina Ivančna Gorica izvedla tudi sanacijo lokalne ceste Muljava - Oslica v dolžini 400 metrov. Poleg rekonstrukcije in razširitve cestnega odseka je urejeno še križišče, ki pelje proti Oslici in Jurčičevi domačiji na Muljavi. Ob cesti je speljana tudi kolesarska pot, ki pripelje kolesarje iz Ivančne Gorice in se po dobrih 100 metov priključi obstoječi cesti. Občina je prav zaradi varnosti kolesarjev v prometu cesto razširila. Cesta s pogledom na center Krke dobiva novo podobo Proti Obolnem poteka rekonstrukcija ceste Novo asfaltno prevleko je dobila tudi lokalna cesta na Krki, ki pelje proti Korinju in proti Dobrepolju. Izvedena je bila tudi razširitev in umestitev pasa za pešce, kar bo prispevalo k večji varnosti na tem odseku. S prenovo ceste v Šentvidu se bo izboljšala tudi varnost pešcev V teku je tudi rekonstrukcijo lokalne ceste v Krajevni skupnosti Metnaj, natančneje od križišča (pri usmerjevalnem kozolčku) za Poljane proti naselju Obolno v skupni dolžni 1760 metrov. Gre za rekonstrukcijo celotnega asfaltnega vozišča v širini 3,5 metra, sanacija meteornih prepu-stov in ureditev drenaže. Po obeh straneh je predvidena bankina v širini 0,5 m oziroma odtočni jarek v širini 0,5 m. Pogodbena vrednost del je ocenjena na 210.000,00 EUR. Na območju prenove je vzpostavljena popolna zapora ceste. Obvoz poteka po delu lokalne ceste Ivančna Gorica - Stična -Obolno, po lokalni cesti Krznar - Simončič - Šuštar in po javni poti Debeče - Osredek nad Stično ter obratno. Ob vstopu v občino vas pozdravljajo nove obmejne table Občina Ivančna Gorica je pred kratkim na vseh občinskih in državnih cestah, ki prečkajo mejo z občinami Dobrepolje, Grosuplje, Šmartno pri Litiji, Ljubljana, Trebnje in Žužemberk, postavila nove vstopne obmejne table. Vsakega udeleženca v prometu ob vstopu v občino pozdravi pozdravni napis, table pa so oblikovane v skladu s celostno grafično podobo Občine Ivančna Gorica »Prijetno domače«. Gašper Stopar Z namenom izboljšanja varnosti v cestnem prometu se je letos jeseni začela temeljita obnova in razširitev lokalne ceste »Goli Vrh-Mandrga« v Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični. Prenova 600 metrov dolgega odseka obsega razširitev ceste in izgradnjo enostranskega pločnika za pešce. Na območju gradbišča je izvajalsko podjetje Komunalne gradnje Grosuplje izvedlo tudi odvodnjavanje meteornih vod in postavitev opornih zidov ob brežinah stanovanjskih hiš. Na ravninskem delu odseka proti Mandrgi pa je že umeščen pločnik za pešce. V sklopu prenove bo ob trasi postavljena še javna razsvetljava, prometna signalizacija, sočasno z gradnjo pa se gradi optično omrežje in obnavljajo hišni vodovodni priključki. Na območju obnove je še vedno vzpostavljena popolna zapora ceste, z možnostjo dostopa krajanov do objektov. Obvoz je urejen po lokalni cesti Šentvid pri Stični - Sveti Rok, po javni poti Goli Vrh - Šentpavel in po javni poti Šentpavel - Grumlof ter obratno. Občani občine Ivančna Gorica že lahko koristijo čare svetlobne hitrosti V občini Ivančna Gorica intenzivno poteka izgradnja optičnih priključkov in priklopi uporabnikov na širokopasovno optično omrežje RUNE. Obenem pa se je na območju občine začela izgradnja še zadnjih delov trase omenjenega omrežja Priklopi uporabnikov na omrežje RUNE so v teku Zunanji izvajalec podjetja RUNE Enia d. o. o., ki vodi projekt RUNE za Slovenijo, podjetje GPO in konzorcij lokalnih izvajalcev zadnje tedne intenzivno gradi uporabniške priključke. Trenutno dela potekajo v naseljih Potok pri Muljavi, Znojile, Muljava, Bojanji Vrh, Boga vas, Breg pri Dobu, Pokojnica in Škoflje. Obenem pa se na omrežje RUNE tudi že priklaplja tiste naročnike, do katerih je omrežje že izgrajeno. V prihodnje bodo postopoma na vrsto za priklop prišla tudi druga naselja na območju občine, ki so vključena v projekt RUNE. Kako hitro bodo stekla dela v posameznem naselju, je odvisno od števila občanov, ki so v nekem naselju naročeni na priključek. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse tiste, ki priključka še niste naročili, da to storite čim prej. Gradnja omrežja RUNE na območju občine se bliža koncu Na območju občine Ivančna Gorica se je začela izgradnja še zadnjih delov trase omrežje RUNE. V teh dneh se tako izvaja gradnja omrežja med naselji (t. i. primarno omrežje), ki poteka skozi Ambrus, kjer se obenem tudi že gradi omrežje do uporabnikov (t. i. sekundarno omrežje). V letu 2022 pa se bo v Krki in Za-gradcu začela gradnja omrežja med naselji, zaključila pa na tistih območjih, kjer še ni v celoti dokončana. Povsod tam, kjer je optična kanalizacija že izgrajena ali bo v kratkem, pa se vpihujejo optični kabli. Decembra bodo stekla prva sanacijska dela V prvem tednu decembra se bodo v Ambrusu pričela sanacijska dela na državni cesti in delno na občinskih prečnih cestah na tem območju. Zatem pa se bodo sanacijska dela nadaljevala na cesti Grintovec, Mariča vas in Znojile. Obseg izvedenih sanacijskih del je v veliki večini odvisen od vremenskih razmer. V primeru, da te ne bodo ugodne, se bodo dela prenesla oziroma nadaljevala spomladi. Bo pa izvajalec preko zime po potrebi saniral udarne jame. Če do njih pride, izvajalec prosi, da o tem obvestite občinsko upravo občine Ivančna Gorica. S RUNE RIJ A AL NETWORKS Priključek lahko občani iz območja omrežja RUNE naročite preko spletne strani RUNE na www.ruralnetwork.eu ali preko Centra za pomoč uporabnikom, ki je na voljo tudi za vsa druga vprašanja. Dosegljivi so vsak delovni dan med 8.00 in 16.00 na telefonski številki +386 (1) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ruralnetwork.eu. Strošek izgradnje optičnega priključka znaša 150,00 € (z DDV) za fizične in 167,13 € (z DDV) za pravne osebe. V plačilo je vključeno tudi nadaljnje vzdrževanje priključka. Omenjen strošek lahko na vašo željo in v vašem imenu krije tudi izbrani ponudnik storitev (Telekom, A1, Telemach ali T2). Podrobnosti oziroma pogoje za to pa morate preveriti pri posameznem ponudniku storitev. RUNE Enia d. o. o. 8 Občina november 2021 številka 6 IlitttMi S prižigom svec smo se poklonili žrtvam prometnih nesreč Tradicionalno tretjo nedeljo v novembru obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Pod sloganom »Spominjajmo se - pomagajmo - ukrepajmo« se letos postavlja v ospredje območja umirjenega prometa in s tem poudarja pomen nižanja hitrosti na cestah. Zavod Varna pot pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) že od leta 2007 obeležuje in organizira aktivnosti ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Na ta dan se, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Po podatkih Policije so slovenske ceste od leta 1991 do 2021 zahtevale 7.708 življenj, približno 308.942 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodova -lo. Omenjenemu projektu se vsakoletno pridružujemo tudi v občini Ivančna Gorica. Simbolični prižig sveč v krožišču v Ivančni Gorici je potekal na predvečer spomina na žrtve prometnih nesreč v soboto, 20. novembra 2021, v organizaciji Združenja šoferjev in avtomehani-kov Ivančna Gorica. Prižigu so se poleg članov ZŠAM pridružili tudi Vozniki, dočakajte dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni Vozniki, dočakajte dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vozilo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno. Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi 1. Hitrost vozila zmanjšajte in jo prilagodite razmeram ter stanju vozišča. 2. Povečajte varnostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, ki vozi pred vami. 3. Zavirajte narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko. 4. Ne spreminjajte smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. 5. Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila. 6. Vozite čim boljenakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. 7. Posebej bodite pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. 8. Računajte z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravite prej kot običajno. 9. Med vožnjo bodite zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost. 10. Pred vožnjo dobro očistite vsa stekla in poskrbite, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi. Pravočasno preverite 1. pnevmatike 2. zavore 3. svetlobne naprave 4. zimsko opremo Druga zimska oprema Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: 1. akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah; 2. hladilni sistem - preveriti je treba gostoto in raven hladilne tekočine; 3. sistem za dovod zraka v vozilo -priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje); 4. olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici; 5. sistem za močenje vetrobran-skega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; 6. metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati; 7. klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternator-ja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav; 8. sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizelskim motorjem je priporočljivo pregledati in po Na Jurčičevi domačiji obnovljene slamnate strehe Občina Ivančna Gorica in ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica sta minuli mesec realizirala načrtovano obnovo slamnatih streh na Jurčičevi domačiji. Obnovitvena dela so izvedli mojstri slamokrovstva iz podjetja Slamnate strehe Golnar iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici, danes eni izmed redkih nosilcev znanj in veščin te tradicionalne obrti pri nas. Temeljite obnove je bila deležna Krjavljeva koča, ki se ponaša s popolnoma novim slemenom in strešnim krilom. Opravljena so bila tudi vsa potrebna popravila na ostalih s slamo kritih objektih. Z obnovo slamnatih streh na Jurčičevi domačiji še naprej ohranjamo tipično podeželsko arhitekturo na tem območju iz časa življenja Josipa Jurčiča. župan Dušan Strnad, predstavnik Društva ljubiteljev starodobnih vozil Škofljica, člani Gold Wing kluba Dolenjska in nekateri občani. Gašper Stopar potrebi očistiti filter za gorivo; 9. tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila; 10. ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasni vbrizg WD 40 ali podobnega penetrirajo-čega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata metlica in strgalo za čiščenje stekel. Preverite tudi brisalce, morda je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekočino za čiščenje ve-trobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverite, ali imate v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč. Sočasno smo v sklopu operacije Jurčičev IZZIV ta dogodek prepoznali kot edinstveno priložnost za izvedbo intervjuja z Janezom Golnarjem iz podjetja Slamnate strehe Golnar. Predstavil je celoten postopek prekrivanja slamnatih streh, ki se po njegovih besedah začne že s setvijo žita na polju in konča z izdelavo strešne kritine. Kot zanimivost je pojasnil, da se tradicionalne slamnate strehe na našem območju razlikujejo od štajerskih in prekmurskih po značilnih sklepnih slamnatih kitah na robovih strešnih kril. Operacijo Inovativnost, Znanje, Združevanje in Izobraževanje za Vzpon turistične ponudbe skupaj z Jurčičem (krajše: Jurčičev IZZIV) sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. W v CL[ D Pnevmatike Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali naslednja pravila. 1. Vsa 4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami (''M+S'' ali "M.S" ali "M&S"). 2. 4 mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu. 3. 3 mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik. 4. Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj Celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti. 5. Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig. 6. Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober. 7. Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh 4 kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Damjan Lenček, Pomočnik komandirja policijske postaje A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Stranke 9 Bliža se konec leta, veselimo se dosežkov - gradimo Slovenijo! Socialni demokrati imamo načrt SD Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Uroš Dež-man, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole je sodelovala na 25. seji, znova v občinski sejni sobi. Sejo smo kot običajno začeli z informacijami župana Dušana Strnada o aktualnih dogajanjih v Občini Ivančna Gorica. S ponosom nas je seznanil o najnovejši pridobitvi v Višnji Gori. Svoja vrata je odprla APILAB, središče inovativnih tehnologij - Hiša kranjske čebele. Gre za edinstven preplet osveščanja in ozaveščanja o pomenu opraševalcev za življenje na zemlji, na čelu s čebelo ter spoznavanju kranjske sivke s pomočjo sodobne tehnologije in centra za podporo in dvig kompetenc malim in srednjim podjetjem v lokalni skupnosti in širše. Slovesnosti so se udeležili številni visoki gosti, med njimi predsednik vlade Janez Janša, minister za gospodarstvo Zdravko Počivavšek in minister za kohezijo Zvonko Černač, ki so bili nad videnim navdušeni prav tako kot številni mediji in drugi gosti. Tudi svetniki SDS smo se udeležili otvoritve in smo zelo zadovoljni z videnim. Hvala županu Dušanu Strnadu za novo pridobitev v občini, Simonu Kastelicu, ki je operativno vodil projekt in na tem mestu še posebna zahvala Boštjanu Noču, predsedniku Čebelarske zveze Slovenije. Takoj zatem smo se obrnili v prihodnost. Klavdija Kastelic in Matej Hrovat, predsednica in podpredsednik Komisije za mladinska vprašanja, sta na zanimiv način predstavila Strategijo za mlade v Občini Ivančna Gorica, kia naslavlja številna vprašanja, povezana z mladimi. Za svojo predstavitev sta požela aplavz in z upanjem lahko zremo v prihodnost. Seznanili smo se tudi s Sklepom o pristopu k Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS): Poti prihodnosti Ljubljana- Novo mesto - Karlovec - Zagreb. Zanimiva je bila predstavitev idejne zasnove za novo tržnico v centru Ivančne Gorice, upravljanje javnega premoženja pa bo določal Predlog Odloka o oddaji v najem, uporabi in obremenjevanju stvarnega premoženja v lasti Občine Ivančna Gorica. Našo prihodnost pa poosebljajo otroci, zato smo sprejeli tudi Predlog Sklepa o povečanem številu otrok v oddelkih Vrtca Pod Lipo. V nadaljevanju nam je bilo predstavljeno Poročilo o delu Policijske postaje Grosuplje in Poročilo o delu Javnega komunalnega podjetja Grosuplje za 2020. Sprejeli pa smo tudi nekatere odloke, potrebne za delovanje skupne občinske uprave »Skupna občinska uprava 5G«, Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in Glasbene šole. Zaskrbljeno spremljamo razvoj epidemije v državi in v občini Ivančna Gorica, ki je bila ena izmed bolj ogroženih, zato je Štab civilne zaščite sprejel nekaj ukrepov, med njimi je bila tudi posebna številka Klasja s koristnimi informacijami za občane. Kljub resni situaciji in težavam v zdravstvu opozicija ne preneha z nagajanjem in rušenjem vlade in izčrpava energijo vseh za brezpredmetne interpelacije, ki so vnaprej obsojene na neuspeh. Ne glede na vse pa so makroekonomski kazalci Slovenije dobri in se kažejo rezultati dela vlade Republike Slovenije. GRADIMO SLOVENIJO! Tomaž Smole, predsednik OO SDS 16. 10. 2021 je v prostorih Cankarjevega doma potekala programska konferenca, na kateri je bila vzpostavljena javna razprava o programu. Predsednica Tanja Fajon je napovedala vizijo Slovenije kot napredne in odprte države, v kateri bo poskrbljeno za gospodarstvo in varnost ljudi. Program SD, ki nosi naslov Nov začetek - Program velikih sprememb za razvojno desetletja, je rezultat večmesečne javne razprave s sindikati, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami in družbenimi skupinami. 7 ar flv etek s 6 Hov ¿acett* > Konferenca je poglobljeno razpravljala o predlaganem osnutku programa, ki načrtuje 10 velikih sprememb. Z njimi želimo Socialni demokrati izboljšati položaj ljudi, javnih storitev, gospodarstva, upravljanje države in demokracije. Ključni prioriteti programa sta dostopno in kakovostno javno zdravstvo in dvig dodane vrednosti gospodarstva. To ni program za ene volitve, ampak je program za obdobje dveh mandatov: 2022-2026 in 2026-2030. S sprejemom osnutka volilnega programa se bo začela javna razprava, s katero želi SD pridobiti stališča, predloge in pripombe zainteresirane javnosti, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij. Osnutek volilnega programa bo v javni razpravi predvidoma do konca letošnjega leta. O rešitvah bodo izvedli serijo tematskih javnih posvetov, pogovorov s sindikati, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami ter predstavniki posameznih družbenih skupin. Volilni program bo konferenca stranke dokončno obravnavala in sprejela v prvem delu leta 2022. 21. 10. 2021 je OO SD Ivančna Gorica imela delovni sestanek, kjer smo obravnavali program in poročilo programske konference. Tudi v območni organizaciji OO SD Ivančna Gorica smo aktivni in pripravljamo osnutek programa na lokalni ravni. Aktivno se pripravljamo na državnozborske volitve, za katere imamo izbrano kandidatko za poslanko iz našega volilnega okraja. Za vse pobude in ideje na področju občine Ivančna Gorica smo vedno tukaj in za vas. Veseli bomo vaših vprašanj, opažanj in predlogov, ki nam jih lahko posredujete preko naše e-pošte: SD.ivancnagorica04@gmail.com Alenka Bajrami, predsednica OO SD Ivančna Gorica Več paketov, več prihranka! Povežite več mobilnih ali . M°biJni Že od paketi fiksnih paketov v svojem _ gospodinjstvu in prihranite. M "" ^ na mesec i »' Al Grosuplje Brvace la, Grosuplje Al.si M 040 979 788 1 Ponudbo za pakete MIO lahko izkoristijo vsi novi in obstoječi naročniki Al (če imajo sklenjeno Pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti, pod pogoji te pogodbe). Paketi MIO med drugim vključujejo neomejeno količino prenosa podatkov, pri čemer se po doseženih 10 GB prenosa podatkov v obračunskem obdobju pri paketu miniMIO, 100 GB pri paketu midiMIO in 500 GB pri paketu maksiMIO hitrost prenosa podatkov zniža na 2/1 Mb/s, Več o paketih MIO na Al.si, Za pakete MIO veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oziroma pravne osebe in podjetnike. Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev ter Opis paketov MIO, ki so skupaj s cenami ostalih storitev na voljo na 040 40 40 40, Al,si in na prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Ameriška cesta 4, SI-1000. Obvestilo političnim strankam- praznična voščila Politične stranke obveščamo, da bo tudi letos v decembrski številki Klasja na voljo prostor za praznična voščila. Objava voščila je v skladu z Zakonom o financiranju političnih strank plačljiva. Cena objave voščila dimenzije 10 x 6 cm je 25,00 EUR (z DDV-jem). Rok za oddajo voščil je 12. 12. 2021. Voščila sprejemamo v elektronski obliki na e-naslov: urednistvo@ klasje.net. Uredništvo Kako ravnati z odpadki po samotestiranju? Pri samotestiranju proizvedemo veliko odpadkov: testni material, uporabljeni robčki in krpe za enkratno uporabo, s katerimi očistimo površino oziroma prostore. KAM JIH ODLOŽIMO? Odpadke je treba odložiti v PLASTIČNO VREČO ZA SMETI in jo, ko je polna, tesno zavezati. Vsebine vreče ne smemo preveč natlačiti niti se je dotikati po odlaganju med odpadke. Vrečo je treba namestiti v drugo vrečo in jo tesno zavezati ter označiti, da gre za odpadke v zvezi s samotestiranjem. Prav tako jo je treba hraniti vsaj 72 ur ločeno od drugih odpadkov, kjer ni dostopna otrokom, preden se odloži v zabojnik za mešane komunalne odpadke (druge odpadke). Bodimo odgovorni in preprečimo širjenje virusa tudi s pravilnim odlaganjem odpadkov! Anita Zore, JKP Grosuplje Gospodarstvo november 2021 številka 6 KRKA atanaj nmjm IVANCNA Vabljeni v našo novo trgovino, kjer bo uigrana ekipa zaposlenih, poskrbela za vaše zadovoljstvo in prijetno nakupovanje. dobro med nami VI IZBIRATE, MI DONIRAMO! V Sparu bomo lokalnim organizacijam DON I RALI 3.000€ Kako bomo donacijo razdelili, pa boste z žetoni izbrali vi, kupci! V trgovini SPAR Ivančna Gorica, prejmete v času od četrtka, 25. 11., do sobote, 4. 12., za vsak nakup žeton, s katerim glasujete za izbrano organizacijo. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO IVANČNA GORICA NAMEN: ZA NAKUP ZAŠČITNE OPREME MESTNA KNJIŽNICA IVANČNA GORICA NAMEN: ZA IZVEDBO DOGODKOV ZA OTROKE CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK ŠENTVID PRI STIČNI NAMEN: ZA NAKUP OTROŠKIH OBLAČIL SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si SPAR že 110 x V SLOVENIJI! A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Gospodarstvo 11 SPAR sedaj tudi v Ivančni Gorici V četrtek, 25. novembra, je SPAR Slovenija v centru Ivančne Gorice, odprl svojo prvo trgovino v ivanški občini. Hipermarket SPAR v Ivančni Gorici je skupno že 110. trgovina v verigi trgovin SPAR in INTERSPAR v Sloveniji. Simbolične otvoritve se je, poleg direktorja za finance in ekonomiko SPAR Slovenija Jureta Petkovška, udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. O namerah družbe SPAR Slovenija, da išče v Ivančni Gorici primerno zemljišče za gradnjo svoje poslovalnice, se je govorilo že več let. Da prihaja v Ivančno Gorico novi trgovec, pa je postalo jasno potem, ko se je Transportno podjetje Traig selilo v Ljubljano na lokacijo novega lastnika, podjetja Kobal Transporti. Na mestu, kjer je desetletja deloval Traig, je v le v šestih mesecih gradbeno podjetje Vg5 zgradilo nov sodoben trgovski objekt, ki se razteza na 1700 kvadratnih metrih površin. Pred trgovino je prostor za parkiranje 112-ih vozil. Za kakovostno ponudbo in prijetno nakupovalno vzdušje pa bo v novem supermar-ketu skrbelo 27 zaposlenih. Skupna investicija gradnje objekta in opreme je znašala 6,4 milijona evrov. Hipermarket SPAR v Ivančni Gorici ima vse elemente moderne gradnje, ki so stalnica pri gradnji novih trgovin SPAR. V ospredju trgovine so sveži oddelki, z bogato založenim oddelkom sadja in zelenjave, ki bo vključeval tudi izdelke slovenskih pridelovalcev, posebej izpostavljenih na lesenem kozolcu. Na voljo so tudi oddelek kruha in peciva s posebnim samopostrežnim oddelkom, delikatesa z izvrstnimi spe-cialitetami za vse okuse ter dobro založen izbor mesa in mesnin, svežih rib in morskih sadežev, sirov ter ostalih specialitet ... Manjkala ne bo niti ponudba z alternativno prehrano in oddelek SPAR TO GO s številnimi pripravljenimi jedmi, sendviči in solatami, ki jih bodo lahko kupci odnesli s seboj. Novost na tem oddelku je, da bodo lahko vsi obiskovalci trgovine imeli vpogled v pripravo različnih solat in sendvičev, ki bodo nastajali pod veščimi prsti zaposlenih na oddelku. Ob gradnji pa so v podjetju Spar Slovenija mislili tudi na trajnostni vidik nove trgovine. Hipermarket SPAR Ivančna Gorica ima pred trgovino polnilno postajo za električna vozila, v trgovini pa vgrajeno varčno razsvetljavo LED in učinkovit sistem ogrevanja in hlajenja »CO2«. Gre za tehnologijo, ki uporablja plin CO2, z odpadno toploto hladilne tehnike pa bo trgovina pozimi ogrevana in poleti hlajena. Z uporabo tega sistema je hipermarket okolju bolj prijazen, saj za svoje delovanje ne uporablja klasičnih energentov. Poleg tega ima tako kot večina trgovin SPAR in INTERSPAR urejeno zbiranje povratne embalaže v avtomatih Tomra, s čimer v podjetju SPAR Slovenija podpirajo krožno gospodarstvo. Zaradi epidemiološke situacije je tudi odprtje nove poslovalnice po- tekalo na nekoliko prilagojen način. Ogleda in prvih nakupov v novi trgovini se je v družbi finančnega direktorja Spara Slovenije Jureta Petkovška, udeležil tudi župan Dušan Strnad. Kot je ob tej priložnosti povedal župan Strnad, tudi takšne investicije v kraju prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja občank in občanov in prispevajo k temu, da Ivančna Gorica postaja sodoben občinski center in tudi regionalno središče. »Prebivalci Ivančne Gorice in okoliških krajev bodo z novim hipermarketom dobili trgovino, ki sledi sodobnim nakupovalnim standardom, in prepričani smo, da bo zadovoljila želje ter potrebe slehernega kupca,« pa je povedal finančni direktor Spara Slovenija Jure Petkovšek. Ob odprtju bo podjetje SPAR Slovenija, trem lokalnim organizacijam namenilo donacijo v višini 3.000 evrov. Kupci bodo, vse do 4. 12. 2021, ob nakupu na blagajni prejeli žeton, s katerim lahko glasujejo za višino donacije, ki jo bo prejelo vsako izmed predlaganih društev. Izbirajo lahko med Prostovoljnim gasilskim društvom Ivančna Gorica, ki bo namenilo sredstva za nakup nove zaščitne opreme, Knjižnico Ivančna Gorica, ki bo sredstva namenila izvedbi dogodkov za otroke, in med Centrom za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični, ki bo sredstva namenil za nakup otroških oblačil. Gašper Stopar Splet okoliščin nam je omogočil vstop v vašo občino, v katero smo želeli priti že več let David Kovačič, ki se je rodil v Mariboru in med drugim služboval v Avstriji, Nemčiji, Rusiji in Avstraliji, je od 1. januarja 2021 generalni direktor podjetja Spar Slovenija s približno 5.000 zaposlenimi. Hi-permarket Spar smo pred kratkim dobili tudi v naši občini. Imeli smo srečo, da smo še med ogledom gradnje trgovine v družbi projektantov in izvajalcev opazili tudi generalnega direktorja, izkoristili priložnost in ga povabili na pogovor. Z veseljem se je odzval našemu povabilu. Stojiva pred vašo novo trgovino, ki bo že 110-ta trgovska poslovalnica Spar v Sloveniji. Res je. Trgovina Spar v Ivančni Gorici je že naša 110-a trgovina v verigi trgovin Spar in Interspar. Pravzaprav bomo na isti dan, to je 25. novembra, na drugem koncu Slovenije odprli tudi že 111-o trgovino. V Ivančni Gorici bo na začetku 28 zaposlenih, verjamem pa, da bo to ena naših uspešnejših poslovalnic in bomo kmalu še dodatno zaposlovali. Ker se radi primerjamo s sosedi, me zanima, kako se po površini in prostornini naša poslovalnica razlikuje od tiste v Trebnjem ali Gro-suplju? Od naše poslovalnice v Trebnjem, ki ima 900 kvadratnih metrov neto prodajnih površin, je ta trgovina s 1.200 kvadratnimi metri neto površin večja. Je pa manjša od tiste v Grosuplju, ki sodi v naslednji razred trgovin glede na prodajne površine, saj jih ima 2.000. Skupajz vsemi servisnimi in skladiščnimi površinami ima poslovalnica v Ivančni Gorici skoraj 1.800 kvadratnih metrov površin. V čem je ta trgovina posebna, drugačna, s stališča arhitekture in ponudbe? Katere novosti ali rešitve boste vpeljali v tej trgovini? Prav trgovina v Ivančni Gorici je prva trgovina z novim konceptom ponudbe, ki ga interno imenujemo supermarket 2.0. V praksi to pomeni, da se vsa hrana, ki se pripravlja v trgovini, tudi meso in ribe, pripravlja pred očmi kupca. Sporočilo tega koncepta je, da vse delamo tran-sparentno in da ni nič skrito očem kupcev. In kaj je še pomembnejše? Pri tem se dogaja boljša interakcija med zaposlenimi in kupci. Ta novi koncept bodo kupci najbolj opazili oziroma bo to zanje nova izkušnja nakupovanja. Gre tudi za energetsko najučinkovitejši tip objekta, kar smo jih razvili do zdaj. Ivanška trgovina ima tudi vidno leseno ostrešje, ki nakazuje našo usmeritev k traj-nostnim rešitvam gradnje. Vsa svetlobna tehnika je izpeljana v varčni LED tehnologiji, še posebej bi izpostavil učinkovit sistem ogrevanja in hlajenja s toplotno črpalko, ki z odpadno toploto hladilne tehnike v mrzlih mesecih ogreva, v toplejših pa ohlaja celo trgovino. Zelo pomembna nam je celostna izkušnja kupcev, zato veliko vlagamo v implementacijo rešitev, ki nagovarjajo tudi njihova najbolj zahtevna in raznolika pričakovanja. Zato smo tudi v to trgovino uvrstili ponudbo z alternativno prehrano, oddelek Spar To Go s številnimi vnaprej pripravljenimi jedmi, na oddelek sadje in zelenjava pa vključili in še posebej izpostavili izdelke slovenskih pridelovalcev. Pomembna nam je podpora sodobnim konceptom mobilnosti, zato smo pred trgovino postavili tudi brezplačno hitro 42 kW polnilnico za električne avtomobile. Z lokacijo ste se pozicionirali strateško med dva diskontna trgovca in dva trgovca s polnim asortima-nom. Kdaj ste začeli načrtovati vstop v našo občino? Projekt traja že dlje časa, pravzaprav več let. Ivančna Gorica je občina, ki je že zdaj pomembna za vsakega trgovca. V prihodnosti pa bo glede na trende rasti prebivalcev v vaši občini še toliko bolj. Zato smo že pred leti sklenili, da želimo s svojo ponudbo priti tudi k vam. Bil je splet okoliščin, ki nam je omogočil, da smo prav to zemljišče, ki je po mojem mnenju eno najboljših, ki ga trgovec lahko dobi, lahko kupili. To smo nato skupaj z lokalnimi gradbenimi partnerji tudi realizirali. Tudi sicer je naša politika nastavljena tako, da omogočamo sodelovanje lokalnim izvajalcem in tako poskrbimo, da ostane čim več sredstev še pred odprtjem trgovine v lokalnem okolju. S kakšnimi argumenti bi kot generalni direktor Spara motivirali lokalne prebivalce, da naj nakupujejo pri vas in ne pri enem od treh sosedov? Prepričan sem, da med vsemi trgovci ponujamo najboljšo storitev, hkrati pa ohranjamo cene na nivoju diskontnih trgovcev. To je kombinacija, ki je trenutno nihče drug ne more ponuditi. Da je ta usmeritev pravilna, opažena in tudi nagrajena s strani kupcev, nam kažejo vse boljši tržni deleži. Naj omenim še, da imamo trenutno več kot 70 odstotkov svežih izdelkov slovenskega porekla, kar je dodaten motiv za kupce, ki želijo z nakupi teh izdelkov podpirati slovenske pridelovalce. To je torej kombinacija, ki nam prinaša vse boljše poslovne kazalnike. Lahko s konkretnimi številkami pojasnite razliko med diskontni-mi in klasičnimi trgovci. Vem, da osebno ne marate tega izraza in se raje opisujete kot trgovec s polnim asortimanom. V številkah to pomeni, da imamo na policah 15 do 20.000 različnih izdelkov, diskontni trgovci pa približno desetino tega, torej približno 1.500 različnih izdelkov. Mi za svoje kupce zagotavljamo popolno storitev in imamo zato v vsaki trgovini zaposlenih veliko več, kot jih imajo diskontni trgovci. Slednji pričakujejo, da bodo kupci svoje življenjske potrebe prilagodili njihovim 1.500 izdelkom, mi pa ponujamo 15.000 izdelkov in kupcu omogočamo izbiro. Tudi dobaviteljem nudimo veliko boljše storitve in podporo kot diskontni trgovci. Je širitev mreže manjših trgovin v manjših krajih taktika v boju z diskonti? Je tudi del taktike. Se pa s svojimi trgovinami, tudi polovico manjšimi, kot je v Ivančni Gorici, širimo tudi v takšnih manjših krajih, kjer še ni diskontnih trgovcev. Ena takšnih je naša trgovina v Cerknem, ki smo jo odprli avgusta in odlično funkcionira. Me pa ne bi presenetilo, če bi nam v Ivančno Gorico sledil na primer Lidl. Kot diplomantu s področja okolj- skega menedžmenta so vam blizu trajnostne oblike poslovanja na vseh ravneh. Katere konkretne oblike ima Spar že uvedene in jih uspešno izvaja in kakšni so načrti na tem področju? Trajnostne rešitve bi razdelil na tri dele, tri vplive. Eden je seveda okoljski, ogljični odtis z neposrednim vplivom na okolje. To pomeni, da skušamo vključiti kratke dobavne verige z lokalnih mikro gospodarstev, ki dobavljajo neposredno v našo lokalno trgovino in ne v naše centralno skladišče v Ljubljani. Pred kratkim smo dobili odobren načrt za lastno sončno elektrarno, s katero bomo pokrili 16 % potreb po električni energiji našega logističnega centra v Ljubljani. Drugi je vpliv na družbeno okolje s podporo lokalnim pridelovalcem in lokalnemu gospodarstvu. To pomeni, da se trudimo na svoje police uvrstiti čim več slovenskih izdelkov oziroma pridelkov slovenskih pridelovalcev. Tretji je vpliv na javno zdravje. Ta vidik je morda skoraj neprepoznan, a dnevno oskrbujemo s hrano 180.000 ljudi. In prav tu imamo močan vpliv na ta vidik. Najverjetneje se o tem ne govori, ampak imamo ogromen vpliv na to, ali se bodo kupci oskrbovali z malo bolj ali malo manj zdravo hrano. In prav na tem področju smo naredili res veliko manjših in manj opaznih ukrepov. Med drugim smo v recep-turah lastnih blagovnih znamk močno znižali vsebnost sladkorja in soli. Prav tako v naših izdelkih ukinjamo uporabo palminega olja. V sodelovanju z različnimi akterji spodbujamo bolj zdravo prehranjevanje in še bi lahko naštevali. Franc Fritz Murgelj 12 Gospodarstvo november 2021 številka 6 IlitttMi V Ivancni Gorici odprli prenovljen Mercatorjev supermarket V četrtek, 21. 10. 2021, je potekalo slovesno odprtje prenovljenega Mercatorjevega supermarketa v Ivančni Gorici, ki po prenovi nudi številne novosti in izboljšave. Na odprtju je bil prisoten tudi predsednik uprave Mercatorja Tomislav Cizmič. Prenova je prinesla številne novosti. Spremenjena je že lokacija vhoda in celotna nakupovalna pot. Ob vstopu kupca pozdravi lep, urejen in bogatejše založen oddelek sadja in zelenjave, v celoti je prenovljena pekarna s samopostrežno linijo ponudbe kruha in ostalega pekovskega peciva, sodobnejši so tudi oddelki toploteke, delikatese in bogato založene mesnice. Novi so blagajniški pulti, kupcem pa so kot novost na voljo tudi hitre samopostrežne blagajne. Urban Plestenjak, direktor sektorja maloprodaja market - veliki formati, je ob odprtju povedal, da letos mineva že 17 let, odkar je v Ivančni Gorici zrastel sodobni trgovski center Mercator. »Takrat je bil to eden najbolj modernih centrov, danes pa z velikim ponosom lahko napovem, da smo prenovili enega najboljših supermarketov, ki bo daleč naokoli eden od naših najsodobnejših,« je dejal Plestenjak in dodal, da se supermarket lahko pohvali s številni- mi novimi oddelki in novimi artikli. O načrtih prenov Mercatorjevih trgovin po vsej Sloveniji pa je spregovoril predsednik uprave Mercatorja Tomislav Cizmič. Čestitke v imenu Občine Ivančna Gorica je upravi in celotni Mercator- je ena izmed najbolj razvitih slovenskih občin in tudi takšne investicije v občini prispevajo k temu, da se še bolj dviga kvaliteta življenja in bivanja v občini«. Ob odprtju je vsem zaposlenim zaželel prijetno počutje v prenovljenem okolju ter čim več zaslužka. Ob odprtju sta vodja ožjega malo- prodajnega območja Borut Sašek in poslovodja supermarketa Ivančna Gorica Veronika Pucihar, v zahvalo za pomoč v času prenove, predala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ivančna Gorica donacijo v vrednosti 1.000 EUR. Gašper Stopar Trak ob odprtju prenovljene Mercatorjeve poslovalnice v Ivančni Gorici sta prerezala tudi župan Dušan Strnad in predsednik uprave Mercatorja Tomislav Cizmič. jevi ekipi zaposlenih v Ivančni Gorici izrekel tudi župan Dušan Strnad, ki je povedal: »Mnogo kupcev se nas je že zvrstilo v tem supermarketu in verjamem, da bo po prenovi obisk in zadovoljstvo kupcev in zaposlenih še večje. Občina Ivančna Gorica S prenovo razširili tudi ponudbo Ste že opazili, kako iz Mavrovih trgovin letos še posebej prijetno diši po začimbi številka 30? Družinsko podjetje Maver letos praznuje 30-letnico delovanja. Nekateri med vami se zagotovo še spominj'ate njihovih prvih poslovnih korakov, ko sta leta 1991 Alojz in Marinka Maver v Stični odprla manjšo trgovino z mesnico in dnevnim barom. Danes pa poslujejo s 40-imi zaposlenimi na štirih izbranih lokacijah s prostornimi trgovinami s sodobnimi mesnicami. Ob jubileju so predstavili novo grafično podobo svoje lastne blagovne znamke s 30-imi izdelki in novim imenom Mesnine Maver. Družinsko podjetje poleg mame Marinke, ki je svoje trgovske veščine vse do odločitve za samostojno poslovno pot kalila kot prodajalka in poslovodkinja v prodajalni večjega trgovskega sistema v Ivančni Gorici, predstavljajo še hči Beti ter sinova Miha in Jaka. Očeta Alojza žal ni več med njimi, se pa v podjetju zelo močno čuti njegova poslovna vizija. Bil je pravzaprav edini šolan mesar v družini, ki je dolga leta nabiral izkušnje v klavnici in mesni predelovalnici v Stični, ki je bila ena večjih obratov v nekdanji Jugoslaviji. Eden najpomembnejših predelovalnih strojev, ki so ga Mavrovi kupili in postavili daljnega leta 1995, deluje enako dobro še danes. Takrat je predstavljal pravo revolucijo v učinkovitosti, saj je v dveh minutah zmlel takšno količino mesa, kot so jo prej v štirih urah na manjšem ročnem stroju. Zadnja posodobitev v predelovalnici je bil nakup avtomatske vakuumske polnilnice leta 2008. Pomemben korak v smeri širitve uspešnega družinskega podjetja je predstavljala želja in odločitev Alojza in Marinke, da postavita nov objekt za predelavo mesa, ki je bil leta 2000 tudi uresničen in je takrat predstavljal najsodobnejši predelovalni obrat v regiji. Leta 2003 je sledilo odprtje lastne trgovine v Ljubljani, nato pa odkup trgovine Vele v Stični. Pred dvema letoma je ta lokacija doživela temeljito preobrazbo v sodobno in prijetno trgovino. Podjetje se je razširilo še z lastno trgovino v Grosupljem, s prevzemom podjetja Ponovka d. o. o. pa tudi v Višnjo Goro in Šmarje-Sap. Vse trgovine delujejo v franšiznem sistemu Tuš podjetja Engrotuš, ki zagotavlja ugodne cene, redno atraktivno akcijsko ponudbo ter utečeno nabavno verigo in logistiko. Sami v vseh teh trgovinah skrbijo za oddelke mesnic, ki postajajo vse bolj pomemben del ponudbe svežega, predelanega in tudi že pripravljenega oziroma pečenega mesa in mesnih izdelkov. V teh zimskih časih boste lahko skrajšali svoje domače kuharske podvige tudi z nakupom pečenih krvavic in večkrat nagrajenih pečenic, ki jih pripravljajo po starih, tradicionalnih recepturah, brez umetnih dodatkov. V podjetju Mesarstvo Maver so v vseh teh letih na praktičnem usposabljanju na delovnem mestu izučili tudi veliko res dobrih mesarjev. Mavrovi pravijo, da je od družinskih članov strojnik Miha najbolj »našpi-čil« svoje senzorične sposobnosti za odlične okuse in vonjave lastnih izdelkov. Beti je prevzela vodenje proizvodnje, ekonomist Jaka pa predstavlja poslovnega direktorja družbe. Mamo Marinko lahko srečamo za blagajno v Stiški poslovalnici, seveda pa je njena naloga, da je še vedno pripravljena naviti ušesa svojim odraslim otrokom, če bi poskušali skreniti poslovno krmilo preveč stran od vizije, ki sta jo postavila skupaj s pokojnim Alojzem. V prihodnosti načrtujejo še precej novosti, s katerimi se prilagajajo vse višjim pričakovanjem in zahtevam sodobnih kupcev. Najprej bomo v njihovih poslovalnicah srečali predpakirano sveže meso in pred-narezane delikatesne mesnine, ki se bodo iz mesnice preselili na samopostrežni oddelek. Praznovanje svoje 30-letnice bodo proslavili tudi na interaktiven način prek svoje spletne in Faceboo-kove strani, kjer bodo vsak teden objavljena nagradna vprašanja in aktualni izžrebanci oziroma nagrajenci, ki bodo prejeli košarico njihovih dobrot v vrednosti 20 evrov. Franc Fritz Murgelj Podjetniški kotiček z Območno obrtno -podjetniško zbornico Grosuplje GOSTINCI ZA ODPRAVO POGOJA PCT PRI DOSTAVI HRANE IN ZA POMOČ PANOGI: Gostinci že dlje časa opozarjajo na velik upad prometa zaradi pogoja PCT, z uvedbo strožjih ukrepov pa je gostov še manj. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je zato pozvala vlado, da panogi zagotovi ukrepe pomoči in obenem odpravi nekatere nesmiselne ukrepe, kot je izpolnjevanje pogoja PCT pri dostavi in prevzemu hrane. Po mnenju gostincev to namreč ni logičen ukrep, saj tudi v živilski trgovini potrošnik ne potrebuje PCT pogoja, ko kupi oz. prevzame hrano. Poleg tega je naročilo hrane prek spleta ali telefona, zato je nemogoče vnaprej vedeti, ali naročnik (potrošnik) izpolnjuje pogoj PCT. Ob dostavi hrane bi se morala potemtakem ta hrana zavreči, če naročnik ne izpolnjuje pogoja PCT. Te hrane namreč ni mogoče prodati komu drugemu, obenem pa naročniku tudi ne moreš zaračunati hrane, če mu je ne izročiš. Številni gostinci tudi opozarjajo, da nimajo dodatnega kadra, ki bi lahko na vstopnih točkah lokala preverjal izpolnjevanje pogoja PCT. Zato predlagamo, da se pogoj PCT lahko preverja tudi za mizo v gostinskih lokalih ter na hotelskih recepcijah oz. ko je oseba že v prostoru, vendar pred začetkom opravljanja storitve. Zaradi izjemnega upada prometa v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih je nujno potrebno ponovno aktivirati ukrepe, ki bodo nadomestili upad prometa in zagotovili plače zaposlenih. Želimo, da se ponovno uvede nadomestilo za upad prometa, nadomestilo za zaposlene s skrajšanim delovnim časom, ukrep čakanja na delo in povračilo nekritih fiksnih stroškov. Poleg gostincev pa sicer o velikem upadu prometa poročajo tudi frizerji, kozmetiki in specializirani trgovci, fotografi, kemični čistilci ter industrija srečanj. Tudi v teh panogah zato pričakujejo ukrepe pomoči. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa COVID- 19 možen ob izpolnjevanju PCT pogoja in po predhodnem dogovorom. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Krajevne skupnosti 13 pEUEEDT LEVI SEDAJ PRI VOVKU Novi prodajalec in serviser Peugeot v TREBNJEM PELJGEDT priporoCaTOTAL. peugeot.si Za več informacij se obrnite na pooblaščenega prodajalca in serviserja Avto center Vovk d.o.o., Trebnje. AVTO CENTER VOVK D.O.O., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje, tel. 041 480 664, www.acvovk.si 14 Krajevne skupnosti november 2021 številka 6 sbpil SsiMdu , Hïcmoi V Višnji Gori in Kriški vasi je potekalo letošnje občinsko gasilsko tekmovanje Oktobra je Komisija za tekmovanje Gasilske zveze Ivančna Gorica v sodelovanju z Gasilskim sektorjem Višnja Gora organizirala občinsko gasilsko tekmovanje. V dopoldanskem času se je v Višnji Gori pomerila gasilska mladina, v popoldanskem času pa so se na tekmovalnem prizorišču v Kriški vasi pomerile še odrasle tekmovalne enote. Tekmovanje članskih in veteranskih gasilskih ekip si je v domači Kriški vasi ogledal tudi župan Dušan Strnad, skupaj s predsednikom in poveljnikom Gasilske zveze Ivančna Gorica, Juretom Strmoletom in Slavkom Za- Ivančna Gorica. Zaradi znanih preventivnih ukrepov uradnega začetka in zaključka tekmovanja ni bilo, prav tako ni bilo klasičnega podeljevanja pokalov najboljšim ekipam. Rezultati Med pionirji so se zmage veselili mladi člani PGD Višnja Gora, med pionirkami ekipa PGD Krka, med mladinci tudi PGD Višnja Gora, pri mladinkah pa PGD Zagradec. V Kriški vasi so se v članski kategoriji A zmage veselili člani PGD Vrh pri Višnji Gori, pri članicah A je slavila ekipa PGD Krka, v kategoriji članov B ekipa PGD Korinj, med članicami B ekipa Hrastovega Dola, med starejšimi gasilci so se najbolje odrezali gasilci iz PGD Radohova vas, med starejšimi gasilkami pa članice PGD Krka. Gašper Stopar leteljem. Ekipe pionirjev so se v dopoldanskem času pomerile v vaji z vedrov-ko, razvrščanju ter v štafeti s prenosom vode. Mladinci so tekmovali v vaji s hidrantom in vaji razvrščanja ter v štafeti s prenosom vode. V po- poldanskem času so se v Kriški vasi članice in člani pomerili v vaji z motorno brizgalno, štafeti s prenosom vode ter vaji razvrščanja, starejše gasilke in gasilci pa v vajah s hidrantom in raznoterosti. Tekmovanja se je udeležilo 39 gasilskih ekip iz GZ Z gasilsko sektorsko vajo v Ambrusu se je zaključil mesec požarne varnosti Tudi letošnji mesec oktober je bil mesec požarne varnosti, ki je potekal pod sloganom Po potresu lahko zagori! Tudi v občini Ivančna Gorica so potekale številne gasilske vaje in usposabljanja gasilskih enot. Zadnja v sklopu sektorskih vaj je potekala v soboto, 30. oktobra 2021, v gasilskem sektorju Zagradec, odvijala pa se je na operativnem področju Prostovoljnega gasilskega društva Ambrus. Poleg domačega društva so se vaje udeležile še operativne enote PGD Krka, PGD Korinj in PGD Zagradec. Ob predpostavki, da je prišlo do požara v skladišču industrijskega objekta, ki se je razširil tudi na streho objekta, so sodelujoče enote izvedle potrebne postopke gašenja in reševanja ter vajo uspešno izpeljale do konca. PGD Ambrus se zahvaljuje vsem sodelujočim gasilcem in statistom, predstavnikom GZ Ivančna Gorica ter podjetju Fesprom d. o. o., ki je omogočilo izvedbo vaje. Gašper Stopar tff KS Temenica v letu 2021 Izteka se leto 2021, ki je kljub razmeram ob epidemiji prineslo v KS temenica številne nove pridobitve. Ponosni smo, da je bil vpis v našo podružnično šolo Temenica v šolskem letu 2021/2022 kar številčen. Otroci z učiteljicami prostor pred šolo redno izkoristijo tudi za igro, v kateri je največkrat uporabljena žoga. Ta pa se rada zakotali tja, kamor ni treba. Poleg tega je vhod na dvorišče pred šolo iz zelo prometne ceste. Starši otrok so na KS Temenico naslovili prošnjo, da bi se vhod na igrišče zaprl. Tako smo se v času, ko je potekala šola na daljavo, dogovorili in uresničili idejo. Postavili smo vrata in otroci so sedaj med igro na varnem in brez skrbi, kam se bo zakotalila žoga. Po več letih dogovarjanj, prerekanj in iskanju rešitev, kako in kje speljati meteorne vode v strugo Temenico, nam je uspelo tudi to. Težko je sprejeti dejstvo, da je voda svojo pot vedno ubrala v dolino in se razlila po travnikih, njivah, se potem spet znašla v potokih, strugah ali pa je poniknila. Prav zavestno pozabljamo in se hočemo znebiti zgodovine, kako so naši predniki, ki so znali prisluhniti naravi, vodo speljali v urejene jarke do potoka ali reke, drugi so z izkopom jarka vodo preusmerili na mlin ali žago. Današnji čas oziroma miselnost ljudi, pa bi danes, če ne že včeraj, vodo obrnila v hrib, zaprla vodotoke in odtoke. To je v naši KS zadnja leta največji problem. Vsa meteorna voda s pobočja Praproč, igrišč, gasilskega doma, šole in cestnih prepustov priteče do Doma krajanov, ki stoji v dolini. Kam pa sedaj z vodo? Kanali so se zagrebli, zato voda poplavlja. Letos pa so pristojne službe naredile načrte, da se meteorna voda od Doma krajanov proti Dolenji vasi spelje po cesti. Dela so se začela. Pa spet ni bilo dobro. Veliko krajanov se je jezilo, vprašanja, jeza, negodovalo zaradi prometne ureditve, zakaj je to sploh potrebno ...? Vse to je odsev današnjega življenja in miselnosti ljudi. Položenih je bilo 425 m cevi z odtočnimi jaški, nato je bila voda speljana po meji lastnikov dveh parcel čez travnik v reko Temenico. Grobo delo je bilo opravljeno, makadamska cesta pa je čez poletje čakala na asfaltiranje. Luknje, prah in razburjenje ljudi in sledile so razne pripombe »ne morejo takoj narediti do konca«, »z nobenim ni nič«. Septembra so cesto uradno zaprli za ves promet, obvoz je bil urejen. Cesta je dobila novo podobo, položen je bil asfalt od Doma krajanov do kmetije Špan v Dolenji vasi. Že lani je potekala tudi obnova mostu v Dolenji vasi, kjer je bil prav tako položen nov asfalt. Tako imamo na novo urejeno cesto v dolžini 1100 m. Vzporedno z obnovo ceste pa so izvajalci polagali tudi optično omrežje. Ta dela so prekinjena, ker dogovori med lastniki zemljišč in izvajalci niso bili uspešni. Voda torej povzroča veliko težav na območju naše krajevne skupnosti. Naselja na pobočjih nad dolino imajo veliko asfaltiranih ali betoni-ranih površin in voda zato še hitreje odteka v dolino. Zato smo se letos veliko ukvarjali s to problematiko. V Čagoščah smo uredili del poti in odvodnjavanje. Prav tako smo odvodnjavanje uredili na Vidmu, v zaselku Reber in v Malih Dolah. Ob spomladanskih neurjih smo dvakrat z gramozom posuli in utrdili poti v naših vaseh. Jeseni je prav tako potekala obnova ceste Radohova vas-Breg pri Temenici. V letu 2020 so začeli z delom v Radohovi vasi v dolžini 550 m, letos pa od zaselka Požarnica proti Bregu v dolžini 700 m in še z obnovo ceste v zaselek Požarnica. Na tem odseku je na novo položen asfalt, asfaltiralo pa se je tudi križišče pri šenjurskem mostu na Bregu pri Temenici. V letu 2020 smo v Šentjurju postavili avtobusno postajo za šolski avtobus, še letos pa bo postavljena tudi v Malih Dolah. V Domu krajanov pa bo že močno dotrajan vetrolov dobil novo podobo, tako kot stopnišče, ki smo ga obzidali in zaprli z vrati. Zamenjana je bila tudi iztrošena peč za ogrevanje v Domu krajanov z novo, sodobnejšo toplotno črpalko. Tako so potekala dela v KS Temenica v letu 2021. Veliko ljudi tega sicer ne opazi. Veliko ur in dni dela ter pogovorov smo opravili, da so Primer dotrajanega cestišča pred sanacijo bila vsa ta dela opravljena. Upam, da bomo dela v prihodnje še bolje izvajali z večjim sodelovanjem celotnega Sveta KS Temenica. Želel bi, da bi vsi izvoljeni člani Sveta KS Temenica bolj aktivno sodelovali pri delu Sveta ter sestankih ter da bi tudi sodelovali pri čistilnih akcijah okoli Doma krajanov in v njem samem. Načrt za leto 2022 je, da na območju krajevne skupnosti posodobimo nekaj krajevnih cest in uredimo javno razsvetljavo v nekaterih vaseh. Upam, da se bo začela tudi obnova podružnične šole Temenica, kot je bilo že dogovorjeno. Želja krajanov pa je tudi, da se dokonča gradnja optičnega omrežja po vsej KS, saj je od začetka pogovorov o tem minilo že štiri leta. Za vsa dela, ki so se opravila in se še bodo, gre zahvala županu Dušanu Strnadu, ki je prisluhnil našim potrebam. Prav tako občinski upravi, še posebno Bernardi Borse Zupančič in Bojanu Gorišku iz Komunalnega podjetja Grosuplje, za pomoč pri upravljanju javnih poti in izvajanju zimske službe. Glede na trenutne razmere letos običajne zaključne slovesnosti ob zaključku del v KS Temenica ne bo. Upam, da se bomo lahko zbrali spomladi 2022, se podružili in se zahvalili vsem zgoraj omenjenim in tudi tistim, ki jih tu nisem omenil, pa so ravno tako zaslužni za opravljena dela v naši krajevni skupnosti. Ignac Kastelic, KS Temenica A Sobrače (O) november 2021 številka 6 Krajevne skupnosti 15 Turistična zveza Slovenije nagradila turistične delavce iz naše občine Tudi letos so se predstavniki turističnih društev iz Občinske turistične zveze Ivančna Gorica s predsednikom Stanislavom Kraljem udeležili tradicionalnih Dnevov slovenskega turizma 2021, ki so letos potekali v Postojni, najbolj prepoznavni turistični destinaciji pri nas. V sklopu srečanja predstavnikov turističnih društev, ki je potekalo v četrtek, 14. oktobra 2021, je Turistična zveza Slovenije podelila tudi priznanja zaslužnim turističnim delavcem, med katerimi je bilo več prejemnikov tudi iz naših turističnih društev. Posebno priznanje za prizadevno prostovoljno delo v turistični društveni organizaciji so prejeli: Amalija Štrubelj iz TD Ivančna Gorica, Borut Lampret iz TD Muljava, Anica Volkar iz TD Šentvid pri Turistično društvo Krka ■V ■ ne počiva Stični, Betka Blatnik iz TD Zagradec in Pavel Groznik, častni član TD Višnja Gora. Priznanja je podelil pred- sednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka. Gašper Stopar V dveh dneh trije dogodki na kriško-polževski planoti v organizaciji TD Polževo Komaj smo zaključili s septembrom, 17. Krevsovim tekom in dnevom slovenskega športa, že je prišel oktober in z njim tudi trije dogodki, ki jih je TD Polževo organiziralo na Kriško-polževski planoti. Slikarska kolonija Začeli smo v soboto 2. oktobra 2021 s prvim dogodkom. Zbralo se nas je sedem začetnikov in Janez Kastelic dolgoletni slikar iz Višnje Gore. Popeljal nas je v začetno risanje in osnove barv iz katerih se ustvari lepe kombinacije. Kmalu se nam je pridružil tudi akademski slikar Jošt Snoj, ki sedaj domuje v Kriški vasi. Pokazal nam je svoje slike, ki so nas navdušile in pri tem nas podučil o slikarstvu. Najprej smo morali skicirati majhne slikice, seveda gledati naravo in delčke prenašati na papir, nato se pa odločiti katero slikico prenesti na platno. Bilo je vzpodbudno, tudi vreme nam je pomagalo, čeprav smo bili pod streho, ki nam jo je nudila prijetna domačinka Jasmine Žibert. Res smo se počutili odlično, kar smo tudi pokazali za prvo silo odličnimi končnimi slikami. Zahvaljujemo se vsem omenjenim in sklep: drugo leto zopet nadaljevanje slikarske kolonije. Glasbeni dogodek mladih Naslednji dan, v nedeljo 3. oktobra 2021 smo se zbrali v čudovito prenovljeni in urejeni cerkvi Sv. Duha nad Hotelom Polževo. Poslušalci so z veseljem prisluhnili devetim mladim glasbenikom, ki so v večinoma še na začetku svojega glasbenega izobraževanja, talentirani, sproščeni in prijetni za uho in oko. Vsem nastopajočim velik bravo in zahvala v imenu vseh, ki delamo v TD Polževo. Za zaključek nam je mentorica razdelila napisano pesem »Slovenija, od kod lepote tvoje«, da smo jo lahko ob spremljavi klavirja zapeli vsi. Njihove posnetke in predstavitve si lahko ogledate na spletni strani TD Polževo in Facebook profilu. Veseli bomo vaših ogledov in pripomb. Hvala vsem in nasvidenje čez par mesecev. Moja dežela lepa in gostoljubna Isto popoldne pa smo izkoristili tudi za podelitev priznanj Moja dežela lepa in gostoljubna. Pred cerkvico Sv. Duha smo se zbrali članice in člani, ter seveda tudi 50 simpatizerjev. Komisija je celo leto spremljala dogajanje na Polževem in se odločila nagraditi naslednje sokraja-ne. Podelili smo tri priznanja za lepo hišo in okolico, eno priznanje za urejeno kmetijo, eno priznanje za ureditev širše okolice vasi, eno priznanje za izvirnega polža, dva priznanja za gostoljubnost in štiri posebna priznanja za dosedanje delo v društvu. Turistična zveza Slovenije pa je na predlog TD Polževo in Občinske turistične zveze Ivančna Gorica letos dodelila bronasto priznanje za dosedanje delo na področju turizma, našemu članu Martinu Flamaceti, ki smo mu ga ob tej priložnosti podelili. Čas covida je stresno obdobje za vse nas, pa vendar nam uspeva realizirati načrtovane projekte. Veseli smo in prav je tako. Na koncu smo ob rujni kapljici obujali spomine in ugotovili, da se moramo ob takšnih dogodkih ponovno srečati. Zapisali: Marjana Kampjut, Lija Šušteršič V nedeljo, 31.10. 2021, v Sloveniji praznujemo dan reformacije, dan, ko smo daljnega leta 1550 Slovenci dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku. Na predvečer tega našega velikega praznika smo v Turističnem društvu Krka organizirali koncert slovenske pesmi. Program je pripravilo Kulturno društvo Krka. Slišali smo kar nekaj čudovitih pesmi, ki so jih recitirali ali zapeli mladi člani Kulturnega društva Krka, vse pa so imele nekaj skupnega - vse so opisovale lepote naše krške doline in zelene lepotice Krke. Eno od teh je napisala žal že pokojna domačinka Jožica Zrimšek: Reka Krka V kristalih si vsa prišumljala, reka Krka, v Gradičku na dan, in kraju ime si ti dala, ki ga najrajši imam. Luna za goro že splava, zvezda za zvezdo bledi, sonce se v jutru poigrava, bisere tvoje zlati. Prešerno hitiš mimo polja, tja preko nežnih trat, bratom poneseš do morja pesem domačih livad. Te spremljajo bele slovenske vasi, zdaj burno, zdaj mirno v daljavo hitiš, nad tabo odpira se modro nebo, okrog tebe gozdovi zeleni pojo. Oj, Krka, preljubi moj, mili kraj, ob tebi obujam spomine zdaj, ni lepše na svetu nikjer mi vasi, najdražja si rodna vasica ti. Kot zaključek programa je predsednik Turističnega društva Slavko Pajntar razglasil rezultate razpisa za najlepše urejeno naselje v Krajevni skupnosti Krka v letu 2021. Povedal je: »Ocenjevanje je izvedla komisija, ki so jo sestavljali Slavko Pajntar, Darka Puš in Danica Petrič junija in septembra 2021. Pri ocenjevanju smo upoštevali naslednja načela: • Urejenost videza kmetij in stanovanjskih hiš • Urejenost zelenih površin, njiv in sadovnjakov • Urejenost kulturnih in turističnih objektov Tretje mesto je zasedel Mali Korinj, drugo mesto Znojile, prvo mesto najlepše urejene vasi pa je po mnenju komisije pripadlo vasi Trebnja Gorica." Nagrajenci so poleg priznanja prejeli še darilni bon za nakup cvetja v naslednjem letu.« Z izborom najbolj urejenega naselja želimo izboljšati naše okolje, povečati ekološko zavest krajanov ter seveda s tem prispevati k razvoju in promociji turizma v naši krajevni skupnosti. Še nekaj utrinkov s koncerta: Danica Petrič Foto: Slavko Pajntar 16 Krajevne skupnosti november 2021 številka 6 ab Bil SsiMdu . IlitttMi Zaključek letalske sezone 2021 za Letalski klub Šentvid »Ko boš prvič letel, boš hodil po zemlji ozirajoč se v nebo, kajti tam si bil in tja se boš želel vrniti.« Leonardo da Vinci Kar nekaj nas je, članov letalskega kluba Šentvid, ki se pogosto oziramo v nebo in si tja želimo čim večkrat. Enako, kot je Leonardo nekdaj poskušal leteti s čudnimi napravami in sanjal, imamo tudi mi svoje sanje. Danes je leteti precej lažje in praktično na dosegu roke. Narediš plan letenja, preveriš vreme in vse ostalo, kar je potrebno, oddaš plan letenja kontroli zračnega prometa ter se usedeš v kabino letala. Preveriš stikala in instrumente, če vse deluje v redu, kolega, ki je dežurni na vzletišču in ima hkrati tudi vlogo kontrole letenja, pa ti izda dovoljenje za prost vzlet. Samo še potisneš ročico plina do konca in že zaplavaš v višave. Če si zgolj potnik, je vse skupaj še veliko lažje. Samo prise-deš v letalo in gremo. Ni lepšega kot tisti občutek, ko se dvigaš v višave in te prevzame modrina neba, spodaj pod tabo pa prelepa slovenska pokrajina. Nikoli ni enaka, vedno pa čudovita. Lepote naše domovine se premalokrat zavedamo. Vedno znova se čudimo, koliko barvnih odtenkov ponuja narava, ki je pod nami. Letenje temu doda še poseben čar. Zato ni čudno, da si človek želi vedno znova nazaj. Čeprav se trudimo ujeti čim več letenja celo leto, se letalska sezona začne enkrat konec marca ali začetek aprila, ko se poslovi zima, zaključimo pa jo nekako s prvim novembrom. Vzdušje na našem vzletišču v Šentvidu pri Stični je vedno živahno. Pa ne samo ob koncih tedna, ko nas je tam največ, ampak tudi med tednom. Dogajanje na vzletišču popestrijo zlasti naši padalci. Zadnja leta so zopet z nami, po nekaj letih zatišja. Na vzletišče privabijo ogromno mladih, pa tudi tistih, malo manj mladih ne manjka. Kakšno veselo vpitje se razlega naokoli, ko nekoga spuščajo s tan-demom. Vedno znova slišimo: »To pa je treba še kdaj ponoviti, noro dobro je!« Pa družine z majhnimi otroki, ki zvedavo in z začudenjem opazujejo čudne »ptiče«, ko se dvigajo v nebo. Pa saj veste, da smo skoraj vsi hoteli biti piloti, ko smo bili majhni. Vsaj za fante si upam to trditi. Zato jih z veseljem posedemo v pilotsko kabino. Nikoli ne veš, morda bo prav eden izmed njih jutri postal pilot in dejaven član našega kluba. Navsezadnje je iz naših vrst zraslo kar nekajpoklicnih pilotov, ki jih lahko včasih vidimo, ko vodijo velike »ptice« visoko na nebu, kjer bele črte režejo modro nebo. Zanimivo je, da se nam nekateri celo javijo po naši letalski frekvenci in nas pozdravijo, ko letijo »čez nas«. Letos smo zaradi vpliva koronavirusa zelo pogrešali številne tujce, ki so bili naši redni gosti, a zato ni manjkalo domačih. Naša občina je prepoznavna daleč naokoli in v slovenskem prostoru tudi po športnem letalstvu in padalstvu. Zahvaljujemo se Javnemu zavodu za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica, da nas je prav zaradi naše dejavnosti uvrstil med turistične znamenitosti naše občine. Domači in tuji letalci radi pristanejo pri nas v Šentvidu, saj pravijo, da je to eden zadnjih kotičkov, kjer se še res počutijo »prijetno in domače«. Pa naj še kdo reče, da naš občinski slogan ne drži. Nedolgo nazaj je na našem vzletišču moral pristati italijanski pilot. »Prizemljila« ga je pravzaprav slovenska kontrola letenja, zaradi izredno slabega vremena na njegovi planirani poti. Rekel je, da je navsezadnje zelo vesel, ker se je tako zgodilo, ker drugače zagotovo ne bi imel priložnosti spoznati našega kraja nad katerim je bil navdušen. Seveda smo mu pomagali, da se je znašel in prespal. Ob odhodu je obljubil, da se zagotovo še vrne nazaj, seveda še z ostalimi letalskimi prijatelji. Naše vzletišče je tako kot naša občina nekako ravno sredi Slovenije. Je zelo dostopno, saj mimo nas vodi avtocesta, na vzletišče pa se lahko pripeljete tudi z vlakom. Kot v Frankfurtu, samo, da smo mi »malo« manjši. Pa se na ljubljansko letališče peljite z vlakom, če se lahko. Ne bo šlo ©. In če se želite okrepčati, je samo čez cesto odlična priložnost, kjer lahko to storimo ... Ponudba je pestra in okusna. Za uspešno delovanje letalskega kluba in vzletišča je treba vložiti precej prostovoljnega dela. Težko bi si predstavljal stanje naše steze, Poseben dogodek v TD Polževo Prav posebno priznanje v TD Polževo smo dobili za našega člana Martina Flamaceta. Bronasto priznanje za dosedanje delo na področju turizma mu je dodelila Turistična zveza Slovenije na predlog TD Polževo in predlog Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. V imenu TZS smo mu priznanje izročili ob zaključku podeljevanja priznanj za »Moja dežela lepa in gostoljubna», pri obnovljeni cerkvici Sv. Duha nad Polževim. Bil je vidno ganjen, lepo se zahvalil in rekel, da dela v prostovoljstvu že 40 let, v turizmu 20 in da takega visokega priznanja iz državnih institucij še ni dobil. Želimo mu še veliko takih ali podobnih priznanj in seveda, da uspešno nadaljuje še vse zastavljene cilje v prostovoljstvu, kot tudi osebno. Za TD Polževo Miloš Šušteršič brez rednega Tonetovega košenja trave, Bojanovega skrbnega nadzora ter valjanja ... Redno nas nadzira naš predsednik Rok, ki se ga včasih ne vidi ven iz »papirjev«. Ksenja poskrbi za red. Dela je vedno dovolj, vedno dovolj prostora za pridne roke. In teh je okoli sto parov, približno 50 nas je letalcev in enako tudi padalcev. Vsako leto ob začetku letalske sezone imamo delovno soboto, ko pridemo skupajprak-tično vsi člani kluba in naredimo večjo delovno akcijo. Steza mora biti urejena, označbe na svojem mestu . Varnost je vedno najbolj pomembna! Ne smemo pozabiti omeniti, da so v naših vrstah tudi modelarji. Običajno se tako tudi začne in kasneje preraste v ljubezen do velikih »ptičev«. Torej bi lahko rekli, da se za vsakega nekaj najde. Druži nas pa vse enako in to je tisto, kar je odkril že vsestranski veliki Leonardo. Minuli mesec smo se udeležili tridnevnega klubskega izleta na Slovaško in Češko. Obiskali smo Pieštany, Otrokovice, Kunovice, Trenčin in Bratislavo. Vsi na avtobusu smo bili seveda cepljeni in smo izpolnjevali pogoj PC. Poleg lokalnih znamenitosti smo si ogledali tudi več letalskih muzejev. Zelo nas je presenetilo, na kako visoki ravni v teh deželah vzdržujejo in spoštujejo letalsko -tehnično kulturo. Dobro je iti malo po svetu in se kaj naučiti od drugih. Po drugi strani, pa nas tovrstna druženja še bolj povezujejo in utrjujejo prijateljstva. Imamo polno načrtov že za prihodnje leto. Seveda moramo prej ukrotiti to nesrečno »korono«, ki nam žal vsem zadnje čase kroji usodo. Tudi mi se, vsak po svojih najboljših močeh, trudimo in skušamo prispevati k temu, da pandemijo čim prej premagamo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi vam dragi sokrajani. Čeprav zelo veliko energije vlagamo in se trudimo, da bi bili za domače okolje čim manj moteči in se izogibamo letenju nad naseljenimi predeli (predvsem tu mislimo na neposredno okolico vzletišča, kjer moramo leteti nekoliko nižje), se temu žal ne da popolnoma izogniti. Nikoli vas ne želimo nalašč vznemirjati. Razumemo, da niste vsi navdušeni nad letenjem in letali in navsezadnje je prav, da smo si ljudje različni. Samo tako delamo svet in domači kraj bolj pester in zanimiv. Eden drugega dopolnjujemo, da smo vsi skupaj boljši. Zato smo vam zelo hvaležni za velikodušno razumevanje, potrpljenje in navsezadnje vašo podpo- Nina Pušlar za konec leta spet doma Nina Pušlar ima december še posebno rada, saj takrat gosti svoj najljubši koncert v letu - »Ivanko«. Letošnja bo prav posebna, saj bo jubilejna, deseta! Od zadnje sta minili že kar dve leti. Koncert z gosti presenečenja bo v športni dvorani OŠ Stična, v soboto, 11. decembra, ob 19. uri in bo zaradi veljavnih ukrepov nekoliko poseben in po svoje tudi ekskluziven - tako po obsegu kot vsebini. Zaradi trenutnih razmer so tudi priprave na koncert nekoliko zahtevnejše kot običajno. Ob tem je Nina povedala naslednje: »Ravno zaradi manjše možnosti izvajanja javnih dogodkov bomo koncert izvedli v skladu z vsemi veljavnimi ukrepi, na varen način. V dvorani bo omejeno število obiskovalcev, prilagodili pa bomo tudi repertoar skladb. Letošnji koncert bo zato drugačen od preteklih, bolj intimen in bolj oseben. Kljub temu da bomo malce bolj na razdalji, pa se bomo potrudili, da boste uživali v glasbi. Veliko sem razmišljala o tem, ali koncert izpeljati ali ga prestaviti na leto 2022. Verjamem, da lahko ta večer z veliko mero odgovornosti naredimo poseben in da se z glasbo v teh časih dotaknemo ljudi in jim s tem podarimo nekaj lepega ob koncu leta«. Kot je še povedala Nina, bi glede na veliko zanimanje lahko izvedli tudi dva koncerta, a se je odločila le za en večer, koncert pa bo potekal prav na datum njene šestnajste obletnice zmage na Bitki talentov. »Umirjanje epidemije v zadnjih dneh nam vliva dodatno upanje, da se bo koncert lahko zgodil, pa čeprav z manj obiskovalci in z nekaj omejitvami. Žal mi je, da na koncert ne bodo mogli priti vsi, ki si tega želijo, a prepričana sem, da bodo že kmalu razmere za izvajanje koncertov ugodnejše in da nas čaka še veliko nepozabnih druženj pod odri,« je še povedala Nina in povabila: »Se vidimo 11. decembra ob 19. uri, v športni dvorani OŠ Stična. Lepo vabljeni!« Matej Šteh Foto: Urša Premik ro. Brez tega ne gre in to se dobro zavedamo! Lahko pa zagotovimo, da se bomo tudi vnaprej trudili, da kar najmanj negativno vplivamo na okolico in živimo in sodelujemo eden z drugim kot dobri sosedje. Zato vas vabimo, da nas kdaj na vzletišču obiščete. Oglejte si naša letala in vprašajte, kar vas zanima, nas in naše padalce. Morda tudi sami poskusite, kako lepo je tam zgoraj. Lahko vas popeljemo z le- talom in si ogledate domač kraj iz čisto novega zornega kota, tisti bolj pogumni pa celo skočite iz letala s padalom v tandemu. Adrenalin v litrih! Prepričani smo, da ne boste razočarani. Morda tako dobimo celo kakšnega novega člana kluba. V toplih mesecih, kadarkoli je lepo vreme, smo na vzletišču. Lepo vabljeni, veseli bomo vašega obiska! Anton Posavec A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Krajevne skupnosti 17 Modra osvetlitev ob svetovnem dnevu Gorniski klub Limberk in sladkorne bolezni Watzmann, 2713 m Watzmann je 2713 m visoka gora, ki se dviga v narodnem parku Berchtesgaden v Nemčiji. Je najvišja gora, ki leži v celoti na nemškem ozemlju, in tretja najvišja nemška gora, upoštevajoč mejne gore med Avstrijo in Nemčijo. Watzmann je znan tudi zaradi megaloman-ske vzhodne stene nad jezerom Konigsee, saj pada stena 2000 višinskih metrov od vrha, direktno proti obali množično obiskanega jezera. Sladkorna bolezen velja za eno najbolj razširjenih bolezni sodobnega časa. V Sloveniji se z reševanjem problematike sladkornih bolnikov in ozaveščanje javnosti ukvarja Zveza društev diabetikov Slovenije, ki med drugim ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14. november) širi tudi simbolno akcijo osvetljevanja javnih in kulturnih objektov z modro barvo. Akciji se je tudi letos pridružila Občina Ivančna Gorica. Simbolni akciji »Obarvani v modro« sta se tudi letos pridružila Občina Ivančna Gorica in Društvo diabetikov Ivančna Gorica, ki se zavedata problematike razširjenosti sladkornih bolnikov v lokalnem okolju. V ta namen je bila od 12. do 15. novembra v modro barvo osvetljena stavba Občine Ivančna Gorica na Sokolski ulici. Modra barva namreč simbolizira barvo zastave Združenih narodov. Po ocenah stroke je v Sloveniji okoli 200.000 sladkornih bolnikov, Zveza društev diabetikov Slovenije pa po- vezuje okoli 40 društev po vsej Sloveniji. Že nekaj let tudi v naši občini deluje Društvo diabetikov Ivančna Gorica, ki povezuje sladkorne bolnike in njihove svojce na območju naše občine in širše. Tudi v ivanškem društvu se pridružujejo aktivnostim ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga letos praznujejo s poudarkom na 100-le-tnici inzulina. Pred stotimi leti se je namreč inzulin začel uporabljati v terapevtske namene, danes pa predstavlja pomembno sredstvo za uravnavanje sladkorja v krvi in je za mnoge sladkorne bolnike življenjskega pomena. Kljub napredku znanosti in medicine, pa še vedno ostaja globalni izziv, kako zagotoviti dostop do inzulina za vse, ki ga potrebujejo. Matej Šteh Iz Društva diabetikov Ivančna Gorica na Gospodično. Pot sta vodila Jože in Tomaž. Proti Gospodični je bilo rečeno za slabo uro hoje, na Gospodični pa je tako pisalo za pot navzdol. Organizator se je tako časovno uštel »samo« za petdeset odstotkov, pa so bili nekateri kar hudi nanj. Pri studenčku pod Gospodično smo si po pregovoru »omladili« obraz in popili kavo. Treba je bilo tudi zamenjati mokre majice in že smo nadaljevali pot na Miklavža. Lepo je tam nad Cero-vim Logom. To je področje, kjer so se zadrževali Uskoki, ki so bili prva obrambna linija pred Turki. Danes je to priljubljena izletniška točka za Šentjernejsko dolino. Še enkrat smo zaokrožili pod TV oddajnikom in že smo bili na platoju. Tukaj pa je še ležal prvi letošnji sneg in sonce je posvetilo dovolj močno, da se ni nikomur nič mudilo. Na vrhu smo srečali nekaj Zagrebčanov, saj je tudi zanje tukaj lepa po-hodniška točka. Polni svežega zraka in dobre volje smo obrnili v dolino, kjer smo »Pri Štefanu« na Slatniku, sedli k toplemu obroku. Bil je dobro pripravljen, okusen in primeren, tako, da se krvni sladkor ni nobenemu izdatno povišal. Domov smo prišli ob času, ki je bil za to predviden. Naslednje druženje je napovedano, seveda ob ustreznem pohajanju, v prvi polovici meseca novembra. Dobimo se na Obolnem. Nikolaj Erjavec Pohod v Dermožnik Zadnji torek v septembru smo ujeli lepo vreme in smo opravili pohod proti izviru Stiškega potoka. Zjutraj kmalu po deveti uri smo odšli s parkirišča pri samostanu. Sonce nam je skoraj sramežljivo namenilo nekaj žarkov, ko smo prehodili del poti skozi Gabrje, pa je že kar lepo posijalo in smo že slačili bunde in vetrovke. Pot je bila lepa in po zahtevnosti primerna za diabetike. Pred odcepom za Dermožnik je lepo zadišalo in smo se morali ustaviti. S ceste nas je potegnil bograč, ki sta ga ob poti na »Cirilovem placu« že pripravljala Danica in Vojko. Ker nas je bilo blizu 30, je bilo treba pripeljati še nekaj miz in klopi. Oglasila se je harmonika in nadaljevalo se je druženje s petjem ... Bil je lep do- godek. Bograč je bil zelo okusen in nam je dal potrebno energijo za popoldansko pot nazaj v dolino. Foto: Lado Markelj Trdinov vrh, nekateri mu pravijo kar dolenjski Triglav »Vreme bo, ali ne bo?« je bilo vprašanje. Smo rekli BO in 15. oktobra korajžno, polnoštevilno sedli v avtobus in se s Hermino odpeljali proti Novemu mestu, potem pa skozi Brusnice v Gabrje pod Gorjanci. Zjutraj je sonce nekajkrat rahlo prebilo megleno zaveso, nato pa se je trgalo po dolgem in počez. Pred nami je bil prelep dan in vrh 1178 metrov visoko nad nami. Vse je bilo prilagojeno sposobnostim članov, tako, da so jo, v hoji najmočnejši, potegnili iz Gabrja Foto: Jože Gregorič Trije glavni vrhovi se vrstijo od severa proti jugu vzdolž grebena, na višji zahodni polovici gore: Hocheck (2651 m), Mittelspitze (Srednji vrh), 2713 m in Sudspitze (Južni vrh), 2712 m. Masiv Watzmann vključuje tudi Watz-mannfrau (Watzmannova žena), 2307 m, znan tudi kot Kleiner Watzmann (Mali Watzmann) in Watzmannkinder (Watzmannovi otroci), pet nižjih vrhov v vdolbini med glavnimi vrhovi in Watzmannfrau. Zanimivo razlago te značilne skalne oblike daje znana legenda. Nekoč je kralj Watzmann vladal v pokrajini na zelo okruten način, vedno hrepeneč po večji moči. Kot kazen za svojo krutost je bil kralj skupaj z ženo in otroki spremenjen v kamen. Slovenci smo z zgodovino Watzmanna dobro povezani, saj je najvišji Srednji vrh (Mittelspitze) prvi osvojil legendarni učenjak, duhovnik, pesnik, alpinist, človekoljub in preroditelj Valentin Stanič, leta 1800. Malo kasneje se je le dan za prvimi alpinisti povzpel tudi na Gross-glockner (3798 m) in z barometrom izmeril točno višino gore. Watzmann in okoliški hribi so del narodnega parka Berchtesgaden, kjer je za turiste prepovedana kakršnakoli uporaba gorskih cest. Naše parkirišče je tako bilo na 600 m nadmorske višine, vrh Watzmanna pa dobrih 2100 m višje. Proti koči Watzmannhaus (1930 m) pelje meter in pol široka pot, ki jo vsakih nekaj metrov presekajo odtočni kanali za vodo. S pohodom smo gorniki GK Limberk začeli okrog 5. ure zjutraj in bili že kmalu nagrajeni s fantastičnimi razgledi. Pot nas je zložno vodila do izravnave na kakih 1400 m nadmorske višine, kjer je krnica med Malim Watzmannom in Srednjim vrhom. Nadaljevali smo do koče Watzmannhaus, ki je locirana na gorskem rebru glavnega grebena. Kočo smo dosegli po dobrih dveh urah in pol zmerne hoje. Koča je bila odprta. Pri njej smo se okrepčali in pripravili za nadaljnjo pot, kot veliko ostalih planincev, ki smo jih srečevali ob poti. Klena dolenjščina je hitro vzbudila pozornost sicer zadržanih Nemcev. Nad kočo nas je čakalo še dobrih 600 višinskih metrov, da smo dosegli severni vrh v grebenu Watzmanna, Hocheck. Na tem vrhu stoji bivak, kjer smo se odpočili. Tu je po krajšem posvetu padla odločitev, da zaradi ponoči zapadlega snega ne nadaljujemo s prečenjem grebena do najvišjega vrha Watzmanna (Mittelspitze). Kljub lepoti grebena, ki nas je vabil, je bila zaradi izpostavljenosti grebena in za novonastale vremenske razmere neprimerne opreme, varnost pohodnikov tista, ki je pretehtala našo odločitev za varno vrnitev nazaj proti koči in parkirišču. V dolini smo višek energije, ki je nismo porabili na gori, izkoristili za prijetno druženje in načrtovanje novih podvigov. Naslednji dan smo nadaljevali turistično. Berchtesgaden z okolico je bil od nekdaj zbirališče nemške družbene smetane, uglednežev, umetnikov. Posledično so imeli tu rezidence tudi mnogi nacistični veljaki, a so njihove hiše po vojni odstranili. Ostal je samo Kehlsteinhaus ali Orlovo gnezdo -Hitlerjeva poletna hiša, ki so mu jo zgradili za 50. rojstni dan leta 1939 na vrhu gore Kehlstein (1834 m). Na ta, danes turistični magnet, smo se povzpeli z avtobusom, po v skalo vrezani cesti, prepredeni s tuneli in ostrimi ovinki, do notranjosti hiše z medenino okrašenim »Hitlerjevim« dvigalom. S terase se nam je ponujal čudovit panoramski pogled na »naš« Watzmann in okoliške gore. Kljub naravnim lepotam kraja nismo mogli mimo zavedanja o grozotah, ki jih je povzročil ljudem nacistični režim. Watzmann, ponos Bavarcev in Nemcev, nam tokrat ni dovolil, da se nau-žijemo vseh njegovih lepot. Obljubili smo si, da naslednje leto ponovimo vzpon na vse tri njegove vrhove, prečimo celotni greben, se po južni strani vrnemo do izhodišča in s tem poravnamo svoj dolg. Magdalena Butkovič, Gorniški klub Limberk 18 Krajevne skupnosti november 2021 številka 6 ■b Bil SsiMdu . IlitttMi ZD Ivančna Gorica Kako uresničiti novoletne zaobljube ■ "V ■ ■ ■ ■ M na področju prehranjevanja! Da novoletne zaobljube ne ostanejo samo zaobljube, ampak postanejo resničnost, je pomembno, da si znamo zastaviti cilje. Cilji naj bodo realni in za nas resnično pomembni. Želja, da bi izgubili 20 kg v kratkem času, je nerealna. Preveč strogi in zahtevni cilji pa nas privedejo do slabšega počutja in dvoma o lastni vrednosti. Naredite korak v pravo smer! 1. Poiščite svoje razloge za spremembo Na list papirja si napišite, zakaj sploh želite spremeniti svoje prehranjevalne navade. Bodisi je to zato, da boste obleki oblačila, ki jih imate že dolgo v omari, pa vam sedaj niso več prav. Si želite, da bi končno lahko tekli s svojimi otroki, vnuki, pa zaradi odvečne teže tega ne morete? Si želite imeti več energije za opravljanje dnevnih aktivnosti ali si preprosto želite ostati zdravi in vitalni? Jasno pojasnite, kaj želite in zakaj to želite. List papirja nato obesite na vidno mesto, kjer vas bo vedno znova spomnil na to, kaj si v resnici želite. 2. Zapišite si cilje Če je vaša želja, da želite shujšati ali izboljšati svoje splošno počutje, si znotraj te želje postavite cilje, kako boste to dosegli. Zastavite si majhne cilje, zaradi katerih boste dosegli svoj veliki cilj. Za začetek se osredotočite samo na posamezni obrok (recimo uvajanje zajtrka, dodajanje sklede solate pri kosilu). Bodisi se osredotočite na dodajanje živil, ki so koristna za vaše zdravje (zelenjava, sadje, kaše, ribe, začimbe). Ali pa razmislite, kako lahko vključite bolj zdrave zamenjave (namesto cvrte hrane raje uživajte enolončnice z zelenjavo/ mesom/stročnicami. Če opažate, da premalo pijete, naj bo vaš cilj, da imate steklenico vode vedno pri sebi. Bistveno je, da začnete spremembe uvajati postopoma, korak za korakom. Vsak doseženi korak vas bo dodatno motiviral k vašemu velikemu cilju. 3. Poiščite strokovno podporo Za lažje zastavljanje ciljev smo vam na voljo v Zdravstvenem domu. Udeležite se lahko delavnice Zdravo hujšanje, kjer Vam bomo pomagali do zastavljenega cilja. 4. Pravilo 80/20 Do sebe ne bodite prestrogi. Če se v 80 % držite zdrave, uravnotežene prehrane in si v 20 % privoščite hrano za svojo dušo, je to še vedno del uspeha in ne pomeni, da vam je spodletelo. Za novo leto si tako postavite realne, konkretne cilje, ki naj bodo časovno opredeljeni in merljivi. Pa ne posegajte po dietah, ki obljubljajo hitro izgubo kilogramov! Restriktivne diete negativno vplivajo na naše zdravstveno stanje, predvsem pa na slabše počutje ob ponovnem neuspehu. Verjemite vase in v svoje sposobnosti! Sledite svojim sanjam, željam ter zastavljenim ciljem. Za vse dodatne informacije o delavnicah in brezplačnih individualnih posvetih lahko pokličete na 01/62047-83 ali pa pišete na e-mail: ana. stepancic@zd-ivg.si Ana Stepančič mag. dietetike nila Društvu upokojencev Višnja Gora, Cveti Vozel in Milojki Zadel. Društvo upokojencev Višnja Gora je ob 70-letnici uspešnega delovanja prejelo tudi veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Zbrane so ob jubileju nagovorili tudi predstavnik Krajevne skupnosti Višnja Gora Jože Gorše, predsednica Območne zveze društev upokojencev Dolenjska, Anka Fabjan, predsednik Mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak in predsednik Zve- ze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Za prijetno glasbeno vzdušje in nekaj zabave, ki nam vsem tako zelo manjka v teh koronskih časih, pa sta poskrbela domača glasbenika Marko Vozelj in Boštjan Klemenčič, pesmi Marice Pilko pa je recitirala Špela Bašar. Dobro smo se počutili in še dolgo nam bo dogodek ostal v lepem spominu. Marinka Podržaj ZBIRAMO PRIJAVE ZA DELAVNICO ZDRAVO HUJŠANJE Delavnica traja 5 mesecev in vključuje individualna, skupinska srečanja ter vadbo. skladu z priporočili za Covld 19 V primeru posJab epidemiološke sli delavnica potekala on-llne 70 let delovanja Društva upokojencev Višnja Gora Društvo upokojencev Višnja Gora je bilo ustanovljeno davnega leta 1951 in takrat ga je vodil nadučitelj Vinko Okorn. Ob ustanovitvi je društvo imelo približno 30 članov, zadnja leta ima društvo ves čas okoli 250 članov in je zato najštevilčnejše društvo v Krajevni skupnosti Višnja Gora. Društvo je praznovalo sedem desetletij delovanja v mesecu septembru 2021. Na skromni prireditvi, ki smo jo pripravili v dvorani gasilskega doma, je predsednica društva Milojka Zadel v svojem nagovoru povedala, da je 70 let delovanja katerekoli institucije zavidljivo dolga doba in na to moramo biti ponosni. Poudarila je še, da se člani dobro zavedamo poslanstva društva in pomembnosti jubileja, ki ga praznujemo. Koronavirus je tudi društvu prinesel nemalo težav in tudi popolnoma novo izkušnjo, prilagodili smo se ukrepom in nam je uspelo izpeljati prireditev. Omenila je tudi sodelovanje z občino in ostalimi društvi. Ob jubileju je župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad Društvu upokojencev Višnja Gora podelil spominski kovanec Prijetno domače in se članom zahvalil za njihovo delo. V svojem nagovoru je nanizal investicije, ki trenutno potekajo v Višnji Gori. Najpomembnejša je Hiša kranjske čebele, ki bo osvežila življenje v Višnji Gori in občini, predvsem na področju turizma. S to naložbo je povezanih še več drugih: park, parkirišče, razširitev dveh mostov, ureditev Višnjice. Omenil je tudi druge načrte občine v Višnji Gori, kot so osamosvojitev osnovne šole, ureditev območja med gasilskim domom in šolo, kjer naj bi nastale sodobne rekreacijske površine, če bodo ta poseg odobrili naravovarstveniki. Ob jubileju je Društvo upokojencev Višnja Gora podelilo tudi zahvale svojim članom za 30 in večletno članstvo, in sicer Ivici Bašar, Alojziji Miklič, Mariji Bučar, Kristini Petrov-čič, Mariji Bernik, Ivici Strojan, Ivici Zupančič, Jožetu Kocmur, Justini Bo-jič, Julijani Šerek in Pepci Novljan. Zahvale za sodelovanje so prejeli tudi: Občina Ivančna Gorica, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, Krajevna skupnost Višnja Gora, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ZDUS- Rokodelci, Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenska Pokrajinska zveza društev upokojencev (MZU), Svet za starejše Občine Ivančna Gorica in društva upokojencev Dobre-polje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Stična, Šentvid pri Stični in Šmarje--Sap. Za dobro sodelovanje smo zahvale podelili še: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Višnja Gora, Krajevni organizaciji Rdečega križa Višnja Gora, Turističnemu društvu Višnja Gora, Turističnemu društvu Polževo, KUD Janez Cigler Višnja Gora in Planinskemu društvu Polž Višnja Gora. Zahvali sta prejela tudi gorski vodnik Janez Čebular in praporščak Franc Erjavec. Sledila je podelitev priznanj Mestne zveze upokojencev. Pisne zahvale so si prislužili: Vladimira Assejev, Cilka Groznik in Franc Košak. Priznanja odličnosti so prejeli Marija Pilko, Majda Strojan, Daša Habjan, Anica Petrič, Frida Zupančič, Ivana Zupančič, Ana Zupančič Lampret ter Jožica Klemenčič. Priznanja odličnosti s plaketo je Mestna zveza upokojencev name- A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Krajevne skupnosti 19 Zbor članov RKS - OZ Grosuplje 2021 Slovenija oživlja Zaradi težav z epidemijo smo Zbor članov RKS - OZ Grosuplje izvedli šele 28. oktobra. Zbralo se je 19 od 26 zastopnikov krajevnih organizacij. Na poročila o delu v letu 2020, ki so jih že pred zborom prejeli z vsem gradivom, niso imeli pripomb, potrdili pa so tudi vsebinski in finančni plan dela za leto 2022, kjer si bomo ob upoštevanju zaščitnih ukre-I * V.; ¡fiL^ pov prizadevali za lajšanje stisk ranljivih, za kakovostno življenje starejših in za odgovorno izvajanje vseh javnih poobla- stil: usposabljanje iz prve pomoči, krvodajalstvo, iskanje pogrešanih, zbiranje izjav za posmrtno darovanje organov ter seveda pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah. Zaslužni prostovoljci so prejeli priznanja RKS za požrtvovalno in nesebično delo v času epidemije covida: za razdeljevanje pomoči, šivanje mask, pomoč pri izvedbi krvodajalskih akcij v izrednih razmerah, skrb za starejše ... Za zaključek smo se vsi posladkali s torto Antona Laknarja za 100-krat darovano kri. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Zahvala krvodajalcem - junakom, ki ■V ■ ■ Vi ■■ I I rešujejo življenja! Z veliko hvaležnostjo vsem krvodajalcem sporočamo, da je na jesenski krvodajalski akciji v Grosupljem darovalo kri 116 krvodajalcev, v Do-brepolju 91, v Šentvidu pri Stični 49 in v Ivančni Gorici 162 - skupaj 401. Mnogi so darovali kri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Pred krvodajalsko akcijo smo organizirali predavanje o krvodajalstvu za dijake SŠJJ v Ivančni Gorici. Boštjan Novak, strokovni sodelavec RKS, jim je predstavil mnoge zanimive in koristne informacije, da bi lahko dobro pripravljeni varno darovali kri. Veselimo se vseh zvestih dolgoletnih krvodajalcev in vseh mladih, ki so darovali kri prvič. Vsak pripomore k reševanju življenj in okrevanju pri hudih boleznih ali operacijah! Zahvaljujemo se Občini Grosuplje, Občini Dobrepolje, župniji Šentvid pri Stični in Srednji šoli Josipa Jurčiča za tople in svetle prostore, ki so omogočili izvedbo krvodajalskih akcij in vso ostalo podporo, za možnost brezplačnega parkiranja v parkirni hiši Grosuplje med darovanjem krvi ter Študentskemu klubu Groš in Radiu Zeleni val za obveščanje in motivacijo. Krvodajalcem smo se želeli zahvaliti še z izletom v Belo krajino; zaradi velikega povečanja okužb s koro-navirusom smo izlet prestavili na pomlad. Anica Smrekar in Matjaž Marinček RKS - Območno združenje Grosuplje je. taotircU. to otoLct- /M M€ ¿50 \JS(t L M, km BfrLA $Ov1 ^^¿ita fj/LKtv J /tiV /Vt'WV i ¿U ^ ( V m^L - 10 AET T^toO «rH^ft^tej /N/KSEM fr^fr^ALA ^ • ■ ?£fce( cic\ MJL vlekla - Nasilje ni vedno vidno. V* 113 ^ policija.si V Sloveniji vsako leto doživi srčni zastoj približno 1600 oseb. Povprečno štiri na dan. Bi znali pomagati? Kaj pa, če do zastoja pride pri dojenčku ali otroku? Da bi znali pomagati, smo ob svetovnem dnevu oživljanja tudi v Grosupljem povabili vse zainteresirane na prikaz in obnovitev znanja temeljnih postopkov oživljanja, in sicer 12. oktobra, v Zlati kotiček Mercator centra Grosuplje. Prostovoljni bolničar Tim Strojinc je vsem prisotnim zelo zanimivo in nazorno pokazal ukrepe prve pomoči ob srčnem zastoju in tudi ob možganski kapi. Sodelovanje na mednarodni vaji Siquake2020 Ekipa bolničarjev prve pomoči RKS - OZ Grosuplje se je 7. oktobra udeležila velike mednarodne vaje #SIQUAKE2020, ki je bila načrtovana lani, a zaradi epidemije izvedena letos. Namen vaje je bil preveriti delovanje in usklajevanje na terenu med različnimi deležniki in s tem povečati pripravljenost ter sposobnost odzivanja celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji pa tudi mehanizma Evropske unije, v primeru, da bi osrednjo Slovenijo prizadel velik potres. Pri simulaciji posledic rušilnega potresa je sodelovalo več kot 800 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Nemčije, med njimi poleg predstavnikov Rdečega križa še poveljniki in namestniki poveljnikov civilne zaščite ter štabi civilne zaščite na lokalni, regijski in državni ravni, gasilci, enote za iskanje in reševanje iz ruševin (USAR) iz več držav, kinologi, taborniki, Policija, Slovenska vojska, enota Evropske unije za oceno stanja in koordinacijo (UCPT) idr. Vaja je bila priložnost za osvežitev znanja in prevetritev opreme naše ekipe. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Voščilo KS Zagradec Kakor vsako leto smo tudi letos postavljali novoletno smreko v središču Zagradca. Letošnja prihaja iz Marinče vasi, darovala pa sta jo Nika in Jan. Takole so jo možakarji posekali in postavili na svoje mesto. Sedaj čaka samo še na svojo slavnostno okrasitev. Ob tej priložnosti voščim v imenu članov KS vsem krajanom lepe in doživete prihajajoče praznike. Biljana Gartner, KS Zagradec Doživljate nasilje in ne morete poklicati na pomoč? Uporabite spodnji znak in sporočite, da potrebujete pomoč. mak u pomot K pri italliju vJrullni #5ignalForHelp I>l*n sbnlit pisll kamri In po let pokiiiir t «tjlim I prid oblikuj ti p* rt. 113 0801200 policijami 20 Krajevne skupnosti november 2021 številka 6 ab Bil SsiMduT IlitttMi Ivankine Spominčice Dodatek za pomoč in postrežbo Osebam, ki imajo diagnosticirano demen-co, pripada dodatek za pomoč in postrežbo Spominčica - Alzheimer Slovenija je 17. junija 2021 organizirala spletni Alzheimer Cafe, glavna tema pogovora je bila »Urejanje dodatka za pomoč in postrežbo pri osebah z demenco«. Spletnega dogodka se je na povabilo Spominčice udeležila tudi predstavnica ZPIZ, izvedenka IK II stopnje, dr. Zvezdana Snoj, spec. psihiatrije, ki je spregovorila o postopku pridobivanja pravice DPP ter na kaj morajo biti posamezniki pri izpolnjevanju vloge za DPP pozorni. Na dogodku sta svoje mnenje in izkušnje o pridobivanju pravice do DPP iz prakse podelili tudi družinska zdravnica splošne ambulante mag. Tatjana Cvetko, dr. med. spec. spl. med. in predstavnica Primorskih Spominčic ter pomočnica direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enota Grosuplje, Simona Rihter. Povezovalni del dogodka je vodila predsednica Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec. KAJ JE DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO (DPP)? Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga lahko po zakonu pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. KAKŠEN JE NAMEN DPP ZA OSEBE Z DE-MENCO? Glavni namen denarne dajatve je pomoč družini, ki skrbi za osebo z demenco. Namenjen je poplačilu dela stroškov, ki jih ima upravičenec, ker zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. Finančna pomoč je ključna zato, da si družinski člani lahko poiščejo dodatno pomoč, na primer storitev pomoč družini na domu, socialni servis, dostava kosil na domu ali dnevno varstvo za osebo z demenco. Gospa Štefanija L. Zlobec pravi, »Ko svojec zboli za demenco, je velikokrat tako, da družina pade v finančno stisko, zato vemo, da veliko družinam dodatek za pomoč in postrežbo prav pride«. Na spletnem dogodku je tudi izvedenka IK II stopnje, dr. Zvezdana Snoj, spec. psihiatrije, omenila: »Seveda se kot specialisti, psihiatri zavedamo težav diagnostike, zahtevnosti diagnosticiranja ljudi z demenco. V začetni fazi demence imajo poleg svojcev tudi zdravniki težave prepoznati bolezen, ko bolezen napreduje in je izrazitejša - potem je vsem jasno. V prvi fazi zelo pogosto opa- zimo spremembe razpoloženja in vedenja. Svojci pripovedujejo, da so bile osebe še pred enim letom precej mirne in prijazne, zdaj pa so agresivne, impulzivne in odreagi-rajo na nenavadne načine. To je na primer že prvi znak, ko osebni zdravnik pomisli, da gre za osebnostne spremembe, ki nas nagovarjajo na kognitivne spremembe v smislu razvoja zgodnje demence.« KDO JE UPRAVIČEN DO DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO? Do dodatka za pomoč in postrežbo je upravičen vsak, ne glede na to, ali živi v domačem okolju ali v DSO, ki ima zdravstvene težave, ki utemeljujejo, zakaj mu DPP pripada. DPP ni pogojen s tem, kje nekdo živi. Pogojen je z zdravstvenimi težavami. Kategorija tudi ni vezana na leta, ampak na zdravstveno stanje zavarovanca. KAM ZAVAROVANEC PODA VLOGO ZA DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO? Pomočnica direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enota Grosuplje, Simona Rihter pravi: »Če je oseba prejemnik pokojnine dohodkov iz ZPIZ-a se vlogo za DPP odda na ZPIZ. Če je oseba prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka se vlogo poda na pristojni CSD. Tako kot ZPIZ tudi CSD pošlje osebo z demenco na komisijo, ki oceni posameznikovo zdravstveno stanje. Strokovne delavke in delavci na CSD nagovarjamo upravičence, naj bo vloga pravilno izpolnjena in dobro pripravljena dokumentacija, pri demenci je potrebno čim več dokumentacije. Na CSD-jih smo zaposleni socialni delavci in upravni delavci in nimamo mandata, da se spuščamo v diagnostiko. To je vseeno pristojnost zdravstvene stroke, ki lahko strokovno oceni, za katero bolezen gre. Odločitve zaposlenih na CSD-jih so prilagojene oceni izvedenske komisije. Torej, če izvedenec poda oceno, da je potrebo za osebo dodeliti DPP za vse osnovne življenjske potrebe, potem CSD upravičencu dodeli DPP.« KLJUČNI NASVETI IZVEDENKE IK II STOPNJE, DR. ZVEZDANE SNOJ, SPEC. PSIHIATRIJE: 1. POGOVOR Z DRUŽINSKIM ČLANOM O OBISKU OSEBNEGA ZDRAVNIKA Če družinski člani sumite, da gre za demen-co, čim prej obiščite osebnega zdravnika, psihiatra ali nevrologa. Ključna je zgodnja utemeljena zdravstvena diagnoza. 2. PRI ZDRAVNIKU Ko svojec ali zdravnik sumi na demenco priporočamo, da se izpolnita dva kratka testa spoznavnih sposobnosti, orientacijski test (KPSS) in test risanja ure (TRU). Test KPSS je zelo uporaben in pomemben test za izvedenca, ki ocenjuje upad kognitivnih sposobnosti pri osebi z demenco. Na osnovi testa KPSS izvedenec ocenjuje, da oseba ni sposobna poskrbeti zase, torej, da gre za kognitivni upad - da posamezniku pripada stalni nadzor, to je eden ključnih kriterijev za pridobitev DPP. Oba testa (KPSS in TRU) lahko opravi ali osebni zdravnik, psihiater, nevrolog oz. ustrezno usposobljen strokovni delavec v zdravstvu. Ko je strokovni delavec opravil test, ima zavarovanec v zdravstveni kartoteki dokumentirano, od katerega datuma naprej se lahko izda DPP. Dr. Zvezdana Snoj, spec. psihiatrije, nas opozori: »Imamo pa simpatične primere, ko se oče, preden gre k zdravniku, uči na pamet test KPSS in pravi: »Zdaj sem boljši kot pa zadnjič, a ne?« 3. ZAVAROVANEC PODA VLOGO ZA DPP NA CSD ALI ZPIZ 4. PRED OBISKOM IZVEDENCA NA DOMU PRIPRAVITE VSO ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO Naloga izvedenca je izključno odločanje na podlagi vnaprej pripravljene zdravstvene dokumentacije (zdravstvene kartoteke, izvidov, testa KPSS in TRU). Izvedenci tako ocenjujejo zdravstveno potrebo zavarovanca, ki je podal vlogo za DPP. Pomembno je, da zdravniki in svojci pripravijo vso medicinsko dokumentacijo zavarovanca oz. osebe z demenco. Izvedenec bo moral podati mnenje za DPP na podlagi enega osebnega pregleda. Dokumentacija naj bo tako čim bolj obsežna in popolna. 5. NA DAN OBISKA IZVEDENCA Svojec naj, ko pride izvedenec, opozori zdravnika, da gre za osebo za demenco. Svojec lahko predlaga izvedencu, naj naredi test KPSS - da lahko izvedenec objektivizira kognitivni upad. Izvedenec bo v času obiska opravil osebni pregled osebe z demenco, nato pa bo podal mnenje. Dr. Zvezdana Snoj, spec. psihiatrije pravi: »Če je KPSS tak, da se pri človeku z de-menco sklepa, da potrebuje stalni 24-urni nadzor zaradi tega, ker je dezorientiran, se krajevno, časovno izgublja, pa tudi če samostojno hodi ali pa tudi če lahko poje samostojno kosilo, njemu pripada že zaradi kognitivnega upada DPP, in sicer zaradi stalnega nadzora«. ČE SE SVOJCI NE STRINJAJO S KONČNIM MNENJEM, LAHKO PODAJO PRITOŽBO Dr. Zvezdana Snoj, spec. psihiatrije svetuje: »Svojci imajo vedno možnost priložiti novo dodatno medicinsko dokumentacijo. Če na primer izvedenci v svojem mnenju obrazložijo, da imajo preveč skopo dokumentacijo, to je že znak, da lahko svojci priložijo dodatno dokumentacijo, naredi se nov KPSS. Z dodatno medicinsko dokumentacijo se lahko svojci pritožijo, pritožba gre na drugo stopnjo IKA, ki je vedno v Ljubljani. IKA prve stopnje so po območnih enotah v Sloveniji in vsaka območna enota ima svoje izvedence - zdravnike, ki gredo obiskat zavarovance na dom. Pritožba velja takrat, ko je oseba z demenco dobila zavrnjen DPP. Osebni zdravnik ponovno poda nov obrazec za uvedbo novega postopka, saj je možno, da je prišlo pri osebi z demenco do poslabšanja zdravstvenega stanja.« KAKŠNA JE VIŠINA DODATKA? Najnižjo višino (150 EUR) dodatka prejme zavarovanec za večino osnovnih življenjskih potreb; sledi znesek (300 EUR), zavarovancem, ki potrebujejo 24urni nazor; za laično pomoč in obvezno zdravstveno ter strokovno pomoč pa je dodeljen znesek v višini (430,19 EUR). Dr. Zvezdana Snoj, spec. psihiatrije pravi: »Zadnji primer so resnično težki primeri, na primer ljudje, ki imajo različne dihalne kanale, se prehranjujejo preko sonde, potrebujejo aspiracije. Gre za zelo zahtevne postopke zdravstvene nege in pomoči«. Spominčica - Alzheimer Slovenija apelira na vse svojce in osebe z demenco naj si uredijo DPP. Želimo si, da bi DPP osebe z demenco dobile že v začetni fazi bolezni, saj je glavni namen tega dodatka finančna pomoč družini v težkih trenutkih. Višina DPP je odvisna od zdravstvenega stanja zavarovanca, osebe z demenco in njihovi svojci imajo težave že pri dobivanju najnižje višine dodatka, zato je pomembno, da ima oseba z demenco podano zdravstveno diagnozo (demenca) in opravljen KPSS in TRU test. Demenca je bolezen, ki je zelo težko prepoznavna, oseba, ki pa je zbolela za demenco, pa potrebuje pomoč pri številnih vsakdanjih aktivnostih. Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice Vir: Glasilo Spominčica št. 2, 2021 POSTANI DRUŽABNIK STAREJŠIM! Te veseli delo s starejšimi ljudmi in bi del svojega dragocenega časa podaril osebi z demenco ter ji s tem polepšal dan? Pridruži se nam! Informacije: tel.: 031 670 337 (Anja) oz. e--naslov: ivankinespomincice@gmail.com . Tudi na starost je lepo! V Domu starejših občanov Grosuplje, poleg celodnevnega varstva izvajajo tudi dnevno varstvo, ki je namenjeno starostnikom, in to v Šentvidu pri Stični, ki ga vodi prijazna in srčna gospa Irena Brodnjak. Moja 82-letna mama že nekaj časa boleha za demenco. Kljub priporočilu zdravstvene stroke, da je v celodnevnem varstvu v DSO, smo se skupaj z mamo odločili, da se najprej vključi v dnevno varstvo v Šentvidu pri Stični. Po dogovoru s socialno delavko DSO Grosuplje sva se z mamo odpeljali v dnevni center h gospe Ireni na kavico. Sprejela naju je z nasmeškom na obrazu. Na začetku sicer prestrašena mama se je takoj vključila v pogovor in postala vse bolj živahna. Naslednji dan je preživela z njimi nekaj uric in bila zelo navdušena. Začudila se je, da sem tako kmalu prišla ponjo. Sedaj vsako jutro med tednom komaj čaka, da gre v dnevno varstvo za starostnike, kjer se počuti sprejeto. Ob enem pa dobro ve, da se bo popoldne spet vrnila v svoje stanovanje in prespala noč v svoji postelji. V dnevnem varstvu gospa Irena poskrbi, da so njihovi želodčki polni. Imajo zajtrk, malico in kosilo, še posebno pa se veselijo skupne kavice in čaja. Poskrbi tudi za raz- Ustvarjanje okraskov v Dnevnem varstvu (Foto: Irena Brodnjak) vedrilo, kot je telovadba, družabne igre, barvanje, sprehode ... Pri njih je veselo tudi takrat, ko zapojejo pesmi iz njihove mladosti, praznujejo rojstne dneve, se veselijo praznikov in še bi lahko naštevala. Kaj je lahko še lepšega na starost, kot druženje s svojimi vrstniki, kjer se počutijo kot ena velika družina, v kateri so varni in dobrodošli. Skupaj z mamo priporočava starostnikom, ki zaradi težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil oziroma pri samostojnem bivanju potrebujejo nekaj ur pomoči, vendar še ne razmišljajo o trajnem odhodu v DSO, da obiskujejo dnevno v varstvo v Šentvidu pri Stični, kjer bodo lepo sprejeti. Andreja Zorec, Dob A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Šolstvo 21 Tradicionalni slovenski zajtrk tudi letos obeležili v naših vrtcih in šolah Na tretji petek v novembru že tradicionalno po vrtcih in šolah obeležujejo dan slovenske hrane in izvajajo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki letos nosi slogan »Zajtrk s sadjem - super dan!«. Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, ki ga sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolka, smo se pridružili tudi v občini Ivančna Gorica. V enotah Vrtca Ivančna Gorica so se otroci že ves teden pripravljali na Tradicionalni slovenski zajtrk in skupaj z vzgojiteljicami ustvarjali, se pogovarjali, izdelovali čebele in ostale čebelarske pripomočke. Pogovarjali so se tudi o nastanku in pomenu čebel ter spoznavali lokalno pridelano hrano. Kako pomembna je lokalna pridelava hrane, se zaveda tudi Občina Ivančna Gorica, saj spodbuja lokalno samooskrbo z različnimi aktivnostmi, med drugim tudi z zelo uspešno podeželsko tržnico v Ivanč-ni Gorici. Poslanica župana Dušana Strnada ob letošnjem praznovanju dneva slovenske hrane pa se glasi: »V času epidemije bolezni Covid-19 je pomen lokalno pridelane hrane še večji kot sicer. Občanke in občani občine Ivančna Gorica smo srečni, da živimo v okolju, kjer zdravo hrano pridelujejo številne naše kmetije, sadjarji in čebelarji.« Namen vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je prav spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Za letošnji tradicionalni zajtrk v naših vrtcih je med priskrbel če- Tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Rubikova kocka je danes ena najbolj prodajanih igrač. Je igrača za majhne, a tudi za malo večje otroke, skratka nima starostne omejitve. Sestavljamo jo lahko na različne načine; miže, pod vodo, za hrbtom ipd. Navdih je tudi umetnikom, saj iz njih ustvarjajo mozaike. Učenci naše šole navdušeno sestavljajo Rubikovo kocko, včasih celo med poukom. Zato v tedna otroka že tretje leto zapored prirejamo tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke 3 x 3 x 3 ter letos tudi prvič tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke 2 x 2 x 2 za učence razredne stopnje. Na tekmovanje v sestavljanju Rubi-kove kocke 3 x 3 x 3 se vsako leto prijavi več učencev in učenk, letos kar 17 fantov in 2 dekleti. Vsak tekmovalec trikrat sestavlja Rubikovo kocko, nato pa izračunamo povprečni čas treh sestavljanj. Letos je bil najspretnejši Benjamin Hribar, učenec 9. razreda, s povprečnim časom 38,7 sekunde, drugouvrščena je bila Žana Verbič, učenka 8. razreda, s povprečnim časom 54,6 sekunde, tretji pa šesto-šolec Jaka Lavš s 57,8 sekundami. Tekmovanje v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke 2 x 2 x 2 je bilo organizirano prvič, zato so bili tek- Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Pod lipo Na Dan slovenske hrane je tudi v našem vrtcu v petek, 19. 11. 2021, potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Namen obeležitve tega praznika je podpora slovenskih pridelovalcev hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe. Otroci v vrtcu so bili na ta dan deležni kakovostnega EKO zajtrka iz živil lokalnih pridelovalcev. Najlepša hvala Ekološki kmetiji Hrovat s Krke (kruh, maslo, mleko), ki nas dnevno oskrbuje s svojimi proizvodi ter Ekološki kmetiji Bregar iz Znojil za jabolka, med je last čebelarstva Ceglar iz Stične. Hvala tudi čebelarju Slavku Vrhovcu ter njegovi ženi Marjani, ki sta si vzela čas, prinesla panj in slikovni material, ob katerem so otroci zelo uživali. Sabina Marn belar Aljaž Kutnar, maslo in mleko kmetija Kotar, jabolka kmetija Glas, kruh pa so spekle kuharice iz Vrtca Ivančna Gorica. Dan slovenske hrane so obeležili tudi v koncesijskem vrtcu Vrtec pod lipo, ki v Ivančni Gorici deluje od letošnje jeseni dalje, in na vseh matičnih osnovnih šolah s podružnicami. Gašper Stopar movalci le trije, navijačev pa je bila polna avla, saj so prišli tekmovalce podpirat vsi učenci iz podaljšanega bivanja. Dobili pa smo prvaka v sestavljanju Rubikove kocka 2 x 2 x 2, Lamberta Hobiča iz 2. b razreda s povprečnim časom 40,1 sekunde, drugouvrščeni pa je bil Patrik Ka-stelic iz 3. a razreda, s povprečnim časom 2 minuti in 14,2 sekund. Žal je tekmovalki zagodla trema, zato ji ni uspelo sestaviti celotne kocke. Tekmovanje v sestavljanju Rubiko-ve kocke je prav gotovo spodbudilo pri učencih interes za sestavljanje Rubikove kocke, zato verjamemo, da bo drugo leto tekmovalcev veliko več. Zanimivo je bilo opazovati zbranost tekmovalcev na tekmovanju ter spretnost in hitrost njihovih prstov. Cestitke vsem, ki so se udeležili tekmovanja, saj znajo sestavljati Rubi-kovo kocko, za kar je potrebno kar nekaj vztrajnosti ter logičnih in motoričnih spretnosti. Mateja Lesjak, vodja tekmovanj Razigrani v nov dan m na OŠ Stična V tednu otroka (4. 10.-7. 10. 2021) smo prvošolci na OŠ Stična razigrani začenjali naše dneve. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. V ponedeljek smo imeli tehniški dan. Odšli smo v gozd, kjer smo iz naravnih materialov izdelovali bivališča za živali. V torek smo se pomerili v teku. Organizirali smo kros v okolici šole. Brez poškodb smo pretekli pot skozi gozd; cilj nas je pričakal na šolskem igrišču. Vsi smo za uspešno pretečeno pot dobili spo-minček, najboljši pa seveda medalje. Sreda nam je postregla z bolj slabim vremenom, zato smo si privoščili glasbeni dan. Izdelovali smo inštrumente iz odpadne embalaže ter se preizkusili v igranju le-teh. Četrtek je bil deževen, a to ni zmotilo naše razigranosti. Prav nasprotno; obuli smo škornje, razpeli dežnike ter se odpravili na sprehod v dežju. Z velikim veseljem smo poskočili v vsaki luži. Petek pa je našim učencem postregel z velikim presenečenjem. Učiteljice in vzgojiteljice prvih in drugih razredov smo učencem uprizorile pravljico Mojca Pokrajculja. Učenci so bili navdušeni, ko so pod kostumi iskali svojo učiteljico oziroma vzgojiteljico. Nagradili so nas z velikim aplavzom. Cel teden so lahko učenci od doma prinašali igrače, s katerimi so se igrali med odmori. Preživeli smo zelo lep teden. In resnično smo vsak dan začeli ter ga tudi preživeli z igro. Zapisala vzgojiteljica Maja Sever 22 Šolstvo november 2021 številka 6 Hïcmoi S pomočjo donatorjev v šolo v naravi Na Osnovni šoli Stična se že vrsto let izvaja pouk v dveh oddelkih prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom (razredna in predmetna stopnja). Obiskujejo ga otroci, ki rednega osnovnošolskega programa ne zmorejo. V tednu od 11. 10. do 15. 10. 2021 smo prvič izvedli samostojno šolo v naravi. Odšli smo v Terme Snovik, kjer smo poleg športnih dejavnosti imeli aktivnosti v naravi, spoznavali okolje, bili ustvarjalni ter razvijali osebni in socialni razvoj. Večdnevno bivanje je bila priložnost za navajanje na samostojnost, razvijanje pristnih stikov s sovrstniki, socialnih spretnosti in delovnih navad. Poleg večurnega tečaja plavanja, kjer so učenci dopolnili svoje znanje v pravilni tehniki plavanja, smo izvedli tudi projekt izdelave knjigo-bežnic - izdelava posebnih lesenih hišk. Naš namen je bil, da bi učenci s pomočjo izdelave izdelka iz lesa pridobili več praktičnega znanja in spretnosti ter pripomogli k smiselnosti branja, saj ima branje tiskanih knjig številne pozitivne učinke. Velja, da se z branjem knjig učimo misliti z lastno glavo, če beremo, poznamo več besed, zato lahko razmišljamo o več rečeh. Branje je napor, z nekaj sreče pa tudi užitek. Kaj sploh je knjigobežnica? To je hišica različnih oblik, v kateri so shranjene knjige za branje. V bistvu gre za živo knjižnico, za prosto izmenjavo knjig. Vsak, ki vzame knjigo iz knjigobežnice, v zameno zanjo podari svojo, tako je raznoliko branje različnim generacijam dostopno tudi zunajknjižnice. Knjige, ki jih doma ne potrebujemo več, lahko prinesemo v knjigobežnico in jih tako ponovno vrnemo med ljudi. V šoli v naravi smo izdelali štiri knjigobežnice, ki smo jih kasneje, ko smo se vrnili domov, s pomočjo učiteljev, staršev in knjižničarjev napolnili s knjigami za vse generacije. Knjigobežnice smo postavili pred OŠ Stična, PŠ Višnja Gora, dve lokaciji še nista določeni. Tako smo z učenci OŠPP NIS izpolnili zastavljeni cilj, spodbudili ljudi k branju ter omogočili, da bodo poleg učencev tudi drugi lahko brali ali izmenjevali tiskane knjige. Da so se lahko šole v naravi udeležili prav VSI učenci ter da smo lahko izvedli projekt izdelave knjigobežnic, so nam omogočili srčni donatorji, ki so nas poslušali in priskočili na pomoč. Ti so: Transport Finec d. o. o., Akrapovič d. d., Peskokop Kepa d. o. o., IMP Armature d. o. o., ELTIM d. o. o., Proizvodnja kovinskih izdelkov, Janez Grebenc s. p., LaMaS d. o. o., Gamplast, Gašper Mlakar s. p. Hvaležni starši učencev so zapisali: Starši učencev Osnovne šole Stična s prilagojenim programom se vam zahvaljujemo za vaša finančna sredstva, ki so našim otrokom omogočila udeležbo na petdnevni šoli v naravi v Termah Snovik. Šola v naravi je bila izvedena prvič v obliki, da so se je lahko hkrati udeležili vsi učenci prilagojenega programa naenkrat. Že dlje časa so učitelji in vodstvo OŠ Stična ugotavljali, da se posamični učenci razredov prilagojenega programa šole v naravi neradi udeležujejo, saj so pripojeni k razredom osnovnega osnovnošolskega programa, učencev teh razredov pa ne poznajo in se z njimi težko povežejo. Tokrat se je zgodilo ravno obratno - učenci dveh razredov prilagojenega programa se med seboj že poznajo, med skupnim bivanjem, udejstvovanjem pri različnih dejavnostih in učenjem pa so stkali še močnejše in pristnejše vezi. Čeprav je bilo sprva pri nekaterih učencih nekaj domotožja, so po nekaj dnevih vsi uživali in šolo v naravi zaključili z nasmehom. Še več dni po njej pa vsi z nasmehom na obrazu hudomušno pripovedujejo o anekdotah, ki so se jim zgodile med bivanjem v Termah Snovik. Za nekatere je bilo to sploh prvo samostojno bivanje brez njihovih staršev in prepričani smo, da bi naši otroci tovrstno izkušnjo z veseljem ponovili. Veseli smo, da živimo v tako tesno povezani skupnosti, kjer skrbimo drug za drugega in nam je mar za dobrobit vseh, še posebej tistih, ki so bolj ranljivi. Kot starši otrok, ki vsakodnevno premagujejo kar precej ovir, vemo, da so naši otroci kljub mišljenju, da so nespretni, nemotivirani ipd. z ustrezno pomočjo sposobni marsičesa. Velikokrat nas tudi presenetijo. Tudi tokrat so nas. Hvala vam, ker ste jim to omogočili. Iskrena hvala za vaš prispevek. Mi pa dodajamo, hvala tudi staršem za zaupanje svojih otrok in pa seveda čestitke vsem otrokom za njihov pogum. Njihovi nasmejani in zadovoljni obrazi so nam vsakodnevno sporočali, kako lepo so se imeli. Vtisi učencev iz šole v naravi: »Všeč mi je bilo, ko smo veliko plavali, tudi z masko, bili v džakuziju, šli na sladoled, jedli dobro hrano, šli smo na izvir tople vode, malo sem pogrešal mamico.«(Luka) »Znam bolje plavati, imeli smo nočno kopanje. Izdelal sem sam knji-gobežnico, žagal sem na dekupirno žago, všeč mi je bil večerni ples in petelinji boji v bazenu.« (Selmin) »Učitelji so bili prijazni, spali smo skupaj, risali smo s kredami, veliko smo se igrali, pekli smo piškote, nabrali in pojedli smo kostanj. Dobili smo priznanja.« (Anja) »Veliko sem ustvarjala, naredili smo 4 knjigobežnice, vžigala sem v les, naredili smo dekoracijo za bu-čarijo, všeč so mi bile vse delavnice, plavali smo, všeč mi je bilo, ko sem tunkala in špricala učitelje, imeli smo ples z lučkami.« (Kristina) »Rada sem plavala, všeč so mi bile Primoževe pravljice, spali smo skupaj, imeli smo ples, veliko smo ustvarjali, se igrali in klepetali v džakuziju.« (Zala in Maja) Katja Tomažin in Primož Slabe Namesto v London, v Maribor V petek, 15.10. 2021, smo se učenci in učiteljice Osnovne šole Stična odpravili na ekskurzijo v Maribor. Ekskurzijo smo poimenovali Londibor - saj zaradi koronavirusa izleta v London nismo mogli izvesti. Pa da ne govorimo le o slabih stvareh - učenci smo se v Mariboru zelo zabavali in si ogledali veliko mariborskih znamenitosti, med njimi pa je bil tudi Ljudski vrt, kjer trenira NK Maribor. Poleg tega smo se z vzpenjačo povzpeli na Pohorje, kjer smo splezali na razgledni stolp, s katerega se je videl lep del Maribora. Vsako jutro po zajtrku smo se zgodaj odpravili na pohod, na katerem smo si ogledali vse znamenitosti. Med prostim časom, ki smo ga učenci imeli, smo se lahko tudi sami sprehodili po starem mestu ter obiskali trgovine in slaščičarne, ki jih med pohodi še nismo, lahko pa smo tudi izboljšali svojo orientacijo po mestu ter si sami poiskali lokal, kjer bi našli prigrizke. Na večernih sprehodih po večerji smo se še najraje ustavili na glavnem trgu, kjer nas je vedno pričakal barvit in svetel vodomet, ki stoji nedaleč od hostla, v katerem smo bivali konec tedna. Na kratko rečeno smo se učenci in učiteljice zelo zabavali, jaz osebno in še marsikdo pa komaj čaka na naslednjo priložnost, da lahko obišče Maribor. Nika Markovič Planinski pohod učencev OŠ Stična na Ratitovec Tretjo oktobrsko soboto se je 53 učenk in učencev planinskega krožka OŠ Stična z mentoricami Tanjo Črnivec, Bernardo Kunstelj Lepojič, Darjo Bregar, tremi učiteljicami ter izkušeno ekipo planinskih vodnikov PD Polž odpravilo na 2. planinski pohod na Ratitovec nad Železniki, v sredogorje Škofjeloškega hribovja. Zbrali smo se na parkirišču pred matično šolo in pred vrtcem v Višnji Gori, se poslovili od staršev in v uri in pol vožnje mimo Škofje Loke do Železnikov z avtobusom prispeli do vasi Prtovč. Pot smo začeli pri cerkvi sv. Marije, kjer smo svoje lačne trebuščke najprej podkrepili z malico iz nahrbtnikov. Čudovito hladno in jasno jutro, odeto v paleto sončnih odtenkov, nas je kar vabilo na dvourno pohodno turo do Gladkega vrha (1667 m), kjer stoji Krekova planinska koča, ki slovi po najslastnej-ših flancatih. Po začetni strmi poti, ki nas je vodila skozi temen smrekov gozd, so nas na poti potrpežljivo pričakale tudi jeklenice in preizkusile naše spretnosti. Nato pa so se mogočna drevesa redčila in iz koraka v korak smo bili deležni lepših razgledov. Zadnji del poti do koče in Gladkega vrha nas je vodil po mehkih travnatih pašnikih. Na vrhu so nam zasijale oči ob čudovitem pogledu na visoke vršace v daljavi. Ker je vrh povsem gol, so se nam razgledi odpirali daleč na vse strani neba: na Pore-zen, proti Pokljuki, Golici, Bohinjskim goram, Karavankam in seveda tudi Triglavu, ki je bil zares mogočen, a zavit v odejo puhastih oblakov. Na vrhu smo mentorice ožigosale planinske knjižice, v Krekovi koči pa jih izpolnile. Medtem so se učenci podkrepili s čajem in zasluženimi flancati. Nazaj smo se vrnili po isti poti. Na izhodiščni točki smo naredili še skupno fotografijo. Preživeli smo prijeten dan, se naužili svežega zraka, stkali nove prijateljske vezi in okrepili stare ter se ponovno zavedeli, koliko lepot skriva in premore majhna Slovenija. Hvala vsem vodnikom PD Polž, ki so poskrbeli za varnost, organizacijo, skrbno izbrano ciljno točko in odlično vodenje. Aleksandra Šparl A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Šolstvo 23 Intervju z Jožico Lampret, nekdanjo dolgoletno profesorico na Srednji šoli Josipa Jurčiča Pogovarjali smo se z Jožico Lampret, nekdanjo dolgoletno profesorico na naši šoli, ki svojo pedagoško pot po upokojitvi uspešno nadaljuje še na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, in sicer je predsednica Društva UTŽO Ivančna Gorica. Zanimali so nas njeni spomini na delo na naši šoli, pogovarjali pa smo se tudi o tem, kaj pomeni vodenje Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. V arhivih smo našli podatke, da ste bili profesorica na gimnaziji od leta 1975, in sicer ste poučevali kemijo. Kakšna je bila vaša profesorska pot na naši gimnaziji? Drži. S poučevanjem sem se srečala šele takrat, ko sem se zaposlila na takratni Gimnaziji Stična. Pred tem sem bila gimnazijska maturantka iste gimnazije, na kateri sem matu-rirala leta 1966. Nato sem študirala kemijo in se že čez 9 let vrnila kot profesorica na današnjo Srednjo šolo Josipa Jurčiča. Čeprav med študijem nikoli nisem razmišljala, da me bo pot zanesla v pedagoške vode, sem vseeno z veseljem postala profesorica kemije in na šoli ostala kar 35 let. Na začetku je bilo kar težko. Ni bilo pravih učbenikov niti ustrezno opremljenega laboratorija niti pedagoških izkušenj, zato sem morala sama najti svoj način poučevanja. Učno gradivo sem pridobivala iz raznih knjig, v veliko pomoč so mi bili tudi seminarji, ki jih je za srednješolske profesorje kemije organizirala nepozabna strokovnjakinja profesorica Aleksandra Kornhauser, ki je bila navdih nam vsem. Spodbujala nas je k aktivnemu poučevanju kemije, ki naj vedno izhaja iz eksperimentalnih izkušenj. Na svoji poklicni poti sem za pripravo vzorčnih učnih ur za profesorje drugih šol prejela tudi nekaj priznanj Zavoda za šolstvo in diplomo za uspešno delo, bila pa sem tudi prva profesorica v zbornici, ki je napredovala v naziv pedagoške svetnice. Kdaj je bilo najtežje? Vas je kdaj skrbelo, da gimnazija zaradi manjšega vpisa ne bo »preživela«? Kot profesorica kemije se z vpisom nisem obremenjevala. A mislim, da je bila dobra reklama za šolo uspeh mnogih gimnazijcev, ki so postali uspešni in prepoznavni novinarji, zdravniki, pravniki, politiki in znanstveniki. Zaradi oznake »podeželska gimnazija« smo se mogoče kdaj počutili odrinjeni, a ko je bila uvedena eksterna matura in smo se lahko primerjali z vsemi gimnazijami v Sloveniji, se je izkazalo, da naša gimnazija niti slučajno ni podeželska, ampak da se lahko kosamo z vsemi ljubljanskimi gimnazijami. Katere so po vašem mnenju največje lepote učiteljskega poklica? Seveda so pri delu učitelja težki, a tudi lepi trenutki. Mislim, da je ena od lepot učiteljskega poklica ustvarjalnost in enkratnost dela z mladimi nadobudneži. Ena od slabosti med mojim poučevanjem je bila težavnost pri organiziranju krožkov, saj se je veliko dijakov takrat vozilo od daleč in jih po pouku nismo mogli zadržati. V tem poklicu sem vedno uživala. Zdelo se mi je, da sem v trenutku, ko sem vstopila v učilnico, preprosto pozabila na zunanji svet in vse probleme, ki jih prinaša življenje. Vodite Društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. Zakaj ste se podali v te vode, od učenja mladih k učenju starejših? Univerzo za tretje življenjsko obdobje vodim že sedem let. Prvi dve leti mojega vodenja smo bili še pridruženi člani Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica; takrat je univerza v občini delovala že 10 let. Na univerzo sem se vpisala po svoji upokojitvi leta 2010 in leta 2016 smo se končno osamosvojili. Priključila sem se zaradi radovednosti in že čez dve leti so me prosili, da prevzamem njeno vodenje. Pred tem še nikoli nisem bila na vodilni funkciji, a sem se hitro navadila in pri tem so mi zelo pomagale tudi moje učiteljske izkušnje. Kdo je bolj priden pri učenju, starejši ali mladi? Starejši se učijo bolj iz lastne potrebe, medtem ko je za mlade učenje bolj in manj nujno. Podoba starosti je danes drugačna, kot je bila včasih; ljudje, stari nad 65 let, predstavljamo več kot četrtino slovenskega prebivalstva in starostniki so, ko se upokojijo, še vedno polni moči in energije. To hočemo poudariti z Univerzo za tretje življenjsko obdobje in dokazati, da starost ni bolezen. Katera področja najbolj zanimajo starejše? Starejše zelo zanima učenje jezikov. Na univerzi poučujemo španščino, nemščino in angleščino. Največ zanimanja je za angleščino in nemščino. Lahko izbirajo tudi med domoznanskim krožkom, krožkom umetnost branja in pripovedovanja, vodeno telovadbo in nordijsko hojo, urjenjem spomina in logike. Vsak mesec lahko prisluhnemo predavanjem strokovnjakov z različnih področij; nekateri od njih so moji bivši uspešni dijaki in z njimi razpravljamo o različnih temah. Seveda je zelo obiskan tudi računalniško - fotografski krožek, pri katerem se učimo tudi, kako uporabljati pametne telefone. Kakšni so cilji delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje? Osnovni cilj je, da starosti povrnemo kakovost in starostnike motiviramo k obiskovanju aktivnih krožkov, ekskurzij, kulturnih programov. Seveda veliko dejavnosti med pandemijo ni bilo mogoče izvesti, zato samo upamo, da se čim hitreje vrnemo v običajne razmere. Kako pa je vaša univerza delovala med korono? Korona nas je doletela v študijskem letu 2020/21. Pri oktobrskem vpisu še nismo slutili, kaj nas čaka. Kot vsako leto smo se vpisali v krožke in druge dejavnosti, a smo se morali prav kmalu zaradi izbruha epidemije koronavirusa soočiti z delom na daljavo. Že decembra 2020 smo imeli prvo spletno predavanje. Do konca študijskega leta smo jih imeli še sedem. Po Zoomu so potekali tudi nekateri krožki. Ponosni smo na to, da smo se na nove razmere tako hitro prilagodili. Česa ste se naučili med epidemijo? Srečala sem se z negativnimi, pa tudi s pozitivnimi posledicami epidemije. Negativne posledice so bile vidne pri pomanjkanju aktivnih dejavnostih in pogrešali smo osebne stike. A imeli smo priložnost, da se povežemo z ljudmi, s katerimi se v živo ne bi mogli. To pa se mi zdi ena od pozitivnih posledic epidemije. Lahko dijakom naše srednje šole kaj svetujete? Mladi so drugačni, kot so bili včasih. Danes veliko časa preživijo pred ekrani, mislim celo, da preveč - in tega se nekateri že zavedajo. Včasih je bilo znanje treba pridobiti z branjem knjig, danes pa lahko veliko znanja pridobimo preko različnih spletnih strani. Pot do znanja je zdaj krajša, mislim, da so tudi zato mladi bolj razgledani. Ali nam lahko zaupate kakšen spomin iz srednješolskih delovnih let? Prijetno je bilo, ko so moji dijaki na različnih kemijskih tekmovanjih dosegli lep uspeh. V spominu pa mi je ostal dan, ko sem praznovala 60 let in so mi dijaki enega od razredov med uro na kuhinjskem vozičku pripeljali torto (na fotografiji). Julija Ambrožič, dijakinja 2.b, SŠJJ Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča dolenjski šolski prvaki v rokometu 15. novembra se je v Novem mestu odvijalo srednješolsko, dolenjsko prvenstvo v rokometu za dijake. Udeležila se ga je tudi ekipa Pri sestavi ekipe je imel prof. Franci Pajk, ki je vodil ekipo (pomagal mu je Matic Košir, absolvent Fakultete za šport) kar nekaj težav, kajti tik pred tekmovanjem se je težje poškodoval Simon Vidmar, odlični ro-kometaš RK SVIŠ, ki je na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu z ekipo Slovenije dosegel izvrstno 4. mesto. Težave so bile povezane tudi z epidemijo koronavirusa, saj so bili nekateri dijaki v karanteni. Kljub temu in ob dejstvu, da na šoli trenutno nimamo nobenega »šola- nega« rokometnega vratarja, so se fantje podali na tekmovanje z upanjem, da dosežejo čim več. Pred tekmovanjem je bilo treba zadostiti tudi strogemu varnostnemu protokolu glede koronavirusa, saj so morali vsi tekmovalci izpolnjevati Ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica - dolenjski prvaki v rokometu pogoj PCT (samotestiranje seveda ni veljalo oz. zadoščalo). Tekmovanja se je udeležilo 6 najboljših ekip na Dolenjskem. Naši dijaki so v predtekmovalni skupini B najprej premagali SŠ in Gimnazijo Kočevje z rezultatom 15 : 13, nato pa še Srednjo strojno šolo Novo mesto s 13 : 11. V polfinalu so se pomerili z ekipo Gimnazije Brežice in jo po preobratu premagali z izidom 12 : 11. Najbolj prepričljivi pa so bili v finalu, ko so premagali dijake Srednje Elektro šole in Tehniške gimnazije Novo mesto in tako nekoliko presenetljivo, a zelo zasluženo zmagali in postali dolenjski srednješolski prvaki v rokometu, kar je odličen dosežek, še posebej, če upoštevamo vse zgoraj naštete okoliščine. S tem dosežkom so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje- četrtfinale državnega prvenstva. Za ekipo Srednje šole Josipa Jurči- dijakov naše srednje šole. ča so odlično igrali Nejc Ropič (14 doseženih golov), Janoš Butara, Roš Omahen (s 16 goli najboljši strelec v ekipi), Aleksander Kuzmanovic, Maks Kolarič, Valter Zaletel (vratar), Nejc Batis, David Skubic, Blaž Ceglar, Matevž Kek, Tilen Glavan, David Perko (vratar) in Dominik Pe-keč. Ekipo je vodil Franci Pajk, prof. šp. vzgoje. VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE: 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO -SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 3. SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA KOČEVJE 4. GIMNAZIJA BREŽICE 5.-6. GIMNAZIJA NOVO MESTO in ŠC NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA. Simon Bregar Šolstvo november 2021 številka 6 24 Z GROŠ-em do Južne Afrike ^GROS Nebesa nad Šentrupertom Je v Grošu kaj novega? Se je v oktobru in novembru kaj zanimivega dogajalo? Seveda! Mesec oktober je bil pri ŠK GROŠ zaznamovan v stilu stojnic in vpisov. Startali smo v začetku meseca na Adamičevi ploščadi v Grosuplju. V prijetnem stilu dnevne sobe sredi mesta smo dijakom in študentom predstavili sam klub, njegovo delovanje, ugodnosti, merch ter jih tako povabili k vpisu in povezovanju mladih na območju naše upravne enote. Stojnica se je nato selila pred lokalno knjižnico v Ivančno Gorico, promocijo kluba pa smo sklenili pred Jakličevim domom v Dobrepolju. Po uspešno zaključenih vpisih smo 28. 10. ponovno okupirali Adamičevo ploščad. V goste smo povabili podjetje Malinca, ki je v svojem Malinca Mobilu in v okviru svoje akcije "podarili bomo 100.000 palačink!", pekla palačinke, ki so jih nato delili med Groševe člane in ostale mimoidoče. Pred začetkom realizacije novembrskih dogodkov smo, tako kot vsako leto, ponovno osvežili organe kluba. Tako je 29. oktobra potekal občni zbor z volitvami, ki so določile, da bo Študentski klub GROŠ tudi letos vodila predsednica Anamari-ja Ahlin. Za zaključek meseca, je v baru Jama v Ivančni Gorici potekal koncert: Ekskurzija v Jamo. Nastopali sta dve mladi glasbeni skupini, Babooni in Kokosy. Za vse avantu-riste in popotnike se je 5. novembra v klubskih prostorih odvijalo potopisno predavanje. Tadeja Sku-bic je z nami delila svojo izkušnjo z 21-dnevnega potovanja po Južni Afriki, za katerega bi lahko rekli, da je bilo precej zanimivo, pestero in adrenalinsko. Ponovno oziroma že skoraj tradicio- Na Glasbeni šoli Grosuplje ne trobimo vsi v isti rog Glasbeno izobraževanje na otroka deluje pozitivno in njegov vpliv človeka spremlja vse življenje. Otrok s petjem, poslušanjem, z igranjem in ustvarjanjem glasbo doživlja ter se z njo izraža. Na Glasbeni šoli Grosuplje sta že skoraj 50 let, kolikor šola deluje, sicer najbolj priljubljena klavir in kitara, a vsako leto se nekaj otrok odloči za učenje enega najstarejših glasbil na svetu - roga. Kaj jih je k temu pritegnilo? Pia, 12 let: »Za rog sem se odločila, ker nanj igra moj brat in mi je bil takoj všeč: ima prijeten ton in lep je na pogled. Pri rogu me najbolj veseli nastopanje in igranje v duetu s prečno flavto.« [Foto: Arhiv šole] Bernard, 11 let: »Rog mi je zelo všeč, lahko ga vzamem s seboj kamorkoli, njegov čisti in nežni zvok me vedno znova preseneti. Všeč mi je tudi učitelj: ko zaigra na rog, prav slišim, kako ga ima rad.« [Foto: Arhiv šole] Poletne počitnice so se končale in Cici planinci smo že težko pričakovali prvi pohod. V soboto, 2. 10. 2021, smo se dobili pred vrtcem v Velikem Gabru. Zgodnje jutro je kazalo začetek lepega dne in v dobri družbi smo se odpeljali do Šentruperta, kjer smo parkirali avtomobile. Naša vodnika sta nam dala nekaj napotkov in potem »pot pod noge«. nalno smo bili med 30. 10. in 1. 11. del humanitarno-ekološke akcije Manj sveč za manj grobov. Skupno smo na pokopališčih v Grosuplju, Šmarju-Sapu, Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in na Vidmu zbrali 4.223,85 €. Zbrana sredstva so namenjena dekletoma s cerebralno paralizo, ki si bosta tako lažje privoščili hipoterapije, ki jima pomagajo pri zdravljenju. Hvala vsem, ki ste nas tudi letos podprli pri tej akciji. Za naprej pripravljamo kup simpatičnih projektov, za katere si želimo, da bi nam aktualne zdravstvene razmere dopuščale, da jih izvedemo. Naj vam izdamo le, da pripravljamo koncert s skupino Koala Voice. O vseh prihajajočih dogodkih in aktualnem dogajanju v klubu (ter morebitnih spremembah) vas bomo še naprej obveščali preko spletnih omrežij. I Facebook (GROŠ študentski klub) I Instagram (@sk.gros) I spletna stran: www.klub-gros.si. Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Pri turistični kmetiji Možina nas je smerokaz usmeril v gozd, pogumno smo se podali po rahlo vzpenjajoči gozdni poti in naprej proti vrhu. Med potjo se nam je pridružil še planinski vodnik Martin, ki zelo dobro pozna pot. Klepet in ogled okoliških hribčkov in vinogradov nas je tako prevzel, da smo hitro prišli do cilja. Ob prihodu v Nebesa se nam je odprl nebeški razgled na dolino in Šentrupert. Otroci so bili lačni in žejni, zato smo najprej malicali in pojedli vse dobrote, ki smo jih imeli s seboj v nahrbtnikih. S sladko nagrado pa nas je razvajal Martin. Hvala. Z lesenega vzletišča smo opazovali okolico. Martin nam je pokazal, kje so Gorjanci s Trdinovim vrhom, Gače, Zaplaz, Vrhtrebnje in celo Snežnik. Dobro podprti smo se odpravili nazaj v dolino. Najlepše se zahvaljujemo vodnikom Janezu, Boštjanu in Martinu za krasen sobotni izlet. Tanja Gabrijel Dan Brage V vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora ves čas iščemo možnosti, kako dodatno obogatiti izkušnje, ki jih naši mladostniki pridobijo v času bivanja pri nas. Tako smo že 20 let vpeti v mednarodno sodelovanje in prav vsako leto poskusimo skupino mladostnikov poslati preko meja Slovenije, da izkusijo ne le vznemirjenja ob potovanju, temveč tudi spoznajo nove kulture, okuse, stkejo nove prijateljske vezi ter se hkrati tudi osamosvajajo. Če bi cev roga raztegnili, bi merila več kot 5 metrov Rog so v različnih oblikah in pod različnimi imeni poznali že v starih civilizacijah. Nekdaj so ga uporabljali predvsem za opozarjanje na nevarnost ali ob svečanostih. Danes ga mnogi zmotno poimenujejo francoski rog. V današnji obliki je bil namreč prvič izdelan v Nemčiji in ni povezan s francoskim lovskim rogom, kopijo nemškega gozdnega roga. Prav tako ni v sorodu z angleškim rogom, ki je pihalo in ne trobilo (in, mimogrede, sploh ni angleškega, ampak poljskega izvora). Najbolj pravilno je torej, če mu preprosto rečemo rog. Je eden bolj znanih predstavnikov trobil. Hornisti (tako imenujemo glasbenike, ki igrajo na rog) so morali v času 18. stoletja s seboj nositi več različnih cevi, da so lahko igrali v različnih tonalitetah. Šele v času Beethovna so se začeli uveljavljati ventili, s katerimi se podaljšuje cev na inštrumentu. Z njimi je rog dobil svojo končno podobo in zaživel v vsem svojem sijaju. Danes je nepogrešljiv inštrument v simfoničnih in pihalnih orkestrih ter različnih glasbenih sestavih. Zaradi bogatega zvoka sodi med izvajalsko najtežje inštrumente. Učitelj roga na Glasbeni šoli Grosuplje Robert Petrič je svojo ljubezen do inštrumenta in poučevanja strnil takole: »Zlati lesk je le del lepote glasbila, ki igra pomembno vlogo v najbolj izraznih delih orkestrske glasbe in celo v hollywoodski filmski produkciji. Odločitev za poučevanje ni bila težka, le kdo si ne bi želel nečesa tako lepega deliti z iskrivimi očmi mladega moštva?« Mladim hornistom in drugim učencem Glasbene šole Grosuplje lahko prisluhnete na rednih nastopih v avli SŠ Josipa Jurčiča, Cesta občine Hirschaid 3 (datumi so objavljeni na https://gsg.si/napovednik.php). Vljudno vabljeni! Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman Zavedamo se, da je za naše mladostnike to edinstvena izkušnja, od katere lahko pridobijo ogromno, pa vendar gredo v tujino tudi s posebno nalogo oz. poslanstvom - odpraviti stigmo, ki spremlja mladostnike s čustveno vedenjskimi motnjami. Pokazati, da zmorejo, da znajo in da v marsikaterem pogledu ne le samo, da sledijo vrstnikom, temveč jih celo prekašajo. Letos nam je, kljub turbolentnim razmeram, uspelo skupino šestih mladostnikov in štirih spremljevalk pospremiti na potovanje v Brago na Portugalskem. Oddahnili smo si, ko smo se z vso urejeno birokracijo lahko usedli na letalo in poleteli proti Portu. Tam so nas odprtih rok pričakali koordinatorji iz partnerske organizacije, ki so ves čas naše dogodivščine tudi bdeli nad našim delom, poskrbeli za urejanje morebitnih zagat in nam razkazali marsikatero posebnost tega predela Portugalske. Ker damo v zavodu posebno pozornost na nova poznanstva, prijateljske odnose in tudi deljenje dobrih praks in izkušenj, smo širši skupnosti ponudili vpogled v svoje delo in naše mednarodno sodelovanje, da bi tudi someščani podoživeli vse lepote Brage in njene okolice. Tako smo povabili Višnjane, v četrtek, 14. 10. 2021, ob 16.00, v prostorih Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora, na dan Brage, dan, ko smo skupaj ovrgli marsikatero stigmo, ki se drži naših mladostnikov. Po nagovoru ravnatelja smo predstavili zavod, dijaki so prikazali potopis Brage in okolice, zaigral je naš ansambel Zvezdni prah. Sledil je vrhunec večera kulinarični potopis - pogostitev. Pripravili so jo učitelji praktičnega pouka skupaj z dijaki. Maruša Pirnat A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Kultura 25 J°l Jurčičev kotiček Josip Jurčič, novinar, urednik, politični mislec 5. del: Politično in narodno poslanstvo Slovenskega naroda Piše: dr. Mihael Glavan Politično in kulturno poslanstvo časnika Slovenski narod je štiri leta po Tomšiču, ko je list že izhajal v Ljubljani, opredelil Josip Jurčič v svojem uredniškem uvodniku: »Po prelomu na državnih volitvah 1873 se že bije slovenski kulturni boj, ki daje osnovni ton vsemu javnemu življenju. Naš mladoslovenski liberalni tabor na čelu z Vošnjakom, Razlagom, Kersnikom, Zarnikom in drugimi prvaki bijemo boj proti germanizatoričnim pritiskom na Slovence in druge nenemške narode v Cislajtaniji. Drugi naj svobodno zagovarjajo še vero, če se jim zdi potrebno, mi pa bomo veseli, ako bodo z nami vred branili, narodni jezik in narodni obstanek.« (Slovenski narod, 6. 9. 1873.) V dobi slogaštva, ko so staroslo-venski katoliški tradicionalisti in mladoslovenski liberalni politiki skušali usklajeno nastopati v dunajskem parlamentu, da bi se močneje upirali nemškemu pritisku, je tudi Slovenski narod ublažil svojo kritiko klerikalnega tabora. Za Jurčiča je bilo znano, da je manj agresivno nastopal zoper klerikalne politike kot Tomšič ali Železni-kar, ostrejši pa je bil proti nemšku-tarjem. Ob božiču 1873 je v svojem časniku med drugim zapisal: »Duhovnih in vsega farškega stanu nočemo preveč radikalni zagrabiti. Še je ena garda duhovnikov, ki so narodni. Te odbiti, bi bilo nepolitično. Mi smo liberalni, a ne smemo biti radikalni, ker bi se naše liberalno narodno občinstvo lahko obrnilo proti nam. Mi si želi prave politične sloge, v kateri vsi stremimo za skupen vse-narodni boj proti tujcem. Žal nam je, da smo Slovenci razklani na liberalce in klerikalce in si s tem le slabimo svojo moč v dunajskem parlamentu.« S srcem in umom pa je bil seveda velik zagovornik projekta Zedinje-na Slovenija. V ognju taborskega gibanja je v nekem svojem članku poudaril: »Vrnimo se na literarno delo! Duševno življenje Slovencev peša zaradi nezadovoljivega pouka slovenščine v šoli, zaradi prešibkega podpiranja in razširjanja slovenske knjige, zaradi prešibke podpore naši Slovenski matici. Zedinjeno Slovenijo terjamo in jo bomo dosegli, ker jo moramo! Potrdimo se kot narod, reši nas edino duševno in materialno delo! Vaš urednik JJurčič.« Jurčič kot glavni urednik in feljtonist pri Slovenskem narodu Jurčiču so sodobniki večkrat očitali, da ni končal študija. Tudi sam je sicer potožil, da si zaradi preskromnega materialnega po- ložaja ni mogel privoščiti dragega študijskega bivanja, vendar pričevanja njegovih sodelavcev kažejo, da mu to ni povzročalo večjih eksistencialnih stisk. Nekateri sodobniki, predvsem pa kasnejši analitiki njegovega življenja močno poudarjajo njegovo trdo on zavzeto novinarsko delo kot tlako, ki ga je močno izčrpavala in celo povzročila njegovo prezgodnjo smrt, a je sam menil precej drugače. Tudi Fran Levec v svojih Spominih na Jurčiča pričuje, da je bil »ponosen, da živi od zaslužku svojega peresa, vesel, da se je dokopal v človeški družbi do spoštovanega imena, in večkrat je rekel v veselem razgovoru, da ne gre menjat z nobenim profesorjem.« Njegova velika zasluga je, da smo se Slovenci v zadnji tretjini 19. stoletja na vseh področjih oblikovali v urejen in organiziran narod. Jurčič vsekakor sodi med kulturnopoli-tične idealiste, ki so vneto in prepričljivo delovali »na narodnem polju«. Jasno je zaznaval germansko potujčevanje in zato podpiral povezovanje Slovencev z drugimi južnoslovanskimi narodi. Izgoreval je v spodbudah za dvig slovenske kulture in nacionalne ozaveščenosti. Ob pravem času je pozival »Delajmo, ko je še dan, kajti ko pride noč, ne bo nihče več delal«. Vrh in zaton Jurčičevega novinarstva Ljubljana, kamor se je Slovenski narod preselil leta 1872, od novega leta 1873 pa postal dnevnik, je bila poglavitna in sklepna postaja Jurčičeve časnikarske kariere. Njegov prvi ljubljanski podvig je bil vsekakor prehod Slovenskega naroda v dnevnik - prvi slovenski dnevnik. Jurčič je bil osrednja gibalna sila, ki je pripravila lastnike do te pogumne in presenetljive odločitve. Časnik se je namreč moral financirati sam, zato so odgovorni izkazali zelo veliko zaupanje Jurčiču, da zažene ta projekt. Zaupanje je vsekakor opravičil, garal je kot urednik in pisec za letno plačilo 1200. goldinarjev, a je bil kljub temu ponosen na svoje časnikarsko delo. Po prehladu leta 1879 se je naslednjo pomlad za krajši čas zatekel po zdravje v Gorico in Benetke, a se še od tam redno oglašal s prispevki za Slovenski narod. Še do konca aprila 1881 je vztrajal pri urejanju, čeprav že kot oskrbovanec Deželne hiralnice v Ljubljani, dokler ni 3. maja 1881 podlegel tuberkuloznemu vnetju porebrni-ce ali kakor so temu takrat rekli, pljučni sušici. Vplivni sodobniki, politični in literarni sodelavci, so mu v avgustu naslednjega leta 1882 priredili veličastno posmrtno slovo in na njegovo rojstno hišo vzidali spominsko ploščo. Domoznanske vsebine v Slovenskem narodu V domoznanskem pogledu je z dopisi in poročili Slovenski narod pokrival celotno slovensko ozemlje, še najšibkeje je bila zastopana Koroška. Zanimivo je, da Jurčič v časniku ni posvečal kakšne posebne pozornosti svojemu ožjemu domačemu dolenjskemu prostoru ali mu celo dajal prednosti. Le redko v vseh letih lahko zasledimo nekaj novic iz Stične in Višnje Gore, nekajkrat iz Novega mesta, Dobrepolja in Kočevja, veliko pa je dopisniških poročil s Štajerske in Gorenjske. Tovrstna poročila so uvrščena v rubriko Domače stvari. Jurčičev prvi prispevek v periodičnem tisku (Bleiweisovih Novicah 1861) po vsebini pravzaprav ni domoznanski, ker meri širše. Med prave domoznanske prispevke pa vsekakor sodi poročilo o »prista-vskih trojčkih«, objavljen v isti številki Novic, a podpisan z začetnicama F. L. Pomislili smo na Frana Levca, ki pa je takrat štel šele petnajst let. Precej okornejši in slabši jezik od Jurčičevega tudi ne govori v prid temu kasneje tako uglednemu avtorju. Vsebinsko in domoznansko pa je prispevek vsekakor zanimiv. Iz Višnj'egore na Dol. 26. rožnika. F. L. ~ V tukajšni fari v vasi »na P r i s t a v i« se je 22. dan t. m. v hiši štev. 3 nenavadna reč zgodila, namreč da je Mica K o š a k - o v a , poštena zakonska žena, povila t r o j č k e (Franceta, Petra in Alojzija), ki so dozdaj prav terdni in zdravi. Vendar te novice ne naznanjamo samo iz tega namena, ker je nenavadna, marveč zato, ker so stariši imenovanih trojčkov siromaki, ki imajo razen trojčkov še za druge 3 hčerke in 3 fante skerbeti. Bližnji in daljni sosedje so tej ubožni družini za trojčke že marsikaj darovali v dnarji in perilu; al to je še premalo zdalo. Pametni možje pravijo, da bi silno treba bilo, da bi saj enega izmed trojčkov dali kaki dobri ženi v rejo, in zatoraj bi se potrebovalo obilni-ših darov, da bi se naprošena re-dnica plačati mogla. Ker pa sami domači farmani tega ne premorejo, zato se obernemo z milo prošnjo do bolj premožnih bravcov »Novic«, posebno do tistih, ki so iz višenske fare rojeni, kakor tudi na vse blage in dobrotljive ljubljanske gospe in premožniše gospodine: na Vaše usmiljene serca poterka-mo danes in lepo prosimo, da bi kaj v dnarjih ali perilu darovali in te darove vredništvu „Novic« izročiti hotli. Vredništvo pa prosimo, sprijete darove poslati gospodu fajmoštru Višenskemu, ki jih bodo po previdnosti v prid matere in trojčkov obernili. V Slovenskem narodu smo z domoznanskega gledišča pregledali celoten letnik 1878, ko je bil Jurčič njegov glavni urednik in že izkušen ter ugleden časnikarski publicist. Pregled je pokazal zelo skromno bero domoznanskih novic z našega področja, ki pa so vendarle zanimive. Po vsebini sodijo med kulturne in politične, ena pa je poročilo o naravni ujmi. — ( „ S l o v e n s k i N a r o d » ] nam j e c. kr. državno pravdništvo včeraj k o n f i s c i r a l o, in sicer zaradi necega dopisa iz Zatičine. (13. 8. 1876) — ( V i s o k i sneg), ki je sedaj najbolj nevaren streham in jednakim stavbam, podrl jo 11. t. m. v Zati-čini na Dolenjskem volovski hlev kmetskega gospodarja, in padajoči tramovi so pobili dva vola in teško poškodovali deklo, katera jima je ravno krmo pokladala. (13. feb. 1878) — ( S l i k a r g. I v a n F r a n k e ) je izdelal in v čitalniškej bralnej sobi v Ljubljani razpostavil sliko pokojnega prvega urednika „Slovenskoga Naroda« Antona T o m š i č a . Delo, naročeno od odbora za spominek Tomšičev, je tako izvrstno in umetniško dovršeno, da ga sme gosp. Franke mej svoje prve šteti. Kdor je pokojnega slovenskega rodoljuba in novinarskega našega prvoborca poznal, meni, ko sliko zagleda, da ga ima živega pred seboj. Slikar je delal po fotografiji a pozna se, da mu je bil prijatelj Tomšič še tudi živo v spominu. Te slike nobeden umetnik bolje ne naredi. (4. junija 1878) — (Na K r k i ) je bil za župana izvoljen Janez Skubic iz Oselce, a za svetovalce so bili izvoljeni: Janez Koščak iz Leščevja, Jože Hribar iz Gmajne in Nace Bregant iz Znojil. (1. sept. 1878) I lOfHSl. iT ftiuiirMk«» oholi«*!"' na Dilenj-¡kem 18 sept. [Izv dop] V St. 'J I O. i n 211. „Slovenskega Naroda" pod naslovom: „Druga de ;elna ufiteljnka skupščina v Ljubljani", bo bere > red log viinjogorakega učitelja oecsfga ¡škrbincs, la naj ko krajuemu Sol. «vetu pravico učitelje lcfinitivne imenovati vziime, in to pravo odda jkrajneimi, oziroma deželnemu Solskumu svetu ! — Zoper ta hudobni predlo« jo obíirno in n-avo od tí ovarj al in se UHtavljal gosp. uCftelj Kuhar, Slava mu, daai vso nij nit pomagalo. Pri glasovanji je bil predlog viSnjegordcega iiíitelja po vofini nemfurskib učiteljev sprejet. Mar res mislijo ti ino&iulji, da kmet nuj Kamo molči, orje, koplje, davko plačuje, in povsem Solo vzdržuje, druge pravice pa ri:i bi ne imel kakor k veftemu, kadar treba dn privoli da se učiteljem „plato z v i k ft a" ? To hi blo pa vend; r čudno. Zatorej dnvkoplafevntn pozor ! Ne dajmo si iti teli malih pravic iz rok vzeti. (ioKp. Škrbinec si ¡e pa s tem svojim predlogom na Kranjskem neizrečeno velike zasluge pridobil, tako, da bržkone postane morebiti Se kak „nadzorniktorej .¡o vredno da Škr-binčevo ime vsuki Slovenec si tudi z debelimi Črkami v „ravfaik" zapiSe. Pač pa moram Vifinjane, in ondotno duhovščino srečno imenovati, da imate tako „ učen eg r, in {rez vse modrega gosp. SolmaStva. Srefcni ste pa tudi vi učitelji razen oneh osmih, ki so proti temu predlogu glasovali, da imate tako veliko Čast, kolegi tako inteligentnega šolmaStra biti. C k ormoNko <»IaoIUv 18. sept. 18. 9. 1878 26 Kultura november 2021 številka 6 OTttlMj Bogastvo Jurčičevega jezika v ljudskih izrekah in primerah - 4. del Zbral in uredil: Danijel Zupančič Kakšno je bilo življenje nekoč in kako so pravljice in pripovedke dedov burile domišljijo otrok še v času življenja Josipa Jurčiča. Trgajo se niti, ki so se pletle v pripovedih babic vnukinjam o tem, kako se perejo plenice s pepelom, kako lepo uredi predalnik z vezenimi prti in kako veselo je bilo nekdaj na preji. Pretrgale so se niti dedov z vnuki o tem, kako se nabere pravi les za vitre, splete košara in kdaj se vseje lan ... O opravilih in poklicih »Zraven perilnikov, treh gladkih navpik visečih kamnov, rasel je star javor. Bil je prevrtan in vaščanke so zvijale mokro obleko pod njim. Pri javorju je bil lesen panj, da so laže keble na glavo devale.« (Prazna Pranje perila je takrat potekalo ob tekoči vodi potokov in rek. Perice so perilo prinašale do perilnika na glavi v lesenih škafih, keblih in ga opranega spet na glavi odnašale domov. Perilnik ob vodi so sestavljali trije kamni, zloženi v obliki trikotnega stojala. Z udarjanjem omočenega perila ob kamen se je umazanija postopoma izločila, perice so nato manjše kose oblačila ovijale ročno, za ovijanje večjih kosov pa je služil kak klin na drevesu. V tem opisu je Jurčič uporabil za ovijanje prevrtan javor. »Ali rojenice, katere imajo pri zibeli vsakega poštenega Slovenca svojo odločno besedo, so bile naklonile našemu Lovretu kmalu po porodu drugi lepši namen, da bo delal z glavo in rabil namesto otike gosje pero.« (Deseti brat) Lovro bo uporabljal svojo pamet za učiteljevanje in gosje pero za pisanje. Otika je posebna žlica, da orač pri oranju ob koncu brazde očisti zemjo s pluga. Ta primerjava jasno ločuje takratne izobražence od kmetov. Sloj in način življenja sta zelo nazorno ločeni z oznakami oti-ka in gosje pero. »Sede na starem, polomljenem stolu, je imela pred seboj ukajen ko- lovrat in, počasno goneč brenčeče vreteno, je vlekla predivo s kodel- je. ... Le kadar je prišlo kaj posebno važnega iz spominov njene stare glave, kaj takega, kar ji je razvnelo materino srce, tačas je tudi jeziček jel živeje opletati in mleti po brezzobih čeljustih, takrat je nabrana roka hitreje pulila laneno predivo s ko-delje in tudi kolesce je oživelo v svojem enomernem teku.« (Domen) Preja lanenega prediva, ki so ga te-rice strle in sčesale, je bilo zimsko opravilo. V vsaki kmečki hiši je bil vsajen kolovrat, okajen od dima iz odprte kuhinje, čeprav je stal v »hiši«. Predica je enakomerno vrtela kolo, ki je preko vrvice poganjalo vreteno, na katerega se je navijalo spredeno predivo. Predica je z »nabrano« roko, torej z roko, s katero je nabirala, pulila predivo- kodeljo z lesenih rogovilastih vilic - presli-ce in ga dodajala »predilni« roki, ki je spretno uvijala predivo v enakomerno nit. Ta pa se je brezkončno navijala na vreteno, dokler ni bilo vreteno polno in ga je predica pre-vila v »štrene«, svitke. »Lep dan je bil. Po senožeti so cvele prve rože med mlado travo, po rebri sta hlapca počasno brazdo rezala. Ob robovju bližnjega loga se je veselila Rodovščakova živina po dolgi zimi prostega zraka; za njo je stal stari pastir in brez misli podpiral suho brado ob palico. Doli po loki je tropa žensk razgrabljala kupe, katere je naril jesenski krt, da bode gladko tekla kosa o kresu. In nad vsem, kar blizu in daleč po ravnem in strmem delavno gomazi, razpenja se prijazno nebo, blagoslov obeta gorko sonce.« (Lipe) Opis spomladanskega sončnega dne z opravili, ki jih kmečki ljudje ob takih dneh delajo, je Jurčič v tej povesti zelo lepo zaobjel kot celovito sliko. Hlapca sta orala verjetno s kravami, ali voli, kar je potekalo počasneje od orali s konji. Spomladi so tudi krti pri iskanju svojih samic narili običajno veliko krtin. Ravnanje teh je bilo žensko delo in namenjeno temu, da so kosci lahko čez mesec ali dva neprekinjeno kosili. Ob krtini se je kosec zamudil, da jo je obkosil, če pa je zarezal vanjo, se je kosa razostrila. Tega pa noben kosec ni želel, zato je bilo to običajno spomladansko opravilo. »Basnigoj: Ni tako, glej jo! Vsako delo ima svoj dan, to sama veš. Ne bode drugače, da pojdem pretakat sam.« (Lepa Vida) Pravi gospodarji so imeli svoj koledar opravil, ki so ga dobili od svojih očetov in ti od dedov z izkušnjami in spominom. Pri tem so jim bili v oporo dnevi svetnikov. Na prav določen dan je bilo treba delo opraviti. Tudi za pretakanje vina je veljalo tako. Poleg tega, da je bil po gospodarjevem koledarju pravi dan, je za pretakanje vina veljalo, da mora si-jati še sonce. »Jurij: Preganjan blodim sem ter tja, noč je moja tovarišica, kateri zaupam še največ. Da, zastonj sem delal in sejal, vrabci so mi pozoba-li seme, veter sovražni ga je daleč razpihal, tam pa tam je zrastla kaka bilka. Koliko truda bom imel, da zopet nasadim pomanjkljivo.« (Jurij Kobila) Jurčič v tej primeri opiše počutje Jurija Dalmatina v boju z nasprotniki protestantske ideje. Verjetno se je Jurčič v boju s svojimi nasprotniki pogosto počutil podobno. Sejalcu, ki mu vrabci vneto pobirajo novo sejano seme in mu ga ob setvi tudi veter raznaša, se obeta slaba žetev. Kmet pa kljub slabi žetvi vedno znova seje in se trudi in vsakič znova verjame v dobro letino. Tako tudi Jurčič nadaljuje Jurijevo razmišljanje, da je njegovo poslanstvo vztrajati naprej. »No, spomladi onega leta, ko je bil lan pozebel, sejal je Bučar oves po lanišču. ... tisti Urh je tedaj služil Bučarja - nekaj obolel in je v stanici ležal, ni mogel za brazdo hoditi. Bučar pride po-me in pravi: pojdi, Kr-javelj, pojdi, boš namesto Urha ene tri kraje povlekel. Jaz grem precej. Bučar mi vpreže tistega sirastega konja, ki ga je predlansko spomlad konjederec vzel, pred brano in jaz poženem: ti hote! Dvakrat sva šla po razbori gori in doli. V tretje pa poženem: bistahor po sredi! Pa ni hotel iti po sredi, le v razbor je silil, mrha. Vlečem za vajeti, vlečem, vpijem, pa na zadnje se mi pošast še ustavi in se ne gane ...« (Deseti brat) Jurčičevi junaki pogosto opredelijo čas z nekim stanjem ali dogodkom, zato tudi Krjavelj dogodek časovno umesti v pojav, da je takrat pozebel lan. Lan so sejali jeseni in v hudih zimah je bil mraz prehud, da bi lan prezimil. Krjavelj v prenesenem pomenu pove, da se je Bučar odločil za setev ovsa, a ga ni sejal on. Prav tako je Urh, hlapec pri Bučarju (mu je služil), bolan in ni mogel hoditi za brazdo, ki jo dela plug. Ob tem pa Jurčič zelo slikovito opiše, da Krjavelj ni bil vešč voditi konja. Torej mu ga vpreže sam Bučar. Konj je razumel le nekaj besed, med njimi tudi ukaz »bistahor«, kar je omenilo, da naj gre levo in »hot«, kar je pomenilo, da gre desno. Ob tem je konjar rahlo potegnil tudi ukazu primerno vajet. Če kak kmet ni bil vajen primernega potega za vajet, ko je dajal ukaz, je ob tem zmedel konja, kar se je zgodilo tudi Krjavlju. »Obraza je bila žena suhega; špičast nos in ravno tak obradek sta veliko pripomogla, da so gube po licu in po čelu še bolj na videz prihajale...Z naočniki, kateri so bili veliki kot volovski jarem pred hlevom,..... Nataknila je le-te na koncu nosa in čitala.« (Cvet in sad) Podoba očal se v pastirjevi šali pojavi kot podoba med dvema pripomočkoma, ki služita paru oči ali volov. Oblika okvirja očal, ki sta objemala gubast obraz, je podobna kot volovski jarem, ki objame vratova para volov. Zgornji del se nasloni na vratove obeh volov, s spodnje strani pa se vtakneta loka, ki zapirata vratova. Celotna podoba suhega obraza z gubami je spominjala na gube na volovskem vratu, očala pa na zgornji del jarma. »Čakajte no, saj ne gori voda in obesil se ni nihče, to moram razpoveda-ti, kar sem začel. Jaz sem resničen mož. Na svete Lucije dan so Hrvatje prašičev gnali - ono leto je bilo, ko se je Izvirnikova češnja podrla, votla je bila in suha in stara kakor naša vas ...« (Deseti brat) Krjavelj želi z zgodbo o skopih Hrvatih nevesti Kvasa na to, da mu do- brodušno zapiše nekaj iz zapuščine verjetno kmalu umrlega Martinka. Zgodbo priče s sveto Lucijo, prinašalko luči, ki goduje 13. decembra in na kateri dan so se dogajali sve-tolucijski sejmi. Ker je to čas kolin, na Hrvaškem pa so že takrat pasli prašiče, je gotovo, da so prašiče pripeljali na Kranjsko v prodajo. Torej gre za mešetarje z živimi prašiči, ki so jih na Kranjskem prodali za boljšo ceno. S tem da se je takrat podrla stara Izvirnikova češnja, Krjavelj zgodbo še bolj časovno določi, kar se v Jurčičevih primerih pogosto pojavlja kot merilo časa določenega dogodka. Nepismeni ljudje namreč niso poznali koledarja in zato so jim bili svetniki ali posebni dogodi dovolj, da so jih časovno umestili. ». tu je nekoliko malih in velikih prascev smuknilo v eno vežo, tam je naglo zmanjkalo zopet drugih med vrzel v plotu; vsako svinje je vedelo, kje je doma; nazadnje ni bilo nobenega, vsa čreda je izginila kakor kafra. Imajo čudne talente ti hrvatski prašiči.« (Na kolpskem ustju) Jurčič na humoren način opiše, kako svinjski pastir zvečer požene čredo svinj in prašičkov s paše domov. Velika čreda se porazgubi v hleve in med plotovi in nenavadno hitro izgine. Vsak od njih ve, kje je njegovo varno zavetje. Še Jurčiču se zdi to dogajanje nenavadno prebrisano. » ...so čebele hude zato, ker so ženske. Trot nima nobeden žela. Le ženska pika. Kakor so nas pikale naše, saj veš, bog jim daj nebesa. A smo jih vendar radi imeli, ženske, ko smo bili mlajši...« (Med dvema stoloma) Jurčič čebele in njihovo sožitje s človekom na pozitiven način opisuje v Dveh prijateljih in romanu Cvet in sad. Tudi čebelar Kolodej v romanu Med dvema stoloma čebele spoštuje in ceni, a jih primerja z ženskami, ki znajo pičiti, če jim kaj ni prav. Primerjava je verjetno povezana tudi z osebno izkušnjo Jurčiča v odnosu z ženskami. (se nadaljuje) Simpozij ob zaključku Jurčičevega leta V sredo, 20. 10. 2021, je na Podružnični šoli v Višnji Gori, kjer je tudi sam Jurčič obiskoval šolo, potekal simpozij z naslovom Proslavimo Jurčiča. Cilj simpozija je bil, da povzamemo vsa naša prizadevanja ob obeleženju Jurčičevega leta. Začeli smo z Jurčičevima pesmima Dolenec in V opombo, ki sta ju recitirala Enej in Ela Perpar z matične šole OŠ Stična. Po pozdravnem nagovoru župana Dušana Strnada in ravnatelja OŠ Stične Marjana Poto-karja smo lepo sledili misli, da smo zelo hvaležni, da je Jurčič ravno naš rojak. Rojak, ki je povezal mlado in staro, tujce in domače, ljubitelje poezije ali proze. Vse to so priznali tudi na državni ravni, kar pomeni, da to spoznavajo tudi drugi Slovenci. V nadaljevanju je program popestril pevski zbor PŠ Višnja Gora pod vodstvom Jasmine Sajko. Zapeli so himno Višnje Gore. Sledil je strokovni del simpozija, v katerem so svoje misli predstavili strokovnjaki. Predstavili so povzetke prispevkov, ki so izšli v zborniku Proslavimo Jurčiča. Strokovni govorniki so bili dr. Mihael Glavan, doktor bibliotekarskih znanosti, bibliotekar Drago Samec, Roman Rozina, knjižničar v Ivančni Gorici, ter Danijel Zupančič, Jurčičev rojak z Muljave. Svoj prispevek je v zborniku objavila tudi dr. Urška Perenič, ki pa je bila zaradi službenih obveznosti žal odsotna. Vsi so se strinjali v eni točki: vsi domačini živimo z Jurčičem in nam kot znan Slovenec res veliko pomeni. Vodja natečaja Jurčičev novinarski vajenec Andreja Robek Perpar je razglasila zmagovalca natečaja. To je bila OŠ Dolenjske Toplice z mentoricama Vesno Kastelic in Matejo Hočevar, ki sta z veseljem prevzeli tudi nagrado, ki jo je prispeval Zavod Prijetno domače. Na koncu je Urška Petek predstavila zbornik Proslavimo Jurčiča. Ta je razdeljen na tri dele, in sicer na: • strokovne prispevke prej navedenih avtorjev, • opis zakulisja snemanja igrano--dokumentarnega filma Romanje z Jurčičem ter opis priprave besedila za predstavo Sin slovenskega naroda, katerih avtorica je učiteljica matematike na OŠ Zagradec, Dragica Šteh, • šolske prispevke, v katerih najdete opisanih mnogo dejavnosti, ki so potekale na šoli in s katerimi smo obeležili Jurčičevo leto. Prireditev sta vodila učitelja in koordinatorja projekta, Katja Toma-žinčič in Igor Rajner. Ob koncu smo se z vsemi gosti po-družili še v jedilnici šole, nato pa se razšli v prijetnem vzdušju in s pozitivnimi občutki, da smo res proslavili Jurčiča, kot so ga proslavili davno tega, leta 1882, ko je na Muljavo prišlo mnogo eminentnih gostov pa tudi preprostih vaščanov. Zapisala: Andreja Robek Perpar Foto: Gašper Stopar A Sobrače (O) november 2021 številka 6 Kultura 27 Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Obudili spomin na Knjižnica Ivančna Gorica Ul. II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 01/78 69 802, 051 236 436 sikivancna@gro.sik.si, www.gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica • 031 707 978 Biblos Ilustracije Damijana Stepančiča so v knjižnici na ogled do konca decembra VABIMO VAS NA OGLED ILUSTRACIJ DAMIJANA STEPANČIČA iz nove knjige oz. stripa za mlade našega častnega občana Mihaela Glavana z naslovom »Naš Jurčič«. Knjiga je izšla v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Damijan Stepan-čič je največkrat nagrajeni ilustrator z znakom Zlata hruška, kar je denimo - Oskar med nagradami za kakovost v mladinski literaturi. Razstava bo na ogled do konca decembra, knjigo pa bomo predstavili, takoj ko bodo ustrezni pogoji za to. IZŠLA JE TUDI JUBILEJNA SLIKANICA »PRIPOVEDKA O BELI KAČI«, s katero smo želeli počastiti 160. obletnico izida te pripovedke. 15. decembra 1861 jo je Josip Jurčič prvič objavil v literarni reviji »Sloven-- ski glasnik«, star 17 let. Na predvečer, 14. de-Ilustratorka Maruša Pušnik z cembra, bo na Muljavi jubilejno slikanico Pripoved- potekala predstavitev ka o beli kači pripovedke, ki se tako tudi prvič pojavlja v obliki knjige. Ilustrirala jo je Maruša Pušnik, naša sodelavka bibliotekarka, sicer tudi kamišibajkarka, spremno besedo pa je napisala dr. Urška Perenič, velika Jurčičeva poznavalka in raziskovalka s Filozofske fakultete. Slikanico lahko kupite v knjižnici. Za pomoč pri izdaji se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Muljava, Turističnemu društvu Muljava in Občini Ivančna Gorica. S SLIKANICO PALČEK BRALČEK RASTE S KNJI- Izšel je ponatis slikanice Pal- GO< ki Je izšla v Ponatisu ček Bralček pri Založbi Anima, z lut- ko »Palček Bralček«, kazalko in navodili za uporabo, se bomo pred novim letom srečali z razredniki, mentorji branja do 5. razreda v občini. To bo novoletno darilo, simbolno dejanje navduševanja nad branjem nasploh. Berimo skupaj tudi v novem letu. ZA DEJAVNOSTI ŠE VEDNO LAHKO POKLIČETE. V decembru je odpadlo kar nekaj dejavnosti, zato pa sodelujemo z mehurčki na daljavo ali v živo, seveda varno. Sodelavka Petra Volkar je na simpoziju z naslovom »Poti do knjige« predstavila, kako poteka javljanje v razred na daljavo, a vseeno v živo - interakcijsko. Za sodelovanje s šolami, vrtci ipd. nas pokličite na 031 707 978. Naše geslo je »Kjer je volja, tam je pot«. SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ je priljubljena božična pesem, prevedena v več kot 300 jezikov. Več o nastanku, zgodovini in avtorjih pripravlja stiški Muzej krščanstva na Slovenskem, v naši knjižnici smo se za zaključek leta zaposleni timsko in v dobrem vzdušju povezali in za vse vas posneli pravljico o skrivnostnih miškah, ki so povzročile nastanek te čarobne pesmi. Premierno bo pravljica na ogled 8. decembra, tudi na FB Knjižnica Ivančna Gorica. Vabljeni. JURČIČEVO LETO SE IZTEKA in mogoče komu že »gleda iz ušes«, ker toliko objavljamo. A to delamo namensko, saj smo želeli navdihovati vso Slovenijo. To je vsem skupaj tudi uspelo, saj je v tem času nastalo preko 70 novih knjig, učbenikov, strokovnih člankov, filmskih uprizoritev in risank. Ob zaključku bomo vsi, ki smo v organizacijskem odboru, tako tudi knjižnica, pisali poročila, a že zdaj pod črto vidimo popoln uspeh. Vzemite v roke kako Jurčičevo knjigo tudi odrasli, saj je pisal predvsem za vas, kakor pravi raziskovalka Urška Perenič, pa še posebej za sedanjega človeka. USPEŠNO SMO ZAKLJUČILI DRUGO FAZO PROJEKTA »SREČAVA SE V KNJIŽNICI«, preko katerega črpamo evropska sredstva in izvajamo dejavnosti za ranljive skupine. V koronskem času so ranljive postale tudi nekatere skupine, ki to prej niso bile, dejavnosti tako izvajamo večinoma s šolarji, srednješolci, upokojenci, gojenci zavoda, ki so bili velik del časa socialno hendi-kepirani, izkoristili pa smo oz. še bomo čas, ko smo se z njimi lahko družili v »mehurčkih«. ZAŽIVELA JE TUDI KNJIŽNICA IVANČNA GORICA NA IN-STAGRAMU. Obiščite nas, spremljajte tudi na FB Knjižnica Ivančna Gorica in nas obiščite. Vedno imamo za vas kake nove izzive, nagradne igre, pa tudi dobrodelnost. Do 30. novembra tudi letos denimo sodelujemo v akciji »Božiček za en dan«. Več o tem na FB;). IMAMO NOVO SOSEDO, trgovino Spar. V knjižnici smo lahko srečali generalnega direktorja, ki nas je povezal z direktorjem izpostave, gospodom Alojzem Markovi-čem. Obljubili smo si lepe sosedske odnose. Za začetek sodelujemo v nagradni igri, pri kateri lahko podprete naše prizadevanje za predstave s knjižnimi junaki na prostem in tako spodbujanje branja. PRIPRAVIMO SE NA PRAZNIKE ZAVESTNO OBRNJENI K SOČLOVEKU Z LEPO BESEDO. Knjižničarji poznamo moč besed in še posebej kako delujejo pozitivne. Uporabimo jih, saj se »ne bodo znucale«. Ksenija Medved, vodja knjižnice Pričevanje Jureta Torija in Aleša Stegra Kaj dobimo, ko združimo virtuoza na harmoniki Jureta Torija in uveljavljenega pesnika Aleša Štegra? Pesniško-glasbeni obred, koncert, recital, poplesovanje, prijetno doživetje besed in glasbe. Glasbeno--poetičnemu dogodku z omenjenima izvajalcema smo nadeli naslov Pričevanje. Izvedli smo ga v začetku oktobra v sodelovanju s Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Študentskim klubom Groš, potekal je pod okriljem projekta Srečava se v knjižnici. »Upam, da so se imeli dijaki danes lepo in da so dobili drugačen vtis o harmoniki in poeziji,« je po nastopu na ivanški srednji šoli povedal Jure Tori. »Besede so lahko popolnoma prazne, lahko pa govorijo usodne reči. Pot do teh besed, ki imajo težo, mora vsak najti sam, pri tem pa nam lahko pomaga vse, kar nas inspirira, navduši, kar nam odpre nove možnosti in poti. Dostikrat so to tudi srečanja, srečanja s knjigami, teksti, z ljudmi,« pa je Aleš Šteger komentiral srečanje z dijaki prvih in tretjih letnikov, ki so pozorno prisluhnili nastopu ter sodelovali, ko jih je pesnik izzval. Knjižnica Ivančna Gorica Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. www.eu-skladi.si neumorno domoznansko delavko Tatjano Kordiš V knjižnici je konec oktobra potekala spominska slovesnost za domoznan-ko Tatjano Kordiš, ki nas je zapustila sredi drugega vala epidemije. Slovesnost smo povezali tudi s praznovanjem svetovnega dne nesnovne dediščine. Tatjana Kordiš je bila namreč neumorna zbiralka, raziskovalka in zapisovalka neštetih dejstev o naši občini. Zapise je zapustila knjižnici in domoznanskemu krožku, ki ga je tudi vodila, prav tako v prostorih knjižnice. Spomine na Tatjano so obudili: predsednik društva upokojencev Matjaž Marinček, predsednica društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Jožica Lampret, članica domoznanskega krožka Luba Štrubelj in bibliotekar Roman Rozina, ki je predstavil Tatjanino zapuščino. Z glasbeno točko sta nastopili: mentorica solo petja iz Glasbene šole Grosuplje Polona Kopač in njena učenka Teja Zaletelj. Ob tem smo odprli razstavo o delovanju domoznanskega krožka skozi čas, ki so jo pripravili v upokojenskem društvu, knjižnica pa je prispevala zloženko o liku in delu gospe Tatjane. Na srečanju smo spregovorili tudi o knjižnični pobudi, da spet povabimo domoznanske ljubitelje in profesionalce k snovanju ivanške monografije, drugih monografij po občini, kasneje pa tudi občinske kronske monografije v roku petih do desetih let. Take zapise nujno potrebujemo, zakaj ne bi zbirali gradivo sedaj, ko imamo pričevalce. Tatjana Kordiš (19. 5. 1944 - 25.8. 2020) je avtorica in urednica številnih učbenikov iz biologije, pisala je za Veselo šolo, različne časopise, oddaje. Na našem področju je zaslužna za to, da je Virski studenec s človeško ribico vpisan kot naravna vrednota državnega pomena. Napisala je knjižico Kav-čeva domačija na Vrhu (2013), v kateri je popisala znamenito virsko mesto v času železne dobe. Kordiševa je bila tudi vodička po Cvingerju, za šolarje je pripravila obšolsko dejavnost Po sledi virskih železarjev. Bila je tudi urednica domoznanskega portala e-stična, začela pa je tudi z domoznanskim krožkom v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Tako je skupaj z domoznankami zadnja leta raziskovala kašče v občini Ivančna Gorica, naselje Ivančna Gorica in Suho krajino. Roman Rozina, Ksenija Medved Tatjana Kordiš (spletna stran e-stic-na) m, 3 REnjËLlKA S LOV L NI. A MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IM TEMNDLDCIID Novo življenje - spletni koncert glasbene skupine Amabile Aktualno dogajanje je preprečilo, da bi vam dekleta glasbene skupine Amabile zaigrala in zapela v živo. Kljub temu vas bodo - Monika, Manca, Polona in Nika s pesmijo in besedo objele na daljavo, saj smo za vas pripravili spletni koncert. Premierno si ga lahko ogledate v nedeljo, 5. decembra 2021, ob 18. uri preko YouTube kanala ZKD Ivančna Gorica, FB ZKD občine Ivančna Gorica in preko spletne strani https://zkd.prijetnodomace. si. Vabljeni k ogledu tudi kadarkoli po premieri. V tem času, polnem izzivov in preizkušenj, potrebujemo obljubo upanja in odsev zarje Novega življenja. Skozi pristno prijateljstvo nas bodo članice skupine Amabile popeljale v mehko sozvočje in z njimi bomo ob glasbi lahko odpotovali v najlepše sanje. Pesem je lahko tudi darilo. Naj se naseli v vaših srcih in nosite jo s seboj na svojih poteh. Dekleta vam sporočajo: »Imeti koncert na daljavo seveda ni isto, kot če pesem napolni polno dvorano in se ob zadnjem akordu zasliši navdušen aplavz. A če nam okoliščine ne omogočajo, da se srečamo na blizu, smo vam pesem prinesle domov. Z enakim veseljem in željo, da vam naša glasba prinese upanje in vedrino, kadarkoli si boste zaželeli.« Vabljeni k ogledu! Saša Koleša, ZKD občine Ivančna Gorica 28 Kultura november 2021 številka 6 Okrogla obletnica Stiškega kvarteta Pravijo, da je življenjska volja gonilo posameznika. To zagotovo drži, poleg tega pa še trma, vztrajnost in marljivost. Kar zadeva delovanje vokalne skupine Stiški kvartet tudi to drži. Spiritus agens naše skupine je Dušan Kamnikar. Zadnji koncert, v soboto, 6. 11. 2021, v kulturni dvorani v Stični, je bil spet kreiran in izveden po njegovi zaslugi, kljub slabi epidemiološki sliki in skepsi nekaterih: »Kaj se pa zdaj greste, a ne vidite kaj se dogaja okrog nas?« Pevci vztrajamo v skupini že dobrih trideset let. Nekateri več, drugi manj, kakor so pač objektivne in subjektivne razmere posameznega člana dopuščale. Gotovo so vztrajali v ekipi zaradi veselja do petja, nastopanja, nekateri mogoče bolj druženja. Vseeno. Dejstvo je, da neka skupina podobno mislečih ljudi deluje, če jih zna nekdo držati skupaj, navduševati, jih dobro organizirati in poskrbeti za vse mogoče stvari ...To je naš drugi tenorist Dušan Kamnikar. Prepričan sem, da brez njega ne bi bilo tako ustvarjalne A3p Anumis OTttmii Stiški kvartet dopolnil 30 let delovanja pevske skupine. Pevcev, ki nimajo formalne glasbene/pevske izobrazbe; ki so talentirani, kolikor pač so; ki skorajda niso notalni. Vendar je talent, zagnanost in dobra volja tista, ki nas žene naprej in nas sili k ustvarjanju. Od prvega sestava vztrajava še Dušan Kamnikar in Marko Okorn. Pri ostalih glasovih se je pa do zdaj Utrinek z jubilejnega koncerta Gledališka skupina Kulturnega društva VIDOVO z novo komedijo Že stare anekdote pripovedujejo, da je smeh pol zdravja. Ko se nasmejimo iskreno, iz srca, postanemo za trenutek srečni in zadovoljni. Zato je Gledališče VIDOVO julija 2021 končno izvedlo premiero komedije, ki se je pripravljala že dalj časa. V prenovljenem Domu kulture v Šentvidu pri Stični je bila v soboto, 17. julija 2021, in v nedeljo, 18. julija 2021, uprizoritev nove igre, pod režisersko taktirko Anice Čuček. Člani Gledališke skupine Kulturnega društva Vidovo so se tokrat predstavili s komedijo »DAJ OBLECI SE ŽE ENKRAT!«. Čeprav je komedija napisana v preteklem stoletju, pa v njej prepoznamo odraz sodobnih političnih in ljubezenskih spletk. Vsebina je zasnovana tako, da poslušalca nenehno vabi k razmišljanju o posledicah dogajanja na odru. Hkrati pa se spletke začinijo še s kančkom hipnoze. Osrednja tema je politika, pomembno vlogo pa ima prikaz medsebojnih odnosov. Lahko bi celo rekli, da se pri vseh likih kaže težnja po prevladi nad drugim. Politično lobiranje in povzpetništvo najbolje prikažeta poslanec Julijan Svetličič (igralec: Uroš Kastravec) in županja Helena Kozelj (igralka: Alina Cunk Perklič). Manipulacije, ki omogočajo pot do državnega političnega stolčka, so pretkane, novi projekti se pripravljajo in izvajajo po načelu daj-dam. Medsebojni odnosi, tako partnerski kot delovni, so prav tako izpostavljeni. Lik poslanca je sicer odgovorna funkcija, pa vendar nam Svetlič pokaže, kakšen je doma med štirimi stenami do svoje žene Klare (igralka: Ana Ko-tar) in služabnika Viktorja (igralec: Jože Drobež). Drugo dejanje je postavljeno v dom Brdavsa, Klarinega očeta (igralec: Josip Pintar), ki nestrpno čaka na zaroko z mlado Emi-co (igralka: Tina Štagar), sicer hčerko županje Kozeljeve. Tukajpride do izraza pomen denarja in brezbrižnost do starostne razlike. Celotno dogajanje izredno popestri odlična pretkanost Brdavsove služabnice (igralka: Daša Laria Perklič), ki s svojim gospodarjem in njegovo sestro Franjo (igralka: Marija Zaman) počne, kar jo je volja. Hipnotizirati Šentviška folklora navdušila »Kjer so doma veseli ljudje, je vedno lepo« se je z besedami Jurčičevih besedil napovedal letni koncert ene izmed dveh odraslih folklornih skupin Kulturnega društva VIDOVO iz Šentvida pri Stični. zvrstilo devet pevcev. Res je, da leta prinesejo svoje. Tudi mi smo se nekoliko umirili in ne nastopamo več toliko kot v najbolj ustvarjalnem obdobju. Vendar, če smo v tridesetih letih posneli 110 skladb, deset videospotov, osem CD-jev in nekaj DVD-jev, se udeležili številnih festivalov, tudi tekmovalnih, obiskali s svojo pesmijo različne evropske države, to govori o tem, da smo tudi nekaj ustvarili in bo to glasbena dediščina Stičanom in širšemu krogu ljubiteljev petja. Ob našem tridesetletnem delovanju smo ustvarili in posneli pesem Vrnimo se, ki jo lahko poslušate in vidite na spletnem kanalu YouTube. V zadnjih letih prepevata v skupini tudi baritonist Drago Zupančič iz Dvora in basist Robert Brulc iz Domžal, ki nas spremlja na kitari. Naj končam z našim sloganom: »Danes, jutri, spet in spet, poje sti-ški vam kvartet!« Marko Okorn Kar dve soboti v oktobru in v novembru se je oder Kulturnega doma v Šentvidu pri Stični tresel pod nogami Folklorne skupine VIDOVO in Folklorne skupine veterani VIDOVO. Člani in članice Folklorne skupine VIDOVO so se v okviru letnega koncerta predstavili s plesi iz Štajerske, Prekmurja ter Bele krajine. Z igro in plesom so Marku pomagali najti dekle in droutarjem sešiti platno. Veteranska skupina pa se je obiskovalcem predstavila s folklorno dediščino Dolenjske regije. Poleg domačih folkloristov je na šentviškem odru pred številnim občinstvom nastopila še gostujoča Folklorna skupina Nasmeh iz Trebnjega. Najbolj pa so na odru razveselili člani in članice obeh otroških folklornih skupin VIDOVO, ki sta oba letna koncerta popestrili s svojo igrivostjo, radoživostjo in veseljem. Folklorne skupine Kulturnega društva VIDOVO pa se že intenzivno pripravljajo na naslednji podvig, saj v prihajajočem letu obeležujejo 30-letnico svojega delovanja. Uroš Kastrevc in Alina Cunk Perklič, Kulturno društvo VIDOVO Foto: Neža Zoe Perklič svojo gospodarico pa se neuspešno trudi služabnik Kozeljeve (igralec: Franjo Čuček). Konec je nepričakovan, a v prid Brdavsa, zaroke in raz-krinkanja njegove služabnice. Obiskovalci obeh predstav so zapolnili skoraj vse razpoložljive sedeže tako v dvorani kot na balkonu, zato je bila sprejeta odločitev, da se Gledališče VIDOVO s komedijo še enkrat predstavi na domačem odru. Tudi v tretje smo dvorano napolnili skoraj do zadnjega sedeža. Na domačem odru v Šentvidu pri Stični smo pred polno dvorano odigrali še četrtič kot ena izmed predstav Gledališčnega abonmaja Občine Ivančna Gorica. Za uspeh predstav smo igralci hvaležni tudi naši tehnični ekipi: Mariji Struna in Goci Markan kot prišepetovalkama, Boštjanu Perkliču in Domnu Zupančiču za avdio-svetlobno podporo ter grafično podporo, Marini Berdajs in Neži Zoe Perklič za rekvizite in garderobo. Igralci smo neizmerno uživali na pripravah na igro. Skozi vaje, ki so potekale vse od jeseni 2018 naprej na odru in tudi preko spletne povezave, nas je povezovala volja do igranja in pozitivna energija. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo igre, zato smo se odločili, da po uspešno izvedeni premieri in prvi ponovitvi igro predstavimo še drugod po Sloveniji. Da smeh ne bi ostal samo v domačem okraju, smo gledališčniki svojo igro predstavili tudi na drugih odrih po Sloveniji. V okviru gledališčnega abonmaja smo se predstavili na odru Hrama Arnol-da Tovornika v Selnici ob Dravi ter skoraj do solz nasmejali obiskovalce na Štajerskem in Osrednji Sloveniji. Gostovanja širom Slovenije nam je nekoliko preprečila koronakriza, vendar smo gledališčniki optimisti in veliki pozitivci. Za naslednje leto načrtujemo gostovanja s komedijo »DAJ OBLECI SE ŽE ENKRAT!« ter komedijo »TAŠČA.COM«, ki jo bomo na oder postavili s prenovljeno ekipo. Več slik lahko najdete na Facebook strani Gledališča Vidovo, Kulturnega društva VIDOVO. Alina Cunk Perklič, Kulturno društvo VIDOVO Foto: Neža Zoe Perklič A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Šport 29 3. december 2021 Letos zopet radoživo dihamo na daljavo in po malem združujemo ljubitelje kulture iz cele Slovenije. Na obletnico rojstva našega poeta, Franceta Prešerna, prihajamo k vam na dom. Sprejmite našo ponudbo kot paket napolnjen z ustvarjalnostjo, ki vas caka na domačem pragu. Mi smo vanj skrbno nalozili vsebine za bozanje duse v teh tezkih časih. Vsaka generacija bo nasla nekaj zase. Hitro mineva to leto Josipa Jurcica. Ujemite z nami se njegove zadnje vzdihljaje in v spletnih »dogodkih« pocastite njegov spomin. Naj ne bo zaznamovano samo s tezavami bivanja, ampak tudi z zavestjo in hvaležnostjo, da imamo svojo besedo, svoje umetnike, svojo edinstvenost in izvirnost tudi po zaslugi »nasega« Josipa Jurcica. Pa veseli dan kulture/ Dogodke lahko spremljate od 3. decembra 2021 na: www.ivancna-gorica.si zkd.prijetnodomace.si www.osferdavesela.si www.jskd.si Vabljeni k ogledu! Dejan Kralj: Jama, po kateri se pride na drugi svet Risanka v izvedbi Dejana Kralja je nastala po Jurcicevi zgodbi iz knjige Spomini na deda. Zvocno interpretacijo so pripravili domaci gledaliscniki iz ivanskih in grosupeljskih kulturnih drustev: Miro Podrzaj, Adam Perko, Primoz Bradac, Igor Adamic, Matic Zmuc, Lovrenc Skoda. Animacija je izvedena po dramatizaciji Gorana Gluvica, igralce je za snemanje pripravila Simone Zorc Ramovs. Dragica Šteh: Sin slovenskega naroda Priredba gledaliskega prizora je iz predstave v reziji Simone Zorc Ramovs in interpretaciji Igorja Adamica v produkciji ZKD obcine Ivancna Gorica. Gledaliska predstava je bila septembra letos premierno uprizorjena na Jurcicevi Muljavi. Prikazuje najodlocilnejse trenutke iz obdobij Jurcicevega zivljenja. Spremljamo njegov razvoj iz tihega in prodornega opazovalca vedozeljnega znanja v pisca pripovedk, zgodb in prvega romana; literata in novinarja, ki je sooblikoval razvoj takratnih naprednih slovenskih sil vseh stanov v vizijo enovitega slovenskega naroda. Jurčiču v poklon, Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Poslusajte nastop Mladinskega pevskega zbora OS Ferda Vesela Sentvid pri Sticni z zborovodkinjo Simono Zvonar po avtorski glasbi Romana Sarjasa, besedilu Dragice Steh in s klavirsko spremljavo Dominika Jaksica. Zborovodkinja Simona Zvonar s svojim otroskim in mladinskim pevskim zborom ze vsa leta dosega izjemne uspehe na obmocnih, regijskih in drzavnih srecanjih, revijah in tekmovanjih v organizaciji JSKD. Za vas je mladinski pevski zbor z njenim izjemnim angazmajem interpretiral pesem o Josipu Jurcicu. Deseta dežela, e-katalog V OS Ferda Vesela Sentvid pri Sticni je postavljena razstava 317 likovnih del mladih iz 39 sol in enega vrtca sirom Slovenije, ki so prispela na likovni natecaj Deseta dezela. Ker ogled razstave ta trenutek ni mogoc, smo vsa likovna dela in sodelujoce, ki bi jih predstavili na dogodku in odprtju razstave v OS Ferda Vesela Sentvid pri Sticni, objavili v katalogu. V njem vas nagovorijo ravnateljica Angelca Mohoric, profesorica likovne umetnosti Jelka Rojec, predsednica zirije mag. Nusa Lapajne Curin in podzupanja ivanske obcine Martina Hrovat. Povzetek vseh dejavnosti v Jurcicevem letu pa je pripravila vodja ivanske knjiznice Ksenija Medved. Za ogled razstave v zivo, ko bodo epidemioloske razmere omogocale, se lahko dogovorite na: jelka.rojec@osferdavesela.si Josip povabi Josipa, razstava »To je krasna obitelj, ti Ipavci!« Leto 2021 je v Sloveniji proglaseno tudi za leto Josipa Ipavca, ki je umrl 8. februarja 1921 v Sentjurju, njegova smrt pa je simbolicno sklenila ero druzine Ipavec, ki je zaznamovala stajerski glasbeni in politicni univerzum druge polovice 19. in prve petine 20. stoletja. Jubilejno leto so v Zgodovinskem arhivu Celje obelezili s postavitvijo zunanje razstave in izidom publikacije avtorja dr. Aleksandra Zizka »To je krasna obitelj, ti Ipavci!« in podnaslovom Franc, Benjamim, Gustav in Josip Ipavec v arhivskem gradivu. Razstava je v okviru sodelovanja med Obmocnima izpostavama JSKD Ivancna Gorica in Sentjur na ogled na zunanjih panojih na ploscadi pred Obcino Ivancna Gorica. u Organizatorji: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Obmocna izpostava Ivancna Gorica, Osnovna sola Ferda Vesela, Sentvid pri Sticni, Obcina Ivancna Gorica, Zavod za kulturo in turizem Prijetno domace Ivancna Gorica, Zveza kulturnih drustev obcine Ivancna Gorica, Mestna knjiznica Grosuplje, Enota Ivancna Gorica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Obmocna izpostava Sentjur, Zgodovinski arhiv Celje H y OBČINSKA FUTSAL LIGA Novi in stari občinski prvaki za leto 2021 FC IVANČNA GORICA VIP ŠP. STUDIO Zaključili smo že 27. sezono občinske futsal lige. Kljub težavam zaradi epidemije koronavirusa smo sezono zelo uspešno in v celoti zaključili. Uspeh je tudi ta, da med samo ligo ni bilo primera, da bi se kdo od udeležencev okužil na samem tekmovanju, kar priča o odgovornem obnašanju udeležencev, da so na tekme hodili zdravi in testirani. Letošnje tekmovanje je bilo zelo zanimivo. Dolgo je kazalo na zmago ekipe MSU team, ki bi po dolgih letih lahko prevzela primat od ekipe, zbrane okrog bratov Gačnik, ki so nepremagljivi že vse od leta 2009. Toda prav na koncu je odločila večja izkušenost in tudi kakovost pred hitrimi, Končna lestvica v 1. ligi: spretnimi, a večinoma še dokaj mladimi igralci ekipe MSU team, ki so v prihodnje gotovo največji kandidati za naslov prvaka, poleg ekipe aktualnih prvakov. 3. mesto je zasluženo osvojila ekipa Picerija&burgerhouse HIT, zbranim pod vodstvom Anžeta Ivanjka. Omeniti je treba še ekipo iz Hrastovega Dola-HD City, ki so pošteno zamešali štrene najboljšim in popestrili letošnjo ligo. Čestitke seveda tudi ekipama Avtostoritve Sadar in Bar pri Livarni, ki je imela precej težav z izborom zadostnega števila igralcev na tekmah, sicer bi lahko bila bolj konkurenčna v boju na najvišja mesta. V drugi ligi so bili kar prepričljivo najboljši igralci ekipe Športnega društva mladih Krka. A tudi ostale ekipe so bile povsem konkurenčne in so poskrbele za veliko zanimivost lige. V drugem delu so bili zelo dobri igralci iz Zagradca, saj jim je na koncu le malo zmanjkalo, da bi se otresli zadnjega mesta. Najboljši strelec lige je postal igralec podprvakov (MSU team) Miha Mlakar, ki je dosegel 18 golov. Sledita mu Kristijan Čož, ki je najboljši strelec v zgodovini naše lige, sajje naslov naj strelca osvojil večkrat in Simon Ostanek (Picerija&burgerhouse HIT) s po 15 goli. Najboljši strelec 2. lige je postal Patrik Horvat (Raja Višnja Gora), ki je dosegel 14 golov. O. t. Zm. Remi Por. Goli + Goli - Razl. Toč. 15 12 2 1 57 23 + 34 38 15 12 1 2 68 26 + 42 37 15 8 2 5 61 48 + 13 26 15 7 2 6 37 36 + 1 23 15 6 3 6 37 38 - 1 21 15 5 3 7 32 46 - 14 18 1. FC Iv. Gorica VIP šp. studio 2. MSU Team 3. Pizzerija&burger house HIT 4. HD City 5. Avtostoritve Sadar 6. Bar pri Livarni Za ekipo občinskih prvakov so igrali: Kristijan Čož, Andrej Ružič, Jani Hočevar, Robi Glavan, Tomaž Knep, Igor Koščak, Robert Medved, Robert Potokar, Jože Gačnik in Robert Gačnik. Na sliki prvakov manjka Robert Medved, ne manjka pa nobeden od pokalov za naslov prvaka v zadnjih 12 letih. Za ekipo MSU team, občinske podprvake, so igrali: Blaž Zupančič, Martin Grošelj, Miha Mlakar, Marko Gavranič, Klemen Steklačič, Luka Babič, Marko Koščak, Urban Pirnat, Jan Zupančič, Primož in Jure Potočar, Nejc in Mitja Markelj, David Glavič, Jaka Mestnik. Končna lestvica v 2. ligi: O. t. Zm. Remi Por. Goli + Goli - Razl. Toč. 1. ŠDM Krka 14 6 4 4 38 25 + 13 22 2. Samastur 14 4 3 7 30 39 - 9 15 3. ŠD Ambrus 14 4 1 9 23 50 - 27 13 4. Raja Višnja Gora 14 3 0 11 28 56 - 28 9 5. Hort ŠD Zagradec 14 2 1 11 16 40 - 24 7 Za ekipo prvakov 2. lige - ŠDM Krka pa so igrali: Anton Svetin, Rok Zaletelj, Robert Godec, David Košir, Kristijan Mahne, Žan Godec, Aljaž Kutnar, Lovrenc Bregar, Boštjan Pavčič, Jan Bradač, Jakob Trček, Rok Žgajnar, Boštjan Zrimšek, Iztok Strah, Andrej Pavčič. Simon Bregar Ekipe RK SVIš Ivančna Gorica aktivne v državnem rokometnem prvenstvu Članska ekipa - V prejšnji številki Klasja smo poročali, da članska ekipa v letošnji sezoni znova nastopa med prvoligaško elito, v družbi najboljših slovenskih ekip. Po desetih krogih imajo SVIŠ-evi igralci tri zmage. V 5. krogu so prvi točki vpisali na gostovanju v Dobovi (24-25), v 7. krogu so na domačem igrišču premagali Mariborski Branik (2520), nato pa dobre igre potrdili že v naslednjem krogu pri povratniku v ligo in neposrednem konkurentu Šmartnem (23-30). S šestimi točkami tako Ivančani zasedajo 12. mesto na prvenstveni lestvici. Do odmora jih čakata še domača tekma s Slovanom (4. 12.) in Celjem (18.12.) ter gostovanje v Ribnici (11. 12.), vmes pa se bodo odpravili še v Radgono (7. 12.), kjer bodo odigrali 1/16 Pokala Slovenije. Mladinska ekipa - še peto leto zapored naši mladinci nastopajo v 1. mladinski ligi. Po odhodu sedmih igralcev, ki so prerasli to starostno kategorijo, priložnost za igro dobivajo tudi za eno kategorijo mlajši igralci, ki pa s tem nabirajo pre-potrebne izkušnje. Podobno kot članski igralci so tudi mladinci zbrali tri zmage (proti Kopru, Dobovi in Loki) in s šestimi točkami zasedajo 11. mesto na prvenstveni lestvici. Kadetska ekipa - je v letošnji sezoni najprej odigrala 6 tekem v kvalifikacijski skupini E ter s petimi zmagami in enim neodločenim izidom zasedla prvo mesto ter se prebila v 1. kadetsko ligo, kjer imajo po dveh tekmah 100 % točkovni izkupiček. S tekmo manj zasedajo 3. mesto na prvenstveni lestvici. Starejši dečki - SD A nastopajo v skupini Center II. Na petih tekmah so dosegli eno zmago ter vpisali 4 poraze. Nekaj tekem je bilo prestavljenih in bodo odigrane naknadno. SD B podobno kot njihovi starejši kolegi nastopajo v skupini Center II in imajo identičen izkupiček (eno zmago ter 4 poraze). Mlajši dečki - ne igrajo na rezultat, vendar so zelo aktivni. Odigrali so veliko prijateljskih tekem in igrali na različnih turnirjih, kjer nadgrajujejo svoje rokometno znanje, ki je iz tekme na tekmo boljše. To so v nedeljo 28. 11. dokazali mlajši dečki C (letnik 2011), ki so kljub odsotnosti nekaterih igralcev odigrali svojo prvo uradno tekmo in prikazali odlično predstavo. Vabimo vas, da nas spremljate na naših družabnih omrežjih, kjer vas obveščamo o vseh aktualnih zadevah. Želimo pa si, da naše igralce v vseh starostnih kategorijah podprete na tekmah s svojo prisotnostjo in glasnim navijanjem. Lepo vabljeni! Maja Ceglar Foto: Janez Pavlin 30 Šport november 2021 številka 6 OTttlMj Razpis za športnika leta občine Ivančna Gorica v letu 2021 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v občini Ivančna Gorica ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do ponedeljka, 6. decembra 2021, na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani https://zso.prijetno-domace.si/. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so: a) Mlajši dečki letnika 2009 in mlajši b) Mlajše deklice letnika 2009 in mlajše c) Starejši dečki letnika 2006 in mlajši d) Starejše deklice letnika 2006 in mlajše e) Mladinci letnikov 2005, 2004, 2003 in 2002 f) Mladinke letnikov 2005, 2004, 2003 in 2002 g) Člani letnika 2001 in starejši h) Članice letnika 2001 in starejše i) Najboljša športna ekipa občine Ivančna Gorica j) Zaslužni športni delavec-delavka k) Veteran-veteranka l) Športniki invalidi Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti: - ki so člani društev in klubov iz občine Ivančna Gorica, - vsi vzgojno izobraževalni zavodi v občini Ivančna Gorica, - športniki s stalnim prebivališčem v občini Ivančna Gorica, ki delujejo v društvih in klubih s sedežem zunaj občine Ivančna Gorica. Za najboljšo športno ekipo občine Ivančna Gorica lahko kandidirajo samo ekipe šol, društev oz. klubov, ki so registrirani v občini Ivančna Gorica. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo enega posameznika oz. ekipo! Predlagate lahko tudi športne delavce/delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje) za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v občini Ivančna Gorica, ki delujejo na področju športa vsaj 15 let. Predlog za veterana, veteranko - starostna omejitev 50 let. Predlog ustrezno utemeljite z obrazložitvijo dosežkov za leto 2021 (dosežki, št. tekmovalcev oz. klubov na posamezni tekmi, sodelujoče države, če gre za mednarodno tekmovanje, datum in kraj tekmovanja ...). Naveden naj bo vir, kjer so vsi rezultati preverljivi. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobili jubilejne plakete za 10, 20, 30 ... letno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to, z ustrezno obrazložitvijo. Simon Vidmar - rokometaš, ki obeta Simon Vidmar je 18-letni rokometaš SVIŠ--a iz Ivančne Gorice, ki se uspešno uveljavlja na slovenski rokometni sceni, nase pa je opozoril tudi na mednarodnih tekmovanjih. Je talentiran in delaven športnik, pred katerim je, vsaj tako se zdi, zelo lepa kariera. Na nedavnem evropskem prvenstvu si z reprezentanco Slovenije do 19 let osvojil odlično 4. mesto. Si pričakoval vpoklic v državno reprezentanco in kaj ti pomeni nastopanje zanjo? Vpoklic v državno reprezentanco je želja vsakega roko-metaša, saj je občutek, ko igraš v dresu z državnim grbom res nekaj posebnega, zato mi je v čast, da sem lahko na prvenstvu zastopal barve Slovenije. Na EP si igral vidno vlogo, saj si bil med najboljšimi strelci v svoji ekipi. Kako si sam zadovoljen s svojimi igrami, »minutažo« in z vlogo v ekipi, ki ti jo je namenil selektor Praprotnik? Zadovoljen sem s svojimi predstavami, vseeno pa mislim, da bi nekatere stvari lahko naredil bolje. Tudi igralnih minut sem dobil kar precej, zato sem hvaležen selektorju za njegovo zaupanje. Si član domačega, ivanškega kluba RK SVIŠ. Igraš v ekipi mladincev. Te kdaj »porabijo« tudi v članski kategoriji? Da, igram tudi za člansko ekipo v prvoligaški konkurenci. Kljub temu, da je RK SVIŠ znan po dobrem delu z mladimi, v zgodovini kluba ni bilo veliko fantov, ki so se prebili do reprezentančnih selekcij. Katere lastnosti, sposobnosti so za mladega športnika-rokometaša najbolj pomembne, da v Sloveniji doseže reprezentančni nivo, kar avtomatično pomeni tudi zelo visok mednarodni nivo? Zelo pomembna je delavnost, vztrajnost in želja po napredku. Pomembni so seveda treningi tehnike rokometa pa tudi vadba za izboljšanje telesne pripravljenosti. Kateri so tvoji dosedanji največji uspehi, če izvzamemo ta sijajni rezultat na EP na Hrvaškem, ko so bile pred vami le rokometne velesile: Nemčija, Hrvaška, Španija? Zagotovo sem sodi 6. mesto na Olimpijskem festivalu evropske mladine, kar pa se tiče klubskih dosežkov pa zagotovo lanska osvojitev 1.B lige in s tem uvrstitev v 1. državno rokometno ligo. Si dijak Srednje šole Josipa Jurčiča. Naslednje leto boš zaključil šolanje v gimnaziji. Ali imaš poleg rokometa tudi študijske cilje in kakšni so? Da, cilj je uspešno zaključiti 4. letnik in dobro opraviti maturo, nato pa vpis na želeno fakulteto. Trenutno si poškodovan. Utrpel si kar hudo poškodbo gležnja. Kdaj se boš vrnil na rokometna igrišča in kakšni so tvoji načrti v tej sezoni? Vrnitev na igrišča je predvidena v začetku januarja. Načrti za to sezono pa so vezani predvsem na obstanek v 1. ligi pri članih in borba za čim višja mesta v 1. mladinski ligi. Vsi Ivančani si že dolgo želimo, da bi se nekomu iz domačega kluba uspelo uveljaviti v članski rokometni reprezentanci. Kakšne so pravzaprav tvoje rokometne želje in cilji v prihodnosti? Ničesar ne bom prehiteval. Najprej je cilj uspešna vrnitev na igrišča, nato pa bom trdo garal in videl bom, kam me bo to pripeljalo. Simon, najlepša hvala za odgovore in veliko uspehov ti želimo na nadaljnji športni poti! Simon Bregar Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, ko te več med nami ni. zahvala V 88. letu starosti nas je zapustila draga mami, babi in prababi MARIJA PUŠ iz Šentpavla 1934 - 2021 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvala gospodu župniku za lep obred, pogreb, zavodu Perpar in pevcem. Posebna zahvala pa gospodu Borutu in gospe Mariji Keržan za pomoč pri negi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. zahvala Nepričakovano nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek, JANEZ STRMOLE, po domače Petanov Ivč z Malega Hudega (18. 1. 1947 - 6. 11. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena so-žalja, darovane sveče in svete maše ter dober namen. Zahvaljujemo se pogrebni službi Perpar, gospodu župniku Juriju Zadniku za lep obred, rogistom in pevcem za čutno zapete pesmi. Hvala za ganljive poslovilne govore Lovski družini Ivančna Gorica, ZŠAM Ivančna Gorica ter sosedom. Žalujoči vsi njegovi Slovo pride vedno prekmalu in vedno boli, spomin pa za zmeraj ostane, nikdar ne zbledi. zahvala Mnogo prezgodaj je odšel v večnost naš sin, brat, svak in stric FRANCI ŠTEH iz Šentvida pri Stični (14. 9. 1967 - 24. 9. 2021) Ob bolečem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovi bolezni in smrti kakorkoli pomagali in stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, patronažni službi, njegovi zdravnici Mateji Plut Švigelj in ekipi nujne medicinske pomoči ZD Ivančna Gorica, gasilcem PGD Šentvid pri Stični ter osebju UKC Ljubljana. Hvala vsem, ki ste se prišli posloviti od njega in nam izrekli sožalje, darovali za svete maše in dobre namene . Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju in kaplanu Aljažu Kraševcu, Šentviškim slavčkom in vsem, ki ste pokojnega Francija pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Njegovi domači V decembru 2021. Vživo ali preko spleta. Prijavite se, število oseb je omejeno. A Sobrače ^Šentvi m november 2021 številka 6 Zahvale 31 Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. zahvala V 94. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica ROZA LAVRIH iz Šentjurja (16. 7. 1928 - 7. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala gospodu župniku Janezu Jeromnu za lepo opravljen pogreb, molitev in vse obiske na domu v času njene bolezni in patru Benu Lavrihu za somaševanje pri maši. Hvala pevskemu zboru Prijatelji, cvetličarki Jani, pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organizacijo pogreba in Anici Zajec za opisano življenjsko pot. Iskrena hvala negovalkam Darji, Andreji, Mimi in Mojci iz DSO Grosuplje za požrtvovalnost in srčnost. Posebna hvala sestri Dragici Hribar za večletno nego in strokovno pomoč na domu. Z vašo pomočjo, moje drage punce z velikim srcem, je lahko zadnja leta preživela na domu, ki ga je zelo ljubila. Hvala sosedam Emi in Mici in vsem, ki ste jo obiskali v jeseni njenega življenja in ji s tem polepšali dan. Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati ... Žalujoči vsi njeni zahvala Mnogo prezgodajnas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast, stric in prijatelj ANTON KASTELIC po domače Golški Tone 8. 9. 1956 - 21. 10. 2021 Ob izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, svete maše, darove Cerkvi. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica za nesebično pomoč in čustveno podporo v času bolezni, gospodu župniku Izidorju Grošlju za molitev in kaplanu Aljažu Kra-ševcu za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Prijatelji za čustvene pesmi ob slovesu, pogrebni službi Perpar, gasilcem PGD Šentvid pri Stični ter celotnemu sektorju za ganljiv poslovilni govor ter častno spremstvo k prera-nemu počitku. Hvala vsem, ki ste našega očeta v velikem številu pospremili na zadnji poti! Hvaležni smo vsem, ki ste očeta spoštovali, imeli radi in ga bodrili ter obiskovali v času njegove bolezni. Hvala, ker ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Minilo j Ko jesensko zimski veter je zapihal, ko rože počasi venijo, ko ti si prišla med njimi, ko bolezen ti izčrpala moč, ko zapustila si življenjsko delo in za vedno odšla od nas si proč. v spomin ™ V b H U IVI MM je peto leto, ko zapustila si svoj dom. KATARINA ILAR iz Spodnje Drage (29. 10. 1947 - 14. 12. 2016) Leta hitro teko, kot da bi včeraj bilo, to naša bolečina v srcu govori. Iskrena hvala vsem, ki prižigate sveče na njenem grobu ter jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Kakor je v življenju tiho delala in se razdajala za nas, tako se je tiho poslovila naša draga mama. zahvala V 87. letu je odšla k večnemu počitku naša draga JOŽEFA ZUPANČIČ (19. 3. 1935 - 13. 10. 2021) iz Ambrusa Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše ter darove za cerkev v Ambrusu. Najlepša hvala delavkam patronažne službe ZD Ivančna Gorica za nekajletno zdravstveno oskrbo na domu. Prav lepo se zahvaljujemo tudi duhovnikom Urošu Švarcu, Franciju Mikliču in Antonu Koširju za ganljivo in sočutno sveto mašo in pogreb. Hvala lepa pevcem domačega cerkvenega zbora ter Moškemu pevskemu zboru Ambrus za doživeto odpete pesmi. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste imeli naši mamo radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, otroci Jernej, Štefan, Jože in Anica z družinami ter Stane in Marjan Bog je videl, da je pot končana, dobra dela opravljena, čas dopolnjen. Položil je svojo roko na njegove rame in rekel »pridi domov«. zahvala Tik pred svojim 91. rojstnim dnem je na svojem domu zaspal v večnost naš ata STANISLAV SLANA Šemlajčkov ata iz Les (4. 11. 1930 - 30. 10. 2021) V zadnji dom na zemlji smo ga pospremili na njegov rojstni dan. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega še zadnjič poslovili, zanj darovali za svete maše in v dober namen oziroma za novo župnišče. Hvala gospodu župniku Dejanu Pavlinu za vse obiske, ki jih je opravil na našem domu in mu prinašal sveto popotnico, da je bila njegova pot s tega sveta lažja. Zahvaljujemo se mu za molitve, opravljeno pogrebno mašo in za vse tolažilne besede. Hvala vaščanom Les in gospe Nataši za poslovilni govor, ter pevcem za zapete pesmi. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo in pripravo pogreba. Hvala vsem, ki boste našega ata ohranili v lepem spominu, se ustavili na njegovem grobu in za njega molili. S to pesmijo so se poslovili in mu zapeli njegovi vnuki: Splavaj misel na krilih letečih, na zelene ravni in bregove, kjer dišijo po oljkah dehtečih, blage sape z domačih livad. Vsi njegovi š -I Na nebu sveti nešteto zvezd, med njimi si najsvetlejša ti. Zvečer, ko zremo v noč, se iskriš in nam kažeš pravo pot. v spomin Mineva leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovil TADEJ LEKAN, po domače Škarpov Tadej iz Kuželjevca 1978 - 2020 Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov zadnji dom, mu polagate cvetje in prižigate svečke. Naj ostane v naših srcih in mislih za vedno. Vsi njegovi Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo spomladi, ko nad mano bo sijal. zahvala V 89. letu starosti je tiho zaspal in odšel k svojemu stvarniku FRANČIŠEK KOVAČ po domače Janezov iz Kuželjevca 9, Zagradec (5. 12. 1932 - 10. 11. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste zaznamovali njegovo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, darove za svete maše in dober namen. Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču za opravljen obred in pogrebno sveto mašo, Zagraškim pevcem za lepo in ganljivo petje, trobentaču Damjanu za zaigrano tišino, govorniku Matjažu Marinčku za poslovilni govor in PGD Ambrus. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Novak. Dragi mož, stric, svak, botrček, vedno boš ostal v naših srcih. Mnogo domov in zgradb v bližnji in daljni okolici je bilo sezidanih s tvojimi pridnimi rokami. Hvala za vsa leta, ki smo jih skupaj preživeli, in za vse, kar si naredil tu na zemlji. Počivaj v miru! Žena Mojca in vsi njegovi Odšla si tja, kjer ni mučenja. Tolažimo se s tem, da uživaš sladek sen. zahvala V 93. letu je tiho zaspala in v večnost odšla PEPCA SKRAJNAR iz Ambrusa Ob izgubi drage tete in sestre Pepce Škrajnar se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se gospodu župniku Urošu Švarcu za obiske ob prvih petkih in lepo opravljen pogrebni obred, ter MPZ Ambrus za doživeto odpete pesmi. Najlepša hvala vsem negovalkam DSO Grosuplje, za vso pomoč in nego na domu in za čas, ki so si ga vzele za pogovor z njo. Lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Novak in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni zahvala ANGELA ČERNIVEC Veliko Črnelo 6 10. 8. 1930 - 27. 9. 2021 Hvala vsem, ki so se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi za darovane sveče in cvetje. Vsi domači Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. v spomin Mineva osmo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oči in dedi FRANCI HREN Mali Korinj (1958 - 2013) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi november 2021 - številka S »¿¡¿C^mS Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Mestni arhiv in kuga v Višnji Gori Tako zgodovinarji kot drugi pisci zgodovine mesta Višnje Gore ugotavljajo, da ima med majhnimi slovenskimi mesti Višnja Gora najbolje ohranjen mestni arhiv, ki se nahaja v Arhivu Republike Slovenije. V brošuri »Mesto Višnja Gora ob 450-letnici«, ki jo je izdalo in založilo Gasilsko društvo v Višnji Gori leta 1928, je opisan tudi višnjegorski mestni arhiv. Med drugim so v njem zapisi, kako so rablji obešali obsojence na gavgah na Peščeniku, razni cesarski odloki, palica, s katero so sodniki obsojali obdolžence, cehovske listine in tudi zapisi o kugi v Višnji Gori. O mestnem arhivu je zgodovinar dr. Boris Golec v Časopisu Dnevnik v prilogi »Objektiv«, 14. avgusta 2010, opisal zanimivo zgodbo. Leta 1946 je arhivski svetnik dr. Sergej Vilfan, ki je služboval kot pravni referent na takratnem Okraju Grosuplje, med obiskom Mestne občine Višnja Gora opazil mestni arhiv. Zvedel je, da ga je zračni pritisk med nemškim bombardiranjem Višnje Gore 22. septembra 1943 vrgel skozi okno na občinski vrt ter da ga je nekdo spravil z vrta v vežo Mestne hiše pod stopnice. Ko je dr. Vilfan leta 1950 postal uslužbenec Mestnega arhiva Ljubljana, se je zanimal tudi za višnjegorski mestni arhiv, o katerem pa nihče v Višnji Gori ni vedel ničesar. Ko je sam obiskal Višnjo Goro, je na tistem mestu, kjer je leta 1945 videl ležati arhiv, bil le kup premoga. Za vsak primer so začeli ta kup premoga prekopavati ter pod njim našli tam arhiv, ki je bil nepoškodovan in nato odpeljan v Arhiv Republike Slovenije. - .HJjtfiMJIiU»' L.L m* t r tVfcit« Vml CV i J op, W L1CI iSFA ,BVK<3 Višnja Gora iz Valvasorjeve Topografije Kranjske, 1679 NAGRADNA KRIŽANKA Staroveški zdravnik za kugo z značilno kljunasto masko Janez Vajkard Valvazor (1641-1693) v knjigi Slava Vojvodine Kranjske opisuje 11 epidemij kuge na Kranjskem, začenši z letom 1230 in od leta 1542 do leta 1699 še deset. Za kugo je v Gradcu leta 1624 umrl tudi naš rojak jezuit Janez Čandek, ko je stregel bolnikom. Rojen je bil leta 1581 v Višnji Gori v hiši, sedaj Cesta Dolenjskega odreda med številkama 3 in 5, kjer je pritrjena tudi spominska tabla. Za slovensko literaturo je zaslužen, ker je v času protireformacije spisal v slovenskem jeziku »Evangelia inu listuvi«, ki so izšli v Gradcu leta 1613 in prevedel v slovenščino Kanizijev »Mali katekizem« ter druge nabožne molitve. Kuga je huda epidemična bolezen, ki jo povzroča bacil, ki se prenaša z okuženih glodavcev, navadno s podgan na človeka s pikom, najpogosteje s podganjo bolho. Kuga je bila omenjena že v staroegipčanskih papirusih. Najhujša pandemija kuge, imenovali so jo črna smrt, je povzročila 90-od-stotno smrtnost. Večkrat je kužna bolezen pokosila cele pokrajine. 25. julija 1554 je kuga izbruhnila tudi v Višnji Gori, tudi tedaj je bila uvedena karantena in cestna zapora, s prepovedjo tovornega in osebnega prometa v mesto, prepovedani so bili tudi sejmi in cerkvena praznovanja. Ob izbruhu kuge leta 1599 je umrla kar polovica meščanov. Kot izhaja iz mestnega arhiva, je leta 1590 v mestu v 60 hišah živelo okrog 500 prebivalcev. V mestnem arhivu je tudi podatek, da je bilo 10. decembra 1626 zaradi kuge ogroženo tudi okoliško prebivalstvo. Za leto 1715 pa se navaja podatek, da je kuga v mestu Višnja Gora in v okoliških vaseh terjala dobro desetino življenj. Posamezni primeri kuge se še vedno pojavljajo v azijskih in afriških državah. V sredini meseca avgusta letos, je bila objavljena agencijska vest, da je prišlo do kužnega obolenja v vasi Sudži Šinkun v kitajski pokrajini Notranja Mongolija. V Evropi in tudi v Sloveniji pa prihaja občasno do t. i. prašičje kuge. Seveda pa je ta trenutek celoten svet pod vplivom pandemije novega koronavirusa. V začetku novembra je bilo okuženih že 50 milijonov oseb in 5 milijonov umrlih. Tudi v Sloveniji je že umrlo več kot 5000 ljudi. Zato ni čudno, da nekateri zdravstveni krogi epidemijo koronavirusa imenujejo »Kuga 21. stoletja«. V srednjem veku in na začetku novega veka je bila razširjena molitvena prošnja, ki je aktualna še danes: »Kuge, vojne in lakote - reši nas, o Gospod.« Franc Godeša Viri: - Enciklopedija Slovenije, št. 6; - Zbornik Občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, št. 31/2020; - J. V. Valvazor - Slava Vojvodine Kranjske; - Mesto Višnja Gora - ob 450-letnici; 1928; - Višnja Gora, Slovenska pravljica, 2008 - Dnevnik, Objektiv, 14. 8. 2010. NAŠNEKD. NOGOMETAŠ IN TRENER ČUTNO UGODJE, VELK ČRN HROŠč VIR TRPLJENJA, HUDO rTAUJAN. PISATE- MADŽAR. PESNIK (ARRAD) MLAJŠI SRNJAK, IGLAR ČRN JEVA BALADA NANERNA IGRALEC EASTVKXJD ANKA HORVAT KRAJ PRI GROSUPLJEM EVGEN CAR SLOVENEC, WS VDOUNI MUZIKANT MED ROBOM (RICHIE) INRAŽICO IZOSTANEK, ODSOTNOST ZNIŽAM TON D ODSTRANJENA LUPINA IT. REŽISER MOHETTI SRBSKA IGRALKA JUD. RODU AMERIŠKI IGRALEC (CLARK) KRIŽANEC, HBRD IVAN CANKAR EVROPSKA DRŽAVA MAKEDON. LJUDSKI "OPTIČNA" UMETNOST TENISAČ (IVAN) PESNIK AŠKERC NEMŠKL ŠKOTSKI, KRAŠKI? VANJA AUČ NOVOZELANDSKI PRAKUŠČAR VELIKA RUDARSKA POSODA KUHARSKA MOJSTRICA NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA) ZGOLJ, SAMO LUDWIG ? BEETHOVEN ZVIŠANI TON G ZNANILEC OGNJA AMERIŠKI PISATELJ (WASHINGTON) SPODNJA POVRŠINA PROSTORA HUDA JEZA KI, 7,KER, DA, ČE RAZIEDA, ULKUS MOŠKI ORGAN VCVEIU PRIPRAVNIK V DELOV. VOJAK OKLEPNE ENOTE STARO-NORDUSH SLOVSTVENI LETEV KVADRATNEGA Slovarček: OMULEC, Andrej - naš nekdanji kolesar, teolog in človekoljub Pravilni gesli nagradne križanke iz prejšnje številke Klasja: TEK JE ZDRAVJE in KOLO IN NARAVA. Izžrebanci: Dare Anžlovar (Petrušnja vas), Rafael Pečjak (Ljubljana), Jože Pirc (Pristava pri Višnji Gori). Praktično nagrado prejmejo po pošti. Pravilni gesli tokratne križanke pošljite do 11. decembra 2021, po pošti z dopisnico na naslov uredništva ali na e-naslov: urednistvo@klasje.net.