I                                                   \
Priredopisno - natopoznansko polje.
Ptičja gnezda
¦ ,x
ragi otroci! ni ga v prirodi za vas lepšega poduka,  nego je premišljevanje ptičjega življenja.
Nobena vrst živali si ne zida s toliko bistroumnostjo in s toliko spretnostjo svojega stanovanja, kakor ptice. Gradivo. s katerim si zidajo svoja guezda, zel6 je surovo; orodje, ki ga rabijo v ta nainen, priprosto je in nedo-vršeno, kajti ptice nemajo nič druzega razven kljuna in krempljev, in vendar kolika je umeteljnost za tako malo ptičico, da si naredi tako ume-teljno gnezdo!
Ako si ostale čveteronogate živali delajo umeteljna stanovanja, delajo si jih samo za-se in svojo ugodnost, kajti njih mladi pridejo užč popolnem odeti na svet. Vse drugače je to pri pticah; one dejajo gnezda za svoje inla-diče. Gnezdo je tedaj delo ljubezni. Ljubezen do svojih niladih je naredila ptico umčteljnico, katera brez vse osnove in načrta, in brez katere koli pri-poraoči dela tako umeteljno, da se jej kar čuditi moraš.
Samica se ne zanaša pri tem delu na satuca, nego rabi ga le kot po-magača, a ona sama je graditeljica. On jej nosi potrebno gradivo, recimo: slaino, mah, listje, dlako, volno, lau, predivo, perje itd. Lep6 ga je videti, kako skrivaje vse to skupaj znaša, ozirajod se na vse strani, ne bi li ga kdo videl, kam vse to skupaj nosi, ter bi tako zaslždil njegovo gnezdo.
In kakšnih umžteljnikov ne najdemo med pticami! Med njimi najdemo zidarje, tesarje, tkalce, švelje, lončarje, kopače, pleteničarje in mnogo mnogo druzih ! —
Clovek bi skoraj ne vorjel, a vendar je tak<5. "   ¦
Poglejte le podobo v začetku tega sestavka, in videli bodete lasta-vico, kako si zida gnezdo oA blata, ki ga pobira na cesti ali ob potoku s kljunom in ga nosi tja, kjer si misli zidati gnezdo. S krempeljci se drži in z repom podpre, s kljunom pa polaga grudico na grudico in je oslini, da se bolje sprijemajo. Da je gnezdo trdaejge, vplete med blatae drobce tudi kako bilko, dlako ali per<5. Ko ima gnezdo toliko podlage, da drži ptico, sede se va-nje, zavihne rep ob zidu in dela dalje. Lastaviea zida samo zjutraj; zna-biti samo zato, da se delo sproti suši, ali pa, ker nima več potrebne sline. V najug<5dnejšem vremenu ga ne dozida pred osmimi dnevi.
Med tesarje spada detal. On si izdolbe in izteše v votlem drevesu svoje gnezdo, da iznese va-nje svoja jajea. Da pa kaj tacega storiti more, dala mu je mati narava močan in robat kljun, da izkljuje in izdolbe svojim mladicem priinerno hišico. Pri izbiranji luknje za gnezdo pa ima tudi svoje muhe, malokatera mu je všeč. Uže na pol izdelano zopet zapusti in začne novo tesati. Popolnem izdolbena ima podobo kake globoke mošnje. — Srednji detal ki je navadneum zel6 podoben, izteše si gnezdo na visocih vrbah ia
m
jelšah, ter si naredf vhod v luknjo tako ozek, da jedva more smukniti vanjo. Detali, ti izvrstni tesarji med ptiči, so pa tudi zel6 koristni v gospodarst?enem obziru, ker neprenehoma stikujejo po drevji za škodljivim mrčesom. Posebno je veliki detal najhnjii sovražnik in pokoačevalec kvarljivih podkožnih žužkov in njihove zalege; zatorej je ta ptica na veliko korist našim gozdom.
Kalin ali popkar si naredi gaezdo med vejami kacega mladega drevesa; najrajše na kakej košatej mladej smreki. Gnezdo je spleteno, kakor kak jerbašček. Najpred si napravi iz suhljadi primerno podlago ia potem postavi na to podlago svoje rahlo gnezdo, ki je spleteno iz vitkih koreninic in lišajev, a znotraj je z dlakami obloženo. Tukaj notri ležijo potem mladiči kakor kaki gosposki otroci na mehkej posteljici. Kakor kalini plet6 si svoja gnezda tudi krokarji, srake, drozdi in še drugi. Nekatere teh ptic si pletd taka gnezda z veliko spretnostjo in umeteljnostjo, ki so podobna kakej košarici, ki visf na veji in jo veter s&m ter tja goni, ter tako ziblje mladiče. Tako si naredi vuga (kobilar) mošnjato gnezdo, ki ga obesi konec šibke veje v ro-govilo. Izjičja, volne iu gosenčje preje si naredi najpred košarico, v katero potem še le postavi pravo gnezdo iz trave, mahii iu dlake spleteno. In zdaj še recite, da to niso pleteničarji!
Med ptice tkalce, ki si gnezda delajo iz vlaknatega gradiva, štejemo razven mnogih drugih tudi ščinkovca (zebo). Ščinkovee ali zeba prebiva povsod pri nas po goz-dih in vrtih ter nas razveseljuje s svojim prijetnim in močnim glasom. Gnezdo si naredi zel6 umeteljno, ter ga postavi med rogovile na kako drevo. Gnezdo je lepo za-okroženo, zgoraj ožje, znotraj malo širje; zunaj je obloženo z lišajem ali mahom, znotraj je pa preoblečeno s pajčevino, z goseničjo prejo, z volno, s perjem in dlakami. Vse io je tako lepo ia umeteljno narejeno, da bi človek mislil, da je iz tkanine.
Dobe se tudi take ptice, ki znajo volno in dlako zvaljati v polst (klobučfno), ter si potlej iz take polstf, iz kakoršne se delajo klobuki, plet6 svoja gnezda. Lišček (štiglec) Si naredi tako gnezdo kakor da bi bilo iz klobu-8ine ter si je postavlja po vrtčh, ob cestah in po logih na visoka drevesa, da ne more tako lehko kdo do njih.
A tudi takih ptic imamo, ki si ne delajo nikakor-šnih gnezd, ter svoja jajca podmetajo drugim pticam v gnezdo. Taka ptica je kukaviea, ki nima svojega doma, ki si ne dela gnezda, ki ne odgaja svojega zartfda ter se sploh ne peča zanj. Jajca podmeče drugim malira pticam pevkam v gnezdo in prepusti jim vso skrb za mladiče.
Tako vidite, Ijubi otroci, da si vsaka ptica dela gnezdo po svoje, bolj ali manj umetno, in ravno te nežne živalice so človeku najljubše prijateljice.    .                  t.