?>y ŽUPNIJA SV. JOŽEFA V JOLIETU, ILL. NJEN ZAČETEK IN NARAŠČAJ OD LETA SLAVNOSTNA IZDAJA -OB- SREBRNEM JUBILEJU PRAZNOVANEM dne 22. oktobra 1916 55044 “SPOMINSKA KNJIGA”. (Parafraza.) Pero je sad pognalo: Bogu v zahvalo, v počast faranom vrlim, v spomin umrlim; zanamcem v poučilo, kako je žilo pod zvezdnato zastavo Slovenstvo zdravo življenje polno cvetja četrt stoletja... Priseljencev ubogih in v stiskah mnogih v tej knjigi se zrcali začetek mali, ki v dolgo se razvije povest župnije, da čuje se kot zvonca odmev brez konca.. . Glej cerkev veličastno in šolo lastno in hiš in hišic vrste in v njih pa čvrste slovenske korenine in cvet mladine... Moža, ki bil voditelj in vaš učitelj, z višin obraz smehlja se kot prejšnje čase, gledaje narod verni in sad stoterni pod zvonom fare svoje, ki čast mu poje.. . O da bi bilo petja slovenskega in cvetja tu še stoletja! Kajtimar. Most Rev. George William Mundelein, nadškof chicaški. Cerkev sv. Jožefa, Joliet, 111. Predgovor. ff Jezus se usede nasproti tempeljske puščice in vidi, kako ljudje devljejo denar v puščico. In vidi bogatine, ki so dajali svoje obilne darove Tu pride ubožna vdova in vrže dva novca; to je en vinar, noter. In pokliče svoje učence ter jim reče: “Resnično, povem vam, ta uboga vdova je dala več kot vsi, ki so metali v puščico. Zakaj vsi so dajali od tega, česar imajo obilo; ta je pa dala od svojega uboštva vse, kar je imela za svoj živež,”—Mark. 12, 41-44; Luk. 21, 1-4. Kakor je razvidno iz te knjige, veljajo zgoraj ome¬ njene svetopisemske besede premnogim našim fara¬ nom. Da, še več. Marsikatera blaga duša si je celo izposodila novčič, da ga je položila na oltar našega svetišča. Bog, ki vidi na skrivnem, bo povrnil do zadnjega vinarja. Bog daj vsem obilo blagoslova! Da ohranimo še poznejšim rodovom spomin na na¬ še dobrotnike, zato izdajamo to knjigo. Da pa je ta knjiga zagledala beli dan, zato se zahvaljujem najprej svojemu duhovnemu sobratu in zvestemu pomočniku, pisatelju te knjige, Rev. John Plaznik-u, katerega je stalo veliko truda, da je sestavil to knjigo. Nadalje me veže dolžnost, da se zahvalim vsem, kateri so mu pomagali pri težavnem delu, čč. šolskim sestram, Mr. Filip Gorupu, uredniku Amerikanskega Slovenca, Mr. Alexander F. Rossu, delovodju pri omenjenem listu, društvenim tajnikom, cerkvenim odbornikom, vsem cenjenim faranom, posebno pa še starim faranom, ki so blagohotno postregli s podatki. Knjiga pa naj bo v ponos starejšim in v spodbujo mladini. Naj pokaže svetu, kaj premore sloga in da je naš narod še globoko veren; pomaga pa naj tudi, da spoznamo bolje sami sebe in naj vzbudi v nas spo¬ štovanje eden do drugega. Preteklo je petindvajset let pravega napredka. Bog nas blagoslovi in varuj tudi v prihodnjosti! Joliet, 111., na praznik Kraljice presv. Rožnega Venca 1916. (REV.) JOHN PLEVNIK. Rev. F. S. Šušteršič, ustanovitelj fare sv. Jožefa v Joliet, 111. REV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI ŠUŠTERŠIČ. Ne ni umrl! Se duh njegov živi med nami Na delo nas budi in drami. V nesmrtnih delih mož živi! Živi in večno živel bode. Simon Gregorčič. Ni je težje stvari, kakor pisati zgodovino velikih mož. Kakor se ponižna vijolica skriva pod trnjem in listjem, tako je skrito tudi življenje onih mož, kateri so se skrivno vadili in učili, da so tako postali sposobni storiti kaj veli¬ kega. Njihova pot je preprežena s trnjem in le malo jih je, kateri spoznajo vrednost tihega življenja. Ko človek odraste in nastopi javno delovanje, zadene ga pač človeška usoda. Rožice, s katerimi so bile rojenice posule otročičku pot, zginevajo z leti in prikaže se golo trnje. Mož trdnega značaja pa se tega ne ustraši in pogumno koraka naprej. Četudi pada kaplja za kap¬ ljo krvi, svest si je, da pada na rodovitna tla, katera bodo rodila stoteren sad. Ni mu zato, da bi vžival ta sad sam, saj seme mora segniti, če hoče obroditi sad. Občudovalcu prirode sili srce iz prekrasne doline na visoko goro, da od tam prav občuduje prekrasne doline. Mož, kateri dela v resnici za narod in dobrobit tavajočega človeštva, ne misli na trud, na plačilo. Ve namreč, da bo občudoval sad in lepoto svojega truda iz svojega bivališča nad zvezdami, od katerih lepše se bo svetilo njegovo delo. To je načrt človeškega življenja. Saj je to čisto naravno. Gotovo je Bog sam hotel tako imeti. Dokler ima¬ mo velike može med seboj, jih ne cenimo prav. Ker smo le ljudje, nam ni zamere. Videti ne moremo velikih misli, kakor tudi ne takoj spoznati ple¬ menitega drevesa, katero je šele začelo odganjati. Srečni smo lahko, da o pravem času spoznamo plemenit sad. Ker je človeku odločeno po neskončni Božji modrosti, da spoznamo velike može šele po smrti, nikakor ni prepozno, da se spomnimo moža, kateri ima največ zaslug in sicer, nevenljivih tudi pred Vsemogočnim, za slovenski narod v Ameriki, posebno pa še za našo slovensko župnijo sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Vsi poznate moža, kateremu so namenjene te skromne vrstice — častitega gospoda Frančiška Šaleškega Šušteršiča. * * * Rev. Francis S. Šušteršič je bil rojen v dobro znani hiši “'Pri Bobenčku”, dne 22. januarja 1864, na Viču pri Ljubljani. Hodil je v ljudsko šolo, kakor tudi gimnazijo v Ljubljani, slovenski metropoli. Ravno tam je dovršil tudi bogoslovje ter bil posvečen v mašnika dne 21. julija 1886. Novo mašo je daroval dne 8. avgusta 1886. Deloval je kot kaplan v Smledniku nad Ljub¬ ljano in Šmartnem pri Litiji. Njegov prijatelj, Rev. John Solnce iz St. Paula, Minn., ki ga je dobro poznal, je vedel, da bi bila ravno Amerika dovolj obširno polje za delavca, kakoršen je bil Rev. Šušteršič. Poznal je Joliet in dobre katoliške rojake v Jolietu, katere je večkrat obiskal, zato jim je hotel preskrbeti duhovnika, kakoršnega potrebujejo. Ko je šel leta 1891 v staro domovino, je vzel s seboj svojega prijatelja Rev. Šušteršiča. Dne 13. aprila, leta 1891, sta odplula proti novi domovini, kamor sta dospela 2. maja. Ko je dospel v chicaško nadškofijo, ga je tedanji nadškof, Most Rev. Patrick A. Feehan, D. D., izbral za ustanovnika slovenske župnije v Jolietu. Do- 10 SREBRNI JUBILEJ 1916 Stara cerkev sv. Jožefa, Joliet, 111 CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 11 spevši v Joliet, je takoj prvi dan, dne 12. maja, 1891, pričel z delom. Ljube¬ zen do domovine ga je prvič gnala v stari kraj leta 1897, ko je imel ravno na¬ mestnika pri rokah, tedanjega novomašnika, Rev. John Plevnika. Drugič je šel pogledat svojo prvotno domovino leta 1901. Tedaj ga je nadomestoval Rev. Francis Jager. Tretjič se je podal domu leta 1907. Njegov namestnik je bil Rev. A. M. Kraschowitz. Neumorno delo, o katerem govori vsa zgodo¬ vina slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, pa mu je začelo spodjedati zdravje. Zdravniki so mu nasvetovali potovanje v domovino, kamor se je res napotil leta 1910. Težko mu je bilo posloviti se od svojih zvestih faranov, zdelo se je, kakor da mu skrb za svoje ovčice krči srce. “Ljubav do doma ni nobena, ki strastna ni!” Te besede gotovo veljajo njegovi ljubezni do domovine. Tudi kratko pred svojim odhodom je še spodbujal rojake v navdušenih besedah k lju¬ bezni do domovine in materine besede. Krasno sliko sloge in edinosti, ki vlada med rojaki v Jolietu, je predstav¬ ljala skupščina mož in žen, mladeničev in deklet, ki so se zbrali S. julija 1910 v dvorani K. S. K. Jednote k večerji, prirejeni v čast in slovo preč. g. F. S. Šušteršiču pred njegovim odhodom v staro domovino, kamor je šel iskat zdravje, izgubljeno v neumornem delu za svojo župnijo in ves slovenski na¬ rod v naši novi domovini. Ko so prejšnji teden nekateri naši farani zvedeli o odhodu našega, resno obolelega dušnega pastirja, so se brž zbrali na posvetovanje. Sklenili so po¬ kazati g. župniku svoje spoštovanje in ljubezen s tem, da prirede na predvečer njegovega odhoda častno odhodnjico. Izvoljen je bil poseben odbor, da ukrene vse potrebno. V torek zvečer se je zbrala v dvorani K. S. K. Jednote, napolnjeni z vo¬ njem blagodišečega cvetja, po svojih zastopnikih in zastopnicah takorekoč cela fara, da počasti njega, ki je žrtvoval svoje zdravje za korist naroda. Za V spremstvu častnega gosta je prišel Rev. A. M. Kraschovvitz, poznejši župni- v spremstvu častnega gosta je prišel Rev. A. M. Kraschovvitz, poznejši župni¬ kov namestnik. G. Geo. Stonich, cerkveni odbornik, je otvoril banket. Okusni večerji so sledili govori. G. Josip Stukel, kot eden izmed pionirjev naše naselbine, je nastopil kot prvi govornik. Naslikal nam je ob kratkem celo zgodovino naše fare sv. Jožefa, kako se je razvijala v devetnajstih letih, izza njenega početka do tedaj, ko je štela 460 družin ter 436 otrok v župnijski šoli. Omenjal je večkrat za¬ sluge, katere si je slavljenec stekel kot urednik prvega slovenskega časopisa v Ameriki in kot ustanovitelj naše največje podporne organizacije. G. Anton Nemanich st. je bil drugi govornik. Proslavljal je častnega go¬ sta kot neumornega in vzornega delavca na kulturnem polju ameriškega slo¬ venstva, kako nas je vodil kakor Kolumb in nam je odkrival nova pota k na¬ predku, da se lahko z veseljem oziramo na razvoj slovenskega življa v Ame¬ riki. Nazadnje je govornik kot predsednik tiskovne družbe izročil slavljencu zlato pero v priznanje njegovih neminljivih zaslug za slovensko časnikarstvo v tej deželi. Ganjen do solz je sedaj vstal Rev. F. S. Šušteršič in spregovoril nekaj be¬ sed v zahvalo. Da ni pričakoval, je rekel, tako izredne počastitve, katera mu ostane v večnem spominu. Težko mu je zares, ko jemlje slovo od tako složne in vzgledne fare — toda upanje goji, da se spet povrne, in tedaj priredi banket svojim faranom v čast. Trikrat je že obiskal svojo domovino, a radovoljno; četrtič jo pa mora, ker mu tako velevajo zdravniki. Do solz so bili ganjeni 12 SREBRNI JUBILEJ 1916 Rev. J. M. Solnce, kateri je oskrboval Slovence v Jolietu pred prihodom Rev. Šušteršiča. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 13 poslušalci, ko je govornik končal in šel okrog omizij, da poda vsakemu navzočniku roko v slovo. In zapustil nas je potem v dvorani, a njegov duh je plaval med nami ves večer. Vsi naslednji govori so trepetali v milih spominih na dušnega pastirja, ki je moral zapustiti svojo čredo. Obenem se je vsestransko izražalo upanje, da z Božjo pomočjo napoči dan srečnega svidenja. Rev. F. S. Šušteršič, nepozabni ustanovitelj naše fare, je izdihnil svojo blago dušo dne 24. marca, leta 1911, zjutraj ob eni. “Amerikanski Slovenec” je prejel v petek, dne 24. marca 1911, dopoludne ob poldevetih naslednjo brzojavko: Ljubljana, 24. marca, 7:30 predp. — Father Šušteršič umrl davi. Škof Stariha. — Pretresla nas je žalostna vest do dna srca in duše. Vedeli smo sicer, da se menda naš ljubljenec nikoli več ne vrne med nas, a da ga Bog tako hitro odpokliče, nismo pričakovali. Nemudoma je bila iz tiskarne “Amerikanskega Slovenca” poslana sledeča “Stari” Cesar, eden naših najstarejših faronov. brzojavka: “Mil. škof Stariha, Ljubljana, Avstrija. Iskreno sožalje! Večna slava in spomin! Prosimo položiti lep venec z napisom Amer. Slovenca. A. Nemanich, predsednik; F. Gorup, urednik; J. Klepec, upravnik.” Iz glavnega urada K. S. K. Jednote so odposlali naslednjo brzojavko: “Preč. škof Stariha, Ljubljana, Avstrija. Soustanovniku K. S. K. Jednote večna slava in dolgotrajen spomin. Položite najlepši venec v imenu Jednote. Prosim, pošljite račun. Ant. Nemanich, predsednik; Jos. Zalar, tajnik.” Tužno so kmalu potem zabrneli zvonovi cerkve sv. Jožefa in raznesli po mestu žalostno novico. Od vseh strani so hiteli župljani skupaj, ki so le predobro razumeli glas zvonov: zaslutili so takoj, da je umrl preljubi oče naše fare... Pod vodstvom namestnega župnika, č. g. A. Kraschovvitza, je bila cerkev prepletena znotraj in na pročelju z belo-črnimi in vijoličnimi draperijami. Cerkvi so sledila zasebna poslopja. 14 SREBRNI JUBILEJ 1916 Cč. gg. Solnce in Šušteršič v Ljubljani pred odhodom v Ameriko. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. IS Šolska mladež, obveščena o smrti, se je razjokala in šla domov svojim starišem povedat žalostno novico. Vse naslednje dni so se brale v naši cerkvi črne sv. maše za predragega pokojnika. V nedeljo je ves dan rosilo z neba, od pondeljka tulijo vetrovi in naletavajo snežinke — zakrilo se je naše solnce.. . O pogrebu piše ljubljanski “Slovenec” z dne 27. marca takole: “Pogreb č. g. Šušteršiča se je vršil včeraj veličastno za moža, ki je vsled ogromnega dela za versko in narodno probujo naših ameriških rojakov legel v prezgodnji grob. Kljub silnemu nalivu se je zbralo včeraj popoludne pred hišo žalosti ogromno ljudij; da se poslove od dragega rojaka. Na krsti po¬ kojnega rojaka sta ležala zadnja pozdrava ameriških rojakov: krasna venca uredništva “Amerikanskega Slovenca” in K. S. K. Jednote, katero je ustano¬ vil pokojni župnik Šušteršič. Uredništvo in upravništvo “Amerikanskega Slovenca” in K. S. K. Jednote sta poslala tudi brzojavni sožaljki, ki v gin- ljivih besedah izražata žalost amerikanskih Slovencev ter se združujeta v klicu: Pokojniku večna slava, trajen spomin! Sprevod je vodil prevz. škof Ivan Stariha ob asistenci svetne in redovne duhovščine. V viško-glinško ob¬ čino, kjer je pokojniku tekla zibelka, so se prijatelji pokojnikovi peljali v sprevodu v 14 kočijah. Župna cerkev, kjer se je vršil obred, je bila do mala polna ljudij. Od tu so truplo blagega pokojnika spremili na pokopališče. Gg. bogoslovci in ondotno katoliško slovensko izobraževalno društvo so pokojniku ob nešteti množici občinstva v slovo zapeli tri žalostinke. Č. g. Frančišek Šušteršič je prvi duhovnik, ki počiva na viško-glinškem pokopališču. Z njim je legel v grob zadnji član nekdaj imovite in obče spoštovane Boben- čkove rodovine. Naj počiva v miru v zemlji domači, katero je ljubil z zvestim srcem in krepkimi, požrtvovalnimi dejanji! Hvaležen mu spomin!” V torek, 28. marca je bila peta sv. maša zadušnica, katero je pel Rev. P. Dunne, dekan. Pri sv. maši so bili prisotni sledeči čč. gg.: mil. g. nadškof James E. Quigley, W. J. McNamee, H. E. Walsh, E. F. Hoban, kancelar, H. G. Van Pelt, P. B. 0’Brien, M. J. Fennessy, M. Gembrini, Atois J. Kastigar, A. S. 01szewski, George Violič, P. Daniel O. F. M., P. Stephen O. F. M., Ivičič, Jos. Stukel, Alois Kraschovvitz, John Plevnik in John Kranjec. Po sv. maši je imel slovenski govor č. g. John Kranjec in angleški mil. g. nadškof Quigley. Spavaj sladko, dragi mi nepozabljeni v tihem grobu, v rodni zemlji, a tvoj duh naj živi med nami slovenskimi duhovniki, dokler se ne združimo s teboj vred tam nad zvezdami. * * * SOŽALJKE POVODOM PRERANE SMRTI REV. F. S. ŠUŠTERŠIČA. Rev. A. Sojar, prvi kaplan nepozabnega župnika, je pisal po njegovi smrti: Vmrl je mož —• Kje je še med nami Kot on, ki spi V prezgodnji groba jami? Simon Gregorčič. Mi vsi, ki smo ga poznali, stopimo skupaj in povejmo drug drugemu, koga smo izgubili! Mi vsi, ki smo ga radi imeli, javno govorimo, da med nami ni več njega, ki smo ga vsi ljubili! Slovenska katoliška naselbina v Jolietu — izgubila si svojega očeta. Mali gospod — “the little pastor” — je storil, da danes mogočno dvigaš svojo gla¬ vo kvišku! Joliet in gospod Šušteršič ste dve besedi. Naš sedaj živeči rod 16 SREBRNI JUBILEJ 1916 Sedanja cerkev sv. Jožefa in novo župnišče, CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 17 v Ameriki se nikdar ne bo mogel spomniti na Joliet brez gospoda Šušteršiča. Vmrl je mož — glava je padla —■ ti pa vsestransko napredna naselbina ne pozabi, kdo je bil tvoj ustanovitelj. Verni Slovenci v Ameriki so izgubili najboljšega pridigarja. Kar je go¬ voril, je bilo vse — beseda Božja. Njegovi govori so bili dobri, kratki in jedrnati. Kdor zna pri govornikih razločevati, da glas govornikov in vsebina govora je nekaj različnega, ta bo vsak moral pripoznati, da je z gospodom Šušteršičem legel v grob najboljši oznanjevalec besede Božje med sloven¬ skimi duhovniki v Ameriki. Kot goreč dušni pastir je on posebno prva leta misijonaril med svojimi razkropljenimi’ rojaki v Ameriki. Marsikatera slovenska fara mora reči: “Gospod Šušteršič so pri nas začeli!” Tudi v Chicagi je položil temelj naši vedno lepše cvetoči fari ta gospod. Bil je neutrudljiv spovednik. Bolni rojaki so izgubili svojega rednega obiskovalca in tolažnika. Slovenska mladina v Jolietu je zgubila z njim posnemalca Njega, ki je nek¬ daj rekel: “Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo.” Slovenski duhovni smo izgubili svojega voditelja. Amerikanski Slovenec — zakrij si svoj obraz in jokaj, ker si zgubil-svo- jega najbolj navdušenega glavnega urednika. K. S. K. J.! Gospod Šušteršič te je rodil ■— toda ti nisi šla za njegovim pogrebom... — Slovenski škofje v Ameriki in vsi slovenski duhovniki smo izgubili v njem dobrega prijatelja in odkritega svetovalca. Njegov testament priča, da je delal za Boga in duše in ne za — denar. Veliko je dala desnica in levica ni vedela za to. Kje je danes SO tisoč dolar¬ jev? Sam je rekel zadnja leta tole: “Naj me imajo ljudje za bogatega, saj bodo morda potem imeli več spoštovanja do mene.” Neka posebna, zlata poteza na značaju rajnega prvaka Amerikanskih Slo¬ vencev je tu da je vedno odkrito ljubil naš narod. Kadar imamo mi duhov¬ niki kake sitnosti z ljudstvom, takrat mi navadno tarnamo in stokamo pri vseh, ki so vredni našega zaupanja. On pa ni odprl svojih ust, da bi potožil, ampak z nekim srečnim, prirojenim humorjem je tolažil samega sebe; nas pa, ki smo ga slišali, je tudi v grenkih urah svojega življenja zabaval. Prišel je iz starega kraja zaradi tega, ker je okvir avstrijskih, slovenskih in verskih razmer v starem kraju bil pretesen za njegovo dušo. Blizu dvajset let je živel v miru s svojimi farani. Kdor je poznal njegovo blago srce, ga je vsak spoštoval in vsak je vedel, da v trdi luščini njegovega krepkega, neomajanega značaja se je skrivalo ljubeznjivo srce. Prehodil si na tem svetu štirinajst postaj križevega pota. Vmrli so ti mati v stari domovini, a ti nisi mogel vstati, da bi šel na pogreb svoje matere. Sedaj je končana tvoja težka pot in vživaš plačilo za svoje trpljenje. Baraga in Šušteršič ste dve imeni, ki se bliščita kot dve svetli zvezdi na obzorju ameriške Slovenije. Molita za nas, mi bomo molili za vaju, če sploh potrebujeta naših prošenj. Rev. John Kranjec piše: Tužno, prežalostno vest sem prejel zadnji petek iz bele Ljubljane; vest o prezgodnji smrti Rev. F. S. Šušteršiča. Njegova izguba je pač hud udarec za farane sv. Jožefa, za katere je deloval toliko let z največjo vnemo in po¬ žrtvovalnostjo. Pred 20. leti je prišel v Joliet, kjer je ustanovil slovensko župnijo sv. Jo- 18 SREBRNI JUBILEJ 1916 Rev. John Kranjec, drugi župnik pri fari sv. Jožefa. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 19 žefa, ki je štela takrat le kakih 30 družin. Skromen je bil začetek, a ranjki se ni strašil napornega dela; z neupogljivo vztrajnostjo je deloval za večni in časni blagor svojih faranov. Krog njegovega delovanja ni bil omejen, ker ljubil je slovenski narod iz dna svoje duše in zato mu je posvetil vse svoje moči. Pokojnik je bil dobro poznam med svojimi rojaki. Ni je slovenske nasel¬ bine v Ameriki, kjer bi ne bil že spovedoval in oznanjeval besede Božje. Bil je vzoren duhovnik in navdušen narodnjak. Vsestransko si je prizadeval, kako bi Slovence povzdignil do onega ugleda, katerega vživajo drugi narodi v Ameriki. Spisal je knjižici: “Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki” in slovenski “Katekizem za katoliške šole v Z. D. A.” Bil je ured¬ nik “Am. Slov.” ves čas, odkar se je isti preselil v Joliet. Njemu se ima da¬ nes “Am. Slov.” zahvaliti, da je to, kar je. A da ne bom predolgo našteval vseh pokojnikovih vrlin, rečem le: storil je vse, kar pesnik pravi: “Dolžan ni samo, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan!” Rev. A. J. Kastigar je poslal sledeči dopis: La Salle, 111., 28. marca. — O prerani smrti č. g. F. S. Šušteršiča žaluje tudi naša naselbina. Blagi gospod je mnogo dobrega storil v svojem živi j e- 1 ju za La Salle. Oskrboval je ves čas to naselbino, prej ko še ni bilo tukaj slovenske župnije, pomagal je to župnijo ustanoviti, izbral prostor za cerkev, šolo, župnišče i. t. d. In tudi potem ko je že vse to storil za nas, ostal nam je še vedno prijazen in naklonjen do konca svojega življenja. Iz pota v stari kraj nam je pisal par vrstic in tudi še iz Ljubljane in otoka Lušina poslal svo¬ je pozdrave. V znak hvaležnosti smo mu dali zvoniti v petek, soboto in ne¬ deljo; v petek večer smo molili v cerkvi tudi sv. križev pot in v prid obrnili odpustke pokojnemu gospodu, zadnji ponedeljek pa je bila darovana zanj peta maša v naši cerkvi. G. Šušteršiču voščimo večni raj gori nad zvezdami. Jolietčanom pa izražamo svoje sožalje o njegovi prerani smrti. Dr. M. J. Ivec piše: Rev. F. S. Šušteršič je bil največji in najpridnejši ame- rikanski Slovenec, ki je kedaj živel. Bil je vedno zvest svojemu narodu in svojemu Bogu. Obžalujem njegovo zgodnjo smrt. G. Jos. Klepec, vodja tiskarne Am. Slov. piše: Preč. g. Šušteršič je bil spoštovan in čislan po mnogih, ki ga niso osebno poznali. Spominjam se, ko sem čital še doma kot šolarček o njegovih zaslu¬ gah v Ameriki v koledarju Družbe sv. Mohorja, ko mi ni bilo v mislih, da- bom kedaj toliko srečen, da bom imel priliko z njim osebno občevati. Kot ravnatelj naše Slov.-Amer. Tiskovne Družbe je bil č. g. Šušteršič naš: izkušen svetovalec. Njegov svet je bil vreden zlata, in kot urednik “A. S,” je bil mož na pravem mestu. Ko smo v tiskarni prejeli brzojav o njegovi smrti, nas je pretresla novica, ker s tem je storjen konec našim upom, da nas bo naš ljubljeni gospod zopet obiskaval dan za dnevom, kakor poprej, ko se je nahajal še med nami. Priha¬ jal je v tiskarno skoro vsak dan s prijaznim pozdravom in smehljajem na ustih se pomenkoval z uradniki in vposlenci. Bil je prizanesljiv sodnik člo¬ veških napak. Z njim smo izgubili prijaznega in izkušenega svetovalca in prijatelja; naša družba pa svojega vzornega ravnatelja, “A. S.” pa najboljšega urednika. Nova šola sv. Jožefa, Joliet, 111- CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 21 Blagemu gospodu naj poplača njegov trud inprijaznost sam Oče nebeški— sveti mu večna luč; a njegov spomin naj ostane med nami — slavljen na veke! * * * Da, v čednosti njegovih lavoriki Ta dvojni list nikdar ne bo zvenel: Krivice storil ni in ne želel, Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je, pa srce na jeziki. Simon Gregorčič. Po smrti našega vzor-župnika bi nam bila skoro domača fara nekako tuja. Ni našega duhovnega očeta, katerega smo ljubili. Kako smo bili vajeni videti malo, čokato postavo, okroglega obraza in prijaznih oči, ki se nam je smehljal, bodril ali učil. Da, bil je to zelo prijazen gospod. Poznal je človeško na¬ ravo; vedel je, da človek lahko in večkrat pade. Zato je bil goreč učitelj in bodritelj. Bil je strog pri učenju, a mil pri sodbi. Spregledal je napako, če je bilo le mogoče. Iz njegovih ust ni bilo čuti pritožbe. Svojih duhovnim sobratom bil je ljub prijatelj. Zato je pa tudi Bog blagoslovil njegovo delo. Krasna stavba cerkve sv. Jožefa, vzorno urejena župnija, lepo vpeljana slovenska šola pod vodstvom sester sv. Frančiška, vse to je delo Rev. Šušter¬ šiča, delo dolgih dvajsetih let njegovega župnikovanja. Toda, koliko preču- tih nočij, koliko gmotnih žrtev, koliko zatajevanja samega sebe je bilo treba od strani gospoda župnika, preden se je vse to doseglo, kdo to ve? Kdo mo¬ re to ceniti? Vidimo stavbe, vidimo red v župniji, toda tega, kar je bilo pri cem poglavitno, tega ne vidimo. Gospodu je ostalo prikrito, ker je bilo le za Njega storjeno. Njegovo vtrujenost razumemo in — spoštujemo. Bila je za nas, slovenski narod v Ameriki, za napredek slovenskega ljudstva, za bla¬ gor in zveličanje duš, za napredek naše matere sv. katoliške cerkve. Ne samo za Joliet, za svojo župnijo, je veliko storil blagi gospod. Njegovo srce ni poznalo ozkih mej. Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Vsi amerikanski Slovenci so mu bili pri srcu. Vidimo ga pri snovanju prve slovenske jednote, vidimo ga pri amerikanski Zvezi Slovenskih Duhov¬ nikov, katere predsednik je tudi postal 29. oktobra 1902. Srečujemo ga po raznih slovenskih naselbinah; kjer niso imeli duhovnika, tam je on hodil roja¬ ke klicat k vstrajnosti in vernosti. Tako ga vidimo redno v naši sosednji naselbini La Salle. Rev. Šušteršič je pravi ustanovitelj te naselbine. Tam je neumorno delal. Večkrat je začel spovedovati kmalu po kosilu in spovedo¬ val do polnoči. Drugo jutro je zopet začel navsezgodaj. Poleg tega jih je še bodril in učil. žačel je zbirati za cerkev, za katero je tudi prostor sam določil. Leta 1900 je bil tudi predsednik cerkvenega odbora. Istega leta sta šla z njim J. Oberstar in P. Perušek prosit škofa v Peorijo za slovenskega duhovnika. Ostal jim je pa tudi pozneje vedno naklonjen. Najdemo ga v sosednjih naselbinah, kjer še nimajo cerkve, ker jih je premalo, da bi vzdrže¬ vali svojega duhovnika: Roanoke in Wenona. Rev. Šušteršič je ustanovnik slovenske župnije v Springfieldu, ravno tako v Chicagi, So. Chicagi, Wauke- ganu. Da, njegovo misijonsko delovanje gre še dalje. On je pravi ustanov¬ nik slovenske župnije v Milvvaukee, Wis. in Indianapolis, Ind. Misijonarji je tudi v Kansas City, različnih manjših naselbinah v Iowi, Pennsylvaniji, Vir¬ giniji i. t. d. Daši je bil utrujen do skrajnosti, vendar si ni privoščil počitka. Samo leta 1902 ga je hud prehlad prisilil, da je ostal v postelji. Ako ni bilo drugače, srečamo ga na potu v domovino po mlade moči, po mladeniče, kateri so se tukaj posvetili duhovskemu stanu. Gledamo ga, kako mu je pri srcu 22 SREBRNI JUBILEJ 1916 slovenščina. Zato deluje, da bi dobil slovenske učiteljice za župnijske šole. Zopet hiti v sili domov in vabi slovenska dekleta, katera so se tu posvetila redu sv. Frančiška kot učiteljice, katere sedaj delujejo za slovenske otroke v Jolietu. Pri vsem tem obilnem poslu ga pa še najdemo kmalu po prihodu v Joliet, kako opisuje Ameriko za koledar Družbe sv. Mohorja. Omenjeni koledar je prinesel leta 1894 dolg opis naše nove domovine, kjer jo Rev. Šušteršič slika v pravi luči, da razprši čudne nazore, katere imajo navadno ljudje onstran oceana o Ameriki. Leta 1896 dobi župnijska šola lepo pomoč v knjigi “Abecednik za Slovensko Mladež v Ameriki,” katero je zopet on se¬ stavil. Katekizem, kateri se rabi v starem kraju, je prevelik in neprimeren za amerikanskega otroka. Zato nas je Rev. Šušteršič obogatil z novo knjigo: “Katekizem za katoliške šole v Združenih državah ameriških”. Neprestano ga vidimo v uredniški pisarni “Amerikanskega Slovenca” kot njegovega toč¬ i l". ~^ 1 fč REV. A. SO JAR, REV. A. M. KRASCHOWITZ, bivši prvi pomožni župnik pri bivši drugi pomožni župnik pri cerkvi sv. Jožefa. cerkvi sv. Jožefa. nega urednika. Zopet se pokaže druga potreba. Naši rojaki so večkrat ogo¬ ljufani in prevarani na potu v Ameriko. Veliko jih ima sitnosti zaradi te ali one stvari v Ameriki, kar bi se bilo lahko preprečilo o pravem času. Drugi zopet mislijo, da je Amerika neka brezverska dežela. Zato se Rev. Šušteršič vsede in napiše 132 strani veliko knjižico: “Pouk rojakom Slovencem”. Ko ugleda lepo igro: “Sv. Elizabeta”, se mu tako dopade, da jo hoče imeti pre¬ stavljeno na slovenski jezik, pri čemur mu je angleški pisatelj delal nekake sitnosti. Vendar pa je Marijina Dekliška Družba s pomočjo šolskih otrok igrala “Sv. Elizabeto” 23. aprila 1911. A kdo naj našteje vse, kar in kje je storil blagi župnik Šušteršič za slovenski narod v Ameriki? Vtrujen je legel k večnemu počitku. Po vsem tem delu razumemo njegov trud. Nič se ne čudimo, da je opešal tako hitro. Razumemo to utrujenost; bila je za nas, bila je za naš narod, bila je za zveličanje duš, bila je v delu za Gospoda in Njegovo cerkev. Bila je za blagor nove domovine. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 23 PRVO POGLAVJE. USTANOVITEV SLOVENSKE ŽUPNIJE SV. JOŽEFA. Dne 17. majnika 1673 je dobil Louis Joliet nalogo od kanadske vlade, da si ogleda Mississippi, očeta rek. Njemu se je pridružil jezuit Jakob Marquette, kateri je znal že pridigati v šesterih različnih indijanskih narečjih. Njegov namen je bil obiskati Indijance po Illinois. Na tem raziskovalnem potovanju sta našla lep kos zemlje, kateri se jima je zdel primeren za naselbino. Kraj so imenovali po raziskovalcu "Joliet”. Leta 1837 je bila vasica inkorporovana. Bilo pa je nekaj nemirov med belci in prvotnimi prebivalci. Leta 1841 je bil charter preklican. Kraj je bil toraj brez vsake organizovane uprave do 19. junija 1852. Kmalu so začeli prihajati naselniki različnih ver in narodov. Katoliško prebivalstvo zasledimo že leta 1837. Prva Božja služba je bila opravljena menda leta 1838; daroval jo je leta 1834 posvečeni in 1839 vmrli škof Vincennes Simon Gabriel Brute. Že leta 1835 je bil duhovnik Du Ponta- vice namenjen v Joliet; vendar pa je šele č. Frančišek X. Plunkett sezidal prvo, malo cerkvico, posvečeno sv. Juriju, leta 1838. Ta ubogi duhovnik je storil žalostno smrt v snežnem viharju, ko je jezdil s svojim spremljevalcem k bolniku. Ker mu je burja nesla sneg v obraz, se je nizko sklonil na konju. Pri tem se je pa s tako silo zaletel v vejo, katera je štrlela ravno na pot, da je skoraj takoj zdihnil. To se je zgodilo 14. marca 1840. Njegov naslednik je bil Du Pontavice. Leta 1844 je prevzel to mesto Rev. John Ingoldsby, leta 1850 pa Rev. Hamilton. Ta je sezidal sedanjo cerkev sv. Patricija blizu prej¬ šnje cerkve sv. Jurija. Cerkev sv. Jurija je bila prva cerkev v Jolietu. Mesto je bila sezidana cerkev sv. Patricija. Tjakaj so hodili v cerkev katoličani vseh narodnosti. Rev. Regal, Francoz po rodu, je začel zbirati Nemce, kateri so začeli zidati svojo cerkev. Bila je dovršena leta 1852. V nemško cerkev so hodili tudi naši rojaki. O velikonočnem času pa jih je obiskoval Rev. Solnce iz St. Pavla. Nemci so jim pa kmalu in odločno pokazali, da jim Slovenci niso dobrodošli. Ko je bil pri nemški cerkvi Rev. Cyprian, O. F. M. za župnika, so naši rojaki začeli misliti na ustanovitev lastne župnije. Že 2 leti pred pri¬ hodom Rev. Šušteršiča zbrali so se na posvetovanje k John Zupančiču na 1109 N. Chicago cesti. Tu je bil izvoljen začasni odbor: John Zupančič, predsednik; Steve Štanfel, tajnik; Peter Rogina, blagajnik; John Meteš, Jakob Cesar, Steve Skrinar in Anton Golobič. Začeli so takoj zbirati denar. Takoj prvi mesec so nabrali $800.00. S tem pa se je tudi ustavilo, ker ni bilo dobiti duhovnika. Da bi dobili duhovnika, so šli Peter Rogina, Jakob Cesar in Frank Schwab k nadškofu Feehanu. Ta jim je poslal Rev. Joseph Molitorja, škofijskega svetovalca, da pregleda, kako župnija obstoji. Najprej so hoteli postaviti cerkev na vzhodni Jackson cesti; nazadnje pa so se odločili za pro¬ stor, kjer stoji sedanje župnišče, 810 N. Chicago cesta. Sedaj je bilo že več upanja. Imeli so že $1,300.00, treba je bilo še $450.00 za začetek. Ker ni bilo drugače mogoče, je odbor sam. junaško posegel v žep. Na pomoč je prišel Rev. Solnce. Zjutraj je spovedoval v pritličju irske cerkve sv. Marije (St. Mary’s Church), popoludne pa je imel sejo v Werner dvorani. V odbor so bili izvoljeni: Markuš Krakar, predsednik; Joseph Štukel, blagajnik, in Anton Golobič, tajnik. Da dobi slovenskega duhovnika, je šel Rev. Ivan M. Solnce v staro domovino. Poznal je gorečnost nekdanjega kaplana v svojem rojst¬ nem kraju, Smledniku. Tega je hotel pripeljati s seboj. Jolietska slovenska 24 SREBRNI JUBILEJ 1916 naselbina je dobila svojega župnika v osebi Rev. F. S. Šušteršiča 12. maja, 1891. Navdušeni dušni pastir je takoj pričel z delom. Maševal je v nemški šoli na oltarju, katerega je naredil Mr. Anton Nemanich. Njegov mašni strežnik je bil Mr. Anton Golobič, ki je vsakokrat zlagal ta oltar. V tej nemški šoli je imel tudi prvo sejo, kjer so se pogovorili, kakšna naj bo slo¬ venska cerkev. Prvo nedeljo, ko je bil Rev. Šušteršič prišel v Joliet, imel je tudi prvi krst. Bila je to Mary Bluth, hči Jakoba Bluth in Marije, rojene Bertnik, sedaj živečih v Montani. Z zidavo nove cerkve se je pričelo takoj. Vogelni kamen je blagoslovil dne 19. julija, 1891, sedanji opat opatije sv. Pro- kopija, Rt. Rev. Nepomuk Jaeger, O. S. B. iz Lisle, 111. Vdeležba pri slavnosti je bila velikanska. Bile so pričujoče pričujoče pri blagoslovljenju vse narod¬ nosti, posebno pa še Hrvati in Poljaki, ki so se tudi ločili od nemške cerkve in se priklopili Slovencem. Ta vogelni kamen se vidi še sedaj. Uzidan je v jugovzhodnem voglu novega župništva. Kamenje za novo cerkev je daroval REV. JOS. ŠTUKEL, bivši tretji pomožni župnik pri cerkvi sv. Jožefa. rvivv. juii. bivši četrti pomožni župnik pri cerkvi sv. Jožefa. Mr. Marcus Krakar. Pri tej priliki pa tudi ne smemo pozabiti tesarja, Jakoba Malarič, kateri je zabil prvi klin za stavbo. Ta čast ga je doletela, ker je bil prvi poročen v slovenski fari, dne 25. maja, s Katarino Kočevar. Še predno je bila cerkev dodelana, bil je tudi prvi pogreb. Umrla je namreč Marija Le¬ gan, stara 10 mesecev. Pogreb se je vršil 6. avgusta. Zidanje cerkve je hitro napredovalo. Darovi za cerkev so prihajali eden za drugim. V treh mesecih je bila cerkev dovršena. Zidana je bila iz rezanega kamenja, 90 čevljev dolga, 52 široka in oskrbljena s plinovo razsvetljavo. Za patrona so si farani eno¬ glasno zbrali sv, Jožefa. Društvo sv. Jožefa, najstarejše društvo v Jolietu, je kupilo kip sv. Jožefa za veliki oltar. Bil je importovan iz Pariza. Za 'sveti¬ šče pred oltarjem so kupile naše slovenske žene dragoceno pregrinjalo. Messrs. Jacob Bluth in Steve Stanfel sta kupila mašni plašč za $50.00. Mašno knjigo je kupil Jakob Bluth, sedaj bivajoč v Montani. Prvi kelih je kupil Mr. Joseph Štukel. Še celo iz drugih krajev so prihajali darovi. Michael Butala CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 25 iz Sugar Creek (Brown’s Station) Iowa, je poslal $800.00. Cerkev je dobila v dar tudi monštranco; venec iz čistega srebra je kupilo društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote. Posrebreno kadilnico je darovala Mrs. Mary Sto- nich. Cerkev je dobila tudi svetilnico za večno luč in obilo drugih reči. Rev. Šušteršič je izdal za cerkev skoro ves svoj denar. Veliko število faranov je prišlo k Rev. Šušteršiču prosit, naj se darovi ne oznanijo v cerkvi. Ker on ni tega storil, tudi mi ne bomo tu naštevali njihovih darov. Mnogo teh še živi, drugi pa so šli že v boljši svet po plačilo. Blagih dobrotnikov se bomo vedno spominjali v molitvah. Ti stari farani, ustanovniki, naj bodo vedno zgled mladini. Njihov spomin je časten. Tudi Slovaki so se skazali prijazne. Kupili so kipa sv. Cirila in Metoda za veliki oltar. Ko je bilo vse gotovo, do¬ ločili so 18. oktobra za blagoslovljenje cerkve. Tisto nedeljo je priredilo chi- caško slovensko društvo sv. Martina, sedaj sv. Štefana, izlet v Joliet. Da Slo¬ vani vzajemno delujejo, dokazuje posebno to, da so se radostnim srcem pri¬ družili tudi češki cerkveni spolki velevažnemu izletu. Prišedše v Joliet je pozdravila došle goste izvrstna slovenska godba pod vodstvom kapelnika g. Kresal, slovensko društvo sv. Jožefa pa je napravilo špalir svojim sobratom. Hitro sta se sporazumela jolietska maršala, gg. Anton Nemanich in Steve Stanfel, s chicaškim maršalom, vsi na brzih belcih, dobro pogodili komando in uredbo številnih gostov, ki so se prav vojaškem redu podali v mesto. Pri¬ zor je bil impozanten, kakoršnega Joliet še ni videl. Kakor v Chicagi, tako je tudi tukaj spremljala velika množica češke viteze, kateri so lepo izvajali težke vaje z meči, kar je bilo težko radi hrupa, bobnanja in godbe. Med potjo so se pridružila polska in celo nemška kat. društva. Zopet so napravili tuji spolki špalir pred cerkvijo; med temi pa je stopalo domače društvo z zastavo. Češki vitezi so pozdravili z meči. V cerkvi so se poklonili Vsemo¬ gočnemu in se zopet vrnili. Cerkev je bila natlačena, da niso mogli vsi noter. Ko so društva prišla iz cerkve, so napravila špalir med cerkvijo in župniščem. Kmalu je prišla častita duhovščina iz župnišča: mil. opat Bernard Ločnikar v lepi pontifikalni opravi z mitro in škofovsko palico, čč. gg. domači župnik F. S. Šušteršič, J. Molitor, češki župnik iz Chicago, o. Ciprijan, O. S. F. in o. Mangan, irski župnik iz Jolieta. Blagoslovljanje se je vršilo z običajno moli¬ tvijo in procesijo okrog in po cerkvi. Po blagoslovljanju so bile pete, latin¬ ske litanije vseh svetnikov. Mil. opat je nato govoril slovensko o pomenu hiše Božje. Po pridigi je bila pontifikalna sv. maša. Č. g. Molitor je bil dijakon, č. g. Šušteršič subdijakon, o. Ciprijan pa arhidijakon. Med svetim opravilom so se vršile tudi pridige v drugih jezikih. Služba Božja je trajala do ene popoludne. Ob štrih popoludne so bile še slovesne večernice in s tem je bila slavnost končana. Kmalu je cerkev dobila tudi harmonij. Orgljanje je sprva oskrbovala gospa Krakarjeva. Prvi organist je bil Frank Bernik, kateri je orgljal in vodil petje do leta 1894; temu pa je sledil A. Grčar. Bil je naš organist 10' let. Še isto leto sta bila postavljena v cerkev dva stranska oltarja s kipoma Marije Device, katerega je daroval rojak J. Zupančič, kakor tudi dva angelja za veliki oltar, dar Mr. Steve Štukela, in presv. Srca. Ome¬ njeni kip Matere Božje stoji sedaj v velikem oltarju. Tako je dobivala cerkev vedno več okrasja, le stene so bile še prazne. Več družin in samskih fantov je obljubilo kupiti posamezne postaje, tako da smo kmalu dobili nov križev pot. Postavljen in blagoslovljen je bil dne 28. februarja 1892. A nekaj drugega so naši rojaki še posebno pogrešali pri cerkvi — zvonov. Navajeni lepo ubranega zvonenja, kakoršno se čuje po slovenskih deželah pri vsaki cerkvi, so želeli, da bi tudi iz našega zvonika tem preje zapel zvona mili glas. Začeli so nabirati doneske za zvonove in napravili veselico v ta namen. 26 SREBRNI JUBILEJ 1916 V kratkem času je bila zbrana potrebna svota. Za nobeno drugo stvar ni bilo lažje nabirati novce, kakor za zvonove. Veliko je bilo veselje, ko so jih naši farani pripeljali pred cerkev. Imena darovalcev, kateri so darovali po $10.00 ali več, so zapisana na zvonovih. Veliki zvon, krščen na ime, sv. Jožefa (St. Joseph), nosi naslednja imena: Društvo sv. Jožefa, Joseph Pezdirec, Joseph Štukelj, Mathias Puhek, Anton Golobič, Martin Kapsch, Peter Jurjevčič, Jacob Kren, Jacob Želko, John Vraničar. Srednjemu zvonu je ime Jurij (St. Georgius) in nosi tale imena: Vitezi sv. Jurija, Anton Nemanič, Jacob Bluth, Štefan Štanfel, Stefan Kukar, Matthevv Bradeška. Mali zvon nosi ime Ma¬ rijino (Sancta Maria). Vlila jih je slavno znana livarna Stuckstedejeva v St. Louisu. Uglasbeni so na glasove: F. A. C. Tehtajo 3,000 amerikanskih fun¬ tov. Stanejo $800.00. V nedeljo, dne 23. novembra, leta 1892 so jih blagoslo¬ vili z veliko svečanostjo. Drugi dan so jih naši korenjaški fantje potegnili v zvonik. Od tedaj se glase čez hrib in plan, nas vabijo k molitvi in Božji REV. ANTON BERK, REV. JOS. ŠKUR, bivši peti pomožni župnik pri bivši šesti pomožni župnik pri cerkvi sv. Jožefa. cerkvi sv. Jožefa. službi, pošiljajo zadnji pozdrav zamrlim faranom, kadar prinesejo in odnesejo njihove telesne ostanke iz hiše Božje in zopet z veselim glasom oznanjajo lepe praznike naše sv. vere. Ker so obešeni v zvoniku na isti način, kakor zvonovi v stari domovini, je kaj lahko potrkavati in klenkati z njimi. To znajo naši rojaki, da se jim čudi vse mesto kadar pritrkavajo ob velikih praznikih. Zdaj je bilo vse, kar se rabi v cerkvi, vendar pa rojaki niso deli križem roke. Pred očmi jim je bila nova naloga, katera je čakala cerkveno občino. Ni bilo še lastne, farne šole, ne lastnega pokopališča. Svoje ranjke so poko¬ pavali na pokopališču nemške ali angleške cerkvene občine. Na obeh krajih pa so zahtevali previsoke cene za grobove. Nemci so nazadnje popolnoma odpovedali pokopavanje naših mrličev na njihovem pokopališču; bali so se namreč, da bi jim prostora ne prevzeli. Sedaj ni kazalo drugega, kakor omi¬ sliti si lastno pokopališče. Vedno bolj občutljiva je bila tudi potreba lastne, CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 27 farne šole. Ob ustanovitvi naše župnije je bilo komaj 12 otrok godnih za šolo. Nekateri izmed njih so hodili v angleško, drugi v nemško šolo, nekateri pa nikamor. V krščanskem nauku jih je poučeval č. g. župnik F. S. Šušteršič ob nedeljah v cerkvi, ob sobotah pa jih je učil slovensko brati in pisati v zakristiji. Polagoma se je namnožilo število otrok. Več slovenskih družin se je preselilo v Joliet, ko so čuli, da imajo tam slovensko cerkev; marsikdo je dobil ženo in otroke z doma, mladi Amerikanci naši 'so tudi rastli. Treba je bilo misliti na zidanje šole. Vsi farani so bili s tem zadovoljni. Že so imeli pripravljen načrt in narejeno pogodbo, kar se je prigodilo nekaj, kar jim je zmedlo račun. Baš tedaj, po sklepu svetovne razstave v Chicagi, so nastopili slabi časi v Zjedinjenih Državah. Marsikdo se jih še sedaj spomi¬ nja z žalostjo. Delo se je ustavilo povsod, z delom pa tudi zaslužek. V Jolietu so bile tovarne zaprte celih 18 mesecev. Kar si je kdo prihranil poprej, je tedaj potrošil. Kdor pa je živel od rok do ust, se je moral zadolžiti, da je preživel sebe in svoje. Trda je bila tedaj za vsakdanji kruhek. Na zidanje ali kupovanje zemljišča še misliti ni bilo. Čakali so, da se razmere zboljšajo. Da bodo rojaki pomagali, kakor hitro mogoče, o tem ni bilo dvoma. Tako je tudi bilo. Darovi za cerkvene potrebščine so hitro pričeli dohajati, ko se je delo zopet odprlo. Spomladi, leta 1895, so kupili na zapadni strani mesta, dve milji od mestne hiše prostor v obsegu peterih akrov. V sredo je postavil M. Štukelj velik križ. 26. maja se je vršilo blagoslovljenje z vso slovesnostjo. Vsa naša katoliška društva — tedaj jih je bilo že čvetero — sv. Jožefa, Vitezi sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda in sv. Janeza Krstnika, so odkorala z društvenimi znaki in zastava¬ mi na prostor. Vsi čč. gg. jolietski duhovniki so bili prisotni in mnogo dru¬ gega občinstva. Vsakomur je ugajal raven, prostran, lepo ograjen prostor z velikim, pozlačenim križem v sredi. Prostor sam je veljal $1,500.00, ograja, pota, križ, drevesa, nasadi in drugi stroški so pa znesli $500.00. Po blagoslovu so se farani zbirali in kupovali lote, katere bodo nekoč služile v pokop njim in njihovim rodbinam. Kakor jih sedaj v življenju druži hiša Božja, tako jih bo po 'smrti družila njiva Božja, kjer bodo mirno spavali smrtno spanje drug poleg drugega, čakajoč angeljeve trobente, da jih pokliče k vstajenju. Križ, razprostirajoč se nad grobovi, bo oznanjeval njihovim potomcem, da ljubezen ne mine na robu groba, ampak sega v daljno večnost, kjer se bomo zopet videli nad zvezdami. Isto leto so zgradili tudi svoje šolsko poslopje. Dovršeno je bilo meseca septembra. Zadnji teden istega meseca je bila veselica v šoli za pokritje no¬ vih stroškov. Šola se je odprla 2. oktobra 1895. Poslopje je bilo enonad¬ stropno, 60 čevljev dolgo in 30 široko. Veljalo je z napeljavo mestne vode in notranjo opravo $2,000.00. Ob otvoritvi šole se je vpisalo 64 otrok. Po¬ učevali ste jih dve sestri iz reda sv. Frančiška, v petju pa cerkveni organist. Ko >se je začela šola, se je začela tudi družba mašnih strežnikov. Bilo je okrog leta 1897, ko je č. sestra M. Ferdinanda naučila prvega mašnega strež¬ nika Josepha Stukel, da je bral trpljenje Kristusovo na cvetno nedeljo. Bila je namreč vedno ta navada, da je nekdo bral Kristovo trpljenje slovensko, ko ga bere duhovnik latinsko. Spočetka pa je opravljal to Mr. John Pezdirc. Leta 1896 so podarili jolietski Slovenci cerkvi sv. Jožefa nove orgije. Na¬ pravila jih je orgljarska tvrdka Story and Clark v Chicagi. Imajo 24 spre- menov in stanejo $475. To leto je bila že tudi prva nova maša v naši cerkvi. Bral jo je Rev. M. Šavs na novega leta dan. Leta 1897 je obljubil mil. g. chicaški nadškof, da pride delit zakrament sv. birme. Za to svečanost je bila cerkev prebarvana, kar je stalo $200.00. Naša društva so se pripravila na vreden sprejem našega nadvladike. Napovedani 28 SREBRNI JUBILEJ 1916 Nova šola in sestrska hiša. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 29 dan, 28. aprila, pa je deževalo, kakor bi iz škafa lilo; zato ni bilo mogoče imeti nikake slovesnosti izven cerkve. Zakrament sv. birme je prejelo 24 sloven¬ skih otrok; pripustilo se ni namreč nikogar, kdor še ni bil pri prvem sv. obha¬ jilu. Tisti čas še otroci niso bili tako srečni, da bi smeli pristopati k sv. obhajilu v zgodnji mladosti. Klub temu pa se je zbrala v cerkvi velika množica faranov, kateri so vestno sledili sv. opravilu. Župnija je ob tem času močno narastla. Ko 'so pričeli delati cerkev, je bilo 73 družin, tedaj pa jih je bilo že okrog 200. Začeli so gledati, kje bi se dobilo kaj novega prostora, kmalu se je ponudila ugodna prilika. Naprodaj je bilo kos zemljišča ravno za cerkvijo. Pogodili so se z lastnikom in je kupili 24. maja, leta 1897. Lota je dolga 165 čevljev, 66 čevljev široka in stane $1,200. Bila je neprecenljive važnosti, ker leži poleg cerkve in šole. Leta 1897 je bila že druga nova maša v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Pel jo je Rev. John Plevnik, dne 20. junija. Poseben napredek je napravila naša cerkvena občina leta 1898. To leto so zgradili novo župnišče, razširili šolo ter jo povišali za eno nadstropje. Staro župnišče ni bilo pripravno za duhovnikovo stanovanje; tudi ni bilo na¬ rejeno v ta namen. Noben jolietski duhovnik ne pomni, kedaj je bilo zidano. Vsi farani so bili tega mnenja, da je treba novega župnišča, katiro naj bi bilo dostojno stanovanje za duhovnika in ponos fari. Cerkveni odbor se je temeljito bavil s tem vprašanjem in potrdil načrt, katerega je napravil stav¬ benik Chas. Wallace iz Jolieta. Zidanje se je pričelo meseca junija. Novo župnišče je stalo na istem prostoru, kjer je stala stara hiša, to je, na voglu Chicago in Clay ulic. Ima dvoje nadstropij in šteje s kuhinjo vred 12 sob. Oskrbljeno je z vso moderno hišno pripravo. Brez notranje oprave stane $4,000.00. Dodelano je bilo začetkom oktobra, slovesno blagoslovljeno pa 16. oktobra 1898. Blagoslovljenja so se vdeležila vsa naša društva z društve¬ nimi znaki in zastavami. Pričujočega je bilo tudi mnogo drugega naroda. Mesec pozneje so blagoslovili tudi novo šolo. Daši je bilo z župniščem obilo stroškov isto leto, so se vseeno lotili povečanja šole; stari prstori nam¬ reč niso nikakor več zadostovali. Delo je bilo dovršeno v treh mesecih. Prejšnja leta so hodili sestre domu v samostan, oddaljen kakih 15 minut od naše cerkve. Leta 1898 so jim napravili lastno stanovanje zraven šole Staro župnišče so premaknili na novo kupljeni prostor, je popravili in preno¬ vili. Prostor za cerkvijo in šolo so ogradili, ga navozili s peskom in spreme¬ nili v igrišče, kjer se šolska deca razveseljuje in kratkočasi v prostih urah. Poprave in naprave so stale $4,000.00. Za božič, leta 1900, je dobila naša cerkev prekrasen dar, katerega še vedno občuduje vse mesto. Društvo sv. Jožefa je darovalo cerkvi krasne jaslice, kakoršnih nima nobena druga cerkev v mestu. Prvič je bil sv. misijon v naši cerkvi leta 1901. Trajal je od 17. do 25. marca. Vodil ga je č. g. F. X. Bajec iz Fairfax, Minn. DESETLETNICA OBSTANKA FARE SV. JOŽEFA. Na povabilo Rev. F. S. Šušteršiča pride Rt. Rev. J. Trobec v Joliet na praznovanje desetletnice obstoja naše slovenske župnije. Dne 30. junija 1901 je mil. g. škof iz St. Clouda imel pontifikalno mašo. Govornik je bil Rev. F. X. Bajec. Pri sv. maši je pel zbor šolskih otrok pod vodstvom organista Grčarja. Poleg tega je pa bil tudi kvartet, ki je pel te tri pesmi: Barnby: Veni Creator, Rossini: Ave Verum in Owen: Ave Maria. Pofioludne '?o se zbrala društva v šolskih prostorih. Maršal je bil M. Wardjan. Napravili so špalir med šolo in cerkvijo. Ob treh odkorakajo birmanci pod vodstvom čč. šolskih sester skozi špalir v cerkev. Tem je sle- 30 SREBRNI JUBILEJ 1916 dila č. duhovščina. Boter za birmance je bil Mr. John Grahek, za birmanke pa Mrs. Mary Kukar, sop.roga Mr. Steve Kukarja. Po sv. birmi je govoril mil. g. škof Trobec. Birmi je sledil blagoslov novih zastav mladeniškega društva sv. Alojzija in Marijine Dekliške Družbe. O pomenu zastav je govoril Rev. F. X. Jager. Po govoru je blagoslovil mil. g. Trobec dve banderi: mladeniškega društva sv. Alojzija in Dekliške Marijine Družbe. Botri društva sv. Alojzija so bili: Matthias Nemanič, Joseph Panian, Luke Benedik. Botre banderu Marijine Družbe pa so bile: Anna Grayhek, Mary Golobič, Mary Grayhek. V ponedeljek, 1. junija 1901, ob osmih zjutraj je bila sv. maša za vse dobrotnike naše župnije. Ob devetih je mil. g. škof otvoril šolsko razstavo. Sobe v šoli so bile olepšane. Po 'stenah so bili obešeni izdelki šolske dece iz spisja, lepopisja, risarstva, lepljenstva in računstva. Šola je že tačas pre¬ kašala vse druge v mestu. Zvečer ob osmih se zbere šolska mladina, da se REV. F. X. BAJEC, slovenski misijonar v Ameriki. poslovi od škofa. Pri njegovem vstopu je bila velika ovacija. Sledili so go¬ vori in pesmi. UMEŠČENJE BORŠTNARIC. V torek zvečer so se zbrale naše žene, da ustanove novo društvo v spomin desetletnice, društvo katoliških borštnaric. K umeščenju so došle tudi urad¬ nice nemškega in irskega dvora v Jolietu. Umeščenje je slovesno izvršila visoka nadborštnarica chicaškega naddvora El. Rodgers. Ob tej priliki se je osnoval tudi odbor slovenskega odbora sv. Ane. Za ta mesta so bile izvoljene sledeče sestre: Anna Jerman, nadborštnarica; Mary Buh, podborštnarica; Anna Klobučar, tajnica-zapisnikarica; Mary Grayhek, tajnica-blagajničarka; Mary Košak, blagajničarka; Catharine Jurjevčič, Catharine Papež in Mary Petrovčič, odbornice; Barbara Škof, prva maršalka, Catharine Požek, druga maršalka; Mary Skrinar, notranja vratarica, Anna Prše, zunanja vratarica. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 31 KONCERT. V sredo, 3. julija ob osmih zvečer je bil koncert v opernem gledišču. Otvoril ga je možki zbor. Pel je Danila Fjjgla “Pobratimijo.” Druga točka je bila skladba Viktorja Parme “Čolničku” za mešan zbor. V tretji D. Shaw- ova “Columbia” se je postavil zbor šolskih otrok. Pri Ipavčevi “Domovini” se je posebno odlikoval kot soloist g. Grčar s svojim baritonom. Peta točka je bil tercet “Protector Through The Corning Night”, katerega so peli Mrs. Žagar, Mr. Žagar in Miss Maher. Sledil je pozdrav Slovencem po županu Richardu Barr. Rev. F. X. Bajec je govoril o Slovencih in njihovih odnoša- jih do drugih Slovanov; omenil je predhodnjo dobo, turške vojne, kmetske upore in vzrok izseljevanja. Zaključek je veljal 4emu juliu z ozir. na Slovence. Naslednja točka je bila Hajdrihovo “Jadransko morje”. Gotovo 'Se ob nikaki priliki niso zlivali mogočni akordi “Buči, buči, morje adrijansko” tako veliča¬ stno in ponosno, kakor ob tej priliki. Messrs. Horwat, Sitar, Grčar, Legan, Zelnikar in drugi so storili vse, da pride ta slovenska skladba do prave velja¬ ve. Deveto točko programa je pel zbor šolskih otrok. Bila je to Žerovni- kova “Kukavica”. Že prisrčni, naravni nastop, neprisiljene, naravne kretnje, živobojne obleke, jasni, cvetoči, življenja polni obrazi, prikupna, oči zadovolju¬ joča skupina, vse to si je v prvem hipu osvojilo navdušeno občinstvo. Ko so se pa oglasili prvi sentimentalni glasovi ljubke pesmice, ko se je ponavljal oni nagajivo poredni, a hkratu toliko prisrčni “kuku”, je bilo vse v duhu prenešeno v vaško ložo. Bila je to najlepša točka v celem programu. Lep je bil četve- rospev Sattnerjeve “Gori, gori na planine”; temu je 'sledil “Venec narodnih pesmi”. Koncert je zaključila veličastna S. F. Smithova himna “America”, katero so peli vsi z navdušenjem. PARADA. “Tako lepe in veličastne parade posameznega naroda še ni bilo v Jolietu,” je rekel mestni župan R. J. Barr. V četrtek so dospela v našo sredo bratska društva iz Chicage, So. Chicage in La Salle. Ob osmih zjutraj je služil slo¬ vesno sv. mašo Rev. John Plevnik, tedaj župnik v Chicagi. Po sv. maši so se razvrstili: 1. Kolesarji društva “Ilirija” na okrašenih kolesih. 2. Mestna po¬ licijska straža. 3. Mestni ognjegasci vseh peterih oddelkov. S. Godba. 6. Mladeniško društvo sv. Alojzija. 7. Slovenski vitezi sv. Florijana iz So. Chicage. 8. Društvo sv. Jurija. 9. Slovensko društvo sv. Štefana iz Chicage. 10. Slovensko društvo sv. Družine iz La Salle. 11. Zastopnice Marijine De¬ kliške Družbe z zastavo v kočiji. 12. Zastopnice ženske družbe sv. Rožnega venca z zastavo v kočiji. 13. Čč. duhovščina v kočijah. 14. Godba. IS. Slo¬ vensko društvo sv. Alojzija iz Chicage. 16. Društvo sv. Jožefa. 17. Društvo sv. Cirila in Metoda. 18. Hrvatsko društvo Zrinski-Frankopan iz Jolieta. 19. Godba. 20. Društvo sv. Frančiška Šaleškega. 21. Slovaško društvo sv. Jožefa iz Jolieta. 22. Slovaško društvo sv. Trojice iz Jolieta. 23. Slovaško društvo sv. Jana Evangelista iz Jolieta. Parada je šla od 'slovenske cerkve sv. Jožefa na Cass cesto, od tod je prešla na Ottawa cesto, od tu pa na Jefferson. Od Jefefrson ceste pa se prešla zopet na Chicago in Cass cesti, nakar je po Collins cesti odkorakala v Park. Maršal je bil Mr. M. Wardjan. PIKNIK. Malo pred enajsto uro je dospel ves dolgi sprevod v prostrani Rivervievv Park. Tam je bilo že vse prpiravljeno in preskrbljeno za okrepčila. Nepre¬ gledna vrsta voz poulične železnice pa je vozila žene in otroke. Zabava 'se prične. Nekateri so poskušali svojo srečo pod tribuno na dirkališču na kole- 32 SREBRNI JUBILEJ 1916 CERKVENI ODBOR ZA LETO 1916. —■ Stoječi od leve na desno: Jožef Muhič, Mihael Uršič, Anton Golobič, Jožef Erjavec, Geo. Stonič in Anton Glavan. Sedeči: John Filak, John Grahek, Rev. J. Plevnik in Ant. Nemanič. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 33 sih. Mladina se je vtaborila na plesišču. Godba je igrala valčke, polke i. t. d. Prav živahno je bilo na kegljišču. Spravili so se tudi takoj na baseball. Krog ene ure so se začele priprave za dirko. Na štartu je bilo prav živahno giba¬ nje, debate, prigovarjanje, hvaljenje in grajanje. Tudi stav nismo pogrešali. Ko je vesela poskočnica naznanila začetek dirke, je vse drlo na tribuno. To¬ čno ob eni se je pričela kolesarska dirka društva “Ilirija”. Prva točka se je bila določena na dve milji ali 4 kroge. Prvi je došel na cilj Mr. Joseph Štru- celj, drugi Mr. John Štrucelj, tretji Mr. Deljan. Na drugi točki je bila po¬ časna vožnja na 100 jardov. Zadnji je dospel na cilj Mr. John Štrucelj. Pri handicap vožnji je dal zmagalec prve točke prvemu 10 jardov, drugemu četrt milje naprej. Vozili so 4 milje. Prvi, ki je došel na cilj, je bil zopet Mr. Joseph Štrucelj. Kolesarski dirki je sledila konjska dirka. Med odmorom je navdušeno govoril o Slovencih in četrtem juliju zastop¬ nik postavodajne zbornice države Illinois, Mr. William A. Bowle's. Po dirki se je razvilo bujno življenje okrog šotora. Mr. Grčar je zbral cel moški zbor, kateri je zapel nekaj prav lepih pesmi. Pozno zvečer smo se poslovili od gostov. Po veselici se je podal č. g. Šušteršič na kratko potovanje. -o- NEKAJ DOGODKOV PO DESETLETNICI DO BLAGOSLOVLJENJA VOGELNEGA KAMENA. To leto je bilo pa še nekaj drugega, veselega. Meseca julija se je otvorila druga šolska razstava. Razstavo je obiskalo 6 članov mestnega šolskega od¬ bora na povabilo Rev. Šušteršiča. Sodnik Marshall, katoličanom neprijazen, je rekel: “It is one of the best school exhibits, I ever saw; it seems, these children can learn anything — that there is no limit to their possibilities.” Leto 1904 je prineslo vse polno sprememb. Misel na novo cerkev je bila splošna. Naselbina je rastla in Bog je čuval nad njo. Naši rojaki niso bili le samo zvesti svojemu Bogu, ampak so vedno tudi gledali na to, da se na novo došli rojaki niso odtujili cerkvi. Kaj čuda toraj, da je postala prvotna cerkev premajhna. 13. januarja je bila seja, kjer je bilo izvoljenih 24 odbor¬ nikov. Trije izmed teh so imeli nalogo odobriti račune za novo cerkev. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se postavi nova cerkev na vogel N. Chicago in Clay cest, kjer je stalo župnišče. Prostor je pripraven za cerkev. Navdušenje pa je bilo tudi veliko. Ne moremo se čuditi, da so sklenili postaviti tako veli¬ časten hram Božji, kakoršnega vidimo danes. Kar je bilo sklenjeno, je treba izpolniti. 14. maja so začeli kopati temelj za župnišče na voglu Scott in Clay cest. Tja je stavbenik Roe prestavil župni¬ šče. Staro cerkev pa je doletela še ena čast, predno je bila zapuščena. V nji so se brale še dve novi maši. Prvo je daroval Rev. A. M. Kraschovvitz dne 27. marca 1904; drugo pa je bral Rev. Anton Sojar, 26. junija. Zadnji je ostal tukaj za kaplana, dokler ni bil imenovan župnik v Chicagi, oktobra 1905. Pač redka čast, štiri nove maše, za trinajst let staro naselbino. BLAGOSLOVLJENJE VOGELNEGA KAMENA. Stavbenik za novo cerkev je bil Adam Groth. Pričel je z delom, kakor hitro je bilo mogoče. 21. avgust je bil določen za blagoslovitev vogelnega kamena. Ob 10. je imel pontifikalno sv. mašo J. N. Stariha iz Lead, So. Dak. Asistirali so mu Rev. Fr. Jager, Rev. J. Kranjec, Dr. Seliškar, F. X. Bajec, Rev. F. S. Šušteršič, Rev. A. Sojar in A. Štanfel. Popoludne se je vršilo bla- 34 SREBRNI JUBILEJ 1916 Mašni strežniki leta 1916. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 35 goslovljenje vogelnega kamena. Našteli so nad 50 društvenih zastav v 2,000 društvenikov v paradi. Ob eni so se zbrala v dvoranah slovenska in hrvaška društva, Razdelila so se v dva oddelka in šla na zapadno stran po poljska, nemška, irska, slovaška, italijanska in druga društva. Oddelek iz vzhodne strani z godbo na čelu je prvi dospel na kraj parade pred sodnijo. Od tu so se pomikali proti cerkvi. Glavni maršal je bil Mr. Štefan Štanfel, podmaršali pa Blaž Čulik, Matt. Nemanič, Joseph Sitar, Geo. Stonich in Anton Šraj. Pa¬ rade so se udeležili med drugimi tudi: Trije dvori “Ancient Order of Hiber- nians”, trije dvori “Catholic Order of Foresters”, štirje dvori “AVestern Catholic Union”, nemško društvo sv. Janeza, Kolumbovi Vitezi, štiri italijan¬ ska društva, vsa slovaška in poljska društva, hrvatsko društvo sv. Ivana Krsti- telja ter Zrinski-Frankopan. Tem so sledila 'slovenska društva sv. Jožefa, sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Šaleškega in sv. Martina. Ko so bila vsa društva na svojem mestu, prišla je iz župnišča č. duhovščina. Obred, katerega je vodil škof Stariha, se je pričel. Vogelni kamen nosi napis: Ec- clesia Sti. Josephi A. D. 1904, kar se slovensko reče: Cerkev sv. Jožefa v letu Gospodovem 1904. V votlino tega kamena je bila vložena bakrena skrinjica, kamor so položili med drugimi stvarmi tudi raznovrsten denar Združenih Držav, po 1 iztis Amerikanskega Slovenca in drugih jolietskih časnikov, me¬ stni dokument z županovim podpisom in mestnim pečatom ter pergamentni dokument s 'sledečim napisom: AETERNO DEO VIVO ET VERO Et In Honorem SANCTIJOSEPHI Sponsi Beatae Mariae Virginis Semper Immaculatae Patronique Principalis Totius Ecclesiae Catholicae Et Patroni Specialis Huius Ecclesiae Et Parochiae Slovenicae Feliciter Regnante PIO X. PONTIFICE MAXIMO Ordinario JACOBO EDUARDO QUIGLEY Archiepiscopo Chicagoensi Parocho FRANCISCO S. ŠUŠTERŠIČ Cooperatore ANTONIO SOJAR Status Federatus Americae Septentrionalis Administrante THEODOREROOSEVELT Statum Illinois Gubernante RICHARDO YATES Civitatemque Joliet Procurante GULIELMO C. CROLIUS Hune Lapidem Primarium Et Angularem Iuxta Ritum Potificalis Romani Solemniter Benedbcit Atque Imposuit Reverendissimus Ac Illustrissimus Dominus JOANNES NEMUCENUS STARIHA Episcopus Leadensis, S. D. Assistentibus Praelatis Et Clericis Quamplurimis Coramque Populi Concursu Ingenti Die 21. Mensis Augusti A. D. 1904. 36 SREBRNI JUBILEJ 1916 V slovenskem prevodu slove to: Večnemu Bogu Živemu in Resničnemu in v čast SVETEGA JOŽEFA soproga Blažene Marije Device vedno Brezmadežne in glavnega patrona cele Cerkve Katoliške in posebno patrona te cerkve in župnije slovenske pod srečno vlado PAPEŽA PIJ A X. ordinarija JAKOPA EDVARDA QUIGLEY nadškofa chicaškega župnika FRANČIŠKA S. ŠUŠTERŠIČ duh. pomočnika ANTONA SOJAR pod predsednikom Ždruž. držav Severne Amerike TEODOROM ROOSEVELT guvernerjem države Illinois RIHARDOM YATES • in županom mesta Joliet VILJEMOM C. CROLIUS je ta glavni in vogelni kamen po običaju rimskega obrednika slovesno blagoslovil in vložil prečastiti in presvetli gospod JANEZ NEPOMUK STARIHA škof iz Lead-a, S. D. s pomočjo preštevilnih prelatov in duhovnikov in spričo mnogobrojnega naroda Dne 21. avgusta meseca leta 1904. Na dokumentu so bili podpisani sledeči prisotni preč. gg.: Škof J. N. Sta¬ riha, monsignor Specht, Dr. Seliškar, F. X. Bajec, F. Jager, I. Kranjec, A. Podgoršek, Stanfel, Krasovritz; dekan Dunne, Foster, McNamee, Foley, To- nello, Jagielski, Herman, father Michael, father Polycarp, vsi zadnji iz Jolieta; 0’Brien, iz Lockporta, 0’Dwyer, Smith, Ratz, iz Lemonta; Molitor, Bobal, Domahoe, iz Chicage. Podpisanih je bilo nadalje pet slovenskih društev, spadajočih k župniji sv. Jožefa, z imeni predsednikov, namreč: Sv. Jožefa, George Stonich, predsednik. Vit. sv. Jurija, Anton Nemanich, predsednik. Sv. Cirila in Metoda, Štefan Stukel, predsednik. Sv. Frančiška Sal., Anton Zelnikar, predsednik. Sv. Martina, Josip Dunda, predsednik. Omenjeni mestni dokument od župana Croliusa se glasi v slovenskem prevodu takole: Joliet, 21. avgusta, 1904. Rev. F. S. Šušteršič, župnik katoliške cerkve sv. Jožefa, Joliet, 111. — Častiti gospod: Neizmerno obžalujem, da ne bodem mogel prisostvovati obredom ob polaganju vogelnega kamena za prekrasno poslopje, ki se je začelo graditi po Vaši gorečnosti ter pobožnosti in velikodušnosti Vaših župljanov. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 37 Nobenega važnejšega in znamenitejšega podjetja v prid celi občini ne po¬ znam, nego je začetek gradbe tacega poslopja, kajti po tacih znamenjih po¬ znamo, da nista nravnost in vera v kacem mestu propadli marveč, da njegovo meščanstvo postaja čimdalje idealnejše ali vzornejše. Upliv hiše božje, danes pričete, ostane vedno med nami, prošinjajoč nižavo umazanih in sebičnih ci¬ ljev in kažoč liki nove cerkve dva zvonika navzgor do boljšega in vzornejšega življenja. Dovolite mi, izreči Vam in Vašemu narodu v imenu mesta Joliet naše čestitke ob tej ugodni priliki in našo zahvalo za uslugo, ki jo izkažete občin¬ stvu z zidatvijo tako znamenite cerkve. Sprejmite tudi moje prisrčne čestitke in veliko obžalovanje da ne morem prisostvovati osebno. Z velespoštovanjem Vaš, WM. C. CROLIUS, župan. Ob zaključku cerkvenih obredov je imel Rev. Ivan Kranjec iz South Chi- cage prekrasen govor v slovenskem jeziku, ki je napravil na mnogobrojne poslušalce največji vtis. Nato je govoril v angleščini preč. dekan Dunne od cerkve sv. Patricija. Govoril je tako klasično angleščino, da ga je umel lahko tudi tisti, komur dela še nepremaljive težave angleška izreka (pronunciation). Govornik je naj¬ prej hvalno omenil krasne besede, s katerimi je predgovornik segal tako do srca, da so stoterim poslušalcem bliščale solze v očeh. Potem je rekel med drugim: “Moja predpravica je, da danes prisostvujem polaganju vogelnega kamena nove cerkve sv. Jožefa. Zelo me veseli, da sem z vami in da morem čestitati slovenskemu narodu in njega dobremu župniku. Ta prilika me spominja slične, ko sem imel jaz čast predsedovati pred trinajstimi leti. Takrat sem prisostvoval polaganju vogelnega kamena cerkve, ki se bo morala sedaj kmalu zvati stara cerkev sv. Jožefa. Natanko se spominjam, da sem vas tedaj osrčeval in vam prerokoval veliko bodočnost. “Sedaj vam je postala pretesna ta mala zgradba in namestiti jo mora stav¬ ba, ki bode kot je že sedaj videti, ena izmed najkrasnejših ne samo v Jolietu, marveč v kateremkoli mestu v Združ. državah. “Ta cerkvica bo živela v vašem spominu. Zgrajena je bila ob vašem prihodu v Joliet, dar je bila vaše revščine; znoj vašega čela jo je zidal. V tej cerkvici so bili krščeni vaši otroci, tu ste sklepali svojo ljubezen in pri¬ jateljstvo, tu so se vam odpuščali vaši grehi, tu se vam je lomil kruh življenja m v tej cerkvici ste se zbirali z ostanki ljubljenih svojcev, predno ste jih izro¬ čali majki zemljici. Zaradi tega vam ostane ta cerkvica draga. “Žrtvovanju samega sebe, gorečnosti in trdni volji vašega dobrega župnika se je zahvaliti, da se je stara cerkev sv. Jožefa zgradila in doplačala. A zado¬ voljil se ni z dovršitvijo tega dela. Otročičev je prihajalo k njemu na stotine in skrbeti je bilo treba za prostore, kje naj bi se vzgajali v katoliškem duhu. Sedaj imate lepo Šolo, ki jo vodi najboljše učiteljstvo. Potem je father Šu¬ šteršič obrnil svojo pozornost na drugo nalogo, in poldrugo miljo izven mesta imate kot posledek krasno malo pokopališče. Šele potem, ko je bilo vse drugo preskrbljeno, je mislil vaš dobri župnik na svojo udobnost. Sedaj se je pa lotil večjega dela nego so bila vsa druga, a z vašo pomočjo se bode isto uspešno dovršilo. “Slovenski narod v Jolietu, hvalo prijateljski vezi, ki obstaja med njim in njegovim župnikom, je res zelo napredoval, odkar se je tu naselil. In tudi Katoliška Cerkev je napredovala v Jolietu. Pred 24 leti smo imeli dve katoli¬ ški cerkvi; danes jim imamo osem in še več jih potrebujemo in bomo dobili. Takrat smo imeli samo eno župnijsko šolo; sedaj jih imamo sedem, dve a^a- 38 SREBRNI JUBILEJ 1916 DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA S Č. SESTRO FERDINANDO. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 39 demiji, eno sirotišnico in eno bolnišnico. Napredek je bil velik vsled goreč¬ nosti župnikov in duhovnih pomočnikov ter sijajnega duha med lajiki.” Govornik je zaključil, pozivajoč Slovence, naj se zbirajo v podporo svojega župnika v njegovem zadnjem podjetju, ter še enkrat v imenu vse duhovščine izražajoč prisrčne čestitke. Po tem imenitnem govoru je bil v stari cerkvi podeljen slovesen blago¬ slov, v navzočnosti vse preč. domače in tuje duhovščine. Z neizbrisnimi vtiski in spomini se je potem narod razšel, da v nekaljenem veselju završi nepozabni dan 21. avgusta. Koncem omenjamo, da je naša nadepolna mladež v največjem številu in v najlepšem redu prisostvovala slovesnim obredom blagoslovljenja. -o- BLAGOSLOVLJENJE NOVE CERKVE. Jolietski Slovenci smo obhajali v nedeljo, 15. oktobra 1905, praznik, ka- koršnega še ne pomni in kakoršnega tudi ne bo več doživela slovenska nasel¬ bina v Jolietu. Ideja, započeta v umu prerano umrlega, v službi Gospodovi neutrudljivega gospoda župnika, Rev. F. S. Šušteršiča, postaviti hram Gospo¬ dov, ki bo, ne samo ponos Slovencem, ampak tudi živa priča verskega mišlje¬ nja našega ljudstva, ta ideja —• je uresničena. In ker 'se jolietski Slovenci predobro zavedamo, koliko truda in napora, koliko skrbi in predvsem požrtvo¬ valnosti je bilo treba in bo še treba, da položimo na oltar svojega katoliškega prepričanja zadnji, v svrho te ideje zahtevani vinar, in ker se tega ne samo zavedamo, ampak hočemo tudi dejanju pokazati, h čemur smo se zavezali — zato mislimo, da lahko opravičeno trdimo, da smo ponosni na vse to, kar občuduje slehern naš gost, trdimo, da je bil 15. oktober 1905 naš dan, naš praznik. Vsa slavnost, od začetka do konca, se je vršila v najlepšem redu, v splošno zadovoljnost domačincev in tujcev. Veliko zahvale v tem oziru se spodobi glavnemu maršalu g. Anton Nemanichu in podmaršaloma gg. Jos. Sitarju in BI. Čuliku, ki so, jahajoč na čilih konjih, uredili mnogobrojne čete domačih in tujih društev, da se ni pri slavnosti zamudila niti minuta. Ob desetih se je pripeljal mil. g. nadškof chicaški, katerega je pričakoval na kolodvoru č. g. župnik z g. kaplanom. In parada! Da se ne bo zdelo, da pretiravamo, kličemo na pomoč joliet- ske angleške novine, katere soglasno trdijo, da je bila ta parada ena najlepših in najimpozantnejših, kar jih je doživelo naše mesto. Opazili smo 37 dru¬ štvenih zastav in 4 godbe. Paradi so dale poseben, prazničen znak krasne uniforme raznih slovenskih in slovanskih društev. Jolietsko slovensko dru¬ štvo Vit. sv. Jurija je počastilo mil. nadškofa s tem, da mu je med parado delalo špalir. Posebno pozornost so vzbujali tudi češki kadeti društva sv. Vaclava iz Chicago, kateri so delali prav točno po vojaško različne vaje s puškami. Tako so se pomikali vsa mnogoštevilna društva med veselim pri¬ trkavanjem zvonov proti slovenski cerkvi pod velikim slavolokom z napisom: “Dobrodošli!” Kmalu po polenajstih je mil. g. nadškof chicaški, J. E. Quig- ley, pričel blagoslovljanje cerkve ob asistenci mil. g. škofa Carrolla iz Helene, Mont. in vseh ostalih čč. gg. duhovnikov. Med njimi so: Very Rev. P. W. Dunne od cerkve sv. Patricija, Joliet; Rev. Ogulin iz St. Pavla; Rev. John Trobec iz St. Stephen’s, Minn.; Rev. Ed. Kelly iz Chicage; Rev. C. P. Foster od cerkve presv. Srca, Joliet; Rev. Mavviocki iz Chicage; Rev. Herman od cerkve sv. Cirila in Metoda, Joliet; Rev. W. J. McNamee, od cerkve sv. Ma¬ rije, Joliet; Rev. H. J. Hausser iz Subletta, III.; dr. Dunne, nadškofijski kance- 40 SREBRNI JUBILEJ 1916 PRVI GRADUANTI TRGOVSKEG A ODDELKA ŠOLE SV. JOŽEFA, LETA 1916. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 41 lar; Rev. F. S. Bajec iz St. Pavla; dr. McGovern iz Lockporta; oo. Polikarp in Fidelis od cerkve sv. Janeza; čč. gg. Burnes, Tennessey, 01szewski, 0’Brien in Tonello iz Joliet; Rev. J. Plevnik iz Waukegana; Rev. Jagielski iz Kensing- tona, Rev. Kraschowitz iz Chicage in Kranjec iz So. Chicage. Po izvršenih kratkih opravilih, katera so običajna pri blagoslovljanju katoliških cerkva, se je pričela pontifikalna sv .maša, katero je daroval mil. g. škof Jakob Trobec. Slavnosten govornik je bil č. g. J. M. Solnce. Č. g. govornik se je zamislil v duhu, kako je bilo pred petnajstimi in šestnajstimi leti, ko je pri¬ hajal iz St. Pavla v Joliet obiskovat naše rojake, kateri so takrat ponižno hodili k tujcem po dovoljenje, da bi mogli pod streho tuje hiše Božje poslu¬ šati besedo Božjo in prejemati sv. zakramente. In ti, kateri niso bili nič pred šestnajstimi leti, so danes prvi v mestu. Zato je iz srca čestital č. g. župniku in vsem Slovencem na velikanskih vspehih, ki so jih dosegli skoro v enem desetletju. V jedru svojega govora je č. g. razpravljal o svetosti hiše Božje. Vse, kar je v cerkvi, kar se v njej vidi in sliši in vse, kar se v njej godi, spominja na svetost, spominja, da je to hiša Božja in vrata nebeška. On, ki v svojem življenju ni imel, kamor bi naslonil svojo glavo, je gotovo vesel tega veličastnega hrama Božjega, zgrajenega z žulji preprostega, bolj siromašnega, kot premožnega delavskega ljudstva. Lahko trdim, da bi tako lepe cerkve, v umetniškem oziru tako dovršene stavbe zaman iskali v celi naši stari domovini. Opozoril je v ganljivih besedah tudi na stransko kapelo, v kateri je natančen posnetek slike Marije Pomagaj z Brezij, katero je daro¬ val č. g. domači župnik po prijaznem posredovanju P. Hugolina Sattnerja, frančiškanskega župnika v Ljubljani. In ljudstvo se je pri ganljivih govorni¬ kovih besedah spomnilo, kako je nekoč romalo na omenjeno Božjo pot —- in marsikomu se je vtrnila solza. Govor ste dičili posebno dve lastnosti: lepa slovenščina in govorniško prednašanje. Prihajal je iz srca in segal v srce. Po sv. maši je mil. g. nadškof chicaški častital v nekoliko besedah našim naseljencem, ker premorejo eno najlepših cerkva v celi škofiji, vzpodbujal jih k lepemu, krščanskemu življenju ter jih opozarjal, naj tudi v bodoče tako vestno izpolnjujejo, peto cerkveno zapoved: Pomagaj vzdrževati cerkev in duhovnike. Predno zaključimo dopoldansko službo Božjo, nam preostane še velika in prijetna dolžnost, da pohvalimo prav odkrito in iskreno naš cerkveni zbor. Da zopet zamolčimo svojo sodbo, navajamo besede v našem mestu živečega italijanskega duhovnika in daleč na okolu poznanega skladatelja, Rev. Jos. Tonello. Dejal je: “Kaj takega nisem pričakoval. Težka instrumentalna maša Rosevvigova v F duru se je popolnoma posrečila. Petje, kakor godba — vse je bilo dovršeno.” Naši pevci in pevke so se res pošteno pripravljali na njo, za kar se je treba zahvaliti navdušenemu organistu g. Antonu Grizoldu. Da smo pa pravični, moramo tudi priznati, da je g. Anton Schager kot diri¬ gent izvršil svojo vlogo ta dan, kakor zna le on sam. Da otmemo pozablji¬ vosti imena naših pevcev in pevk, kateri so se tako izborno odlikovali, hočemo jih tu navesti: Al. Gale, Jos. Grčar, Jos. Legan, Tom. Legan, John Pugelj, Pet. Rogina, Jos. Sitar, Ivan Trlep, Fr. Završnik, Ivan Žlogar, Martin Žlogar, Roza Brunskole, Marija Nasembeni, Ana Nemanič, Marija Mušič, Lottie Pavlin, Ana Stariha, Kat. Stariha, Antonija Štukel, Ana Težak, Marija Tomac, Ivana Turk, Ana Zupančič, Marija Zupančič. Popoludne ob treh je prejelo zakrament sv. birme 80 birmancev in birmank, katerim 'sta kumovala g. A. Nemanich in ga. M. Schwab. Pevski zbor je ener¬ gično zapel “Ecce Cacerdos Magnus”, mil. g. škof Jakob Trobec pa je stopal ob mnogoštevilni asistenci po cerkvi proti velikemu oltarju, da tamkaj po maziljenju prikliče sv. Duha v mlada srca. Ko je naš vladika podelil zakra- 42 SREBRNI JUBILEJ 1916 Mladeniško izobraževalno društvo sv. Alojzija. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 43 ment sv. birme, je govoril v lepih in ljubeznivih besedah birmancem in bir- mankam; dal je tudi dovolj lepih besedij in zlatih naukov odraščenemu svetu, ki je napolnil slednji kotiček v prostrani cerkvi. Ljudstvo je z vidnim zani¬ manjem poslušalo besede ljubljenega nadpastirja. Te besede so prišle iz srca, za naš narod gorko čutečega. Po svojem govoru je podelil mil. g. škof blagoslov z Najsvetejšim. S tem je bila cerkvena slovesnost zaključena. — Mnogoštevilni naši gosti, gotovo nad 3,000 po številu, razšli so se po mestu obiskat svoje prijatelje. Za one, kateri nimajo znancev tukaj, so slovenske gospodinje preskrbele posebno kosilo. Čč. gg. duhovniki so posvetili večer č. g. F. S. Šušteršiču. Č. g. župnik, ki za svoja dela nikjer ni iskal slave in priznanja — hočeš nočeš — moral je po¬ slušati govor za govorom, v katerih so izrazili čč. gg. gostje svoje mnenje o njegovem plemenitem delovanju. Vsakdo mu je ta večer častital in se po¬ klonil — njegovi energiji. Resnica je, da ne najdeš v naši okolici cerkve, kakoršna je slovenska cer¬ kev sv. Jožefa v Jolietu. Kdor ne verjame, naj pride sam v Joliet, da bo videl na lastne oči, iz česa je zidana in kako je zidana. Kdo je zidal to cer¬ kev? Ali je to zasluga Rev. F. S. Šušteršiča ali njegovih vernikov? To je zasluga sloge in edinosti in ljubezni med ljudstvom in dušnim pastirjem. To slogo med nami Bog živi in ohrani. CERKEV. V tej gnječi si nismo mogli dovolj cerkve ogledati. Dragi čitatelj, oglejmo si jo natančneje, ko mine slovesnost. Morda te zanima, kdo je napravil na¬ črte. W. J. Brinkman. Zidana je v modernem rimskem slogu. Če jo po- gledavaš od zunaj, boš takoj rekel: To je največja cerkev v Jolietu. Dolga je 152 čevljev, 62 široka, visočina zidov pa znaša 42 čevljev. Zidana je iz re¬ zanega bedfordskega kamenja (Buff Bedford Stone). Zvonika sta 156 čevljev visoka. Na vrhu se svetita križa, pozlačena s 16 karatnim zlatom. Spredaj je krasno pročelje. Vstopiva. Odprimo eno izmed treh vhodov in v prostra¬ ni veži 'sva. Od tu vodijo na obeh straneh stopnice na kor. Ko odpreva eno izmed treh vrat v cerkev, misliš, da si prišel v škofijsko stolico. Cerkev ima tri ladije. Po pet jeklenih stebrov na vsaki strani srednje ladije nosi obok in železno ostrešje. Stopajva počasi in oglejva si vsako stvar po vrsti. Tla, na katerih stojiva, so iz rimskega mozaika. Predno se začno sedeži, stojita na vsaki strani dva marmornata kropilnika. Tega na evangeljski strani je daroval Mr. Geo. Stonich, onega na listovni pa Mr. E. Wunderlich. Potem se vrstijo sedeži, vrsta za vrsto. V srednji ladji na listovni jih je 188, na evan¬ geljski pa štirje manj zavoljo prižnice. V stranskih ladijah jih po 108. Blizu srede cerkve opazimo na vsaki strani dve umetno izdelani spovednici, neko¬ liko potisnjene v zid, kjer je bil poseben prostor pripravljen za nje. Kaj pa stene. Gotovo ne manjka križevega pota. Naju pa bolj zanimajo velika, 18 čevljev dolga in 7 široka, umetno barvana okna. Kaj predstavlja prvo od kora na listovni strani. Jezus blagoslavlja otročiče. Podaril je je Mr. Jos. Klepec. Na drugem je slika Marijinega vnebovzetja. Tega je podarila De¬ kliška Marijina Družba. Tretje je dar bratovščine sv. Rožnega venca in kaže lurško Mater Božjo. Na četrtem ima društvo sv. Frančiška šaleškega svo¬ jega patrona, na petem pa društvo sv. Jurija. Ozriva se na evangeljsko stran. Na prvem oknu s podobo sv. Družine beremo ime društva sv. Jožefa. Z dru- zega opazujeta sv. Ciril in Metod svoje brate, posebno pa še 'svoje društvo, ki jih je tja gori postavilo. Nadalje vidimo, kako sv. Martin reže svoj plašč in ga daje polovico revežu, kakor bi hotel naznanjati, da njegovo društvo deli 44 SREBRNI JUBILEJ 1916 Dekliška Marijina družba sv. Neže. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 45 podpore svojim bratom. Sv. Ana je zelo priljubljena pri naših rojakih; zato se ne čudimo, če je društvo hotelo imeti eno okno v cerkvi v njeno čast. Sv. Anton je pa že nekak slovenski patron. Gotovo bi ga pogrešali, če bi ga ne bilo društvo sv. Antona Padovanskega postavilo gori v okno. Da ne bova še enkrat velikemu oltarju hrbta obračala, ustvarimo si še sodbo o koru. Poleg orgelj in velikega prostora za pevce je še 125 sedežev. Nad orgijami ie velikansko okroglo okno s podobo sv. Cecilije. To je pa gotovo podaril kak pevec. Gotovo. Pa ne en sam, ampak cela tropa naših slavčkov, šolskih otrok. Skozi to okno prihaja popoludne svetloba, ki se veličastno razgrinja po vsej cerkvi, kakor bi hotela povedati, odkod bo prihajalo življenje, ko onemo- rejo stari farani. Z višave se podajmo zopet v nižino. Poglej tja v ono votlino na listovni strani. Tako je skrita, da bi jo bila kmalu ne bila opazila. To je kapela Ma¬ rije Pomagaj. V prezbiteriju so trije oltarji; na evangeljski strani srca Je¬ zusovega, na listni sv. Ane. Poleg oltarja Jezusovega srca je kip sv. Geno¬ vefe, poleg oltarja sv. Ane pa roženvenske Matere Božje. Pred velikim ol¬ tarjem gori večna luč, znamenje, da je tu prebivališče Luči sveta. Svetilnico sta darovala Messrs. John Grahek in Michael Kočevar. Čudil se boš trojne¬ mu zvoncu (gong) pri oltarju, če nisi vajen kaj takega. To je dar Jakob Plešeta. Ne da bi vstopila v prezbiterij, prideva lahko v duhovsko zakristijo skozi vrata ravno pred obhajilno mizo, katera vodijo v vežo. Iz te veže vodijo ena vrata ven, druga v zakristijo. Tu vidiva vse, kar je naadno po takih prosto¬ rih, le da je prostor precej večji, da ima vsaka stvar svoj določen prostor. Vsaka zakristija ima še tudi poseben vhod od zadaj. Imamo dve zakristiji, po eno na vsaki strani prezbiterija. Zvezane ste is posebnim hodnikom za cerkvijo. Druga služi mašnim strežnikom. V njej se shranjujejo tudi vse potrebščine in okrasje. Morda te bodo zanimale še različne dragocenosti, katere so bile podarjene cerkvi. En kelih je podarilo društvo Marije Brez¬ madežnega Spočetja, štev. 161, N. H. Z. Vidiva tudi ciborij, katerega je po¬ darila dekliška družba sv. Neže. Krasno je tudi stojalo in mašna knjiga, kar je daroval Mr. Blaž Čulik, ki biva sedaj v Iowi, drugo pa Mr. John Schauer. Nad vse lepi so zlati vrčki za vino in vodo z zlato skodelico. To je dar naših mašnih strežnikov. Če hočeva cerkev prav spoznati, ne smeva tudi pozabiti železnih vrat v zakristiji. Kaj se pa tam notri skriva. Dve dolgi vrsti klučev za električne luči. Ne samo, da se cel veliki oltar lahko krasno razsvetli, ampak tudi cer¬ kvene stene na obeh straneh prav doli do pročelne stene. Teh svetilk sicer nisva opazila v cerkvi, ker so previsoke in zraven tega še dovolj skrite. Tudi za razsvetljavo po cerkvi se rabi elektrika. Plinove cevi so napeljane, pa se ne rabijo. Veliko število radiatorjev nama kaže, da mora biti pod cerkvijo tudi velik parni koteh Cerkev, kakoršno sva videla, stane $100,000.00 brez vsake oprave, kar te morda tudi zanima. Sedaj 'se pa lahko vrneva iz cerkve, ker se ne spodobi, da bi se notri govorilo; hočem pa še vendar nekaj reči po¬ vedati iz zgodovine slovenske župnije sv. Jožefa. Dan blagoslovljenja nove cerkve je bil tudi dan veselja za farane. Vse je hotelo videti novo cerkev. Bila je skoro natlačena cel dan. Zato so se druga opravila opravljala v stari cerkvi. Zadnji, ki je bil tam krščen, to je bilo rav¬ no na dan blagoslovljenja cerkve, je bil Frank Videtič iz Bluff ceste. V torek po blagoslovljenju cerkve je bil prvi krst v novi cerkvi. V novi cerkvi je bil krščen oni, ki je bil rojen najbližje cerkve, John A. Želko. 40 SREBRNI JUBILEJ 1916 ŠTEFAN KUKAR, prvi predsednik društva sv. Ci¬ rila in Metoda. FRANK TERLEP, sedanji predsednik društva sv. Cirila in Metoda, ŠTEFAN ŠTUKEL, stari faran, v Jolietu že nad 30 let in zastopnik društva sv. Cirila in Metoda. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 47 KRSTNI KAMEN, PRIŽNICA, SPOVEDNICA IN SLIKA MARIJE POMAGAJ. V letu 1906 je bila cerkev izdatno izpopolnjena. 6. februarja je bil blago¬ slovljen ob veliki udeležbi novi krstni kamen, prižnica, dve spovednici in slika Marije Pomagaj. Krstni kamen je iz belega marmorja z bogato pozlačenim in umetniško izdelanim pokrovom ter nosi ime George Lopartz. Prvi otrok krščen pri tem kamenu je Mary Glavan, hči našega znanega rojaka in cerkve¬ nega odbornika Glavan. Prižnica in spovednici so mojstersko delo, katero je izvršila chicaška tvrdka The A. H. Andrews Co. Slika Matere Božje je natančen posnetek podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Naslikal jo je eden najboljših slikarjev v Avstriji, Jožef Kastner iz Dunaja. Šel je nalašč zavoljo tega na Brezje. Vse stroške za to sliko je plačala mati č. g. župnika Šušter¬ šiča, ga. Ivana Šušteršič. Z dobrim svetom ji je šel na roko v cerkveni umet¬ nosti dobro znani o. Hugolin, tedanji župnik pri frančiškanih v Ljubljani. Sliko občudujejo tudi ljudje, katerih slike krase slikarske akademije. Sloves¬ nost je vodil preč. g. dekan jolietski, R. W. Dunne, ob asistenci šesterih du¬ hovnikov. Slavnostni govor je imel Rev. J. Kranjec iz So. Chicage. Spodbu¬ jal je farane h češčenju Marije Pomagaj, da bi ona, ki je v stari domovini na Brezjah uslišala že tolikokrat s čudežem prošnje slovenskih sinov in hčera, tudi tukaj bila usmiljena našemu narodu in se milostno ozrla na vsakogar, ki poklekne pred njeno podobo. Po govoru sta dva strežnika dvignila podobo in jo nesla v slovesnem sprevodu po cerkvi v spremstvu dečkov in deklic ter čč. duhovščine. Pete litanije in blagoslov sta zaključila slavnost. Mala ka¬ pela Marije Pomagaj v naši cerkvi naj bo vir tolažbe v naših potrebah. Naj povem še zgodbo, kako je prišla svetilka v to kapelo. Mrs. Ulm je imela zelo bolno hčer. Bila je v postelji že celo leto. Nobenega upanja ni bilo več. Poskusili so še z nevarno operacijo. Mrs. Ulm je zaupala samo še na Marijino priprošnjo. Obljubila je, da če hči ozdravi, bo kupila svetilko za kapelo Marije Pomagaj v naši cerkvi. Njena hči je v kratkem ozdravila, vstopila v red loretskih sester in je sedaj prednica šolskih sester nekje v Chicagi. Kogar stvar zanima naj poizve za sestro Agnes. Še veliko drugih slučajev nam je bilo naznanjenih v katerih so častilci Marijini zadobili pomoč v telesnih in dušnih potrebah, ki so se zatekli zaupljivo k Mariji Pomagaj v naši cerkvi. Meseca marca se je pričel sv. misijon in je trajal dva tedna. Vodil ga je Rev. F. X. Bajec iz St. Paula. BOŽJI GROB. Poleg jaslic ima naša cerkev še nekaj drugega, kar nima nobena druga cer¬ kev v bližini, namreč Božji grob. Videli smo ga prvič o velikinoči, leta 1906. Napravljen je v kapelici Marije Pomagaj. Svilnato opremo v grobu samem je kupilo društvo sv. Jožefa. Truplo Jezusovo, ležeče v grobu, obseva množi¬ ca raznobarvnih lučic in šopki svežih cvetic napolnjujejo ves prostor z vonja¬ vo. Nad grobom sta naslikana dva angelja, viseča v zraku z razprostrtima pe- rotima in moleča Zveličarja. Strop kaže zvezdnato nebo. Iznad vrha priha¬ jajoča električna luč daje celemu prostoru izredno milobo. Nad kapelo je po¬ stavljena velika slika, 26 čevljev visoka in IS čevljev široka, katera predstav¬ lja pozorišče velikega petka zvečer na gori Kalvariji. V ospredju so trije križi, katere obseva zahajajoče solnce, v ozadju je jeruzalemsko mesto s tem¬ pi om in palačami, ob straneh pa velika palmova drevesa in drugo zelenje. Te umetniške slike je izdelala tvrdka Sosman & Landis Co. v Chicagi. Vitezi sv. Jurija so več let tvorili častno stražo ob grobu. Meseca septembra so bila vložena štiri zadnja okna naše cerkve. Samo 48 SREBRNI JUBILEJ 1916 REV. JOHN PLEVNIK, Rojen dne 28. avgusta 1873 na Dobravi pri Ljubljani; posvečen v mašnika dne 17. junija 1897. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 49 nekaj besedi o onih dveh na koru, ker sta bolj skrita. Na južni strani je slika sv. Petra in Pavla, na severni pa sv. Elizabete in sv. Magdalene. Vsa štiri okna je izdelala tvrdka Flanagan & Boedenvveg v Chicagi. Leta 1907 so z našo cerkvijo združeni Hrvati sledili Poljakom, ki so s pomočjo Rev. Slominskega sezidali lastno cerkev sv. Križa na Ross in Eliza¬ beth cestah. Bratom Hrvatom pa je Rev. Geo. Violič postavil na Broadway cerkev Matere Božje. To leto nam je prineslo zopet nekaj veselih dogodkov. Za štirideseturno pobožnost so kupile borštnarice sv. Ane bandero, katero se postavlja pred izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Društvo sv. Neže je kupilo novo burzo, štolo in višnjevo pregrinjalo za stojalo za mašno knjigo. Mesec majnik nam je prinesel tudi novega, izvrstnega organista, Mr. Geo. Malovrha. Začasno se je poslovil od nas to leto prijatelj mladine, Rev. Šušteršič, da se pokloni Božjemu namestniku na zemlji, največjemu papežu, Piju X. Do¬ spel je v večno mesto 30. junija. Na svoje mesto je postavil Rev. A. M. Kraschovvitza, kateri je potem ostal pri njemu za kaplana do njegove zadnje poti v staro domovino. STRANSKI OLTARJI. Tudi to leto je dobila cerkev nekaj novih, krasnih darov. Na praznik Ma¬ rijinega vnebovzetja so bili blagoslovljeni trije novi stranski oltarji. Oltarji so iz tako zvane snovi “composition”. Izdelala jih je tvrdka Deprato v Chi¬ cagi. Stanejo $1,500.00. Oltar sv. Ane je podarilo društvo sv. Ane katoliških borštnaric, oltar srca Jezusovega pa Dekliška Marijina Družba in dekliška družba sv. Neže. Kip presv. Srca je kupila Mrs. Margaret Mušič. Za oltar Marije Pomagaj je nabrala Mrs. Frances Zoran $105.00. Poseben okras naši cerkvi ste še dve olnati sliki nad stranskima oltarjema. Ta na listovni strani predstavlja trpečega Zveličarja na Oljski gori, druga pa Jezusov vnebohod. Prva je dar Mr. Michaela Kočevar, druga pa Mr. Geo. Lopartza. Vsaktera stane $200.00. Izdelal ju je sloveči poljski slikar T. Zukotynski. Po blago¬ slovu so se brale tri sv. maše obenem; brali so jih dekan Dunne in domača gospoda. Leto 1908 nam je prineslo nenavadno slavnost. Ob navzočnosti obeh slo¬ venskih škofov in večine slovenskih duhovnikov v Ameriki ter ogromni ude¬ ležbi vernega občinstva je starosta slovenskih svečenikov v tej deželi, mnogo- zaslužni misijonar preč. g. Mgr. J. F. Buh, praznoval petdesetletni jubilej svojega mašništva ali zlato mašo v torek, 2. junija, v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa. Naša prelepa cerkev se je za to priliko odela v pražnjo odejo. Z mogočnih stolpov ste vihrali slovenska trobojnica in amerikanska zvezdna zastava, a vmes je plapolalo vsepolno različnih praporčkov. Cerkveno pro¬ čelje je bilo prevlečeno z draperijami v ameriških barvah. Na glavnem oltarju so duhtele bujne rože in vsi ogromni prostori so bili okrašeni z mnogobarv- nim cvetličjem. Od cerkve do župnišča so bile zasajene zelene veje. Župni¬ šče, šola, sosednja tiskarna in bližnje hiše so bile ozaljšane. Okoli enajstih in petnajst minut oglasili so se zvonovi. Č. duhovščina se je podala v cerkev. Pred njimi je bila razvrščena šolska mladež. Lepo so bili oblečeni, da je gledalce kar očaralo. Preč. g. zlatomašniku sta asistirala med slovesno mašo Rev. L- Kerže in Rev. Fr. Jager. Arhidijakon je bil Rev. P. Zupan, a ceremonijar Rev. J. Se¬ liškar. Slavnostno pridigo je imel mil. g. škof Jakob Trobec, ki je v zbranin besedah slikal vzvišeni poklic duhovski in vmes opisal življenje slavljenčevo. V svetišču so bili navzoči: Mil. gg. škofa Trobec in Stariha; Mgr. Alojzij REV. JOHN PLAZNIK, Rojen dne 13. aprila 1891 na Močilnern pri Radečah na Dolenjskem. V maš- nika posvečen dne 29. majnika 1915. CERKVE SV. JOŽEFA, JOL1ET, ILL. Plut, Shakopee, Minn.; indijanska misijonarja iz reda sv. Benedikta, Rev. Ro¬ man Homar in Rev. Ciril Zupan. Nadalje čč. gg.: Anton Ogulin, St. Paul, Minn.; F. X. Bajec, St. Paul, Minn.; Dr. Janez Seliškar, St. Paul, Minn.; Jožef Varli, St. Paul, Minn.; F. Gladek, St. Paul, Minn.; Janez Gruden, St. Paul, Minn.; Fr. Jager, Minneapolis, Minn.; Ant. Mikš, St. Michael, Minn.; Mat. Šavs, Delano, Minn.; Fr. Rant, Arlington, Minn.; Mat. Bilban, Eveleth, Minn.; Ant. Vilman, Watkins, Minn.; Luka Klopčič, Calumet, Mich.; Jožef Tomšič, Forest City, Pa.; Jernej Ponikvar,. Cleveland, O.; Marko Pakiž, Collinvvood, O.; Jožef Lavrič, Indianapolis, Ind.; Janez Smolej, Milvvaukee, Wis.; John Plevnik, Waukegan, 111.; Ant. Sojar, Chicago, 111.; Janez Kranjec, So. Chicago, 111.; F. S. Šušteršič in A. M. Kraschovvetz, Joliet, 111. Po 'službi Božji je bila pojedina v Golobičevi dvorani. Tu je prvi govoril mil. g. škof Stariha. Nato je Mgr. Buh nekoliko opisal svoje težavno delova¬ nje med Indijanci. Nazadnje je rekel sivolasi starček: “Če vas takole pogle¬ dam, ste res vsi mlajši od mene, toda kdo izmed vas, gospoda, se čuti mlaj¬ šega od mene?” Besedo je prevzel Mgr. Plut. Konečno pa 'se je Rev. Šu¬ šteršič zahvalil slavljencu v imenu cele fare, da si je izbral našo naselbino za svoj jubilej. RAZVOJ FARE SV. JOŽEFA PO ODHODU NJENEGA USTANOVITELJA. Vsa zgodovina slovenske župnije sv. Jožefa, kar smo dosedaj povedali o nji, je tudi zgodovina delovanja njenega ustanovitelja Rev. F. S. Šušteršiča. Vsak dogodek je dihljaj njegovega življenja. Tu je pustil svoje življenske moči v čast Božjo. Zasadil in odgojil je krasen vinograd Gospodov. Bil je zvest delavec do zadnjega dneva. Njemu je bilo le za delo, saj je vedel, da bo kmalu prepustil cvet in sad svojim naslednikom. Ko se je S. julija 1910. po¬ slovil za vedno od župnije, katera je bila njegov ponos, tolažba in upanje ob smrtni uri, je začasno prevzel njegov prostor Rev. Kraschovvitz. To leto, 4. septembra, smo imeli prvo novo mašo v novi cerkvi. To je bil dan pra¬ vega veselja za celo faro; novomašnik, Rev. Joseph Štukel, je sin fare sv. Jo¬ žefa. Njegov oče, Mr. Joseph Štukel spada med naše stare farane. Rev. Štukel je prejel prvi poduk v naši farni šoli, čjetudi je bil rojen v Chicagi. Ravno isto leto pa smo zgubili tudi farana, kateri je najboljše poznal našo slovensko naselbino. Jakob Cesar je bil eden prav prvih Slovencev, ki so prišli v Joliet. Bil je pa tudi prvi delavec pri ustanovitvi naše župnije, katere zvest sotrudnik je ostal do zadnjega. Vmrl je 18. avgusta 1911 kot osemde¬ setletni starček. Časten mu spomin! Kakor že omenjeno, je Rev. A. M. Krasovvitz nadomestoval župnika. V začetku meseca julija pa je Most Rev. James Edward Guigley imenoval nove¬ ga župnika za slovensko faro sv. Jožefa, Rev. John Kranjca iz So. Chicage. Rev. Kraschovvitz se je 7. julija poslovil in prevzel prejšnje Rev. Kranjčevo mesto. Tudi Rev. Štukel, ki je bil od svoje nove maše pa do tedaj za kaplana pri fari sv. Jožefa, je dobil faro v Bradley, 111. Na njegovo mesto je prišel Rev. Joseph Pollak. Krasen je mesec majnik. V srcu naših vernikov je še vedno neizbrisno vtisnjen spomin na majnikovo veselje v stari domovini. Naša cerkev je do¬ bila ta mesec, leta 1912, nov okras v Marijino čast. Bil je blagoslovljen dne 28. majnika velik kip matere Božje, katerega je darovala Mrs. Anna Nema- mch, soproga Mr. Antona Nemanich, v spomin svojih starišev Petru. Začetkom septembra je šel Rev. Jos. Pollak v Hibbing, Minn.; na njegovo mesto je pa prišel Rev. A. Berk. 52 SREBRNI JUBILEJ 1916 Glavni odbor K. S. K. J., v Jednotinem domu leta 1910, ko je bilo 9 glavnih uradnikov pripadajočih fari sv. Jožefa. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 53 Meseca novembra je dobila cerkev sv. Jožefa nov okras, namreč, nov veliki oltar, kateri je bil blagoslovljen 24. istega meseca. Novi oltar sv. Jožefa je posvečen spominu pokojnega Rev. Šušteršiča, za katerega je daroval $1,000.00. Blagoslovljenje se je zvršilo ob veliki udeležbi faranov. Posebno so se odli¬ kovala podporna društva s polnoštevilno vdeležbo. Oltar je blagoslovil do¬ mači g. župnik ob asistenci častite duhovščine iz Jolieta in sosednih krajev. Slavnostni govor je imel Rev. A. Sojar. Prvi par, poročen pred novim oltarjem, sta bila Josip Vlašič in Marija Veselič; oba sta doma iz Adlešič. Poročno mašo je bral Rev. J. Kranjec, dne 27. novembra 1912. Prihodnje leto, 1913, se je vršil v naši cerkvi sv. misijon. Vodil ga je do¬ bro znani misijonar, Rev. F. X. Bajec iz St. Paula. Trajal je od 20. do 27. aprila. Potreba nove šole se je to leto pokazala bolj, kakor kedaj popreje. Zato je bilo sklicano dne 14. septembra zborovanje za novo šolo, katero so pričeli takoj nato zidati. Staro hišo za sestre je kupil in prestavil Mr. A. Golobič. Na istem prostoru je začel kontraktor Henry Latz zidati šolo. Načrt je nare¬ čja stavbenik Chas. Wallace. V jeseni je bil tudi fair za cerkev. Najlepši dar, ki smo ga dobili, je bil avtomobil, katerega je podaril Mr. John D. Strutzel. Zidava šole je hitro napredovala. S prvim majnikom prihodnjega leta so bile že nekatere sobe izročene svojemu namenu. Šolsko poslopje je prav lep okras župniji, kakor tudi Scott cesti, kjer stoji. Dolgo je 112 čevljev, 64 pa široko; ima 12 učnih sob. Vsaka soba je dolga 37 čevljev in 24 široka, visoka pa 12 čevljev. V vsaki sobi je prostora za naj¬ manj 60 učencev. Sobe so prav svetle. Ena od druge so loče.ie po stenah iz azbesta. Na vsaki strani je vhod v poslopju. Ravno tako so tudi dvojne stopnice v prvo nadstropje. Na vsaki strani hodnika je tudi konferenčna soba. Po celem poslopju je napeljana elektrika, kakor tudi plinove cevi, katere se pa ne rabijo sedaj. Po vseh sobah so posebne prezračevalne pri¬ prave, da se šola zrači, četudi so okna zaprta. Po hodnikih so tudi moderne vodne naprave. V sobah najdemo po treh stenah zelene table mesto črnih, kar je bolj zdra¬ vo za oči. Vsi učenci lahko pišejo obenem. Poslopje se greje s parom. Dimnik je 87 čevljev visok. Iz njega pa pri¬ haja iz dveh peči za paro le sivkasta megla. Stavba je v vseh ozirih tako urejena, da ne škoduje zdravju. * Med počitnicami so dobili naši mali tudi lep dar od Mr. Math Simoniča, namreč 40 novih, celih oblek za revne otroke. Dobili smo šolo. Kam bodo šle pa čč. šolske sestre! Bilo jih je že 16. Potrebovale so veliko večje stanovanje. Zato se je sklenilo na farni seji, da se prepusti župnišče čč. sestram, župnišče se pa zgradi na Chicago cesti poleg nove cerkve. Škoda je bilo podreti stare, s toliko požrtvovalnostjo starih faranov zidano cerkev. Rabili so pa prostor in morala se je umakniti. Me¬ seca junija so jo začeli podirati. Na njenem mestu je zgradil Mr. Lozar iz Rockdala novo župnišče po načrtih stavbenika Chas. Wallace. Bilo je zgo- tovljeno za novo leto 1915. Rev. J. Kranjec je imel veliko sitnosti pri zidanju novega poslopja. Sam je hotel nadzirati zidavo. Ker pa je Rev. A. Berk odšel dne 13. julija v Bridgeport, O., je ostal brez pomočnika. Na potu v Joliet je bil Rev. Jos. Škur iz beneške Slovenije; izbruhnila je vojska in pri¬ držali so ladjo, s katero je mislil priti v Ameriko. Začasno smo dobili Irca, Rev. P. A. Kelley-a, A. B. Sc. D. iz Chicage. Ta je ostal do začetka decembra. Koncem oktobra se je Rev. Kranjec resno prehladil. Ker ni Rev. Kelley znal našega jezika, mu je mil. g. nadškof poslal Rev. J. Plevnika, da vodi faro za 1909 54 SREBRNI JUBILEJ 1916 I Urad K. S. K. Jednote, Joliet, III. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. SS časa bolezni. IS. novembra pa je srečno dospel v Joliet Rev. Škur. Bolezen, katero si je nakopal Rev. Kranjec, ga ni hotela več popolnoma zapustiti. Kon¬ cem januarja, 1915, pa ga je vrgla na posteljo, iz katere ni več vstal. Pljuč¬ nica ga je spravila v boljši svet dne 12. februarja. Rev. John Kranjec je bil rojen dne 22. februarja 1871 v Starem Trgu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1892, študiral v St. Francis Semi- nary, St. Francis, Wis. V mašnika je bil posvečen dne 3. julija 1877. Bil je nastavljen na angleški župniji v Jolietu. Leto pozneje ga je škof iz Pitts- burga poklical tjakaj, kjer so isi rojaki ravno sezidali cerkev. Čez nekoliko let ga je chicaški nadškof poklical nazaj, da oskrbuje Slovence v Chicagi in So. Chicagi. Ker pa na obeh krajih ni mogel opravljati svojih dolžnosti, mu je nadškof določil leta 1903 samo So. Chicago. Tam je ostal osem let in sezi¬ dal tudi cerkev in župnišče. Meseca julija 1911 je dobil slovensko župnijo v Jolietu. Za časa Rev. Kranjčeve bolezni je oskrboval faro Rev. J. Plevnik. Fara, kakoršna je slovenska fara sv. Jožefa v Jolietu, rabi župnika, kateri ima že dolgoletno izkušnjo, sposobnost in kateri pozna naše ljudstvo in krajevne razmere. Za tacega je chicaški nadškof spoznal Rev. John Plevnika in ga takoj potrdil, da še nadalje vodi slovensko faro sv. Jožefa v Jolietu. Rev. John Plevnik je takoj začel skrbeti, da se napravi dostojen pogreb Rev. Kranjcu. Torek, 16. februarja, je bil krasen dan. Ob desetih je dospel iz Chicage mil. g. nadškof James E. Quigley v spremstvu pomožnega škofa Rt. Rev. Paul P. Rhode-ja. Ob pol enajstih se je mil g. nadškof napotil iz župnišča v cerkev v spremstvu čč. duhovnikov, kakih 60 po številu. Izmed slovenskih duhovnikov iso bili pričujoči sledeči: F. Bajec, J. Černe, A. J. Kastigar, A. M. Kraschovvitz, J. Lavrič, J. Novak, J. J. Oman, M. Pakiž, F. Podgoršek, J. Pollak, A. Sojar, J. Stukel in F. Šaloven. Rev. J. Plevnik in Rev. Jos. Škur sta sprejemala duhovščino. Ko je procesija šla po cerkvi, je cerkveni zbor pel žalostinko. Slovesno sv. mašo zadušnico je pel nadškof sam, asistirali so mu pa Rev. A. M. Kraschovvitz kot dijakon, Rev. J. Štukel kot subdijakon, Rev. Sojar in Rev. Geo. Violič kot častna dijakona in Rev. P. W. Dunne kot častni arhidijakon. Slovenski govor je imel Rev. F. X. Bajec. Rt. Rev. Rhode je blagoslovil truplo. Pevci, pod vodstvom organista Geo. Malovrha, so peli: “Usliši nas Gospod”, “Beati mortui”, “Ego sum” in “Blagor mu Sprevod na slovensko pokopališče sv. Jožefa je bil dolg skoro dve milji. Vdeležila so se sprevoda vsa slovenska društva, kakor tudi cerkvene družbe, kakor tudi več drugih slovanskih in neslovanskih društev. Vsa ta dru¬ štva so darovala tudi vence. Videli smo vence tudi od raznih prijateljev, K. S. K. Jednote, Amerikanskega Slovenca in druge. Položili so Rev. John Kranjca poleg križa sredi našega pokopališča. Pevci so mu še enkrat zapeli “Blagor mu” in “Nad zvezdami”. Dne 22. oktobra 1915 je bil imenovan za pomožnega duhovnika pri fari sv. Jožefa Rev. John Plaznik. S prvim novembrom pa je odšel Rev. J. Škur v Lorain, O. Vmrl je to leto tudi Rev. John M. Solnce, ki je nekoč pot pripravljal Rev. F- S. Šušteršiču v Jolietu. Rev. J. Solnce je bil rojen 7. junija 1861 v Smled¬ niku. Leta 1880 je prišel v Ameriko s škofom Trobcem ter vstopil v St. Francis Seminary. V mašnika je bil posvečen 24. junija 1884. Služboval je na več krajih v Minnesoti, nazadnje pa pri sv. Neži v St. Paulu, kjer je sezi¬ dal krasno cerkev. Vmrl je 15. novembra, leta 1915. V znak hvaležnosti se je darovala za njega dne 25. novembra peta sv. maša v naši cerkvi. 13 dnij pozneje je vmrl tudi vsem našim rojakom dobro znani škof Jo m i . Stariha. Rojen je bil 12. maja 1845 v Sodinjivasi v semiški župniji Študiral je v Novem mestu. Leta 1866. moral je iti v vojsko, kjer se je odlikoval pr. 56 SREBRNI JUBILEJ 1916 1 ŽENSKI ZBOR PEVSKEGA DRUŠTVA “SOČA” IN PEVOVODJA G. GEO. MALOVRH. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 57 Kustoci. Takoj drugo leto se je napotil v Ameriko. Služil je najprej za hlapca na neki farmi v Wisconsinu, potem pa vstopil v St. Francis Seminary. Dne 19. septembra 1869 ga je v mašnika posvetil škof Mrak, v čegar škofiji je deloval dve leti. Pozneje pa je deloval v škofiji St. Paul. Leta 1890 je postal generalni vikar, 28. oktobra 1902 pa škof v Lead, So. Dakota. Leta 1907 se je odpovedal škofiji in se napotil v Ljubljano, kjer je vmrl 28. no¬ vembra 1915. Leta 1916 je dobila cerkev zopet nekaj novih darov: Lep križ nad taberna- kelnom in svetilko na oltarju Srca Jezusovega. Oboje je kupil Marko Papič, sedaj jezuitski brat. Otroci, ki so šli letos k slovesnemu sv. obhajilu, so da¬ rovali repozitorij, kamor se devlje sv. hostija za monštranco. Vesel dan smo praznovali dne 15. avgusta. Č. sestra M. Ferdinanda je praznovala petindvajsetletnico, kar je stopila v Red sv. Frančiška v Jolietu. Fara sv. Jožefa ji je priredila primerno slavnost na večer omenjenega dne. Šolski otroci so se ji poklonili po učencu Martin Štefaniču in učenki Mary Kralj. Prvi se ji je zahvalil za njene lepe nauke in trud za ohranjenje sloven¬ skega jezika, druga pa za lepe verske nauke, spodbudo k češčenju presv. Srca in Brezmadežne, kakor tudi trud, katerega ima z dekleti dekliške družbe sv. Neže. Njenega dela za Marijino Dekliško Družbo se je spomnila v svojem govoru Miss Mary Žlogar. Messrs. Golobič in Stonich sta orisala njeno vsestransko pomoč pri cerkvi. Mr. Zalar kot predsednik “Soče ’ je naštel nekaj njenih zaslug za slovensko pesem. Dne 29. avgusta 'smo položili v grob poleg Rev. Kranjca na pokopališču sv. Jožefa slovenskega zlatomašnika in indijanskega misijonarja Rev. Ignacija Tomazina. Med počitnicami je bila tudi vsa šola prenovljena, tako da je sedaj lepša, kakor je bila nova. Prav moderno je opremljen trgovski razred, za katerega je darovalo društvo sv. Jožefa štev. 2 K. S. K. Jednote nad $300.00. O priliki petindvajsetletnice obstanka naše župnije so se premnogi naši farani s hvaležnostjo spomnili njenega ustanovitelja. Zložili so za spomnsko ploščo, katera je bila vzidana v steno pri kapeli Marije Pomagaj. Na njej je kratek, a pomenljiv napis: V molitev se priporoča Rev. F. S. Šušteršič, USTANOVITELJ ŽUPNIJE SV. JOŽEFA. Rojen 22 januarja 1864. .Vmrl 24. marca 1911. Pray for the repose of the soul of Rev. F. S. Šušteršič, Founder of St. Joseph's Parish, Joliet, 111. Cerkveni odbor fare sv. Jožefa za leto 1916 sestoji iz sledečih faranov. John Grahek, Anton Glavan, Jožef Erjavec za Rockdale, Jožef Muhič, Anton Golobič, George Stonič, Anton Nemanič, Mihael Uršič in John Filak. Cela fara je razdeljena v 27 okrajev. V teh pobirajo mesečne dones e sledeči gospodje: Mihael Gosak, Geo. Malovrh (v dveh okrajih), Steve G. Vertin, John Šušteršič, Frančišek Mušič, Marko Žnidaršič, Peter Mušic, John Butala, Frančišek Čulik, Matija Štukel, Josip Avsec ml., Anton Lilek, Matija Terdič, Frančišek Žlogar, Martin Liberšar ml., Frančišek Bambič, Kvinn Nasembeni, Martin Težak, John Turk, John Markelc, Jakob Zelko, John Kralj, Leopold Adamič, Josip Bučar, Nikolaj J. Vranichar in Jožef Eija\ec ^ Rockdale.' io je ob kratkem zgodovina naše župnije sv. Jožefa v Jolietu. Njen za 58 SREBRNI JUBILEJ 1916 četek je bil težaven. Še živi veliko število onih, ki so delovali za pričetek fare. Preveliko blagih dobrotnikov pa počiva na hribu, na pokopališču sv. Jožefa. Cenjeni bralec! Če te kedaj pot zanese gori na hrib k slovenskemu pokopališču, stopi noter na blagoslovljeno zemljo, poglej ta imena na kamnih in odkrij se! Tu počivajo trupla, ki so nosila blaga in za vero vneta srca, da, junake za sveto vero. Zmoli kratko molitvico za te dobre slovenske duše, katerih trupla so tudi po smrti združena, daleč od kraja, kjer jim je tekla zibelka. V 'slovenski cerkvi sv. Jožefa je bilo krščenih v teku petindvajsetih let 3,810 otrok in odraščenih; cerkev sv. Jožefa je bila priča 843im parom, ko so si obljubljali večno zvestobo pred oltarjem in je z žalostjo zrla na 1312 svojih mrtvih članov. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 59 DRUGO POGLAVJE. NASA ŽUPNIJSKA ŠOLA. Naša župnijska šola sv. Jožefa je bila ustanovljena leta 1895. Skoraj nemogoče bi bilo popisati vse težave in skrbi, katere je imel naš dobri župnik pri zidanju šole in pa tudi pri preskrbovanju rečij, katere so potrebne za šol¬ sko sobo. Da, bilo je res težavno in včasih tudi smešno, posebno, ko smo imeli učence in učenke v šoli takoj, ko je bila dokončana, še predno je bila šola posnažena, predno smo dobili kakšno šolsko klop ali tablo. Tako željne so bile te male ovčice krščanskega pouka, da so bili zadovoljni kar po tleh sedeti, samo da so smeli z nami ostati. Bilo jih je 96, 56 dečkov in 40 deklic. Ti so bili razdeljeni in v oskrb in poduk izročeni dvema šolskima sestrama. Višji oddelek je bil izročen sestri M. Ferdinandi, nižji pa sestri M. Emerenciji. Zadnja omenjena sestra je rodom Poljakinja, vendar pa se je naučila precej slovenščine v teku treh let, katere je preživela v naši sredi. Tako torej smo pričeli s poukom. V par tednih smo tudi dobili klopi in druge najbolj potrebne reči. Šola se je tedaj začela v spodnjih dveh sobah lesene šole; gornjega nadstropja seveda še takrat ni bilo. Ravno je začela napredovati vesela družba, kar pa poseže vmes nalezljiva bolezen, vratnica. Vsled tega je bila šola zaprta za dva meseca. Ko se je šola zopet odprla, se je takoj pričelo pripravljanje za prvo šolsko igro, katera se je igrala po novem letu, o priliki nove maše č. g. A. Šavsa. Omenjeni gospod je takoj potem prevzel neko poljsko župnijo. Ob koncu prvega šolskega leta smo imeli devet slovenskih obhajancev, sedem dečkov in dve deklici. Ravno iste dve sestri sta učili tri leta. Toda število učencev je rastlo. Drugo leto se je število pomnožilo za 38, torej vseh skupaj 134. Ob koncu drugega šolskega leta, to je leta 1897, smo imeli zopet drugo veselo slovesnost. Častiti gospod J. Plevnik je daroval novo mašo dne 20. junija. Takoj nato jim je izročil č. g. Šušteršič svoje delo in skrb za župnijo. Sam pa se je podal v staro domovino na obisk za nekaj mesecev. Tretje šol¬ sko leto se je torej pričelo pod vodstvom č. g. J. Plevnika in tudi vspešno nadaljevalo. Meseca oktobra pa so pričeli cerkveni fair, kateri se je tudi prav izvrstno obnesel. Takoj nato se je vrnil č. g. F. S. Šušteršič in prevzeli svojo službo. Omeniti moramo tudi koliko otrok je bilo sprejetih to leto, namreč^ 18 več kakor prejšnje leto. Zdaj sta imeli obe sestri več kakor dovolj dela ž njimi. Posebno sestra Emerencija, katera jih je imela v oskrbi lepo število 98. Vrhu tega je bilo treba skrbeti, da je bila šola snažna; seveda je bilo tudi v cerkvi nekaj dela. Do tedaj še čč. sestri niste imeli stanovanja pri šoli; zatorej ste morali hoditi iz samostana. V poletnem času je bila sestrna jedilnica mala hišica, katero je ranjki gospod dal sezidati, v mrzlem vremenu pa je bilo treba izprazniti eno šolsko sobo v ta namen. # . Četrto šolsko leto pa se je pričelo z lepim napredkom; postavljeno je i o namreč novo župnišče in sestre so se tedaj preselile v staro župnišče na Scott St. Soli so pridelali novo nadstropje. Število otrok pa se je zopet zviša o za 34. Zatorej je bilo treba odpreti novo šolsko sobo. Sestra M Emerencija je bila tedaj poslana v poljsko šolo. Sestra M. Petronilla, Slovakinja,, in se¬ stra M. Valentina, Čehinja, ste prišli k nam. Obe sestri ste se naučili sloven- 60 SREBRNI JUBILEJ 1916 ščine, tako da ni bilo treba slovenski sestri v njihove sobe hoditi. Šolska igra je bila prirejena za god č. g. župnika meseca januarja, namesto ob koncu leta. Od tedaj naprej je bila šolska veselica navadno samo meseca januarja. Ome¬ njene tri sestre so vspešno delovale skupaj dve leti. Peto leto se je število otrok pomnožilo za 13, več jih niso mogli vzeti zaradi pomanjkanja prostora. Od začetka pa do septembra leta 1900 je bila pred¬ nica sestra M. Ferdinanda. Šesto šolsko leto pa je zopet prineslo spremembe. Sestra M. Avrelija nam je bila poslana za prednico in sestra M. Petronilla poklicana drugam. Otrok se je to leto vpisalo 206. Leto pozneje je prišla zopet nova prednica z imenom sestra M. Linus. To leto je bilo treba zopet odpreti novo šolsko sobo. Sestra M. Petronilla je prišla zopet nazaj. Otrok za to leto je bilo 255. Osmo šolsko leto se jih je zopet vpisalo 277. Vsled tega je bilo odločenih sto otrok za prvi razred. Sestra M. Valentine je imela srečo, da je živela ž njimi celo leto. Deveto leto nas je morala sestra M. Petronilla zopet zapustiti. Prišla pa je sestra M. Prisca in prevzela je prvi razred. Za ta razred je bilo zopet sto otrok. Število otrok za to leto je bilo 204. Leto pozneje pa je bil odločen ta razred sestri M. Cassiani. Število otrok je presegalo število prejšnjih let; bilo jih je 121. Sestra M. Linus, ki je bila prednica štiri leta, je bila prestavljena. Skupno število otrok 218. Enajsto šolsko leto pa nam je prineslo s svojimi spremembami precej olajšave. Kakor znano, je bila dokončana to leto naša nova cerkev. Tedaj je bil sprednji del stare cerkve nekoliko predelan in razdeljen v dve sobi. V kratkem času sta bili odprti dve novi šolski sobi. Novi sestri sta bili sestra M. Constance, prednica, in sestra M. Prisedla. Naš ljubi prvi razred je imel tedaj samo 62 udov. Skupno število otrok je bilo 357. Leto pozneje je prišla k nam zopet nova prednica, sestra M. John. Ostala je z nami šest let. In štiri druge nove sestre so nam bile poslane: Sestra M. Dolorosa, sestra M. Agatha, sestra M. Mavra in sestra M. Petronilla, in ta že tretjič. Število otrok 378. Leto pozneje, to je 1. 1907, so prišle tri nove sestre: sestra M. Norberta, sestra M. Perpetua in sestra M. Secunda. Število otrok za tisto leto je bilo 380. Leta 1908 je bila samo ena sestra prestavljena, namreč sestra M. Petronilla; na njeno mesto je prišla sestra M. Aniceta. Število otrok za to leto je bilo 401. Leta 1909 meseca septembra je bilo za prvi razred odločenih 108 otrok, za druge po 93. V teku dveh tednov se je pokazalo, da sestrama v prvem in dru¬ gem razredu ne bo mogoče shajati s tolikim številom otrok. Tretji teden pa sestra M. Perpetua, učiteljica prvega razreda, resno zboli. Prepeljali so jo v samostan. Sploh se je sodilo, da se ji bliža smrt. Posebno trdna še ob za¬ četku šole ni bila, ker je imela v oskrbi 104 otroke prejšnje leto Na njeno mesto je prišla sestra M. Flora. Pri tem je ostalo kake štiri tedne Med tem časom se je bolni sestri zdravje zboljšalo, tako da je zamogla zopet priti v solo zadnji teden oktobra. Toda namesto 108 otrok jih je našla le 77- bila je namreč takrat ena soba prazna v stari cerkvi. Ta soba je bila porabljena in odprta je bila nova soba Število otrok se je vsled tega zmanjšalo v štirih spodnjih sobah. V višjih razredih pa so Ostale sobe natlačeno polne Po¬ sebno težko delo pa je imela sestra M. Norberta, katera je učila tri razrede namreč: šesti, sedmi in osmi razred. Kljub vsem težavam smo imeli to leto’ H graduantov, 5 devekov in 6 deklic. Bili so to prvi otroci, ki so pri nas do¬ vršili osmi razred. To je zadnje solsko leto pod vodstvom našega pokojnega gospoda župnika Šušteršiča. Kdo bi mogel povedati, kako vesel je bil svo CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 61 jih prvih graduantov in kako ponosen je bil na nje. Pri razdelitvi diplom ob sklepu šole je lahko opazil skoraj vsakdo, da je bila primešana britka žalost njegovemu veselju, ker je nameraval v kratkem zapustiti, te/njim toliko pri¬ ljubljene ovčice. Drugi dan ga gredo omenjeni slavljenci prosit, da bi se dal z njimi slikati. Gospod pa jim milo odgovori: “Otroci moji, ne grem, ker se preslabo počutim in tudi preslabo zgledam. Ako pa želite moje slike, vam jih bom dal nekaj, kar jih imam še od zadnjič. Molite za me, da pridem zopet kmalu nazaj.” Skupno število otrok za 1. 1909 je 480. Omenjeno bodi tudi, da je pokojni gospod Šušteršič zboljšal sestrno hišo ravno eno leto pred svojim odhodom. Tri leta poprej ste morali dve sestri hoditi v samostan. Meseca septembra 1910 smo pa pričeli šolo zopet z novimi močmi. Žup¬ nika je nadomestoval častiti g. Kraschovvitz. Dobili smo tri nove sestre, se¬ stro M. Evgenijo, sestro M. Walburgo, katera je prišla namesto sestre M. Norberte in sestro M. Gregory. Število otrok za tisto leto je bilo 448. Meseca julija 1911 sta nas zapustila oba tedanja čč. gg.: A. Kraschovvitz in J. Štukel. Dobili pa smo nova dva gospoda: Rev. John Kranjca in Joseph Pollaka. Premeščene ste bili zopet sestra M. Walburga in sestra M. Gregory. Na mesto prve je prišla sestra M. Cephas, na mesto druge pa sestra M. Hilaria. Število otrok 446. Leta 1912 je bila izbrana za prednico sestra M. Evgenija. Prišle ste še dve novi sestri, M. Maurilla in M. Olga. Ko se je šola pričela, bilo je samo sedem sob, otrok pa je bilo za prvi razred okoli 130, za drugi pa 97. Uboge male stvarce so morale skoraj vse po dve skupaj sedeti in precejšnje število še celo po tleh. To pa je našega g. gosjioda Kranjca grozno bolelo, ker ni vedel, kam bi se obrnil za pomoč. Sam je rekel, da se je bal pogledati v sobo, ker ga je preveč srce bolelo ob pogledu na te trpeče nedolžne otroke in še sestre z njimi. Ubogi gospod ni mogel ne spati ne jesti, dokler se ni stvar obrnila na bolje. Par tednov je poskušal vse mogoče, kaj bi se storilo v stari cerkvi. Kmalu pa je sprevidel, da se tu ne bo veliko opravilo. Našel je več starih klopi in dal prinesti v glavno zakristijo. Tjakaj jih je vzela ena sestra, kolikor jih je mogla spraviti noter. Zakristija je služila tri tedne za šolo pet¬ desetim otrokom. V tem času pa je č. g. župnik dobil v najem sobo v Žel- kovi hiši na Scott esti, kamor se je nato preselil omenjeni razred. Tam smo imeli šolo skoraj dve leti. Skupno število otrok za isto leto 501. 'Leto pozneje ni bila zadrega nič manjša, ker se je število otrok pomnožilo za 72. Zdaj ni bilo mogoče druzega, kakor poslati dva razreda v dvorano sta¬ re cerkve, kar se je tudi zgodilo. Sestri M. Agatha in M. Secunda ste bili tako srečni, da sta živeli skupaj celo leto. Njune razrede je ločil le navaden beli zastor. Tako je bila odprta deveta soba. Skupno število otrok za 1. 1913 je 573. Gospod župnik je sklical farno sejo, kjer je razložil nujno potrebo nove šole. Cela župnija mu je pritrdila. Priprava za zidanje nove šole se je takoj začela. Vsled tega je bila sestrna hiša prodana in prepeljana. Gradba nove šole je napredovala tako, da se je koncem maja že preselil razred iz Želkove hiše v novo poslopje. Drugi razredi pa so končali šolo v starih pro¬ storih. Ob koncu leta smo imeli drugič graduante osmega razreda. Bilo jih je spet enajst, sedem dečkov in štiri deklice. Leta 1914 smo pa vsi nekako težko in z veseljem pričakovali prvega šolske¬ ga dne, ker smo bili prepričani, da bo napredek v naši šoli večji, kakor kedaj poprej. Vsaj prostora in svežega zraka nam gotovo ne bo manjkalo, kar smo posebno pogrešali vsi, izven tistih, ki so bili v leseni šoli. Res, nič se nismo zmotili. Svežega zraka in prostora nam ni manjkalo. Pač pa so po nekaterih sobah trpeli pomanjkanje sedežev. Imeli smo jih samo iz devetih 62 SREBRNI JUBILEJ 1916 sob, otrok pa je bilo zadosti za dvanajst sob. S tem letom se je pričel v naši šoli trgovski tečaj. V začetku leta se je vpisalo samo devet dijakov. Ista sestra, ki je učila v trgovskem tečaju, je imela tudi 8 učencev v osmem razredu. Prva učiteljica trgovskega razreda je bila sestra M. Gervasia. Leta 1915 je sestra M. Celestia prevzela ta razred in je koncem leta imela šest graduantov. Njihova imena so: Messrs: Anthony Stefanich in Francis Butala; Misses Jo- sephine Šetina, Anna Legan, Mary Stonich in Amalia Klepec. Veliko korist¬ nega so se naučili, zato z veseljem in lahkim srcem gledajo v bodočnost. Kdor ne verjame, naj jih pa pogleda na sliki. -o- POPIS ŠOLSKIH OTROK FARE SV. JOŽEFA OD LETA 1895 DO 1916 1895—1896. Soba Dečkov Deklic Skupaj Štev. 1 — Sestra Emerentia . 27 31 58 “ 2 — Sestra Ferdinanda . 29 9 38 Vseh. 96 Sestra M. Ferdinanda, prednica od leta 1895 do 1900. Vseh. Sestra Aurelia, prednica. . 206 CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 63 1901—1902. Sestra Linus, prednica od leta 1900 do 1904. 1902—1903. Vseh. 277 Sestra Constance, prednica. 64 SREBRNI JUBILEJ 1916 « 5 — Sestra Ferdinanda 6 — Sestra Agatba ... 36 23 34 15 70 38 Vseh. 392 1909—1910. Vseh. 480 1910—1911. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 65 Sestra Evgenija, prednica od leta 1912 do 1916. 1913—1914. Vseh. 641 Sestra M. Ferdinanda, učiteljica slovenščine. 66 SREBRNI JUBILEJ 1916 Vseh skupaj: 274 dečkov, 320 deklic; skupaj 694 za leto 1916. Učiteljica slovenščine je Sestra M. Perpetua. Učiteljica godbe je Sestra M. Beatrice. Da imajo čč. sestre moč učiti to velikansko mlado armado, največjo kato¬ liško šolo v mestu, jim kuhajo čč. sestre M. Wenceslaus in M. Urban. Knjižničarka za 6., 7. in 8. razred je učenka Frances Horvat, kateri poma¬ gajo in skrbe za ohrambo knjig učenci John Flajnik, Al. Korevec, Wm. Papež. Knjižničar S. in 6. razreda je učenec Jos. Štanfel, kateremu pomagajo Ed. Konte, Catharine Fir in Gertrude Brunskole. Krščanski nauk poučuje č. g. katehet ob pondeljkih in sredah v sobah štev. 1—6; ob torkih in četrtkih v sobah štev. 7—12. Prednica šolskih sester pri šoli Sv. Jožefa je sestra M. Evgenija. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 67 VZGOJA IN POUK V FARNI ŠOLI SV. JOŽEFA. Večkrat se vpraša, čemu vzdržujejo katoličani svoje šole s tolikimi Stroški, ko imamo državne šole. Razlika med šolo in šolo je velikanska. Javne šole uče, kakor znano, samo svetno vedo; v katoliški šoli pa se otroci poleg učenja svetne vede tudi vzgajajo. “Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.” Ne daleč od tukaj je zavod z 1800 prebivalci. Okrog njega so trdni zidovi, po njih pa se sprehajajo možje v višnjevih oblekah. Koliko teh ljudij si je tudi znalo pridobiti bogastva; pri vsem tem pa so imeli smolo, da so drugi znašli njihovo metodo. Človek se mora naučiti v zgodnji mladosti pravega vedenja in spoštovanja do svojega bližnjega. Člo¬ vek mora biti pošten do samega sebe, in to tudi v svojih mislih. Kar je člo¬ vek sam, to kaže v vedenju do drugega. Vedenje eden do drugega pa dela človeški družbi veselje ali žalost, jezo in prepir ali prijateljstvo. Vse je ležeče na vzgoji otrok. Kdor pa hoče izpolnjevati dolžnosti do samega sebe in do bližnjega, mora se najprej naučiti izpolnjevati dolžnosti do svojega Stvar¬ nika. Čim boljše kdo te izpolnjuje, toliko boljše izpolnjuje druge; čimbolj kdo ljubi Boga, tem bolj bo goreč za blagor svojega bližnjega. Kdor je zvest Bogu, sebi in bližnjemu, bo zvest tudi svojemu narodu in svoji domovini. Na ta način vzgojiti otroke, je namen katoliške šole. Vsakdo bo pripoznal, da je vojaška šola težka in natančna. Kaj je pri njih prvo pravilo. Ubogljivost in red. Brez te ni nikjer nikake šole. Takoj ko vstopijo v našo šolo, vidiš tablico s tem napisom: Postave za učence farne šole svetega Jožefa. Te postave so podlaga redu. Urejene so jako modro in zaslužijo vse spoštovanje še tudi zato, ker jih je napravil prezaslužni Rev. F. S. Šušteršič. Glase se: 1. Vsak učenec je dolžan biti vsako jutro najmanj IS minut pred sv. mašo v svoji šolski sobi, popoludne pa, kadar zazvoni šolski zvonec. 2. Kdor pride prej v šolo, naj 'se vsede na svoj prostor in pridno uči. Kričati in po sobi skakati je prepovedano. 3. Rednost in točnost v obiskovanju šole se strogo zahteva. Če hočejo stariši iz važnega vzroka otroka obdržati doma, mora učenec dan poprej prositi dovoljenja od sestre-učiteljice. 4. Učenci, ki so vsled bolezni ali drugega važnega vzroka ostali iz šole, se morajo ob vrnitvi v šolo opravičiti pri sestri-učiteljici. 5. Brez važnega vzroka ni nobenemu učencu dovoljeno ostati iz šole. 6. Kdor brez vednosti starišev in šolskih sester iz šole izostaja, se mora zglasiti pri č. g. župniku in more le z župnikovem dovoljenjem biti sprejet nazaj v šolo. 7. V šolo ali iz šole morajo učenci hoditi mirno in spodobno; vse surove vedenje in nespodobno govorjenje je ostro prepovedano. 8. Če kdo izmed učencev kaj hudobnega ali nespodobnega govori ali sto¬ ri, je dolžnost onih, ki zato vedo, naznaniti pred poukom sestri-učiteljici. 9. Vsak učenec je dolžan dobro pripraviti svojo nalogo za prihodnji dan. 10. Vsak učenec bodi snažno oblečen in imej svoje knjige v redu. 11. Učenci, ki opoldne ne gredo domov na kosilo, ne smejo hoditi takrat v mesto, ako nimajo posebnega dovoljenja. 12. Kdor v šolskem poslopju kako stvar poškoduje, mora storjeno škodo popraviti. 13. Posojevanje ali menjavanje knjig in drugih šolskih potrebščin ni do¬ voljeno učencem. 14. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih je vsak učenec dolžan ob dolo¬ čenem času biti pri sv. maši in ob nedeljah popoludne pri krščanskem nauku. 68 SREBRNI JUBILEJ 1916 IS. Stariši ali varuhi otrok so vljudno naprošeni, da podpirajo veljavo se- ster-učiteljic, pregledajo šolska naznanila svojih otrok in odrajtajo za nje mesečno šolnino. Sv. maša za otroka je ob delavnikih v zimskem času ob osmih, od majnika naprej o pol osmih. Po sveti maši se prične šola, ki traja s kratkim odmo¬ rom do 11:30. Popoludne se prične ob eni in traja do 3:30. Ob nedeljah je šolska maša ob devetih, krščanski nauk ob dveh in litanije ter blagoslov ob pol treh. Kdor more, temu se svetuje vsakdanje sv. obhajilo. Vsa^ šola prejme svete zakramente enkrat na mesec in sicer po temle redu: Sobe št. 12, 11 in 4 prvo nedeljo v mesecu, 10, 9 in dečki št. 3 drugo ndeljo, 8, 7 in deklice št. 3 tretjo nedeljo, 6, 5 in 2 četrto nedeljo v mesecu. Ob določenih časih prejme sv. zakramente vsa šola. Začetkom vsacega meseca prejmejo učenci naznanila, katera kažejo, kako so otroci napredovali v znanosti, obnašanju, pri odraščenih tudi v krščanskem nauku in zamude šolskih dnij ter nedeljske službe Božje. Ta spričevala sta¬ riši pregledajo, podpišejo in vrnejo s šolnino vred. Najvažnejši predmet, kateri se poučuje v naši šoli, je brez dvoma krščanski nauk. Takoj, ko otrok vstopi v prvi razred, se začne učiti navadne molitve, jz zgodb pa stvarjenje sveta, greh in kazen za greh prvih starišev. Uče se itudi razločevati med dobrim in slabim, kaj je greh in kaj ni, ko znajo ves ?nauk o sveti Trojici, ko vedo, kaj nas čaka po smrti. Ko se dobro nauče spovednih molitvic in razločujejo sv. hostijo od navadnega kruha, gredo že •prvič k spovedi in sv. obhajilu. Drugo leto se vse še enkrat ponovi, kar so se prejšnje leto naučili. Zraven tega pa se nekoliko natančneje razloži in dostavi. Otroci v prvem razredu znajo že skoro vsi deset Božjih in pet cer¬ kvenih zapovedi. Potem se uče več vsako leto. Kdor bi toraj mislil, da je dovolj, če bi otroka poslal v šolo pozneje, ko se že drugod “malo privadi” (takega obnašanja namreč, kakoršnega se nikoli več ne odvadi), bi bil podo¬ ben onemu, ki bi hotel dejati streho na hišo brez podstave. Kdor pa bi otro¬ ke prezgodnjo vzel iz katoliške šole, bi bil pa podoben onemu, ki sezida hišo brez strehe. Razlika je le ta, da vihar skušnjav nikoli ne preneha. Ko skon- čujejo drugi razred, to je v četrti sobi, dobe že Rev. Šušteršičev katekizem, kateri je potrjen kot učna knjiga za slovenske šole v chicaški nadškofiji po Most Rev. George W. Mundelein, D. D., nadškofu našem. Poleg tega pa dobe tudi zgodbe sv. pisma, katere je spisal Rev. Ivan Skuhala. Katekizem pridrže ves čas, zgodbe pa do petega razreda. V petem razredu, to je, v šte¬ vilki, 9, se rabijo “velike” zgodbe. Krščanski nauk se jim vedno da naučiti za prihodnjo uro. Drugo uro se izpraša, kar so se imeli naučiti, prebere in razloži in da zopet nekaj naprej za učiti po otrokovi zmožnosti. Ob nede¬ ljah popoludne se ponavlja katekizem po vrsti za vse razrede. Vsem otro¬ kom se razloži tudi pomen praznikov, kadar se približujejo. Da gredo otroci tudi pozneje lahko k spovedi, če pridejo kam drugam, kjer ni slovenskega du¬ hovnika, zato se uče v višjih razredih tudi, kako se angleško spoved opravi. Ravno tako se jim povedo tudi imena praznikov in najnavadnejših izrazov poleg slovenskega, tudi v angleščini. V trgovskem tečaju se obravnava kr¬ ščanski nauk po višješolskem načinu. Ume se, da gredo lahko k spovedi in sv. obhajilu, kadar hočejo. Ni pa dovoljeno nikomur iti k prvi spovedi, ne da bi se dal izprašati g. katehetu. K slovesnemu sv. obhajilu smejo iti le tisti, katerim dovoli g. župnik. Takoj za veroukom pride slovenščina. Te se otroci začno učiti takoj ko vstopijo v solo. V prvih dveh razredih, to je, številkah 1—4 rabijo abeced¬ nik, kakoršnega smo nekoč rabili v slovenski domovini V številki 4 skon- čajo abecednik in začno prvo berilo, tudi onega, ki je dobrim starišem dobro CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 69 poznan. Drugo berilo se prične v petem razredu, to je, številki 9. Tretje be¬ rilo pa se začne v sobi številki 11. Poučuje se slovenščina ravno tako in iz ravno istih knjig, kakor smo jih nekoč po “cekrih” nosili. Č. sestra Ferdi¬ nanda je bila učiteljica slovenščine zadnji dve leti za sobe, kjer ni bilo slo¬ venske sestre. V teh sobah je tudi pripravljala otroke v krščanskem nauku za g. kateheta. Letos pa je prevzela zopet svoj. razred in na njeno mesto je prišla č. sestra M. Perpetua. Slovensko petje, cerkveno in svetno, uče slovenske sestre, kakor tudi cerkveni organist. Preidimo sedaj k drugim predmetom, katere se uče otroci v naši farni šoli sv. Jožefa pod vodstvom čč. sester iz reda sv. Frančiška pod zaščito Brezma¬ dežne. Knjige so predpisane od nadškofije in se rabijo po vseh šolah v nadškofiji. Vsi naslednji predmeti se poučujejo v angleščini. Otročički za¬ čno z “The Child’s Self-Help in Word Building” in “First Lessons in Read- ing”. Pri tem rabijo posebne karte s slikami. Nato slede različna berilca. V VII. in VIII. razredu imajo prosto izbiro literarnih del. Otročičkom se najprej pokaže, kako se črka zapiše, kako se črke skupaj izgovarjajo in pra¬ vilno pišejo. To se nadaljuje polagoma v vseh razredih. Ko se nauče pisati črke, se vadijo v Palmerjevi metodi ali ročnem gibanju toliko časa, da dobe diplomo. Zgodi se da stariši pravijo: “Moj otrok ne napreduje v pisanju; ietos grše piše, kakor lani.” To pride pa od tega, ker otrok najprej uri svoje prste v pisanju posameznih črk. To je seveda počasna pisava. Če hoče biti sposoben hitreje pisati, mora vaditi roko. Prehod iz prve vaje v drugo upli- va, da otrok nekoliko slabše piše ob pričetku nove vaje. V računstvu se najprej uče pisati številke, šestevanje, odštevanje, množe¬ nje in deljenje v prvih štirih razredih, dokler se ne izpopolni v osmem razredu. Angleščina se poučuje od prvega do osmega razreda. V petem razredu dobe slovnice. Zemljepis se prične v tretjem razredu in nadaljuje do osmega. Zgodovino Združenih Držav se prično ustmeno učiti v drugem tečaju če¬ trtega razreda. V petem razredu dobe učne knjige. V višjih razredih se razlaga tudi važnost katoliške književnosti. Uče se tudi spoznavati dobre, katoliške pisatelje. V knjižnici imajo izbrane knjige, katerih se poslužujejo z veseljem. Angleško petje se poučuje po vseh razredih po “New Educational Musič Course”. Poučuje se tudi risanje po “The Prang Syštem of Dravving”. Dvakrat na teden se poučuje tudi igranje na piano in orgije za tiste, ki se zato zglasijo. Lahko pa se izuči za takojšnjo službo v trgovskem tečaju, kdor je dovršil osem razredov v naši šoli. V trgovskem tečaju, trajajočem dve leti, se pou¬ čujejo naslednji predmeti: Trgovsko računstvo (commercial arithmetic), trgovsko pravopisje (busi- ness spelling), knjigovodstvo (book-keeping), stenografija (shorthand), tr¬ govska angleščina (business english), trgovsko pravo (commercial law) in strojepis (typewriting). Da tudi šolski otroci lahko veliko store za cerkev, pokaže sledeča svota, katero so darovali: Za cerkveno okno . Nabrali za cerkvene “Fair-e” .... Čisti dobiček veselic . Za sveže cvetice pri Božjem grobu $ 300.00 1 , 000.00 864.70 442.47 Skupaj $2,607.17 70 SREBRNI JUBILEJ 1916 TRETJE POGLAVJE. CERKVENA DRUŠTVA. Mašni strežniki fare sv. Jožefa. Največ predpravic imajo gotovo dečki naše šole. Kdo more popisati ve¬ selje dobre katoliške matere, ko prvič vidi svojega sina pred oltarjem. _ Naj- večja želja materina je, četudi jo zavoljo slabih gmotnih razmer prikriva in si ne upa izraziti, da bi njen ljubljenec postal duhovnik. Ve dobro, da mas- nik zavzema Božje mesto. Kdo zavzema pa mesto preblažene Matere, ki je stala pod križem, pobožnih žen in vseh kateri so kedaj stregli Jezusu; To so pa mašni strežniki. Le ti stoje najbližje križu, kjer se daruje Bog sam —- oltarju. Že tu na zemlji so kakor vidni angelji, kateri strežejo pri nekrvavi daritvi v družbi pravih, nevidnih angeljev. Zato si naši strežniki štejejo v posebno čast, da smejo stati tam, kjer celo angelji klečijo v najglobokejši ponižnosti. Pa veliko jih je tudi. Za svojega patrona so si kaj modro izbrali sv. Pashalija, katerega god praz¬ nujemo 17. majnika. Sv. Pashalij je bil sin zelo revnih starišev v Aragoniji. V svoji mladosti je bil pastir. Živel je tako, da so vsi mislili, da hoče svetu pokazati, kako človek ostane ponižen in si ohrani čistost srca. Molil je go¬ reče. Če se je kje kak prepir začel, on ga je gotovo pomiril. Pozneje je postal frančiškan. Marijo je častil in ji zaupal vse svoje težave, kakor dober otrok svoji materi. Težko pa je povedati, kako prisrčno je častil Presveto Rešnje Telo. Ko je že ležal na mrtvaškem odru, je pri povzdigovanju sv. hostije dvakrat oči odprl in zaprl. Umrl je leta 1592, 17. majnika, ravno isti dan, ko se je rodil, na binkoštni praznik, v starosti 52ih let. Zavoljo te po¬ božnosti so si ga naši mašni strežniki izvolili za svojega patrona. Njihov na¬ men je namreč, da prejemajo in obiskujejo Jezusa v presvetem zakramentu, kadar le mogoče. Teh naših strežnikov je nekaj nad 70. Pridruži se jim lahko vsak dober dečko. Udnina. je 5 centov na mesec in to, kar dobe pri po¬ rokah. To jim č. sestra prihrani za obleko, da je ni treba fari plačati. S tem pa se plačajo tudi mala darila, katera dobe o božiču in veliki noči. Večkrat imajo tudi mašo za žive in mrtve ude. V šolskem letu 1915—16 so prvič pri¬ redili zabavo v stari šoli. Obnesla se je krasno in kar očarani smo se vrnili iz dvorane. Zabava je prinesla $76.55 čistega dobička. Za ta denar so si kupili viktrolo za $37.05. To imajo za 'svojo zabavo. Cerkvi so podarili $30 za mašno knjigo. Ostalo se je porabilo za obleko. Še nekaj bi lad našim mašnim strežnikom povedal na uho, četudi ni ravno skiivnost, vendar pa mi je bilo prav zaupno povedano. Nekr duhovnik je potoval po velikem gozdu. Zjutraj pa pride do samotne kapele.^ Vstopi. Masna obleka je bila na oltarju. Oblekel se je, da bi bral sv. maso. A kdo bo stregel pri sv. maši? Nobenega človeka ni blizu; vse je tiho. Duhovnik poklekne, moli in mirno čaka. Glej! Kakor bi se prikra¬ del, stoji pred oltarjem zelo lep dečko. V vsej svoji otroški nežnosti poklek¬ ne poleg ponižnega duhovnika. Streže pri sv. maši; njegov glas je sladek, imdoben godbi v daljavi. V tla opira svoje oči, obnaša se otroško ponižno. Hod, tiho in pocas, Lepo čaka, da duhovnik reče “Et Verbum caro factum es Nato pa se obrne k Manjini podobi in zgine v svetlem oblačku. Otroci drag , bil je to Jezuscek sam. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 71 1 ukaj prilagamo mal pregled darov, s katerimi so pripomogli k povzdigi naše cerkve. Posode za vino in vodo .$ 17.00 Za knjige pri oltarju . 6.00. Za praprot pred oltarjem ... 2.00 Za stole v sanktuariju . 9.12 Za Mašno knjigo ali Missale . 30.00 Maše za ranj. č. g. Šušteršiča . 3,00 Maše za ranj. č. g. Kranjca . 5.00 Za razne darove . 7.76 Za svojo obleko . 202.79 Za slike . 13.00 Križ iz cvetic za na grob tovariša J. Bauer .,. 1.50 Križ iz cvetic za na grob tovariša J. Solnce. 1.50 Dar Martin Mutzu (sveče in slika) . 3.00 Za svojo bandero . j .. 31.56 Maše za žive in mrtve ude . 5.00 Za victrolo . 37.05 Za razne svoje zabave . 134.72 Skupaj .$510.00 BRATOVŠČINA SV. ROŽNEGA VENCA. Bratovščina sv. Rožnega venca je bila ustanovljena 6. novembra 1891. Bratovščine namen je skrbeti za olepšavo cerkve. Ob ustanovitvi je štelo 13 članic. Prvo zborovanje je bilo v dvorani pri Mr. Joseph Stukelu na Indiana cesti. Tu so sklenile kupiti svečnike za cerkev. Vsaka članica je dala $1.00. Ker to ni zadostovalo, ste Mrs. Antonia Stanfel in Catharine Juršinič nabrale še $13.60. Ko se je število članic pomnožilo, so kupile pregrinjalo za prezbi¬ terij za $50.00. Da bi se pripomoglo društveni blagajni, je bratovščina prire¬ dila dve veselici v Golobičevi dvorani. Pri vsaki izmed teh veselic je bilo $50.00 čistega dobička. Pri cerkvenih veselicah je bratovščina imela vedno razprodajalno mizo, katera je bila vselej bogato obložena in tako pripomogla k lepšemu vspehu. Ker je vsako društvo imelo svojo zastavo, tudi Bratov¬ ščina sv. Rožnega venca ni hotela zaostati. Omislile so si krasno zastavo s podobo Marije sv. rožnega venca. Stala je $85.00. Kupile so za olepšavo Ma¬ rijinega oltarja lepe vence iz umetnih cvetic, kakor tudi lepe šopke, kar je stalo $15.00. Darovale so še več. Večje in manjše prte za oltarje; dvakrat iso plačale za barvanje oltarja; da se zid pri Marijini kapeli preveč ne zakadi, so kupile kapo nad svečnikom za $12.00. Kakor vsako društvo, tako je tudi Bratovščina sv. Rožnega venca kupila eno cerkveno okno, kar je stalo $300.00. Kupile so tudi preprogo pri Marijinem oltarju za $10.00. Izdale so nekaj de¬ narja tudi ob različnih prilikah; za voz o priliki blagoslovljenja vogeljnega kamena nove cerkve $4.00; ravno toliko pri pogrebu pokojnega župnika Rev. John Kranjca. Vsak mesec se daruje ena sv. maša za žive in mrtve članice Bratovščine sv. Rožnega venca. Sledeče članice so že zaspale v Gospodu: Anna Smuk, Mary Težak, Anna Hren, Margareth Cesar, Margareth Prjon, Mary Nemanič, Mary Ambrožič m Catherine Hlemenc. Za vsako vmrlo članico se plača peta maša osmi dan. 72 SREBRNI JUBILEJ 1916 Odbor Bratovščine sv. Rožnega venca: Catharine Rogina predsednica; Elizabeth Wardjan, tajnica; blagajnik in duhovni vodja je c. g. John Plevni . DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA. Pod varstvom sv. Roze Limonske. Namen Marijine Družbe je gojiti gorečo udanost, spoštovanje in otroško ljubezen do Preblažene Device Marije. Družba zbira vernike v njenem imenu, da posvečujejo sami sebe in svojega bližnjega ter branijo cerkev Jezusa Kristusa proti napadom hudobnega duha. Kdor premisli pravi namen Marijine Družbe, se mora prepričati, da ravno ta družba najbolj odgovarja zahtevam današnjega, modernega časa. Povsod se ljudstvo druži v bratska društva in jednote, ker v združenju je moč. Ce hočejo kaj doseči, se združijo, v svetnih, kakor tudi v verskih rečeh. Družba vstvarja javno mnenje. Marijina Družba je družba in bratstvo. Že ime sa¬ mo kaže, da je nekaj združenega. Člani in članice Marijine Družbe so zapri¬ seženi tovariši in tovarišice, da hočejo delati skupno in sporazumno za Boga in bližnjega pod Marijino zastavo. Marijina Družba ni omejena. Prosta je mladim in starim, brez razlike stanu. Vez, ki veže Marijine otroke, je duhovna. Združenje v svetne družbe iz¬ haja le od sebičnega namena. Nekaj te sebičnosti je tudi v Marijini Družbi; kajti vsakdo gleda pred vsem, da obogati svojo dušo. Bogastvo, katero išče družba, pa je duhovno. To daje družbenemu delu značaj svetosti, stalnosti in vstrajnosti. Društva rastejo med našo mladino, kakor gobe po dežju. Različna društva z grškimi imeni prepletajo javne višje šole, kakor plevelj žitno polje. V. M. C. A. in Y. W. C. A. sta znani povsod. Vse pač kaže, da je človeku že kar prirojeno, da se druži. Marijina Družba bistveno odgovarja srčnemu hrepenenju mladih ljudij. Mladi in stari, katoličani in nekatoličani, vse sprevideva, da je treba nekaj storiti, da se izpelje ljudstvo iz duševne mlakuže, v katero je zašlo. Marijina Družba jim ponuja pripravno družbo, katera je zmožno to storiti. Močna je zavoljo nadnaravne sile krščanske ljubezni, s katero veže svoje člane in gibka, ker si ni postavila nikakih mej.- Ne da bi škodovala drugim družbam, jim bo ta družba ponudila močno roko po svojih gorečih članih in članicah in jih vodila z lučjo gorečnosti in dobrih del. Marijina Družba, torej, je to, kar dandanes potrebujemo. Dolžnost članov te družbe je, da predvsem posnemajo svojo zaščitnico v ponižnosti, potrpežljivosti, poslušnosti, predvsem pa čistosti. Da dosežejo svoj namen, naj večkrat prejemajo svete zakramente, vestno hodijo k meseč¬ nim sejam, natančno izprašajo svojo vest vsak večer, praznujejo še prav posebno Marijine praznike in delajo razna dobra dela iz ljubezni do Boga in bližnjega. Pred vsem se svetuje vsem Marijinem otrokom, da opravljajo posebno molitev, katera je namenjena udom Marijine Družbe. Obstoji pa v tem: Kdor moli tri ocenaše in češčenamarije s pristavkom: “O, Marija, moja mati varuj me danes pred smrtnim grehom,” dobi 300 dnij odpustka in popol¬ ni odpustek enkrat na mesec pod navadnimi pogoji. Gotovo je, da kdor to stori, ne bo storil smrtnega greha čez dan, razven če bi hotel to nalašč storiti. Skl^T, 1 :• ; Š " Ste ™ C je d0br ° vedel ’ kaka »varnost preti mladini, h kate emu n r dr “ bl . za mladino: Društvo sv. Alojzija za mladeniče, « de£ er' % Tk , m De ! CHŠk ° Marijin ° Družb0 - za kat e™ je pri- , Preskrbe ! ist ° ^to, 1901, tudi zastave za obe društvi, ka- teri ste bili blagoslovljeni ob desetletnici nase župnije. Od tedaj so naša de- CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 73 kleta vedno bila zvesta svojim načelom, skrbele še posebno za cerkev in šolo ter bile vedno najlepši zgled vsem dekletom in ponos naše naslbine. V teku teh let so umrle naslednje štiri: Marija Simonič, Jožefina Količ, Anna Zagorec in Marija Jerman. Naslednjih pet pa si je izvolilo samostansko življenje: Emma Ivanšček — sestra M. Rutina; ta je že nad zvezdami. Bila je izvrstna učiteljica. Druga, Marija Škrinar — sestra M. Susanna; Marija Govednik — sestra M. Secunda; Agnes Lavrič — sestra M. Matthia in Anna Simonič — sestra M. Roberta. Dvainsedemdeset pa jih je vstopilo v zakonski stan. Res velika množica za svet, toda malo za Boga. Dal Bog, da bi se jih oglasilo še več za samostan. Žetev je velika, toda malo je delavcev. Sedaj šteje družba 67 udov. -o- Tukaj podajemo kratek račun, kar je družba darovala za cerkev in šolo v teku svojega obstanka. Za večernični plašč in velum. Za okno pri novi cerkvi ... Za novo cerkev . Za oltar Srca Jezusovega . Za rože na oltarju . Za ciborij . Od cerkvenih veselic . Za angelje na velikem oltarju . Za novo šolo . . . Za staro šolo ... Šest sv. maš za pokojnega gospoda F. S. Šušteršiča Pet sv. maš za pokojnega gospoda J. Kranjca. Razni darovi .••• Skupaj...$1,631.72 Za svojo korist in zabavo: Bandero . Sv. maše za žive in mrtve članice . •••• Za knjižnico . Za omaro za knjige . Za razne zabave . Pogrebni venci . Za pisavo . Za škapulirje članicam, katere so stopile v zakonski stan Za listke Apostolstva Molitve . Za stroške pri veselicah .. Skupaj .-? 1 - 010 ' 23 Uradnice Marijine Dekliške Družbe za leto 1916 so: Anna Bruoskole, pred¬ sednica; Anna Zoran, podpredsednica; Catharine Butala, tajnica; posvetoval- ke: Catharine Simonič, Marv Golobič, Mary Žlogar, Mary Stefanich, Angela Kostelec in Mary Škul. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. $ 80.00 82.00 100.00 9.00 65.SS 12.00 7.42 15.85 37.93 600.00 $109.25 300.00 322.00 226.00 27.00 30.00 167.87 . 89.60 235.00 11.00 6.00 5.00 103.00 74 SREBRNI JUBILEJ 1916 MLADENIŠKO DRUŠTVO SV. ALOJZIJA. Človek je vstvarjen kot družabno bitje. Išče si družbe. V družbi hoče biti, pa naj si bo družba dobra ali slaba. Največja nevarnost je za dečke in mladeniče, da zaidejo v slabo družbo. Slaba tovarišija jih hitro pridobi zase. Že pri malem dečku se kaže nagnjenje k samovladi. Sam svoj gospod hoče biti; zato ga nobena .stvar tako ne zadene, kakor če mu kdo reče, da potrebuje vodnika. Slaba tovarišija ve to in rabi vsak izraz, da pridobinerazsodno žrtev za sebe. Vsi pa vemo, da že otročiček pokaže, h čemur je nagnjen, a razum se razširja počasi. Mladenič hoče biti sam svoj gospodar, nima pa dovolj razsodnosti in trdne volje, da bi pomislil, kdo so oni, kateri ga vabijo med svojo družbo, kaj je njihov namen. Hoče pokazati svojo trdno voljo, a glej! vsi ostali pa opazijo, da je pokazal le svojo trmo, ošabnost in je storil le deja¬ nje, katero ni vredno človeške proste volje in zdravega razuma. Vsaki sovraž¬ niki so se zakleli, da dobe mladino za se. Dokler jih ščiti farna šola, se še drže; potem pa omahnejo in padejo v sovražne zanke. Preblagi ustanovnik naše slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111. je dobro poznal nevarnosti, katere prete mladini. Hotel jo je zbrati, da ostane skupaj, združena v eni misli in stremi za istim ciljem. Poleg drugih družb je ustanovil za desetletnico omenjene župnije tudi društvo sv. Alojzija za mladeniče. Namen tega društva je ohraniti naše dečke in mladeniče v poštenosti do samih sebe. Zbirajo se večkrat, da se boljše spoznajo, da niso tujci med tujci. Govori pri sejah imajo namen vsestranske izobrazbe, da razširijo njihovo duševno obzorje ter negujejo in vtrjujejo značaj. Njihov namen je tudi delo¬ vati na literarnem in dramatičnem polju. Uradniki mladeniškega društva sv. Alojzija so: Anthony Stefanich, pred¬ sednik; Paul Laurich, tajnik. Nadzorniki: Joseph Kochevar, Frank Butala, Rajmund Kness, Frank Korevec, John Flajnik. George Flajnik, blagajnik in Fred Kren, reditelj. Društvo ima nad 60 članov. Shod imajo vsako prvo nedeljo v mesecu. -o- DEKLIŠKA DRUŽBA SV. NEŽE. Do leta 1906 smo imeli samo eno dekliško družbo. Č. g. Šušteršič pa je kmalu uvidel, da bo bolje, ako se ustanovi še posebna družba in sicer mlajši oddelek. Ustanovil je družbo sv. Neže. K tej družbi pristopijo deklice, ki so prejele slovesno sv. obhajilo. Prvo leto je bilo sprejetih 35. V tej družbi ostanejo dve leti. Potem se šele tiste sprejmejo v Marijino družbo, ki so vzglednega obnašanja, ali vsaj to žele storiti. Tudi ta družba ima ravno isti namen kakor Marijina, to je, dajati lep \ zgled in delati za cerkev in šolo. V teku svojega pbstanka so nabrale kakih pet sto dolarjev. Sto dolarjev tega denarja pa je bil čisti dobiček prve igre, katero so priredile pod vodstvom častitega gospoda Plevnika. Družba šteje sedaj 80 udov. Tukaj je mal račun raznih darov, katere so darovale Pokrivalo za stojalo za mašno knjigo in štolo. Za oltar Srca Jezusovega . Za angelje na velikem oltarju . Za novo šolo . Darovale za cerkveni “Fair” .' 4 Za cvetice za olepšavo oltarjev cerkvi in šoli: .$ 5.00 . 93.20 . 24.00 . 100.00 . 23.30 . 13.00 CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. Za staro šolo . 11.00 Pet maš za ranjkega gospoda F. S. Šušteršiča. 5.00 Pet maš za ranjkega gospoda J. Kranjca . 5.00 Za razne darove . 20.50 Skupaj .$300.00 Za njihovo korist in zabavo je bilo dobro preskrbljeno. Izdale so: Za razne zabave .$37. Za knjižnico in knjige . 143. Skupaj.$180.00 Vmrla je ena članica, Marija Zmajč. Darovale so nadalje: Za venec Mariji Zmajč in dve maši.$ 5.00 Sv. Maše za družbo . 15.00 Skupaj.$20.00 Uradnice za dekliško družbo sv. Neže za leto 1916 so: Eulalia Jurjevič, predsednica; Henrietta Brunskole, podpredsednica; Mary Pucelj, tajnica. Posvetovalke: Josephine Bučar, Johanna Smolič, Mary Uršič, Mary Korevec in Frances Štiglic. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. APOSTOLSTVO MOLITVE. Apostolstvo molitve je bilo ustanovljeno v Vals na Francoskem. Razširil je je Rev. Renrik Ramiere, S. J. leta 1861. Namen društva je, da društveniki združijo svoje molitve za skupno stvar. Društvo ima tri stopnje. V prvo spadajo oni, ki darujejo presv. Srcu vsako jutro vse molitve, dela in trpljenje dotičnega dne. Kateri spadajo v drugo vrsto, molijo vsak dan 10 češčenamarij po papeževem namenu, kateri so pa v tretji, prejmejo sv. obhajilo enkrat na mesec v spravo za vsa razžaljenje, katera trpi Jezus v presv. zakramentu. Predsednik apostolstva je jezuitski general, za Ameriko pa urednik lista “Messenger” v New Yorku, 101 W. 181 St. Središče postane lahko vsaka fara, šola ali verski zavod. Ta družba je bila ustanovljena v naši fari leta 1910. Zadnja želja pok. Rev. Šušteršiča je bila, da njegov namestni župnik, Rev. Kraschovvitz usta¬ novi to družbo. Jezuitski general nam je poslal po uredniku “Messenger”-ja diplomo, da postane naša fara središče — Local Centre. Prvi, ki so se ogla¬ sili, so bili mladeniško društvo sv. Alojzija, Marijina Dekliška Družba in družba sv. Neže. Zdaj šteje to društvo kakih 350 udov. V društvo se zapi¬ šejo vsako leto oni, ki gredo k slovesnemu obhajilu. Namen, po katerem se moli, nam pošljejo po listkih vsak mesec iz New Yorka. Imamo pa tudi isto molitev v slovenščini, ki je posebno pripravna za one, kateri ne vedo, po katerem namenu naj se moli. Ta molitev se glasit O presveto srce Jezusovo, po rokah prečiste Device Marije Ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dne, prvič v spravo za vsa razžaljenja, katera trpiš v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, drugič po namenu Apostolstva. Društveniki prispevajo nekaj malega za listke. Rev. J. Plevnik je še po¬ sebno povečal to pobožnost s tem, da spodbuja vernike k prejemanju sv. obhajila ob prvih petkih. Vsak prvi petek je tudi govor, litanije in posvetitev presv. Srcu in blagoslov z .Najsvetejšim. To leto je bila tudi sv. maša vsak prvi petek za ude. Če je denarja zmanj* kalo, smo ga dobili pa od Dekliške Marijine Družbe in Družbe sv. Neže. I 8 8 76 SREBRNI JUBILEJ 1916 ČETRTO POGLAVJE. BRATSKA IN PODPORNA DRUŠTVA. KRANJSKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA. Ni je prilike, katere bi dober človek ne vporabil v dober namen. Nas nepozabni ustanovitelj slovenske fare sv. Jožefa je gotovo imel v mislih ved¬ no le to, kako bi mogel koristiti svojemu narodu. Dne 29. jan. 192 je č. g. Šušteršič praznoval svoj god in povabil na malo pojedino nekaj cerkvenih mož. Nekateri teh mož so še dandanes člani naše jednote. Ti možje so bili: Gg.: Anton Nemanič st., Peter Rogina st., Štefan Štanfel in Mihael Wardjan. Pri tem sestanku je Rev. Šušteršič prvič sprožil misel o ustanovitvi K. S. K. Jednote. Toda pregovor pravi: “Človek obrača, Bog pa obrne.” Tako je bilo tudi z ustanovitvijo jednote. Prišli so nepozabni slabi časi in s pričetim de¬ lom se je moralo nehati. Sicer je gmotno delo prenehalo, toda v srcu blagega Rev. F. Šušteršiča je gorela želja po ustanovitvi organizacije. In res: razmere po deželi so se zboljšale. Blagi Rev. Šušteršič je zopet prijel za pero in se¬ stavil prva pravila, ki so bila objavljena meseca febr. 1894 v 17. štev. Ameri- kanskega Slovenca. To je dalo nekaterim Slovencem v Jolietu pogum. G. Mihael Wardjan je kot začasni tajnik po nasvetu Rev. Šušteršiča pisal Rt. Rev. Mgr. Jos. F. Buhu po naslove slovenskih društev v Združenih Državah. Sivolasi starček je prošnjo uslišal in poslal naslove 17ih društev. G. M. Wardjan je, kot tačasni tajnik društva sv. Jurija v Jolietu, razposlal vsem 17im naselbinam oklic za ustanovitev prve slov. Zveze ali Jednote. Njegovemu oklicu za ustanovitev Jednote so se odzvala sledeča društva: Dr. sv. Martina (sedaj sv. Štefana) v Chicago, 111; dr. sv. Jožefa, Joliet, 111.; dr. Vitezov sv. Jurija, Joliet, III; dr. sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.; dr. sv. Družine, La Salle, III; dr. sv. Cirila in Metoda, Joliet, III; hrv. dr. -sv. Janeza Krstnika, Joliet, III; dr. sv. Cirila in Metoda, Ely, Minn., in dr. sv. Roka, Clinton, Iowa. Skupno devet društev s 333 člani. Prva konvencija se je vršila v Jolietu. Gg. zastopniki, ki so se tega vele¬ pomembnega zborovanja vdeležili, so se zbrali dne 1. aprila 1894. Dan po¬ zneje, to je 2. aprila, so položili temeljni kamen K. S. K. Jednoti. Zastopniki tega zborovanja so bili: Rev. F. S. Šušteršič, Mihael Wardjan, Josip Stukel, Štefan Štanfel, Štefan Kukar, Peter Miketič; vsi iz Jolieta Šte¬ fan Pašič, Tower, Minn.; Ivan Pavlič, Ely, Minn.; Matth. Brunski Chicago, III, in John Oberstar, La Salle, III Našteti gg. zborovalci so zasadili lopato na društvenem polju med slov narodom v Ameriki in tako ustanovili K. S. K. Jednoto. Pri tej konvenciji se je določila smrtnmska podpora za člane na $500.00 in članice $150 00 Ta čas so bile le one Slovenke članice Jednote, kojih možje -so bili pri Jednoti Prvi uradniki K S. K Jednote so bili: Predsednik Josip Stukel, Joliet, 111 ; podpredsednik Stefan Pasic, Tovver, Minn.; I. tajnik M. Wardian Toliet Til • 11. tajnik Ivan Pakiž, Ely, Minn.; blagajnik Štefan Štanfel Joliet 11 du hovm vodja Rev. F. S. Šušteršič, Joliet, III; nadzorniki: Matth Brunski ’chi cago, III, Ivan Oberstar, La Salle, III i n Peter Miketič, Joliet, 111 ’ C Glasilo Jednote'je postalo Amerikanski Slovenec ki ic ’ rejši časnik botrova, pri krstu K. S. K. Jednote Ter’ ^ ^odbujM 's Z vence v novi domovini k prrstopi v novo organizacijo CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 77 Kakor izprevidimo torej, je K. S. K. Jednota pravo jolietsko dete, krščeno v slovenski fari sv. Jožefa v Jolietu. V glavi slovenskega župnika Rev. F. S. Šušteršiča se je rodila misel združenja Slovencev v samopomoč. Iz Jolieta je šel klic k združenju širom Združenih držav. Daši društvo, katero nosi prvo številko pri K. S. K. J. ni v Jolietu, vendar je bilo ustanovljeno tudi to po faranu cerkve sv. Jožefa, g. Antonu Nemanich, kateri je imel svoj dom v Jo¬ lietu, četudi je bival tedaj v Chicagi. Na prvi konvenciji K. S. K. J. so bili izvoljeni v glavni odbor po večini uradniki dr. Vit. sv. Jurija v Jolietu. Čast gre torej Rev., Šušteršiču, kot ustanovitelju, Rt. Rev. Mgr. Buhu, uredniku Amerikanskega Slovenca, po katerem se je širila misel k združenju, g. M. VVardjanu in istočasnim sotrudnikom. Zanimiva je zgodovina K. S. K. Jednote tudi v poznejših letih. Jednota je bila rojena v fari sv. Jožefa in je vedno ostala v tesni zvezi z njenimi člani. Dne S. in 6. julija 1895 se je vršilo drugo zborovanje v Tower, Minn. Skupnih zborovalcev je bilo 17. Zavarovalnina za člane se je zvišala na $600.00, za članice pa na $200.00. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Josip Štukel, Joliet, UL; podpredsednik Josip Panian, Joliet, UL; I. tajnik. M. Wardjan, Joliet, UL; II. tajnik Chas. A. Bernick, Bivvabik, Minn.; blagajnik Stefan Štanfel, Joliet, 111.; duhovni vodja Rev. F. S. Šušteršič; nadzorniki: Math. Brunsky, Chicago, UL, Ivan Oberstar, La Salle, UL, in Frank Tram¬ puš, Virginia, Minn. Tretje glavno zborovanje se je vršilo v Jolietu, UL, v dneh 5., 6., 7. in 8. julija 1896. Pri tej konvenciji je bilo zbranih 7 glavnih uradnikov in 16 delegatov. Na predlog M. Šavsa se je zvišala smrtninska podpora na $800.00. V slu¬ čaju članove smrti so dediči upravičeni do celih $800.00. V slučaju članove soproge je bil ta upravičen do $200.00 in po njegovi smrti so dediči dobili še $600.00. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Nemanich, Joliet, 111.; podpredsednik Frank Sedlar, Red Jacket, Mich.; I. tajnik M. Wardjan, Joliet, UL; drugi tajnik Martin Gerksich, Pueblo, Colo.; blagajnik Štefan Štanfel, Joliet, UL; duhovni vodja Rev. F. S. Šušteršič. Nadzorniki: Josip Agnič, Ely, Minn. in Ignac Tancig, Dubuque, Iowa. Četrto gl. zborovanje se je vršilo S., 6., 7. in 8. jul. 1897 v Red Jacket, Mich. Pri zborovanju je bilo 8 glavnih uradnikov in 15 delegatov. Sklenilo se je, da se deluje za inkorporacijo v državi Illinois, Michigan, Colorado in Minnessota. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Nemanich, Joliet, UL; podpredsednik. Josip Agnič, Ely, Minn.; I. tajnik Martin Gerksich, Peublo, Colo.; II. tajnik John R. Sterbenz, Calumet, Mich.; blagajnik Anton Golobitsh, Joliet, UL; duhovni vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B., Pueblo, Colo. Nadzor¬ niki: Max Buh, Ignac Tancig in Ivan Govže, Ely, Minn. Tedanji predsednik g. Anton Nemanich se je napotil v Chicago, So. Chi¬ cago in La Salle bodrit rojake, naj pristopijo k Jednoti. Kmalu je bilo zahte¬ vano število, 500 članov, skupaj. Dne 21. dec. 1897 se je vložila prošnja za inkorporacijo Jednote na State Insurance Supt. v Springfield, UL Prošnjo so podpisali sledeči gg.: Rev. F 1 . S. Šušteršič, Anton Nemanich, Anton Golobitsh, John Pezdirc, Jakob Bluth, Anton Škoff, Martin Fir, Peter Rogina, John Grahek in John Zupančič. Dne 12. jan. 1898 je bila K. S. K. Jednota inkorporovana v državi Illinois In je prejela v ta-namen Charter ali postavno dovoljenje za poslovanje. Ker je vsled inkorporacije Jednote moral glavni tajnik živeti v Jolietu, 78 SREBRNI JUBILEJ 1916 kjer je sedež organizacije, se je g. Martin Gersich iz Pueblo, Colo. zahvalil. Na njegovo mesto je bil izvoljen g Mihael Wardjan. Peto glavno zborovanje se je vršilo v Pueblo, Colo., 5 , 6., 7 in 8. jul. 1 98. Zbranih je bilo 41 zborovalcev. Bil je tudi navzoč mil. g. škof Jakob Tro¬ bec, kateri je bil izvoljen častnim članom. Jednotino premoženje je znašalo $3,767, društva pa so ji dolgovala $152.c<). V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik Josip Agnič; podpredsednik Fr. Trampush, I. tajnik Mihael Wardjan, II. tajnik J. R. Sterbenz, blagajnik Anton Golobitsh, duh. vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B., nadzorniki. Ignac Tancig, Stefan Kukar, Joliet, 111. in M. Kraker, Anaconda, Mont. Leta 1898 je prestala K. S. K. Jednota hudo preskušnjo. Dne 1. junija je štela Jednota 2423 članov, a dne 1. dec. samo 1626. Dne 18. julija 1898 so se odcepili od K. S. K. J. društveniki na Ely, Minn. in nekaterih drugih krajih ter naznanili, da začno “Jugoslovansko Jednoto”. Eno društvo je samo od¬ stopilo, osem pa jih je bilo izločenih vsled neplačanih asesmentov v znesku $731.50. Jednota je imela ravno leta 1898 veliko smrtnih slučajev. •Šesto zborovanje se je vršilo meseca julija 1900 v Chicagi, 111. Navzočih je bilo 9 glavnih uradnikov in 17 delegatov. Na predloga Ant. Fir in se je smrtninska podpora razdelila v dva dela za $1000 in $500. Podpora za članice se določi na $300.00. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Nemanich; podpredsednik John R. Sterbenz; I. tajnik Mihael Wardjan, II. tajnik Anton Skala, So. Chi¬ cago, 111.; blagajnik Anton Golobitsh; duh. vodja Rev. Ciril Zupan, O. S. B.; nadzorniki: M. J. Kraker, Anton Stefanič, Soudan, Minn., in Josip Čulik, Pueblo, Colo. Finančni odborniki: John/Kukar, Joliet, 111., John Grahek, Jo- liet, 111. in Anton Fir, West Pullman, 111. Pravni odborniki: Mihael Skebe, Cleveland, O., John Oberstar in Math. Prijanovič, Virginia, Minn. Prizivni odborniki: Martin Fir, Joliet, 111., Štefan Kukar in John Grdina, Cleveland, O. Sedmo glavno zborovanje se je vršilo meseca julija 1902 v Cleveland, O. Bilo je prisotnih 13 glavnih uradnikov in 31 delegatov. V glavni odbor so bili izvoljeni: Predsednikom John R. Sterbenz; pod¬ predsednikom M. Skebe; I. tajnikom Mihael Wardjan; II. tajnikom Josip Jarc; blagajnikom John Grahek, duh. vodjem Rev. John Plevnik, Chicago, 111. Nadzornikom: Louis Dular, Chicago, 111., Martin Fir in Geo. Laich, Chicago, 111. Finančnim odbornikom: Anton Skala, Rev. F. S. Šušteršič in Max Buh; Pravnim odbornikom: Anton Nemanich, Josip Dunda, Joliet, 111. in John Zim- merman, Joliet, 111. Prizivnim odbornikom: Pavel Schneller, Calumet, Mich., M. J. Kraker in Anton Stefanich. Osmo glavno zborovanje se je vršilo meseca oktobra 1904 v Joliet, 111. Poleg glavnih uradnikov se je vdeležilo zborovanja tudi 41 delegatov. Skle¬ nilo se je, da se zavaruje članice za iste svote, kakor člane. V giavni odbor so bili izvoljeni: Predsednik John R. Sterbenz; I. podpred¬ sednik Fr. Bojc, Pueblo, Colo.; I. tajnik Mihael Wardjan; II. tajnik Josip Jarc, Cleveland, O.; blagajnik John Grahek; duh. vodja Rev. John Plevnik; vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec, Joliet, 111. Nadzorniki: Anton Golobitsh, Pavel Schneller in Anton Nemanich. Finančni odborniki: Josip Sitar, Joliet, 111., Rudolf Maraž, Chicago, 111. in Geo. Laich. Pravni odborniki: Josip Dunda, Martin Kremesec, Chicago, 111. in Rev. John Kranjec, So. Chicago, III. Prizivni odborniki: Josip Sitar, Frank Opeka, Waukegan, 111 in Rudolf Maraž. Med osmim in devetim glavnim zborovanjem se je glačni tajnik Mihael VVardjan odpovedal in njegovo mesto je prevzel 1. okt. 1905 g. Josip Dunda. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 79 Deveto glavno zborovanje se je vršilo oktobra 1906 v Waukeganu, ozir. North Chicago, 111. Zborovanja se je vdeležilo IS gl. uradnikov in 56 dele¬ gatov. Sklenjeno je bilo, da preskrbi Jednota zastavo s podobo zaščitnika sv. Jožefa in sv. Cirila in Metoda. V glavni odbor so bili izvoljeni: Pred¬ sednik J. R. Sterbenz; I. podpredsednik Anton Nemanich; II. podpredsednik Frank Bojc; I. tajnik Josip Dunda; II. tajnik Josip Jarc; blagajnik John Gra¬ hek; duh. vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Frank Medosh, So. Chicago, 111.; vrhovni zdravnik dr. Martin Ivec; nadzorniki: Paul Schneller, Anton Golobitsh in Geo. Stonich, Joliet, 111.; pravni in prizivni odborniki: Josip Si¬ tar, Marko Ostronich, Allegheny, Pa. in Josip Zalar, ml., Forest City, Pa. Deseto gl. zborovanje se je pričelo S. oktobra 1908 v Pittsburghu, Pa. Bilo je navzočih 15 glavnih uradnikov in 66 delegatov. V odbor so bili iz¬ voljeni: Predsednik Anton Nemanich; I. podpredsednik Frank Bojc; glavni tajnik Josip Zalar; drugi tajnik Josip Rems; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. John Kranjec; pooblaščenec Josip Dunda; vrh. zdravnik dr. M. J. Ivec; nadzorniki: Geo. Stonich, Joseph Sitar in Frank Opeka; pravni in pri¬ zivni odborniki: Blaž J. Č.ulik, John Gosar in Leo. Kukar. Ko se je leta 1909 J. Gosar odpovedal, je bil na njegovo mesto imenovan Josip Kompare iz So. Chicage. 2. dec. 1909 je bil tudi jednotin dom na N. Chicago cesti dogotovljen, ka¬ mor se je preselil gl. urad. Enajsto gl. zborovanje se je vršilo od 2. do 12. okt. 1911 v Jolietu in So. Chicagi. Bilo je 15. gl. uradnikov in 112 delegatov pričujočih. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Paul Schneller; I. podpredsednik Fr. Bojc; II. podpredsednik M. Ostronič; glavni tajnik Josip Zalar; pomožni tajnik Jos. Rems; blagajnik John Grahek; duhovni vodja Rev. Josip Tomšič iz Forest City, Pa.; vrhovni zdravnik dr. Jos. Grahek, Allegheny, Pa.; nadzorniki: An¬ ton Golobitsh, Aug. Poglajen, Chicago, 111., John Mravintz, Allegheny, Pa., Geo. Thomas, Pueblo, Colo., in John Povsha, Hibbing, Minn.; porotni odbor: M. J. Kraker, Geo. Flajnik, Pittsburgh, Pa. in Peter Staudohar, Chisholm, Minn.; prizivni odbor: Fr. Banich, Chicago, 111., John Zulich, Cleveland, O. in Frank Petkovšek, Waukegan, 111. Dvanajsto glavno zborovanje se je vršilo v Milvvaukee, Wis., od 17. do 26. avgusta, 1914. Navzočih je bilo 146 delegatov. V odbor so bili izvoljeni Predsednik Paul Schneller; I. podpredsednik Josip Sitar; II. podpredsednik Anton Grdina; gl. tajnik Josip Zalar; pomožni tajnik Jos. Rems; blagajnik John Grahek; duh. vodja Rev. Jak. Černe, Sheboygan, Wis.; pooblaščenec Martin Muhič, Forest City, Pa. in vrh. zdravnik dr. M. J. Ivec. Nadzorniki: Josip Dunda, Geo. Thomas, John Povsha, Fr. Petkovšek in Fr. Frančič, Mil¬ vvaukee, Wis. Porotni odbor: M. Kraker, Geo. Thomas in Anton Gregorich, Chicago, 111. Pravni odbor: Joseph Russ, Cleveland, O., Frank Svete, N. Chicago, 111., Fr. Plemel, Rock Springs, Wyo. Na seji se je sklenilo, da se začne z novim letom 1915 izdajati lastno glasilo. Glavni odbor je potrdil Ivan Zupana za urednika “Glasila K. S. K. Jednote . Jednota šteje sedaj 133 društev. Članov ima 12,663. Njeno premoženje znaša $421,936.82 in je izplačala $1,174,941.77 podpore. Prva smrtna podpora je bila plačana dne 18. avg. 1894 v znesku $150.00 po pokojni članici Katarini Gorinčan, po hrv. dr. sv. Janeza Krstnika, Joliet, 111., ki je umrla vsled vnetja krvi. Prva moška posmrtna podpora v znesku $500.00 je bila izplačana 11. febr. 1895 za pok. članom Anton Bivani po dr. sv. Jožefa, Forest City, Pa. Bil je vbit v premogokopu. SREBRNI JUBILEJ 1916 DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠTEV. 2 K. S. K. JEDNOTE. Društvo sv. Jožefa štev. 2 K. S. K. Jednote je bilo ustanovljeno 6. maja, leta 1890. Ob času ustanovitve je štelo 25 članov. Prvi društveni uradniki so bili: Peter Jevček, predsednik in zastopnik; John Žmajč, drugi predsednik; Joseph Štukel, tajnik; John Slapnik, zapisnikar; Anton Golobič, blagajnik in Anton Fir, ravnatelj. To število se je lepo pomnožilo od časa ustanovitve do sedaj, ko šteje 422 članov in članic. Od teh jih je že nekoliko prekoračilo 60 let svoje starosti. Društveni uradniki za leto 1916 so: Anton Golobič, predsednik; John Filak, drugi predsednik; John Vidmar, tajnik; John Kramarič, zapisnikar, Anton Glavan, blagajnik; John A. Težak, zastopnik; Nicholas Vraničar, 1. nadzornik; John Plut, 2. nadzornik; Anton Lilek, 3. nadzornik; Martin Papež, ravnatelj; Joseph Bučar, 1. maršal; Martin Kramarič, 2. maršal; zastavonosilci: Anton Glavan ml., Martin Liberšer ml., Matth Količ ml., Frank Rus ml. in Ignatius Bregar. Društvena seja se vrši prvo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO VITEZOV SV. JURIJA, ŠTEV. 3 K. S. K. JEDNOTE. Dne 8. novembra 1891 je bila sklicana seja, da se ustanovi društvo po na¬ činu čeških vitežkih spolkov. Izbrali so si sledeči odbor: Anton Nemanich, predsednik; Geo. Rogina, podpredsednik; Michael Wardjan, tajnik; Joseph Štukel, drugi tajnik; John Zupančič, blagajnik; John Meteš, delegat; Anton Omerzu, kolektor; John Kren, pisar; Štefan Štanfel in Jos. Kompare, prešte- valca, Anton Trdič, ravnatelj. Društvo Vit. sv. Jurija se je priklopilo Češkej Rimo-katoliškej Jednoti. Začelo se je takoj z vitežkimi vajami. Takoj prihodnje leto so že tudi sku¬ haj prejeli sv. obhajilo. Leta 1893 je prvič preskrbelo častno stražo pri Božjem grobu. Na seji društva Vit. sv. Jurija dne 12. marca je Rev. Šušteršič prosil, da oskrbujejo častno stražo pri Božjem grobu. Prosil je tu to in društvo sv. Jožefa, da delujejo nato, da se ustanovi slovenska Jednota. Oba društva ima¬ ta velike zasluge pri ustanovitvi K. S. K. Jednote. Takoj, ko se je ustanovila K. S. K. J., se ji je priklopilo dr. Vit. sv. Jurija in jo dobro podprlo v finan¬ čnem oziru. Društvo Vit. sv. Jurija, kakor tudi društvo sv. Jožefa, je praznovalo letos svojo petindvajsetletnico. Sedanji odborniki so: John N. Pasdertz, predsednik; Josip Klemenčič, pod¬ predsednik; Anton Nemanich ml., tajnik; Josip Štefanich, zapisnikar; Steve Stanfel, blagajnik; nadzorniki: Frank Drašler, Josip Rogina in John Stublar; Josip Konduš, reditelj; Peter Meteš in Jos. Peteh, zastavonoši; Math. Štukel, reditelj. Vitezi sv. Juriju imajo svojo sejo vsako drugo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠTEV. 8 K. S. K. JEDNOTE. ion? rU T tVO , SV ' Clnla ln Metoda je bilo ustanovljeno dne 18. decembra, leta 18yz. Imelo je sestnajst članov. V prvem odboru so bili: Steve Kukar, predsednik; John Golobich, pod¬ predsednik; Jacob Solnce, tajnik; Joseph Štukel, blagajnik; Rev. F. S. Šušter¬ šič, zastopnik; Marko Žnidaršič, zastopnik. Sedanji odbor pa obstoji iz naslednjih članov: Frank Trlep, predsednik; CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 81 Maltin Kambič, podpredsednik; Matthew Bučar, tajnik; John Barbič, zapis¬ nikar; John Gregorčič, zapisnikar; Steve Štukel st., zastopnik. Društvo šteje sedaj 126 članov in članic. Društvo sv. Cirila in Metoda ima svojo sejo tretjo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, ŠTEV. 29 K. S. K. J. Društvo sv. Frančiška je bilo ustanovljeno dne 2. februarja 1896 v Jolietu, Ul. Prvi uradniki so bili: Anton Nemanich, predsednik; Math. Nemanich, tajnik. Društvo je štelo 45 članov. Društvo je plačalo v dvajsetih letih $17,686.00 bolniške podpore; poleg tega deli še razne druge podpore. Uradniki za leto 1^16 so: Martin Težak, predsednik; John Lekan, tajnik; Joseph Legan, zastopnik. Društvo šteje 242 članov in 97 članic; skupaj 339 udov. Društvo je v dobrem finančnem stanju. Društvo sv. Frančiška Sal. ima svojo sejo vsako prvo nedeljo. -o-- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, ŠTEV. 87 K. S. K. J. Društvo sv. Antona Padovanskega je bilo ustanovljeno 7. maja 1905. Dne 13. majnika si je enoglasno izvolilo sv. Antona Padovanskega za svojega patrona. Pri ustanovitvi je štelo društvo sv. Antona 15 članov. Prvi uradniki so bili: Anton Šraj, predsednik; Frank Ohlin, podpredsednik; John Habinc, blagajnik; Frank Kocjan, tajnik; Frank Turk, zastopnik. Nadzorniki so bili: Math Vidmar, John Kralj in John Kočevar. Frank Okoren, vratar. Društvo šteje sedaj 88 članov, 29 članic in 6 udov za podporo. Uradniki za leto 1916 so sledeči: Math Judnič, predsednik; Anton Šraj ml., podpredsednik; Math. Vidmar, tajnik; Martin • Starniša, drugi tajnik; Blaž Kuglič, blagajnik; John Grabrian, zastopnik. Nadzorniki so: Matth Golobič, Joseph Horvat in Štefan Štukel. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO SV. TREH KRALJEV, ŠTEV. 98 K. S. K. J. Društvo sv. Treh Kraljev je bilo osnovano dne 2. julija, leta 1906, v Rock- dale, 111. Prvi društveni odborniki so bili: Martin Žagar, predsednik; Frank Bolte, podpredsednik, Joseph Klepec, tajnik; Joseph Levstik, pomožni tajnik; John Drnulc, zastopnik; Alojzij Piškur, blagajnik. V začetku je štelo to društvo 12 članov, a danes 71 članov in 19 članic, skupaj torej 90 udov. Uradniki za letošnje leto so: Anton Oberstar, predsednik; Frank Bolte, podpredsednik; Joseph Snedic, tajnik; John Grl, pomožni tajnik; Alojzij. Mla¬ kar, blagajnik, Joseph Boštjančič, zastopnik; Benedick Birsa st., bolniški nad¬ zornik; Jakob Skubic, reditelj; Alojzij Verbič, vratar. Nadzorniki: Frank Fajfar, Frank Gutnik in Michael Kozlevčar. Zastavonoše: Alojzij Pretnar, John Kamnikar ml., Joseph Vidic in Frank Jagodnik. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Ane Mavričeve v Rockdale, 111. SREBRNI JUBILEJ 1916 DRUŠTVO SV. GENOVEFE, ŠTEV. 108 K. S. K. J. Društvo sv. Genovefe je bilo ustanovljeno dne 8. novembra 1906 v Jolietu, 111. Tedaj je štelo 12 članic. V prvi odbor so bile izvoljene: Mary Grčar, predsednica; Ivanka Ogulin, tajnica in zapisnikarica; Mary Dunda, blagaj¬ ničarka. V sedanjem odboru so: Mary Šetina, predsednica; Antonia Struna, pod¬ predsednica; Mary Flajnik, tajnica; Antonia Štukel, zapisnikarica; Anna Ule- šich, blagajničarka; Elizabeth Grayhack, zastopnica. Nadzornice so sledeče: Cath. Vidmar, Mary Golobitsh in Josephine Martinčič. Bolniški odbor: Mary Mrazek in Antonia Struna. Voditeljica Ana Zoran. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik. Društveni zdravnik Dr. M. Ivec. Društvo sv. Genovefe šteje sedaj 1 IS članic. Svojo (sejo imajo prvo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠTEV. 119 K. S. K. J. Društvo Marije Pomagaj v Rockdale, 111. je bilo ustanovljeno 29. decembra, leta 1907 in v Jednoto sprejeto dne 15. januarja 1908. Ob ustanovitvi je štelo 12 članic. Prve uradnice so bile sledeče: Mary Kostelec, predsednica; Mary Zalar, podpredsednica; Veronica Žagar, tajnica; Mary Zalar, zapisnikarica; Helena Pekolj, blagajničarka; Anna Marentič, zastopnica. Društvo Marije Pomagaj šteje sedaj 33 članic. Uradnice za leto 1916 sv. Frančiška Lozar, predsednica; Mary Lozar, pod¬ predsednica; Mary Kostelec, tajnica; Jožefa Majnarič, zapisnikarica; Amalia Koren, blagajničarka; Lucia Ribnikar, zastopnica. Nadzornice: Catharine Fajnik, Rose Jagodnik in Mary Boštjančič, Mary Pleše in Antonia Žerovec, zastavonoši; Rose Levstek, rediteljica. --o- DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA, ŠTEV. 143 K. S. K. J. Društvo je bilo ustanovljeno 10. julija 1911 ter pristopilo h K. S. K. Jed- noti dne 19. julija 1911. Prvi odborniki so bili sledeči: Predsednik, Joseph M. Grili; podpredsednik, John A. Drassler; tajnik in zapisnikar, Frank T. Nema- nich; blagajnik, Joseph F. Skrinar; zastopnik, Joseph J. Pleše. Nadzorniki: Stephen J. Skrinar, Matthew H. Rogina, Avgust Stukel. Ravnatelj, Frank Papež. Pri ustanovitvi je društvo imelo 17 članov. Odborniki za leto 1916 so: Predsednik, Joseph M. Grili; podpredsednik, Joseph Sekula; tajnik, Steve G. Vertin; zapisnikar, Frank Kostelc; blagajnik, Joseph F. Skrinar; zastopnik, Joseph J. Pleše; ravnatelj, Frank Papež. Nad¬ zorniki: William J. Vertin, Joseph Muhich Jr. in Matthew H. Rogina. Društvo ima 42 članov. Svojo sejo ima vsako tretjo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, ŠTEV. C3 J. S. K. J. Namen J. S. K. Jednote je: Pripomoči k telesnemu in duševnemu blagru č anov krajevnih društev, njihovih vdov, sirot in drugih sorodnikov; dajati podpore bolnim, ponesrečenim in za delo nezmožnim članom krajevnih dru- stev, v slučaju smrti^ pa izplača postavnim dedičem določeno zavarovalnino; zedinjevati in izobraževati člane v smislu naprednih principov. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 83 K tej jednoti spada društvo sv. Petra in Pavla v Jolietu. Bilo je ustanov¬ ljeno dne 26. avgusta, leta 1906, v dvorani stare šole. Ustanovitelji društva sv. Petra in Pavla so sledeči gospodje: Anton Koši- ček, Michael Wardjan, Frank Blatnik, Frank Škulj, Joseph Černe, Frank Kocjan, Albert Less, Anton Kastelic, Frank Rus in Matth Kralj. Imenovani gospodje so sklicali ustanovno sejo dne 26. avgusta, leta 1906. Ustanovili so novo društvo sv. Petra in Pavla ter ga priklopili J. S. K. Jed¬ noti pod štev. 66. Društvo je bilo ustanovljeno iz potrebe, da se da rojakom priliko zavarovati se pri več društvih. Na ustanovni seji je bilo sprejetih 16 članov. Zvolili so isi sledeči odbor: Anton Košiček, predsednik; Frank Blat¬ nik, podpredsednik; Michael Wardjan, tajnik; John Butala, zapisnikar; Anton Kastelic, blagajnik; Michael Wardjan, zastopnik; Anton Jurjevič, 1. nadzor¬ nik; John Butala drugi, nadzornik in Frank Kocjan, ravnatelj. Letos šteje društvo 60 članov in 7 članic; skupaj 67. V odboru so: Anton Košiček, predsednik; John Filak, podpredsednik; Anton Barbič, tajnik; Joseph Slapničar, zapisnikar; John Papič, blagajnik, Joseph Zalar, zastopnik; Joseph Golob, 1. nadzornik; Matth Golobič, 2. nadzornik; Matth Terdič, 3. nadzornik; Joseph Avsec, ravnatelj; Nicholas Žugelj, maršal; Martin Dragovan in Mar¬ tin Stefanič, zastavonoša. Društvo ima sejo tretjo nedeljo v mesecu. -o- SLOVENSKO KAT. PODP. DRUŠTVO SV. BARBARE, POSTAJE ŠT. 65. Naše društvo sv. Barbare, postaja 65, spada k slovenskemu podpornemu društvu sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. Namen društva je: pospe¬ ševati medsebojno zavarovanje in deliti podporo v slučaju bolezni, smrti in onemoglosti. Postaja 65 v Jolietu, 111. je bila ustanovljena 12. julija 1916 s 13 člani. Prvi uradniki so bili: Anton Košiček, predsednik; John Filak, podpredsed¬ nik; Anton Obertstar, 1. tajnik; Martin Žugel, 2. tajnik; John Živec, blagajnik; Josip Zalar, delegat. Nadzorniki: John Hutar, Jos. Osambič, Jakob Mihelič in Dr. M. Ivec, zdravnik. Letošnji uradniki-so sledeči: Louis Wise, predsednik; Frank Perc, pod¬ predsednik; Frank Hočevar, 1. tajnik; Jos. Matkovič, 2._tajnik; John Zaletel, blagajnik; John Živec, delegat. Nadzorniki so: Frank Živec, Frank Trlep in Frank Panian, Joseph Rakar, reditelj. Društveni zdravnik je Dr. M. Ivec. Društvo šteje sedaj 90 članov in članic ter 64 otrok. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. -o- DRUŠTVO SV. ANE KATOLIŠKIH BORŠTNARIC. Red katoliških borštnaric ima namen pospeševati prijateljstvo, edinost in pravo katoliško dobrodelnost med svojimi članicami in sicer: prijaeljstvo s tem, da podpirajo članice ena drugo ob vsaki priliki; edinost, da se združijo za medsebojno podporo v bolezni ter da poskrbe po smrti za družino, stariše, vdove, sirote, sestre, brate in druge osebe, ki so bile navezane na vrnrlo čla¬ nico; pravo katoliško dobrodelnost pa podpirajo s tem, da store drugim to, kar žele sebi. Glavne uradnice reda katoliških borštnaric se imenuje visoki dvor. Sedež visokega dvora je Chicago. Temu so podrejeni krajevni dvori, kakor dru¬ štva svojim jednotam. , Red je na strogo katoliški podlagi. Odobren je po več škofih, nadškofih m 84 SREBRNI JUBILEJ 1916 tudi kardinalih. Kaplan visokega dvora je mil. g. nadškof chicaški; katoliški duhovniki imajo svoboden vstop k vsem redovnim sejam. Zavarovalnina pri tem redu se nekoliko razlikuje od zavarovalnine pri naših jednotah; zavaruje se namreč lahko vsaka članica tudi za $ 1,500, $2000, ali $2,500. Če bi pa kaka članica vmrla zavoljo kakega nelepega dejanja, bodisi proti nravnosti, domačiji ali državi, pripade posmrtnina redovnemu skladu. V naši župniji je bil ustanovljen red sv. Ane katoliških borštnaric 2. julija, leta 1901. Društvo je štelo tedaj 44 članic. O ustanovitvi in prvih uradnicah smo govorili pri opisu desetletnice fare sv. Jožefa. Društvo sv. Ane katoliških borštnaric šteje sedaj 116 članic. Uradnice zu leto 1916 so: Mary Čulek, predsednica; Mary Vraničar, podpredsednica; Mary Flajnik, tajnica-zapisnikarica; Antonia Štanfel, blagajnica-tajnica; Anna Jerman, blagajničarka. Nadzornice: Anna Bolte, Anna Žnidaršič, Mary Skul. Rediteljici: Anna Šukle in Frances Težak. Vratarica: Catharine Bu¬ tala in Aloysia Koludrovič. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik. Sejo ima drugo nedeljo v mesecu. -o- : * DRUŠTVO SV. MARTINA ŠTEV. 80 Z. K. U. Društvo sv. Martina, zapadne katoliške zveze (W. C. U.) je bilo ustanov¬ ljeno 5. oktobra 1902. Pri ustanovitvi je bilo 25 udov. Prvi odbor je bil sestavljen iz teh članov: Matth Gerdešič, predsednik; ta ni več med živimi. Martin Kočevar, podpredsednik; tudi ta je že odšel tja, kjer ne rabi denarne podpore. Karol Sitar, 1. tajnik; tudi ta se je preselil v boljšo bodočnost. Blaž Čulek, 2. tajnik; Anton Golobitsh, blagajnik. Odbor za leto 1916 je naslednji: Martin Konda, predsednik; Peter Rogina, podpredsednik; John Jerman, 1. tajnik; John Bluth, drugi tajnik; Anton Go¬ lobitsh, blagajnik; Anton Nemanich, delegat. Nadzorniki so ti-le: John Ko¬ čevar, Steve Kukar in Clarance Stukel. Anton Govednik, maršal. Joseph Tekavčič, ravnatelj. Frank Gregorič, zastavonoša. Društvena seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. -o-- DRUŠTVO TRIGLAV. Samostojno društvo Triglav je bilo ustanovljeno 30. junija 1912. Društvo je štelo ob ustanovitvi IS članov in članic. Prvi uradniki so bili: Joseph Ku¬ har, predsednik; Frank Miklič, podpredsednik; Catherine Rogina, podpred¬ sednica; Aloysius Grčar, tajnik; Elizabeth Sekola, tajnica; Martin Rakar, za¬ pisnikar, Antonia Štanfel, zapisnikarica; John Malešič, blagajnik; Geo. Malo¬ vrh, pevovodja; Aloysius Švigel, igrovodja. Nadzorni odbor: Frank Zadel, Frank Vreček in Ferdinand Ferlin. Društvo Triglav šteje 'sedaj 90 članov. Uradniki za leto 1916 so: Joseph Kuhar, predsednik; Frank Zupančič No. 1, podpredsednik; Martin Rakar, tajnik; Frank Čivnigoj, zapisnikar; Jerry Lavrič, blagajnik. Nadzorni odbor: Frank Lavrič, Simon Jarc, Anton An- zelc. Anton Lusma, oskrbnik; Geo. Malovrh, pevovodja in Martin Rakar, i&^ovodja.. i riglav zboruje četrto nedeljo v mesecu. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 85 DRUŽBA SV. DRUŽINE—(THE HOLY FAMILY SOCIETY). Ustanovljena 29. nov. 1914. Inkorporovana v državi 111. 14. maja 1915. Inkorporovana v državi Pennsylvania 5. apr. 1916. Sedež: Joliet, 111. Geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse!” Z ozirom na to, da ,so mnogi naši rojaki in rojakinje, ki so želeli biti zava¬ rovani pri več društvih, kar trumoma pristopali v tuja društva (nemška, an¬ gleška in druga, ter v razne zavarovalne družbe), se je več let pred ustano¬ vitvijo D. S. D. gojila misel za ustanovitev še ene slovenske podporne in za¬ varovalne katoliške organizacije, da se ne bo našim rojakom in rojakinjam treba vsiljevati med tujce, če hočejo biti zavarovani za več bolniške in srnrt- ninske podpore. Dne 25. nov. 1914 se je zbralo 12 mož, ki so soglasno sklenili, da se naj skliče ustanovna seja za nedeljo 29. nov. 1914 v šolski dvorani sv. Jožefa v Jolietu, kar se je izvršilo z lepim uspehom, ker takoj na omenjeni seji je pri¬ stopilo v novo ustanovljeno Društvo Sv. Družine blizu 100 članov in članic, ter vplačalo pristopnino. Na prvi ali ustanovni seji so bili izvoljeni sledeči odborniki: George Sto- nich, predsednik; Stephen Kukar, podpredsednik; Josip Klepec, tajnik; Ant. Nemanich ml., zapisnikar; John Petrič, blagajnik; Anton Šraj ml., Nicholas J. Vranichar in Jos. M. Grili, nadzorniki; Frank Kocjan, reditelj. Dne 1. januarja 1915 se je začelo pobirati mesečnino za bolniško in smrt- ninsko blagajno. Dne 2. jan. 1915 se je v Mount Olive, Illinois, ustanovilo novo društvo, ki je bilo sprejeto v okrilje D. S. D. pod štev. 2. Dne 17. jan. 1915 se je ustanovilo v La Salle, 111., novo društvo, ki je bilo sprejeto pod štev. 3 D. S. D. Dne 24. jan. 1915 (na praznik sv. Družine) sta se ustanovili dve društvi za D. S. D., in sicer popoldan v Bradley,' 111., katero je bilo sprejeto pod štev. 4, in v Ottawa, 111., zvečer, katero je dobilo štev. 5, D. S. D. Do 1. zborovanja D. S. D., ki se je vršilo v Jolietu dne 5. in 6. aprila 1915 ;e društvo štev. 1, oziroma njegov odbor, posloval tudi kot gl. odbor D. S. D. Poleg vseh odbornikov društva št. 1 so se udeležili konvencije še sledeči delegatje: Za društvo št. 1, Joliet, 111.: John Kren st., John N. Pasdertz, Sim. Šetina, Stephen Stanfel, Anton Šraj st., Anton Nemanich st., Anton Pasdertz, Josip Težak in Math. Vidmar. Za drušvo št. 2, Mt. Olive, 111.: Anton Trgovčič. Za društvo št. 3, La Salle, 111.: Anton Kastello. Za društvo št. 4, Bradley, 111.: John J. Stua. Za društvo št. 5, Ottawa, 111.: John Illenich. Skupaj 22 zborovalcev. Na prvem zborovanju se so potrdila pravila in izpopolnil program te organizacije z ozirom na točasne razmere. Naročilo se je tudi, da naj odbor gleda na to, da se D. S. D. inkorporuje v državi Illinois in potem še v državi Pennsylvania. Konečno je bil izvoljen sledeči odbor D. S. D.: George Stonich, predsednik; John N. Pasdertz, podpredsednik; Josip Kle¬ pec, tajnik; A. Nemanich ml., zapisnikar; John Petrič, blagajnik. Anton Ka¬ stello, John Stua in Nicholas J. Vranichar, nadzorniki. Stephen Kukar, An¬ ton Trgovčič in Josip Težak, porotni odbor. Ker je porotnik Trgovčič odstopil je bil na njegovo mesto na polletni seji odbora 1. 1915 imenovan br. Mat. Ogrin od št. 6, Waukegan, 111. Dne 19. maja 1915 se je ustanovilo društvo v Waukegan, 111., pod štev. 6, D. S. D. in bilo sprejeto. 86 SREBRNI JUBILEJ 1916 Dne 30. maja 1915 se je v Madison, 111., ustanovilo društvo in je bilo sprejeto v okrilje D. S. D. pod št. 7. Dne 27. julija 1915 se je v Rockdale, 111., ustanovilo novo društvo, katero je pristopilo pod št. 8. Dne 15. avgusta 1915 se je v Chicago, Ul., ustanovilo društvo in je bilo sprejeto pod št. 9. Dne 1. nov. 1915 se je v South Chicago, 111., novo društvo ustanovilo in je bilo sprejeto pod št. 10. Dne 19. marca 1916 se je v Pittsburgh, Pa., ustanovilo novo društvo in je bilo sprejeto pod št. 11. Dne 21. maja 1916 se je ustanovilo novo žensko društvo v Jolietu ter je bilo sprejeto pod št. 12. Dne 14. maja 1915 je bila D. S. D. inkorporovana v državi Illinois in dne 5. aprila 1916 v državi Pennsylvania. D. S. D. jako lepo napreduje in se razvija. Kakor kaže poročilo z dne 30. junija 1915, je imela isti čas 12 cvetočih društev s 771. udi in skupnega premo¬ ženja $4,833.40. Cela stvar kaže, da je organizacija ustanovljena na zdravem temelju in ima jasno bodočnost. D. S. D. sprejema v svoja društva moške in ženske od 16. do 55. leta. Priporoča se vsem rojakom in rojakinjam, da pristopijo k enemu ali dru¬ gemu društvu D. S. D., da se zavarujejo za smrtnino $500.00 ali $250.00 in za bolniško podporo. -o- DRUŠTVO SV. DRUŽINE ŠT. 1 D. S. D., JOLIET, ILL. To društvo je z ustanovitvijo in razvojem slavne D. S. D. v vsakem oziru v najtesnejši zvezi. To društvo je zdaj največje slovensko društvo v Jolietu, ki šteje do 470 udov in ima že nad $2,000.00 v svoji bolniški blagajni, dasi je tekom 12. me¬ secev odkar izplačuje bolniško podporo, izplačalo že do $1,300 bolniške pod¬ pore svojim članom(icam). To društvo plačuje po $1.00 podpore za dan za samo 50c mesečnine; poleg tega se lahko vsak zavaruje za $500.00 ali $250.00 proti primerno nizkim mesečnim vplačilom. Sedanji odbor društva je sledeči: George Stonich, predsednik; Stephen Kukar, podpredsednik; Jofsip Klepec, tajnik; John Barbich, zapisnikar; John Petrič, blagajnik. Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdcrtz in Jos. Težak, nadzorniki. — Seja se vrši zadnjo nedeljo v mesecu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ŠTEV. 8 D. S. D. Društvo sv. Družine štev. 8 D. S. D. je bilo ustanovljeno v Rockdale, 111, dne 8. junija 1916 z osmimi člani. Prvi predsednik je bil Albert Lesh tajnik pa Val. Fajnik ml. Društvo ima sedaj 38 članov in naslednje uradnike- John Setina, predsednik; Joseph Boštjančič, podpredsednik; Valentin Fajnik taj¬ nik; John Milkovič, zapisnikar. Nadzorniki: Alojzij Piškur, Matth Saršen in John Bukovec. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu -o- DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 12, D. S. D., JOLIET, ILL. Žensko društvo sv. Cecilije ima 25 članic; dasi staro še le par mesecev jako lepo napreduje. Ustanovljeno je bilo 21. maja 1916. Katera Slovenka ali Hrvatica želi pristopiti k temu društvu, se naj zglasi CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 87 pri eni izmed spodaj omenjenih uradnic društva. Pri D. S. D. se vsaka lahko zavaruje za $500 ali $250, a društvo daje članicam tudi bolniško podporo v slučaju bolezni. Odbornice društva so: Frances Spelich, predsednica; Amalia Želko, pod¬ predsednica; Mary Stefanich, tajnica; Frances Čulik, zapisnikarica; Theresa Nemanich, blagajničarka. Anna Mutz, Anna Znidarsich in Josephine Šetina, nadzornice. — Seja se vrši drugo nedeljo v mesecu. -o- MARIJA PRECISTOG ZAČEČA HRVATSKO RADN. PODP. DRUŠTVO. ODSJ. BR. 161 N. H. Z. Hrvatsko gospajinsko društvo Marija Prečistog Začeča je bio ustrojeno dne 2. lipnja 1901 godine u Jolietu, 111. Odbornice su: Marija Papich, predsednica; Marija Težak, podpredsednica; Klementina Pezelj, tajnica; Marija Gaspič, blagajničarka; Kristina Kren, ra- čunovodjica; Margareta Šukle, predsednica odbora bolesti. Društvo Marije Brezmadežnega spočetja je sicer hrvatsko, a v njem je mnogo naših žen. Društvo je bilo tudi vedno zelo naklonjeno naši cerkvi v mišljenju in podpori. Sejo ima vsako četrto nedeljo v mesecu. -o—- “AMERIKANSKI SLOVENEC”. Prvi Slovenci so prišli v Ameriko pred 50. leti. Prvo polovico tega časa so bili Slovenci v Ameriki vedno tujci na tujih tleh. Niso imeli nobenega slo¬ venskega lista, ki bi jim donašal pozdrave od rojakov razkropljenih po vseh delih te velike in prostrane ljudovlade. Bili so raztreseni in razkropljeni ter zapuščeni; kakor lipe v divjem gozdu so samevali v tujini. Leta 1891. je vnovič zacvetela rajska pomlad in slovenska lipa v Ameriki je istega leta dorastla, da je na jesen začela razpošiljati svoj prvi list širom velikanskega amerikanskega gozda, kjer so bili naseljeni naši zavedni rojaki. “Amerikanski Slovenec”, prvi slovenski list v Ameriki, jim je začel donašati pozdrave od rojakov iz raznih krajev. Na ta način so se rojaki, dasi morda oddaljeni na tisoče milj eden od druzega, počutili nekako bližje eden druzega in slovensko narodno življenje je začelo cveteti in rasti. Prvi urednik “A. S.” je bil g. Anton Murnik, ki je izdajal list s pomočjo raznih rodoljubov v Chicagi. Ker je bilo tačas še neugodno podnebje za slovensko časnikarstvo v Ame¬ riki, je list prevzel od njega Monsignor Buh, tačasni župnik “velike” sloven¬ ske fare v mestu Tower, Minn. Tam je list izhajal do leta 1899., ko ga je od njega kupila v Jolietu ustanovljena Amerikansko-Slovenska Tiskovna Družba. List se je takoj preselil v Joliet na rodovitnejše polje v osredje Zjedinjenih Držav, kjer še dandanes izhaja v povečanej obliki in pogosteje. “A. S.” V JOLIETU. Prvi predsednik lista je bil g. Anton Nemanich, ki mu še danes vzorno načeljuje. Prvi tajnik lista je bil g. Viljem Grahek, pravi amerikanski Slovenec, rojen in vzgojen v državi Illinois; tudi on je ostal tajnik tiskovne družbe do današ¬ njega dne. Prvi blagajnik lista je bil g. John Grahek, ki je znan finančni steber. Tudi on je blagajnik tiskovne družbe še dandanes. Prvi urednik lista v Jolietu je bil pok. Rev. F. S. Šušteršič, ki je vodil list 88 SREBRNI JUBILEJ 1916 ves čas do svoje prerane smrti. Sledil mu je pok. Rev. J. Kranjec, ki je ostal urednik do svoje smrti leta 1915. Zdaj je urednik lista g. Filip Gorup, ki je vposlen pri listu kot sourednik in urednik že od leta 1902. Prvi upravitelj lista je bil g. Maks Buh, ki se je z listom preselil v Joliet iz Tower-ja. Ostal je pri listu do leta 1903. Kakor znano, je g. Buh premi¬ nul v Pueblo, Colo., pred nekaj leti. Urad tiskarne Amerikanskega Slovenca. Leta 1903. je sledil g. Buhu v upravništvo g. Jos. Dunda, ki je ostal pri listu do jeseni leta 1905. G. Jos. Klepec je prevzel upravništvo lista z odstopom g. Dunde in je ostal pri listu do današnjega dne, le od novembra 1912 do junija 1913, ko je potoval za list in bil v stan domovini na obisku, gaje nadomestoval g. Rafael Zupanec. Poleg uradnikov v tiskarni je več vposlencev, ki so Slovenci. V tej tiskarni so se naučili tiskarskega posla sledeči: G. Leo. Grili, ki je že 15 let stalno vpo¬ slen pri listu, g. John Ivanšek, ki je črkostavski mojster pri Joliet Herald- News, g. John Brunskole, g. F. Musich, g. John Kren, g. Jos. Avsec, g. Geo. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 89 Sugel in razni drugi, ki so bili pri listu dalje ali manj časa vposleni, a nekateri pa so še sedaj. Od leta 1901. je v tiskarni vposlen Mr. Alex. F. Ross. On je sedanji de¬ lovodja, sicer ni Slovenec, a se je toliko privadil našim črkam, da celo pomote sam opazi in popravi. Od leta 1914. je vposlena v uradu gdč. Mary Stefanich, kot knjigovodkinja. Kakor imajo pri evropejskih “knapih” svojega “parkmandeljca”, tako je tudi v amerikanskih tiskarnah znana stvar neki “škrat”, ki slučajno povzroča napake, ali vsaj vso krivdo potrpežljivo prevzame na svoja pleča. Delničarji tiskovne družbe so gg.: Anton Nemanich, John Grahek, Viljem Grahek, Geo. Lopartz, Jos. Legan, B. Želko, Jos. Sitar, Anton Nemanich Jr., Anton Pasdertz, George Erb, B. Ponikvar, Mat. Stefanich, John N. Pasdertz, John Ferko, Mih. Kochevar, Jos. Klepec. “Amerikanski Slovenec” si je leta 1909. postavil svoj lastni dom, kjer se na¬ haja od februarja 1910; ima svoje stroje, ki odgovarjajo vsem potrebam tiskar¬ ske stroke. Vse to ima v lasti brez vsakoršnega bremena. NAČELO LISTA. “Amerikanski Slovenec” je ostal zvest svojim načelom. Ostal je vedno na pravi narodni podlagi do današnjega dne. V vsakem slučaju je zastopal in zagovarjal vse, kar je Slovencem najdražjega, vero očetov in mili materni jezik, ter delavske poštene zahteve. Za ustanovitev in razvoj slovenskih podpornih in zavarovalnih organizacij v Ameriki je največ storil “Amerikanski Slovenec”. Posebno za sl. K. S. K. J., katero je pestoval in vodil, kakor oče svojo hčerko, celih 20 let po pravi poti napredka. “Amerikanski Slovenec” je glasilo sl. D. S. D., katero upa zgojiti na pravi narodni podlagi, po geslu: “Vse za vero, dom in narod”. TEMELJ SLOVENSKEGA ŽIVLJA V AMERIKI JE “Amerikanski Slovenec”, ki je prvi javno in obširno v svojih predalih opo¬ minjal rojake, po celi Ameriki razkropljene, da se naj združijo v svoje pod¬ porne in zavarovalne organizacije; da si naj ustanavljajo lastne fare in po¬ stavljajo svoje cerkve in šole, da bodo v domačem jeziku občevali v verskih in družabnih zadevah in vsaj v teh zadevah ne bodo “podlaga tujčevi peti . Ured¬ nik “A. S.” je bil prvi med ustanovitelji prve slovenske jednote. Urednik “A. S.”, je spisal prva pravila prve jednote in tako postavil vzgled rojakom, ki so prišli kasneje in ga v vsakem slučaju ustanovitve posnemajo. “Amerikanski Slovenec” si je stekel pri delu za slovenski narod v Ameriki nevenljivih zaslug, katere mu pripoznajo celo njegovi največji sovražniki. Fara sv. Jožefa v Jolietu in cela naselbina, pa tudi ves slovenski narod v Ame¬ riki, je ponosen na svoj prvi amerikanski list, ki je nepopisno veliko storil za verski, narodni in vsestranski napredek Slovencev v Ameriki. SREBRNI JUBILEJ — PETINDVAJSETLETNICA. Prihodnji mesec bo “Amerikanski Slovenec” obhajal svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico. Kot 251etni mladenič v lastnem domu in dobro finančno utemeljen, stoji danes “Amerikanski Slovenec” trdnejše, kakor kdaj poprej v 25tih letih svo¬ jega obstanka. 90 SREBRNI JUBILEJ 1916 PETO POGLAVJE. OSEBE, KI SO SE POSVETILI DUHOVSKEMU IN REDOVNEMU ŽIVLJENJU. Prvi, ki se je namenil duhovskemu stanu iz naše fare, je bil Anton Štanfel. Nemila smrt pa ga je pobrala 16. decembra, leta 1906. O veliki noči prihod¬ njega leta bi bil že pel novo mašo. Vmrl je v semenišču v Orchard Lake blizu Detroita. Srečnejši je bil Rev. Jos. Štukel, sin pijonirja-farana, Mr. Joseph Štukla iz Indiana ceste. Bil je rojen leta 1887. v Chicagi, a prinesli so ga kmalu v Joliet, kjer je hodil v šolo sv. Jožefa. Nato je hodil 7 let v St. Francis Sola- mus College, v Quincy, 111. 3 leta je študiral v Inomostu na Tirolskem, kjer je bil 26. julija 1910 posvečen v mašnika. Novo mašo je pel 4. septembra, leta 1910, v slovenski cerkvi v Jolietu. Sedaj se pripravlja za duhovski stan Mr. Mathias Butala v St. Francis Seminary, St. Francis, Wis. Letošnje leto je vstopil mladenič Marko Papič v jezuitski red v St. Louis, Mo. V red sv. Frančiška v Pulaski, Wis. pa se je podal A. Šega. Čujemo, da se več naših poštenih fantov pripravlja vstopiti v red sv. Frančiška. Redovnemu stanu sv. Frančiška z materino hišo v Jolietu se je posvetilo pet deklet: Sestra M. Rufina, Ivanšekova, je vmrla leta 1909. Imela je po¬ sebno zmožnost, da si je hitro priučila jezikov; sestra M. Suzana, Skrinarjeva. sestra M. Secunda, Govednikova, sestra M. Mathia, Lavričeva in sestra M. Roberta, Simoničeva. Zadnje tri poučujejo v naši šoli. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 91 ŠESTO POGLAVJE. RED PRI BOŽJE SLUŽBI.—RAZNE SLOVESNOSTI. I. RED PRI SLUŽBI BOŽJI. -o- 1. Ob nedeljah. Sv. maše ob šestih, osmih, ob devetih za otroke in peta maša ob desetih. Popoludne ob eni je krščevanje otrok, ob dveh krščanski nauk in o pol treh litanije in blagoslov z Najsvetejšim. 2. Ob delavnikih. Od začetka šolskega leta do 1. majnika je prva sv. maša ob pol sedmih, druga ob osmih. Od prvega majnika pa do začetka šolskega leta so sv. maše ob sedmih in pol osmih. Druga sv. maša je vedno o določenem času. Če pride kak pogreb ali druga slovesnost, izpada vselej prva sv. maša, a sv. obhajilo se da vernikom. Spoveduje se vsako soboto od dveh do šestih in od -edmih do devetih. Za zapovedane praznike velja isti red, kakor ob nedeljah. II. Posebne pobožnosti. Vsak prvi petek v mesecu je kratek govor po drugi sv. maši, litanije presv. Srca in blagoslov. Dne 8. decembra je zvečer ob polosmih slovesen sprejem v Marijino Družbo. Na božični dan je slovesna 'sv. maša o polnoči. Na svečnico je blagoslov- ljenje sveč pri drugi maši, drugi dan pa se daje Blažev blagoslov. V postu je vsako sredo zvečer ob pol osmih postna pridiga, ob petkih, kakor tudi ob ne¬ deljah po krščanskem nauku, križev pot. Cvetno nedeljo je pri deseti maši navadno blagoslovljenje olk. Veliki četrtek je sv. maša ob osmih. Po sv. maši se prenese sv. Rešnje Telo v kapelo Marije pomagaj, kjer je shranjeno v tabernakelnu v javno češčenje. Veliki petek se prično obredi ob osmih. Ko so obredi končani, se odkrije Božji grob. Zvečer ob pol osmih sv. rožni venec in pridiga. Veliko soboto se prično obredi ob sedmih; najpoprej je blagoslovljenje ognja, velikonočne sveče in krstne vode. Ko 'so navadni obredi skončani, sle¬ di sv. maša. Blagoslovljenje jedil je popoldne ob treh in po “Vstajenju”. Vstajenje je ob pol osmih zvečer s procesijo. Štirideseturna pobožnost se vrši ob prazniku farnega patrona. Meseca majnika so šmarnice vsako jutro o pol osmih. Najprej branje in potem litanije Matere Božje. Meseca oktobra je rožni venec med drugo sv. mašo, kateri slede litanije. 92 SREBRNI JUBILEJ 1916 LEPA POHVALA. Kaj misli cerkveni nadpastir — Slovenec o Jolietski župniji sv. Jožefa? Pismo blagega mil. g. Jakoba Trobeča, titularnega škofa iz Lycopolis: Rice, Minn., R. 2, 8. septembra 1916. Rev. John Plevnik, Joliet, 111. Čast. gospod župnik! Vaše prijazno povabilo k srebrnemu jubileju Vaše župnije sv. Jožefa sem prejel. Prav rad bi pontificiral pri taki slovesnosti najbolj slovite slovenske župnije v Ameriki, pa mi, žalibog, ni mogoče. Ravno tisti dan, ko sem Vaše pismo prejel, sem dobil iz Št. Paula imena 25 župnij, kjer bom to jesen bir- moval. 23. t. m. bom imel posvečevanje diakonov v St. Paul seminišču, in potem birmo skoraj vsaki dan v drugem kraju do konca oktobra. Presv. nad¬ škof Ireland nima nobenega pomagača, ker je mil. škof Lavvler šel v Lead, S. D. ter moram jaz pomagati, kolikor mi je mogoče. Večkrat sem že bil v Joliet-u, in sem bil vselej jako zadovoljen. Prav rad bi se spoznal tudi z Vašimi vrlimi cerkvenimi klučarji. Prosim pozdravite jih v mojem imenu. Bog ohrani in blagoslovi Vašo lepo župnijo mnogo, mnogo let. Srčen pozdrav Vam, Vašemu čast. asistentu, Father Plazniku, cerkvenim ključarjem, čč. šol¬ skim sestram in celi župniji. Vaš vdani, JAKOB TROBEC. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 93 IMENA IN ROJSTNI KRAJI ČLANOV ŽUPNIJE SV. JOŽEFA. ■o A Adamič John, Škocjan. • Adamič Anna, Velike Lašče. Adamič Leopold, Škocjan. Adlešič Joseph, Adlešiče. Adlešič Anna, Joliet. Agnič George. Agnič Joseph, Dragatuš. Agnič Anna, Črnomelj. Agnič Matija, Dragatuš. Agnič, Barbara, Metlika. Ambrožič Frank, Metlika. Ambrožič Frank, Minneapolis, Minn. Ambrožič Mary, So. Chicago, 111. Ancel Peter, Suhor. Ancel Anna, Suhor. Ancel Joseph, Suhor. Ancel Barbara, Suhor. Ancel Martin, Suhor. Ancel Margareta, Podzemelj. Anzelc Anton. Avsec Joseph, Štanga. Avsec Frances, Prežganje. Avsec Joseph, ml., Vinterjevec. Avsec Ignacij, Štanga pri Litiji. Avsec Katarina, Črnomelj. Ažman John, Litija. Ažman Mary, Ribnica. B Babič Nicholas, Dragatuš. Babič Catharine, Žakanje. Babič George, Dragatuš. Babič Agnes. Babič Matija, Dragatuš. Babič Mary, Dragatuš. Babič John. Bačnik Jacob. Bahorič Peter. Bahor John, Črnomelj. Bahor Anna, Adlešiče. Bahor Harry, Joliet. Bahor Štefan, Dragatuš. Bahor Anna, Semič. Bahor Joseph, Dragatuš. Bahor Catharine, Dragatuš. Bajt Joseph. Bajuk Anton. Bajuk J. Bambič Frank, Želimlje. Bambič Frank, Želimlje. Bambič Johana, Želimlje. Bambič Mihael, Želimlje. Barle Louis, Trebnje. Barle Josephine, Joliet. Barle L., Joliet. Barbič Anton, Metlika. Barbič Anna, Joliet. Barbič John, Metlika. Barbič Mary, Joliet. Batista John. Bauer John, Vinica. Bauer Barbara, Vinica. Bauer Joseph, Joliet. Bavdek Anton, Škocjan. Bavdek Marv. Hinje pri Žuženberku. Benedik Matija, Škofja Loka. Benedik Joseph, Škofja Loka. Benedik Frančiška, Joliet. Benedik John, Selce. Benedik Luka, Selce. Benedik Marija, Škofja Loka. Benedik Frank, ml. Benedik Luka, ml., Škofja Loka. Benedik Johanna, Selce. Bevar John. Bezek Matija, Semič. Bezek Agnes. Bezek Matija, ml., Joliet. Blatnik Frank. Blatnik Anton. Bluth John, Suhor. Bluth Mary, Radoviča. Biuth George, Radoviča. Bogdanov Victor. Bole Anton, Črnomelj. Bole Antonia. Bolte Joseph, Šmihel. 94 SREBRNI JUBILEJ 1916 Bolte Anna, Joliet. Bolte Frances, Šmihel prj Novem Mestu. Bolte Anton, Šmihel. Bolte Anna, Joliet. Bonča Frank. Boštjančič Frank. Boštjančič Michael. Boštjančič John. Boštjančič Jožef, Trnovo. Boštjančič Katarina, Predvor. Božič Frank, Hrušica. Božič Anna, Dobrnice. Božič Alojzija, Mokronog. Božič John, Hrušica pri Trstu. Božič Frances, Hrušica pri Trstu. Božič Peter, Dragatuš. Božič Catharine, Stari Trg. Božič Joseph, Hrušica. Božič Anna, Hrušica. Bradač John, Toplice. Bradač Zofija, Žuženberk. Bradač Justina, Joliet. Bradeška Matevž, Škofja Loka. Bradeška Marija, Trata. Bradeška John, Joliet. Bratovš Joseph. Bregar Ignacij, Št. Lovrenc pri Te¬ menici. Bregar Frances, Trebnje. Brenčič Anthony. Brezovar Frank. Brulc Alojzij, Št. Jernej. Brulc Marija, Ribnica. Brunskole John, Črnomelj. Brunskole Katarina, Črnomelj. Brunskole Roza, Chicago. Brunskole John, Chicago. Brunskole Anna, Chicago. Brunskole Jacob, Joliet. Brunskole Martin, Joliet. Bruznik Anton. Bučar Joseph, Šmartno pri Litiji. Bučar Math. Bučar Anna. Bučar Mary. Bučar Anna. Bučar Štefania. Bučar Joseph, Prežganje. Bučar Anna, Mirna Peč. Bučar Matevž, Šmarje. Bučar Anna, Polica. Bukovec Anna, Semič. Butala John, Dragatuš. Butala Catharine, Dragatuš. Butala John, Joliet. Butala Catharine, Joliet. C Canker John. Ceglar Frank. Cesar George, Bistrica. Cesar Mary, Gorjane. Cesar Frank, Joliet. Cesar Mihael, Bistrica. Cesar Mihael ml., Joliet. Cesar Štefan, Bistrica. Cesar Antonia, Št. Jur (Koroško). Čolnar Jacob. Colrfar Catharine, Stari Trg. Č Čampa John. Čavko George, Vuhred, Štajersko. Čavko Josephine, Št. Anton pri Mari¬ boru. Česnik Leo. Činderle Martin. Činderle Jakob, Gorje. Činderle Antonia, Štefanu pri Žili. Čohinj Frank, Bojun, Lstrija. Čohinj Mary, Joliet. Čop Joseph. Črnač Anton, Slavna. Črnkovič Mihael. Črnugel Martin. Culik Frank, Žekanje, Hrvatsko. Čulik Mary, Suhor. Čulik Frank, U. S. Soldier, Joliet. Čulik Anton. D Dajčman Joseph, Metlika. Dajčman Agnes, Semič. Dajčman George, Metlika. Delak Francis. Delak Apolonija. Dolinšek Paul, Podšentjur pri Zagorju Dolinšek Mary, Krka. Donovan Mary, Joliet. Dorote Mary, Žuženberk. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 95 Dovič Joseph. Dragovan Martin, Metlika. Dragovan Barbara, Suhor. Dragovan John, Metlika. Dragovan Catharine, Suhor. Drašler Frank, Borovnica. Dremelj Matthew. Drnovšek Gregor, Št. Gothard. Drnovšek Gertrud, Št. Jur pod Tabrom Dunda Joseph, Ljubljana. Dunda May, Sugar Creek, Iowa. Duša Anton, Šmarje pri Ljubljani. Duša Catharine, Logatec. Duša Frank, Šmarje. Duša Aloysia, Litija. E Erjavec Andrew. Erjavec Joseph. Evitz Joseph, Trebišče. Evitz Mary, Joliet. F Fabian Joseph, Žuženberk. Fabian Mary, Škocjan pri Dobravi. Fabian Joseph ml., Joliet. Fanče Frank, Remšnik, Štajersko. Fanče Philomena, Remšnik, Štajersko. Ferk Joseph, Sv. Anton, Štajersko. P'erko Anthony. F‘ido John, Podzemelj. F'ido Catharine, Podzemelj. F'ido John ml., Joliet. Filak John, Podzemelj. Filak Mary, Suhor. Filak Anton, Metlika. Filak Anna, Hrušica. Fink Joseph, Šmihel. Fink Anna, Zagorje, Notranjsko. Fir Martin, Metlika. F'ir Mary, Podzemelj. Fisher Anna, Joliet. Fiajnik George, Vinica. Flajnik Mary, Vinica. Fiajnik Michael, Vinica. Flajnik Mary, Joliet. Fiajnik Frank, Vinica. Flajnik George. Flander Leo, Devica Marija v Polju. Flander Anna, Šmihel. Flander Antonia. F'rankovič Barbara, Metlika. 1'rankovič Michael. F'urman Joseph. G Gale Aloysius, Polica. Gale Amalia, Trebnje. Gale Frank, Polica. Gale Rosalia, Polica. Gale Valentin. Gasparič Matthevv, Dragatuš. Gasparič Barbara, Vinica. Gaspič John, Dergunice, Hrvatsko. Gaspič Mary, Radoviča. Gerbas Jožef. Gergovič Joseph, Št. Jernej. Gergovič Anna, Suhor. Gerl John. Glavan Anton, Selo pri Šumberku. Glavan Teresa, Mirna. Glavan Anton ml., Joliet. Glavan Martin. Glavan John. Gnidovec Frank, Ajdovec. Gnidovec Anna, Ajdovec. Golob Mary, Metlika. Golobič Anton, Semič. Golobič Mary, Šmarjeta pri Novem Mestu. Golobič Matthevv, Semič. Golobič Anna, Clinton. Golobič John. Golobič John, Semič. Golobič Elizabeth, Tržebonj, Češko. Golobič Mary, Joliet. Golobič Elizabeth. Gombač Jakob, Hrušica, Primorsko. Gombač Frances, Trnovo, Notranjsko. Gombač Anthony. Gorevec Anton, Primskovo pri Litiji. Gornik Anton, Suhor. Gornik George. Gornik Joseph. Goršič Martin, Sv. Jurij pri Ljubljani. Goršič Rosalia, Joliet. Goršič Anton, Sv. Jurij pri Grosup¬ ljem. Goršič Mary, Sv. Jurij pri Grosupljem. Gorup Philip, Slavina, Notranjsko. Gosak Michael, Ribnica, Štajersko. Gosak Teresa, Sv. Anton, Štajersko. 96 SREBRNI JUBILEJ 1916 Govednik Anton, Suhor. Govednik Barbara, Radoviča. Govednik Joseph, Suhor. Govednik John. Govednik Martin. Govednik Matthew. Grabrian John, Adlešiče. Grabrian Uršula, Adlešiče. Grabrian Matthew, Joliet. Grahek John, Semič. Grahek Anna, Črnomelj. Grahek John ml., Joliet. Grahek Elizabeth, Joliet. Grahek Lilian, Joliet. Grahek William, Minonk, 111. Grahek Mary, Joliet. Grahek Anthony. Grahek Catharine. Grbajs Joseph, Javorje pod Ljubljano. Grbec Michael, Metlika. Grbec Josephine, Rogatec. Gregoraš Nicholas, Busilovo. Gregoraš Barbara, Suhor. Gregoraš Michael, Busilovo. Gregoraš Mary, Suhor. Gregoraš Michael ml., Joliet. Gregoraš John. Gregoraš Franic, Busilovo. Gregoraš Frank, Busilovo. Gregoraš Tom, Busilovo. Gregoraš Anna, Suhor. Gregorčič Matthew, Selo pri Šum- berku. Gregorčič Caroline, Vavta Vas. Gregorčič Matthew, Joliet. Gregorčič Anton, Joliet. Gregorčič Joseph, Stari Trg. Gregorčič Catharine, Stari Trg. Gregorčič John, Žuženberk. Gregorič Martin, Podzemelj. Gregorič Frank, Žuženberk. Gregorič Frances, Cerknica. Gregorič John, Podzemelj. Gregorič Johanna, Joliet. Gregorič Joseph. Gregorič James. Gribar Joseph. Gričar Joseph. Grili Joseph, Črnomelj. Grili Frances, Črnomelj. Grili Joseph ml., Črnomelj. Grili Leo., Joliet. Grošelj Lovrenc, Selce pri Škofji Loki. Groznik Ignacij, Prežganje. Groznik Gregor, Prežganje. Groznik Mary, Polhov Gradec. Grčar Mary. Gršič Joseph, Suhor. Gršič Catharine, Suhor. Gršič John, Suhor. Gršič Catharine, Radoviča. Gršič Matthew. Gruber Peter. Gruber Anton. Gruden Jacob. Grul John. Grum Martin, Šmartno pri Litiji. H Hočevar Frank, Selo pri Šumberku. Hočevar Josephine, Št. Vid pri Zatični Hočevar Joseph. Horvat Frank, Žakanje, Hrvatsko. Horvat Frances, Šmihel. Plorvat Aloysius, Šmihel. Horvat Agnes, Trebnje. Horvat Dominik, Trebnje. Horvat John, Suhor. Horvat Mary, Suhor. Horvat John, Dragatuš. Horvat John, Žuženberk. Horvat Catharine, Vinica. Horvat Joseph, Suhor. Horvat Mary, Joliet. Horvat John, Vavta Vas. Horvat Frances, Žuženberk. Horvat John, Suhor. Horvat Agnes, Semič. Horvat Joseph, Vavta Vas. Horvat Josephine, Ig. Horvat Anthony. Horvat Peter. Horvat Martin. Horvat Jakob. Horvatin John, Podgrad, Istrija. Horvatin Mary, Joliet. Hostinger Frank. Hotujec Matthew, Adlešiče. Hotujec Teresa, Semič. Hrebec Michael, Dragatuš. Hrebec Barbara, Vinica. Hren Aloysius. Hribar John, Čatež pri Zaplazu. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 97 Hribar Mary, Čatež pri Zaplazu. Hribar Frank, Žuženberk. Hribar Mary, Žuženberk. Hribar Joseph, Bela Cerkev. Huček Andrevv. Hudolin Vinko, Čeber. Hudolin Mary; Čeber. Hušič George. I Ilenič John, Dragatuš. Ilenič Catharine, Črnomelj. Iljaš Jernej, Toplice. Iljaš Marija, Šmihel. Ivanič Max, Reka. Ivanič Helen, Semič. Ivančič Frank. Ivec Dr. Martin J., Semič. Ivec Elizabeth, Birdsbridge, 111. Ivec Martin, Semič. Ivec Mary, Semič. Ivec John, Semič. J Jagodnik Anton. Jakič John. Jaklič John, Semič. Jaklič Frances, Dragatuš. Jakopin Frank, Polica. Jakovčič John. Jakovčič John, Metlika. Jakovčič Mary, Kresinje. Jakša Martin, Semič. Jakša Barbara, Metlika. Jankovič Matthevv. Jansekovič Aloysius, Metlika. Jankovvski Edvvard. Jankovvski Barbara, Metlika. Jankovvski Aloysius. Jarc Simon, Polhov Gradec. Jarc Frances, Šmartno pod Šmarno Goro. Jelenič John, Suhor. Jelenič Anton, Lokvica. Jelenič Barbara, Joliet. Jeriha Anton, Prežganje. Jeriha Catharine, Podzemelj. Jeriša Joseph, Planina. Jeriša Anna, Mokronog. Jerman John, Črnomelj. Jerman Anna, Črnomelj. Jerman Leopold, Črnomelj. Jerman Anna, Vinica. Jerman Teresa, Črnomelj. Jontes John, Št. Janž pri Radečah. Jontes Mary, Šmihel. Jontes Joseph, Št. Janž pri Radečah. Jontes Catharine, Hammond, Ind. Judnič Matthevv, Semič. Judnič Catharine, Črnomelj. Judnič Anton, Semič. Judnič John, Semič. Judnič Josephine, Metlika. Judnič Jacob. Jurajevčič Martin, Podzemelj. Jurajevčič Margaret, Vinica. Jurajevčič John. Jurajevčič George. Juričič Michael, Krško. Juričič Mary, Semič. Juričič Frank, Ravna Gora, Hrvatsko. Juričič Catharine, Markopelj, Hrvat¬ sko. Juričič Martin, Leskovec. Juričič Anna, Sv. Križ pri Kostanje¬ vici. Juričič Joseph, Joliet. Juričič Martin ml., Joliet. Juričič Albin, Joliet. Juričič Frank, Joliet. Juričič Edvvard, Joliet. Juričič Anthony, Joliet. Jurjevič Joseph, Dragatuš. Jurjevič Mary, Metlika. Jurjevič Joseph ml., Joliet. Jurjevič Albert, Joliet. Jurjevič Nicholas, Dragatuš. Jurjevčič Martin. Jurman Friderik, Semič. Jurman Mary, Semič. Jurman Friderik, Joliet. Jurman Anton, Joliet. Juršinič Peter, Vinica. Juršinič Catharine, Metlika. Juršinič John, Vinica. Juršinič Catharine, Vinica. Juršinovič Anton, Hruševca. Juršinovič Johanna, Hruševca. Juvane Frank, Bučka. Juvane Marija, Šmarjeta. Juvančič Frank. 98 SREBRNI JUBILEJ 1916 K Kadunc John. Kaferle Jacob. Kališek Leo. Kambič John, Semič. Kambič Anton, Suhor. Kambič John, Joliet. Kambič Elizabeth. Kambič John, Semič. Kambič Mary, Metlika. Kambič Joseph, Semič. Kambič Martin, Semič. Kambič Uršula, Krupa. Kapele John, Dragatuš. Kapele Barbara, Metlika Kapele Jacob, Adlešiče. Kapele Mary, Suhor. Kebar Louis. Kečir Savel. Kerns Franc, Šmarjeta. Kerns Franca, Šmihel. Kirin John, Metlika. Kirin Anna, Metlika. Kirin Magdalene, Metlika. Klanfer Martin. Klančar Frank, Cerknica. Klančar Teresa, Loka pri Logatcu. Klemenc Andrew (1), Planina. Klemenc Andrew (2), Planina. Klemenčič John, Semič. Klemenčič Joseph, Šmihel. Klemenčič Catharine, Suhor. Klemenčič Catharine, Suhor. Klemenčič Joseph ml., Joliet. Klemenčič George, Joliet. Kness Frank, Šmihel. Kobe John, Stopišče. Kobinski Anna, Sagbridge, 111. Kocjan Marko. Kocjan Frank, Prečna. Kocjan Agnes, Semič. Kocjančič Joseph, Škocjan. Kocjančič Mary, Rob. Kocjančič Anton, Selo pri Šumberku. Kocjančič Mary, Mirna Peč. Kocjančič Mary, Joliet. Kocjančič Rosalia, Joliet. Kočevar Anton, Podzemelj. Kočevar Mary, Joliet. Kočevar Joseph. Kočevar Alojzij. Kočevar John, Semič. Kočevar Pauline, Milvvaukee, Wis. Kočevar Joseph, Radoviča. Kočevar Marko. Kočevar Michael, Podzemelj. Kočevar Anna, Zemplin. Kočevar John, Stari Trg. Kočevar Mary, Žuženberk. Kočevar Steve, Semič. Kočevar Frank. Kolar Gašper, Remšnik, Štajersko. Kolar Mary, Suhor. Kolar Martin. Kolenc Joseph, Trebnje. Kolenc Joseph, Mirna Peč. Kolenc Josephine, Šmihel pri Novem Mestu. Kolenc Michael. Kolenc John. Klenovšek Frank, Loka pri Zidanem Koleto Rudolf, Loka pri Zidanem Mo- Mostu. Klepec Nicholas, Podzemelj. Klepec Anna, Podzemelj. Klepec Joseph, Podzemelj. Klepec Nicholas, Podzemelj. Klepec Barbara, Metlika. Kljun Stephen. Klobučar Anna, Črnomelj. Klobučar Anton, Joliet. Klobučar Michael, Dragatuš. Klobučar Anna, Lemont, 111. Klobučar Frank, Toplice. Klobučar Catharine, Semič. Klobučar Frank, Ravna Gora. Klobučar Catharine, Šmarje. stu. Koleto Rosalia, Žuženberk. Količ Matthevv, Žaloke, Hrvatsko. Količ Teresa, Dragatuš. Kolman Andrew, Toplice. Kolman Mary, Črnomelj. Kolman Andrevv ml., Joliet. Kolman Anton, Joliet. Kolman Frank, Joliet. Koltar John. Kompare Charles, Metlika. Kompare Mary, Črnomelj. Končar Frank. Konda Martin, Semič. Konda Uršula, Semič. 99 * CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. Konda Frank, Joliet. Konda Martin ml., Joliet. Konduš Joseph. Konestabo Joseph. Konte Jakob, Metlika. Konte Mary, Črnomelj. Koračin Joseph. Korelec John, Čatež pri Zaplazu. Korelec Agnes, Bela Cerkev. Korevec Anton, Sv. Vid pri Zatični. Korevec Gertrude, Selo pri Šumberku. Korevec Frederick, Joliet. Korevec Joseph, Joliet. Korevec Frank, Joliet. Korevec Frank, St. Vid pri Zatični. Korevec Apolonia, Selo pri Šumberku. Korin John. Kos Frank, Šmarjeta pri Novem Me¬ stu. Kos Frances, Krka. Kosmač Anthony. Kostelec Anthony. Kostelec Frank, St. Vid pri Zatični. Kostelec Apolonia, Šmihel. Kostelec John, Joliet. Kostelec Frank, Joliet. Kostelec Mary, Joliet. Kostelec Angela, Joliet. Kostelec Martin, Joliet. Kostelec Ignacij, Št. Vid pri Zatični. Kostelec Frances, Novo mesto. Kostelec Joseph, Št. Vid pri Zatični. Kostelec Rosalia, Selo pri Šumberku. Kostelec Joseph ml.; Trebnje. Kostelec Elizabeth, Trebnje. Košiček Anton, Žuženberk. Košiček Frances, Šmihel. Košir John, Suhor. Kotar Jacob. Kovač John, Loka pri Zidanem Mostu. Kovačič Martin. Kowalski S. S. Kozoglav John. Kozjan Anton, Metlika. Kozjan Margaret, Metlika. Kozjan Marko, Metlika. Kozjan Barbara, Suhor. Kozlevčar Jožef, Trebnje. Kozlevčar Neža, Semič. Kozluhar Joseph. Kozlowski Frances, Joliet. Kožar Frank, Žakanje, Hrvatsko. Kožar Agnes, Žakanje, Hrvatsko. Kožuh Matthevv, Kamnik. Kožuh Agnes, Črnomelj. Kralj John, Podzemelj. Kralj Anna, Dragatuš. Kralj Steve, Dragatuš. Kralj Mary, Dragatuš. Kralj John, Škocjan. Kralj Matt. Kralj Agnes, Škocjan. Kralj John ml., Škocjan. Kralj Mary, Šmihel. Kralj Matthevv. Krall Joseph. Krall Matthevv, Adlešiče. Krall Johanna, Adlešiče. Krall John. Kramarič Martin, Suhor. Kramarič Elizabeth, Joliet. Kramarič Anthony, Metlika. Kramarič Barbara, Adlešiče. Kramarič John, Suhor. Kramarič Mary, Semič. Kramarič Anthony. Kramarič Joseph. Kramplevec Martin. Kraševec Matthevv, Metlika. Kraševec Anna, Semič. Krašovec Joseph, Podzemelj. Krašovec Angela, Podzemelj. Kraus Albin. Kraus Arthur. Kren John, Črnomelj. Kren Christina, Metlika. Kren John, Črnomelj. Kren Anna, Suhor. Kren John D. Kren Aloysius. Kristan Frank, Vuhred, Štajersko. Kristan Julia, Vuhred, Štajersko. Kristan John, Slovenji Gradec. Kristan Mary, Slovenji Gradec. Križman Joseph. Križ Blaž, Rik pri Trstu. Križ Lena, Hinterberk, Češko. Križ Anton, Sevnica. Križ Angela, Čaber, Hrvatsko. Kuglič Michael, Bistrica. Kuglič Teresa, Sv. Štefan, Koroško. Kuglič Blaž, Izelska Bistrica. 100 SREBRNI JUBILEJ 1916 Kuglič Mary, Šmihel. Kuhelj Frank, Žuženberk. Kukar John. ICukar John. Kukar Steve, Semič. Kukar Mary, Semič. Kunštek Ignacij, Trebnje. Kunštek Frances, Trebnje. Kunštek Anton, Trebnje. Kunštek Mary, Želinje. Kure Joseph. Kušič John. Kuzma John, Črnomelj. Kuzma Catharine, Adlešiče. Kuzma Mary. L Lamut Frank, Draga tuš. Lamut Catharine, Črnomelj. Lange Teresa, Metlika. Lap John. Lavrič Matt., Loški Potok. Lavrič Frances, Loški Potok. Lavrič Frank, Ajdovec. Lavrič Frances, Ajdovec. Lavrič Frank, Loški Potok. Lavrič Mary, Joliet. Lavrič Anton, Toplice. Lavrič Jernej, Loški Potok. Lavrič Mary, Joliet. Lavrič Matilda. Lavrič John. Lavš Anton, Dobrniče. Lavš Rosalia, Selo pri Novem Mestu. Lazar Martin, Dobrniče. Lazar Anna, Št. Peter pri Novem Me¬ stu. Lazar Anna, Joliet. Lazar Anton, Joliet. Lazar Mary, Joliet. Lazar Louis, Joliet. Legan Joseph, Žuženberk. Legan Mary, Trebnje. Legan Tom, Hinje pri Žuženberku. Legan Ludovika, Lokva. Legan Frank, Žuženberk. Legan Frances, Črnomelj. Legan Frank ml., Joliet. Legan Ignacij, Hinje. Legan Gertrud, Hinje pri Žuženberku. Lekan John, Babno Polje. Lekan Mary, Šmarjeta. Liberšar Joseph, Ljubljana. Liberšar Anna, Mirna. Liberšar Martin ml., Mirna. Liberšar Anna, Joliet. Liberšar Martin st., Mirna. Liberšar Anna, Mirna. Liberšar John, Mirna. Liberšar Anna, Mirna. Liberšar Anton, Mirna. Liberšar Clara, Joliet. Likovič Anthony. Likovič Frank, Krka. Likovič Frances, Grosuplje. Likovič Martin, Dragatuš. Lilek Anton, Dragatuš. Lilek Teresa, Črnomelj. Lilek Anton ml., Joliet. Lobas George, Remšnik, Štajersko. Lobas Elizabeth, Remšnik, Štajersko. Longflos John, Velike Lašče. Longflos Mary, Reka. Lopartz George, Dragatuš. I.opartz Anna, Črnomelj. Lopartz Frank, Joliet. Lopartz George ml., Joliet. Lovše Frank. Lovše Paul. Lovše Frances, Devica Marija v Polju. Lukanič Peter. Lukanič Catharine, Joliet. Lušina Frank, Selce pri Škofji Loki. M Mačak Elizabeth, Kamajno. Madronič Matthew, Žakanje. Madronič Mary, Semič. Magdeš John. Mahkovec Jožef, Janče. Mahkovec Anna, Janče. Mahkovec Frank, Janče. Mahkovec Anna, Janče. Mahkovec John. Mahkovec John, Prežganje. Mahkovec Mary, Vače pri Litiji. Majer Joseph, Šmihel pri Žuženberku. Malerič Jakob, Semič. Malerič Catharine, Vranoviče. Malešič John, Otok pri Metliki. Malešič Catharine, Otok pri Metliki. Mali Anton, Trebelno. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 101 Mali Margaret, Šmartno pri Kranju. Mali Frank, Ig. Mali Aloysia, Ig. Malovrh George, Polhov Gradec. Malovrh Mary, Križe pri Tržiču. Mandel John, Čatež pri Zaplazu. Mandel Frances, Čatež pri Zaplazu. Mandel Rudolf, Črmošnjice. Mandel Catharine, Joliet. Marencel John. Maren Joseph, Šmarje pri Ljubljani. Maren Michaela, Bela Cerkev. Martinčič Frank,; Stopiče. Martinčič Rosalia, Št. Jernej. Martinčič Alojzij, Št. Jernej. Martinčič Josephine, Št. Jernej. Marentič John, Metlika. Marentič Barbara, Dragatuš. Markelc John, Škocjan. Markelc Frances, Škocjan. Markelc John, Škocjan. Markelc Agnes, Šmarjeta pri Škocjanu Markelc John ml., Šmarjeta pri Škoc¬ janu. Markelc Anton, Šmarjeta pri Škocjanu Markel Mary, Šmarjeta pri Škocjanu. Matkovič Joseph, Metlika. Matuš Anthony. Matekovič John. Matekovič John ml. Mauser Anton. Mavrič Frank, Vozenica, Štajersko. Mavrič Marv, Vozenica, Štajersko. Mavrič Ludvik. McGrath Mary. Meglen Frank, Ostroge. Meglen Johana, Ostroge. Mesojednik Aloysius. Meteš Matthew. Meteš John, Dragatuš. Meteš Mary, Dragatuš. Metesh John, Joliet. Metesh Frank, Joliet. Metesh Catharine. Metesh Matilda. Mežnaršič Joseph, Ajdovec. Mežnaršič Anna, Trebnje. Mežnaršič Joseph. Mihelič John. Mihelič Catharine. Mihelič Max. Mihovar Frank. Miklavčič Jacob. Milavec John. Milkovič Leo, Črnomelj. Milkovič Anna, Joliet. Mlakar Frank, Babno Polje. Mlakar Anna, Sevnica. Mlakar Frank, Sevnica. Mlakar John, Lož. Mlakar Anna, Grahovo. Molek Karol, Hinje. Molek Frančiška, Hinje pri Žužen- berku. Morazek Mary, Joliet, Moškric Franc, Soštro. Moškric Antonia, Soštro. Možina Filip. Možina John, Jušana. Možina Rosalia, Vavta Vas. Mrlak John. Mrlak Frank. Muhič John. Muhič Tom, Šmarjeta. Muhič Rosalia, Bela Cerkev. Muhič Antonia, Joliet. Muhič Frank, Joliet. Muhič Joseph, Šmarjeta. Muhič Mary, Škocjan. Muhič Anton, Bela Cerkev. Muhič Mary, Joliet. Muhič Dorothy, Joliet. Muhič Jernej, Postojna. Muren Joseph, Trebnje. Muren Frances, Semič. Muren Aloysius, Trebnje. Muren Frances, Trebnje. Muren Anna. Murlo Frank. Muster Frank, Zagradac. Muster Mary, Črnomelj. Mušič Martin, Dragatuš. Mušič Anna, Dragatuš. Mušič Margaret, Semič. Mušič John, Črnomelj. Mušič Mary, Črnomelj. Mušič Anna, Črnomelj. Mušič .Martin, Dragatuš. Mušič Mary, Črnomelj. Mušič Peter, Dragatuš. Mušič Mary, Dragatuš. Mušič Frank, Joliet. 102 SREBRNI JUBILEJ 1916 Mutz John, Metlika. Mutz Anna, Metlika. Mutz John ml., Joliet. Mutz Anna, Joliet. Mutz Mary, Joliet. Mutz Joseph, Joliet. Mužina Filip. N Nasembeni Kvirin, Šmihel. Nasembeni Aloysia, Trebnje. Nasembeni Josephine, Šmihel. Nemanich Anton, Metlika. Nemanich Anna, Tabor, Češko. Nemanich Anthony ml., Joliet. Nemanich Teresa, Joliet. Nemanich Joseph, Joliet. Nemanich Margaret, Joliet. Nemanich Jtihanna, Joliet. Nemanich Charles, Joliet. Nemanich Anna, Joliet. Nemanich Edward, Joliet. Nemanich Thomas, Joliet. Nemanich Frank, Joliet. Nemanich Helen, Sugar Creek, Iowa. Nemanič Mary, Črnomelj. Nemanič Marko, Metlika. Nemanič Mary, Podzemelj. Nemgar Anton, Planina. Nemgar Julia, Rob. Novljan Frank. Nose Joseph, Trebnje. Nose Antonia, Krka. Novak Anna, Suhor. Novak Simon, Hinje. Novak Johanna, Šmihel. Novak Frank. O Oberstar Anton. Obstetar John. Oblak Frank, Poljane. Oblak Anna, Podzemelj. Ogulin Joseph, Semič. Ogulin Uršula, Škocjan. Ogulin John. Oštir Frank, Sv. Križ pri Krškem. Oštir Rosalia, Leskovec. P Pacey, A. J. Panian Frank, Metlika. Panian Mary, Podzemelj. Panian Joseph, Metlika. Panian Margaret, Črnomelj. Panich Joseph. Papež Frank, Žuženberk. Papež Mary, Žuženberk. Papež Frank, Žuženberk. Papež Josephine, Stari Trg. Papež Frank, Toplice. Papež Mary. Papež Ignacij, Krka. Papež Leopold, Črnomelj. Papež Michael, Krka. Papež Mary, Krka. Papež Michael mi., Joliet Papež John, Žuženberk. Papež Mihael, Hinje pri Žuženberku. Papež Frančiška, Hinje pri Žužen¬ berku. Papež John, Joliet. Kalčič Frances, Joliet. Papež Anton, Hinje. Papež Gregor, Ajdovec. Papež Frances, Dobrniče. Papež Martin, Ajdovec. Papež Johanna. Senožeče. Papež Janez, žuženberk. Papež Anna, Žuženberk. Papič Janez, Metlika. Papič Marija, Sv. Barbara Primorsko Papič Joseph. Papič Marko. Pasderc Martin, Podzemelj. Pasderc Barbara. Podzemelj. Pasdertz Anton, Podzemelj. Pasdertz Ida, Joliet. Pasdertz John N., Gradac: Pazdertz Mary, Metlika. Pasdertz Joseph, Podzemelj. Pasdertz Mary, Selo. Pavlin John. Pavsich John. Pazdertz John. Pazdertz John, Črnomelj. Pazdertz Mary, Črnomelj. Pazdertz Frank. Pečevnik Anton, Ribnica. Štajersko. Pekol Anton, Dobrniše. Peloza Joseph. Perše Matija, Dragatuš. Perše Anna, Suhor. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 103 Perše Martin, Joliet. Perše Anna, Joliet. Perše Mary, Joliet. Perše Nicholas, Dragatuš. Peruš Joseph, Vozenice, Štajersko. Perše Mary, Vuhred. Peskar Frank. Peteh Joseph. Petan Frank, Vavta Vas. Petan Teresa, Stopiče. Petan Mary, Joliet. Petan Rosalia, Joliet. Petan Frank ml., Joliet. Petan John, Joliet. Petan William, Joliet. Petrič John, Suhor. Petrič Catharine, Črnomelj. Petrič Catharine, Joliet. Petrič Mary, Joliet. Petrina Blaž. Petrovčič Gregor, Dolenji Logatec Petrovčič Mary, Dolenji Logatec. Petrovčič Mary, Joliet. Pezdirc Aloysius, Slovenji Gradec. Pezdirc Lina, Slovenji Gradec. Pintar Franc. Pirc Frank, Št. Jernej. Pirc Mary, Šmihel pri Novem Mestu. Pirc Jernej, Ajdovec. Pirc Mary, Dol. Pirc Anton, Prežganje. Pirc Johanna, Dragatuš. Pirnat Leo. Planinc Leopold, Črnomelj. Planinc Catharine, Črnomelj. Planinc John, Črnomelj. Planinc Antonia, Črnomelj. Plankar Frank, Št. Vid pri Zatisni. Plankar Mary, Dobrepolje. Planinc Anton, Črnomelj. Planinc Josephine, Črnomelj. Planinšek Ignacij, Šmartno pri Litiji. Planinšek Mary, Črnomelj. Planinšek J. Pleše Jakob, Stari Laz, Hrvatsko. Pleše Amalia, Metlika. Pleše Joseph. Plevnik Joseph. Plevnik Anthony. Plut John. Plut Marko. Plut Martin, Suhor. Plut Mary, Suhor. Plut Martin, Radoviča. Plut Catharine, Sugar Creek, la. Pluth Geo., Radoviča. Pluth Irene, Joliet. Plut Jakob, Črnomelj. Plut Anna, Joliet. Plut Peter, Joliet. Plut Aleš, Hinje. Plut Johanna, Hinje. Plut Anna, Radoviča. Plut Joseph. Popek John, Begunje. Popek Johana, Lož. Polmin, John, Vuhen, Štajersko. Polmin Anna, Vuhen, Štajersko. Popek Jacob. Popek Anton, Cerknica. Popek Mary, Lokvica. Posega John, Hrušica pri Postojni. Posega Barbara, Dragatuš. Požek John. Prašnikar Rudolph, Zatična. Prašnikar Antonia, Kranj. Pražen Karol. Praznik Joseph. Princ Albert. Princ Frank, Trnovo pri Notranjskem Prusnik Anton. Pruss John, Metlika. Pruss Catharine, Semič. Pruss Joseph, Joliet. Pruss Anton, Joliet. Pruss Aloysius, Joliet. Pruss Rudolf, Joliet. Pruss Anthony, Joliet. Puc Jakob, Logatec. Puc Catharine, Metlika. Pucelj John. Pucelj Joseph. Pucelj Frank, Žuženberk. Pucelj Mary, Joliet. Pucelj Aloysius, Žuženberk. Pucelj Josephine, Šmihel. Pulič John. Puncer Jerry, Polzela, Štajersko. Puncer Mary, Št. Peter. R Račič Frank, Leskovec. Rakar Julia, Zagradec. 104 SREBRNI JUBILEJ 1916 Rakar Joseph, St. Peter pri Novem Mestu. Rakar Martin, Št. Peter pri Novem Mestu. Rakar Josephine, Joliet. Rakar Julia, Joliet. Ramuta Frank, Metlika. Ramuta Rosalia, Žakanje. Ramuta Matth., Semič. Ramuta Mary, Škofja Loka. Ramuta Matth ml., Joliet. Ramuta Joseph, Joliet. Ramuta Frances, Joliet. Remšak Joseph. Repovš Frank. Rifel Joseph, Bela Cerkev. Rifel Alojsia, Bela Cerkev. Rifel Frank. Rifel John, Bela Cerkev. Rifel Antonia, Loški Potok. Riznik Frank. Rogel John. Rogel Frank, Zuženberk. Rogel Anna, Žuženberk. Rogina Peter, Dragatuš. Rogina Anna, Vinica. Rogina Frances, Bizenc, Morava. Rogina Nicholas, Vinica. Rogina Anna, Adlešiče. Rogina Anna, Dragatuš. Rogina Catharine, Dragatuš. Rogina John, Joliet. Rogina Joseph, Joliet. Rogina Mary, Joliet. Rogina Matth, Joliet. Rogina Julia, Joliet. Rogina George, Joliet. Rolih Anton, Trnovo. Rolih Louis. Roštan Lawrence, Trebnje. Roštan Mary, Postojna. Rozman John, Podzemelj. Rozman Barbara, Suhor. Rozman Michael. Rozman George. Rožič Peter, Dragatuš. Rožič Catharine, Stari Trg. Rožič Joseph, Dragatuš. Rožič Catharine, Joliet. Rožič John. Rudman John. Rus Joseph, Struga. Rus Pauline, Loški Potok. Russ Nicholas. Russ Frank, Selo pri Šumberku. Russ Rosalia, Selo pri Šumberku. Russ Frank, ml., Joliet. Russ Anton, Joliet. Russ Joseph, Metlika. Russ Mary, Metlika. S Sabotnik John. Schauer John, Toplice. Schauer Mary, Sv. Križ pri Slatini. Schwab Mary, Črnomelj. Samec Aloysius. Sekola Michael, Podgradec. Sekola Helen, Stopiče. Sever Joseph. Sile John. Simončič Joseph, Radeče pri Zidanem Mostu. Simončič Johanna, Loka pri Zidanem Mostu. Simonič Martin, Metlika. Simonič Anna, Metlika. Simonič John, Semič. Simonič Uršula, Semič. Simonič John, Metlika. Simonič Catharine, Metlika. Simonič John ml., Clinton, la. Simonič Aloysius, Joliet. Simonič Joseph, Joliet. Simonič Matilda, Joliet. Simonič John, Črnomelj. Simonič Anna, Metlika. Simonič Joseph, Joliet. Simonič Frank, Črnomelj. Simonič Teresa, Brežice. Simonič Matt., Črnomelj. Sinčič Martin. Sitar John, Dragatuš. Sitar Joseph, Toplice. Sitar Frances, Logatec. Skala John, Semič. Skala Hary, Semič. Skrinar Mary, Semič. Skrinar Joseph F., Joliet. Skrinar Steve, Semič. Skrinar John, Adlešiče. Skrinar Frank, Rever pri Trstu. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 105 Skrinar Barbara, Podzemelj. Skubic Jacob. Skubic Frank. Skvarče Joseph, Planina. Skvarče Mary, Planina. Sladič Joseph, Sv. Križ pri Turnu. Sladič Alojzija, Mirna. Slak Joseph ml. Slak Joseph. Slak Martin, St. Vid pri Zatični. Slak Marija, Stari Log. Slapničar Joseph, Sv. Križ pri Turnu. Slapničar Frances, Peče. Slobodnik Marko, Metlika. Slobodnik Anna, Adlešiče. Sluga Anton, Hrušica. Smolič Anton, Dobrniče. Smolič Apolonia, Sodršca. Smolič Steve, Joliet. Smolič Anna, Joliet. Smolič Jennie. Smrekar Anton, Primskovo pri Litiji. Smrekar Anna, Žuženberk. Sobotnik John. Soder Anton, Metlika. Sodec Agnes, Metlika. Soklič Frank, Kranj. Soklič Johanna, Sv. Križ, Štajersko. Solnce Jakob, Smlednik. Solnce Johanna, Dobrniče. Solnce Louis, Joliet. Solnce Anton, Smlednik. Spačnig Anton. Spelič Joseph, Trebnje. Spelič Anna, Dobrniče. Spelič Mary, Trebnje. Spelič Frank. Stajdohar Anna, Joliet. Stalzer Frank, Semič. Stalzer Anna, Semič. Stanfel John. Staniša Martin. Starašinič Barbara, Podzemelj. Starašinič Joseph, Joliet. Starašinič Barbara, Podzemelj. Starašinič John, Podzemelj. Starašinič Nicholas, Podzemelj. Starašinič Joseph, Podzemelj. Starašinič Matt., Semič. Starbantz Frank. Stariha John. Stark John, Stari Trg. Stark Mary, Metlika. Staudohar Barbara. Staudohar Anna. Staudohar Mike. Stefanič Martin. Stefanič John, Dragatuš. Stefanič Anna, Črnomelj. Stefanič Peter, Dragatuš. Stefanič Anna, Črnomelj. Stefanič Joseph, Črnomelj. Stefanič Catharine, Suhor. Stefanič Matt., Dragatuš. Stefanič Catharine, Dragatuš. Štirn Andrew, Preddvor. Štirn Angela, Preddvor. Stonič Geo., Metlika. Stonič Mary, Sugar Creek, la. Stražišnik Anton, Trbunje, Štajersko. Strle John, Lož. Strle Anna, Črnomelj. Strmec Anton, Žuženberk. Strmec Barbara, Podzemelj. Strmec Joseph. Strnišče Martin. Strnišče Aloysius. Strniša Frank, Selo pri Šumberku. Strniša Helena. Strniša Frank. Strnišče Aloysius, Selo pri Šumberku. Strnišče Agnes, Semič. Struna Frank, Zatična. Struna Antonia, Loški Potok. Strutzel John, Črnomelj. Strutzel John D., Sugar Creek, la. Strutzel Elizabeth, Minonk, 111. Strutzel Frank, Sugar Creek, la. Strutzel Anna, Lyons, la. Struzynski Dr. W. M. Stublar John, Podzemelj. Stublar Mary, Kapušani, Ogrsko. Stublar John ml., Joliet. Stublar William. Stukel Agnes, Stopiče. Stukel Steve, Črnomelj. Stukel Mary, Semič. Stukel John, Semič. Stukel Edvard. Suhadolc John. Sukle Jožef, Joliet. Sukle Rosa, Joliet. 106 SREBRNI JUBILEJ 1916 Šušteršič Anton. Šušteršič Ignac. Šušteršič Janez, Dobrniče. Šušteršič Franca, Krka. Šušteršič John ral., Joliet. Šušteršič Frank, Joliet. Svetič Michael, Tancja Gora. Svetič Catharine, Joliet. Š Šajn Frank. Šajn John. Šaver Antonia, Joliet. Ščinkovec John, Krka. Ščinkovec Mary, Dobrepolje. Ščinkovec Anton, Krka. Šegar Aloysius. Šega Matthew. Šega Jernej, l oški Potok. Šega Anton. Šemrov Frank, Logatec. Šemrov Johana, Logatec. Šeme Anton. Senica Frank, Toplice. Senica Mary, Dobrniče. Šetina Joseph. Šetina Simon, Št. Vid nad Ljubljano. Šetina Mary, St. Vid nad Ljubljano. Šetina Josephine, Joliet. Šilc Jphn Sodrašica. Šilc Uršula, Trebelno. Šimec John, Podzemelj. Šimec Mary, Joliet. Šircelj John. Škedelj Frank. Škidel Frank. Škoda Aloysius. Škof Anton, Suhor. Škof Barbara, Suhor. Škof Joseph, Suhor. Škof John, Lokvica. Škof Anton. Špolar Martin, Dobrepolje. Šprajcer Joseph, Černomelj. Šprajcer Mary, Črnomelj. Škrabec John. Škrjanec Martin, Šmarje. Škrjanec Mary, Šmartno pri Litiji. Škufca George, Hinje pri Žuženberku. Škufca Julia, Šmihel. Škul Mary, Joliet. Škul Anton, Joliet. Šraj Anton, Primskovo pri Litiji. Šraj Helen, Suhor. Šraj Anton ml., Joliet. Štangel Frank. Štanfel Steve, Dragatuš. Štanfel Antonia, Črnomelj. Šterk Paul. Štiglic Frank, Gornji Grad. Štiglic Frances, Mirna Peč. Štrajner Frank, Št. Jernej. Štrajner Marv, Brsnice. Štrajnar Frances, Toplice. Štrajner John. Štritof Jacob. Štukel Joseph, Semič. Štukel Margaret, Metlika. Štukel Antonia, Chicago. Štukel Matthew, Semič. Štukel Catharine, Metlika. Štukel John, Semič. Štukel Mary, Metlika. Štukel Jakob, Semič. Štukel Mary, Semič. Štukel Steve, Semič. Štukel Steve ml. Štukel Anna, Toplice. Štukel Agnes. Šukle Anton, Metlika. Šukle Margaret, Metlika. Šukle John, Metlika. Šukle Anna, Metlika. Šukle Mary, Joliet. Šukle Agnes, Mirna. Šušteršič Ignac, Šmihel. Šušteršič Frances, Šmihel. Šušteršič John. Šuštar Frank, Dobrepolje. T Tanko John. Tekavčič Joseph. Tekavčič Mary. Tenko Anthony Terlep Jack. Terlep Frank, Št. Vid pri Zatični. Terlep Anna, Žuženberk. Težak Anna, Podzemelj. Težak Joseph, Metlika. Škul Frank, Sv. Križ pri Kostanjevici. Težak Frances, Velike Lašče Škul Mary, Cerklje. Težak Martin, Suhor. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 107 Težak Mary, Suhor. Težak George, Metlika. Težak Barbara, Metlika. Težak Joseph, Sugar Creek, la. Butala Edward, Sugar Creek, la. Težak John, Suhor. Težak John, Metlika. Težak Mary, Suhor. Težak John, Sugar Creek, Iowa. Težak Johana, Šmartno pri Litiji. Težak John, Metlika. Težak Agnes, Metlika. Težak George. Tomac John, Suhor. Tomac Barbara, Podzemelj. Tomac Paul, Delnica, Hrvatsko. Tomac Marv, Delnica, Hrvatsko. Tomac Frank, Joliet; Tomec Martin. Torkar Aloysius, Slavno. Torkar Johana, Logatec. Torkar Anthony. Totter James. Traven John, Tg. Traven Christina, Ribnica. Trdič Michael. Trdič Anton, Dragatuš. Trdič Matthew, Dragatuš. Trdič Anna, Omaha, Nebr. Trdič Mary, Joliet. Trlep Aloyšius, Selo pri Šumberku. Trlep Mary, Cerklje. Trlep Joseph, Selo pri Šumberku. Trlep Anna, Leskovec. Trlep Anton, Selce. Trlep Mary, Krka. Trlep Frank, Joliet. Trlep Mary, Št. Vid pri Zatični. Trlep Leo, Selo. Terlep Mary, Suhor. Terlep John, Selo. Trlep Catharine, Selo. Trlep Mary, Selo pri Šumberku. Turk Agnes, Semič. Turk John, Joliet. Turk Frank, Joliet. Turk John. Turk Joseph, Stopiče. Turk Katarina, Belovar. Turk Frank, Sevnica. Turk Julia, Sevnica. Turkovič Anthony, Tušek John, Draga. Tušek Anna, Draga. Tušek Frank. Turšič Anton, Cerknica. U Udovič Martin. Udovič Joseph. Udovič Joseph. Udovič Anthony. Ukavič Martin, Sv. Križ. Ukavič Frančiška, Rob. Ule Aloysius. Ulešič Charles, Črnomelj. Ulešič Anna, Črnomelj. Urbančič John, Zagradec. Urbančič Anna, Gora pri Idriji. Urbančič Michael, Zagradec. Urbančič Johanna, Joliet. Uresk Frank. Uršič Anton, Brežice. Uršič Damian, Krka. Uršič Angela, Šmihel. Uršič Dominic. Uršič Mihael, Krka pri Žuženberku. Uršič Amalia, Selo pri Šumberku. V Valentinčič John. Vardjan Michael, Črnomelj. . Vardjan Elizabeth, Črnomelj. Venišnik Frank. Venišnik Mary, St. Paul, Brazil. • Verbič Joseph, St. Jernej. Verbič Apolonia, Št. Jernej. Verbiščar Matt., Metlika. Verbiščar Helen, Žakanje. Verdnik Peter, Ribnica, Štajersko. Verdnik Julia, Ribnica, Štajersko. Vergo Frank, Dobrepolje. Vergo Mary, Dobrepolje. Vesel Anton, Loški Potok. Vesel Leopold, Šmihel. Vesel Uršula, Stopiče. Vesel John. Vesel Aloysius. Veselič George. Veselič John. Vičevič Anton. Vičič Joseph, Trnovo. Vičič Johanna, Dragatuš. 108 SREBRNI JUBILEJ 1916 Vičič Anton. Videc Joseph, Novo mesto. Videc Agnes, Trebnje. Videc John, Šmarje. Videc Aloysius, Sap. Videc Angela, Sap. Videc Frank, Št. Vid pri Zatičini. Videc Catharine, Selo pri Šumberku. Videc Louis. Videtič John, Suhor. Videtič Barbara, Podzemelj. Videtič. Mary, Joliet. Videtič Joseph, Suhor. Videtič Anna, Semič. Videtič Joseph ml., Joliet. Videtič Joseph, Suhor. Videtič Joseph, Suhor. Videtič Joseph, Suhor. Videtič Mary, Mirna Peč. Vidmar Marv, Semič. Vidmar Anton, Žuženberk. Vidmar Catharine, Joliet. Vidmar Joseph. Vidmar Anton. Vidmar Peter, Hinje pri Žuženberku. Vidmar Matth. Vidmar Matth, Semič. Vidmar Catharine, Joliet. Vidmar John, Semič. Vidmar Aloysia, Dragatuš. Virant John, Velike Lašče. Virant Frances, Sodrašica. Virant John. Vivoda John. Vivoda John. Vlašič Joseph, Adlešiče. Vlašič Mary, Adlešiče. Vode Jakob, Sv. Helena ob Savi. Vojčič Anton, Jeršane. Volf Joseph .Črnomelj. Volf Anna. Volf Anton, Kopanj. Volk Frank, Hrušica. Volk Frances, Idrija. Vrabec Frank. Vranešič Matt., Adlešiče. Vranešič Barbara, Adlešiče. Vranešič Matt., Vinica. Vranešič Marj', Vinica. Vraničar John, Metlika. Vraničar Marv, Črnomelj. Vraničar Nicholas, Metlika. Vraničar Agries, Semič. Vreček Joseph, Šenčur. Vreček Frances, Mengeš. Vrančur Aloysius, Ribnica, Štajersko. Vrančur Mary, Kotar, Hrvatsko. Vrančur Anton, Št. Lovrenc, Štajersko Vrančur Marv, Ribnica, Štajersko. Vrščaj John, Črnomelj. Vrščaj Catharine, Adlešiče. Vrščaj Frank, Črnomelj. Vrščaj Catharine, Semič. Vrščaj Anton, Črnomelj. Vrščaj Mary, Črnomelj. Vrščaj Anton ml., Joliet. Vrščaj Frank, Joliet. Vrščaj John, Joliet. Vrtin Ste ve, Dragatuš. Vrtin Catharine, Semič. Vrtin Steve Jr., Joliet. Vrtin William J.. Joliet. Vrtin Matth, joliet. Weiss Louis, Črnomelj. Weis Mary, Crmošnjice. Z Zagoda Johanna, Logatec. Zagoda Mattht, Logatec. Zadel Frank, Št. Peter. Zadel Catharine, Joliet. Zdravjevič Mirko. Zagorc Aloysius. Zagorc Matjia, Logatec. Zagorc Johanna. Zakrajšek Frank, Rob. Zakrajšek Caroline, Lašče. Zalar Joseph, Borovnica. Zalar Mary, Šmartno pri Litiji. Zaletel Joseph, Žuženberk. Zaletel Frances, Moravče. Zaletel John, Ajdovec. Zaletel Anna, Mirna Peč. Zaletel John, Št. Vid pri Zatični. Zaletel Angela, Ambrus. Zaletel Aloysius, Trebnje. Zaletel Teresa. Zaletel Izidor. Zalokar joseph, Šmarjeta. Zalokar Mary, Št. Vid pri Zatičini. Zavrl M. Završnik Frank, Metlika. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 109 Završnik Mary, Chicago. Zbačnik Anton. Zelnik Mary, Črnomelj. Železnik Louis. Zmajč Martin, Podzemelj. Zmajč Marta, Suhor. Zmajč Mihael, Podzemelj. Zoran Mihael, Vavta Vas. Zoran Frances, Vavta Vas. Zorko John. Zorko Frances. Zorc Frank. Zunič Nicholas. Zupančič Frank, Loka. Zupančič Josephine, St. Paul, Brazil. Zupančič Frank, Trebnje. Zupančič Frank ,Mirna Peč. Zupančič Stella, Joliet. Zupančič Anton, Št. Vid pri Zatičini. Zupančič Margareta, Hinje pri Žu- ženberku. Zupančič Joseph. Ž Žagar Filip. Žagar Frank. Žagar John. Železnik Anton. Železnik Frank, Šmartno pri Litiji. Železnik Teresa, Bela Cerkev. Železnik Aloysius, Šmartno pri Litiji. Železnik Anna, La Salle, 111. Želko' Frank, Trebnje. Želko Johanna, Mokronog. Želko Jakob, Semič. Želko Amalia, Črnomelj. Želko John, Podzemelj. Želko Margareta, Podzemelj. Želko John, Suhor. Želko Barbara, Metlika. Stefanič Marv, Joliet. Stefanič Elizabeth, Joliet. Stefanič Anthony, Joliet. Želko John. Ženko Michael, Hrenovice. Ženko Mary, Senožeče. Ženko John. Živec Philip, Povir, Primorsko. Živetz Frank, Stopišče. Živetz Anna, Chicago. Živetz John, Stopiče. Živetz Cecelia, Stopiče. Žlogar Frank, Suhor. Žlogar Barbara, Metlika. Žlogar Mary, Joliet. Žlogar Frank, ml., Joliet. Žlogar John, Joliet. Žlogar John, Suhor. Žlogar Teresa, Suhor. Žlogar Joseph, Suhor. Žnidaršič Marko, Metlika. Žnidaršič Anna, Dragatuš. Žugel Joseph. Žugel Nicholas. Žugel Martin, Podzemelj. Žugel Johanna, Šmihel. Žulič Joseph, Sv. Križ. Župančič John. ROCKDALE. A Anzelc Anton, Stari Trg pri Ložu. B Batista John. Batista Anton. Bergant Joseph. Besednjak Frank, Črniče. Birsa Benedict, Selo pri Šumberku. Birsa Anna, Mokronog. Bohal Peter. Bolte Frank, Šmihel. Bolte Cecilia, Šmihel. Boštjančič Anton. Boštjančič Joseph. Boštjančič John, Trnovo. Boštjančič Helen, Trnovo. Boštjančič Joseph, Trnovo. Boštjančič Catharine, Preddvor. Boštjančič Joseph, Trnovo. Boštjančič Johanna, Trnovo. ■ Boštjančič Joseph, Trnovo. Boštjančič Mary, Trnovo. Boštjančič John, Trnovo. Boščaj George, Dobrepolje. Boščaj Mary, Dobrepolje. Božič John, Hrušica. Božič Frančiška, Šmihel. Buščaj Anton. 110 SREBRNI JUBILEJ 1916 Č Črnigoj Frank, Ipava. Čulinovič Philip, Ledenice, Primorsko. Čulinovič Marv, Joliet. D Dajčman Martin, Št. Jurij, Štajersko. Dajčman Mary, Čemšenik. Dečman Martin. Dolinšek John, Kolovrat. Dolinšek Mary, Remšak. Dolinšek Frank, Joliet. Dolas Apolonia, Prežganje. Duša John, Šmarje. Duša Frances, Polica. Duša Aloysius. E Erjavec Joseph, Šmarje. Erjavec Teresa, Šmarje. Erjavec Joseph ml., Šmarje. Erjavec Mary, Joliet. Erjavec John, Joliet. Erjavec Mary, Pueblo, Colo. F Fajfar Frank, Št. Martin pri Kranju. Fajfar Aloysia, Šmartno pri Litiji. F'ajnik Valentin, Krašiči, Hrvatsko. Fajnik Catharine, Adlešiče. Fine Anton, Polica. G Gerl Anton, Hrušica, Istra. Gerl John, Trnovo. Gerl Johanna, Trnovo. Groznik Anton, St. Vid pri Zatičini. Gutnik Frank, Devica Marija v Polju. Gutnik Mary, Tomšelj pri Igu. J Jagodnik Frank. Jagodnik Joseph. Jagodnik Joseph, Trnovo. Jagodnik Rosalia, Novo Mesto. Jagodnik Joseph. Jagodnik Anton, Trnovo. Jagodnik Mary, Trnovo. Jagodnik John. Janežič Josepn, Trnovo. Janežič Johana, Trnovo. Juhant Joseph, Šmartno pri Litiji. Juhant Ana, Joliet. K Kerne Frank, Šmarjeta. Kerne Franca, Šmihel. Kamnikar John, Prežganje. Kamnikar Mary, Prežganje. Kamnikar John ml. Kerkoč Anton, Černiče. 'Kerkoč Frances, Joliet. Klobučar Mary, Draga. Kocjančič Frank. Kocjančič Joseph, Trnovo. Kocjančič Mihael, Žuženberk. Kocjančič Agnes, Podzemlje Kokolj Peter, Senčar. Kokalj Mary, Studenec. Kokalj Jacob, Sv. Jakob ob Savi. Kokalj Alojzia, Studenec pri Devici Mariji v Polju. Kolenc Joseph. Konostabo Joseph, Hrušica. Konte Joseph, Metlika. Konte Anna, Radoviča. Koren John, Sv. Lovrenc. Koren Amalia, Čatež. Kos Joseph, Šmarjeta. Kos Mary, Semič. Kostelec Martin, Metlika. Kostelec Mar/, Šmarjeta. Kozlevčar Mihael. Krkovič Alojzij. Kržič Frank, Borovnica. Kržič Christina, Černiče. Kuhar Joseph, Dobrepolje. Kuhar Mary, Podbrezje. Kukelj Thomas, Žuženberk. Kukelj Mary Zagradec. L Levec Anton. Levštek Joseph, Sv. Gregor. Levstek Rosalia, Ambrus. Levstik Alovsius, Sv. Gregor. Lozar Aloysius, Črniče. Lozar Mary, Črniče. Lozar Andrew, Črniče. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 111 Lozar Bernarda, Črniče. Lozar Frank, Vrtovina. Lozar France.:, Vrhnika. Lozar John, Črniče. Lozar Frances, Črniče. M Marentič Joseph, Podzemelj. Marentič Mary, Podzemelj. Marentič Matija, Podzemelj. Marentič Rosalia, Podlipnik. Marentič Anna, Črnomelj. Marentič Joseph. Marencelj Frank, Šmarjeta. Marencel Uršula, Polica. Matko Joseph. Mihelič John, Sodražica. Mihelič Mary,. Ambrus. Mihevc Anton, Logatec. Mihevc Uršula, Spodnja Vrhnika. Mihevc Anton. Mlakar Alojzij, Prežganje. Mlakar Angela, Predoslje. Molek Karol. Molek Franca. Možina Charles. Muha John, Trnovo. Muha Joseph, Trnovo. Muha Anton, Trnovo. Muha Andrew, Trnovo. Muha Margaret, Trnovo. O Obštetar John, Šmarjeta. Oberstar Anton, Zagradec. Oberstar Alovsius, Selo pri Šumberku. Okoren Frank, Javorje. Okoren Mary, Joliet. P Panian Alojzija, Metlika. Panian John. Panian Margareta, Dragatuš. Petruša John. Pirc John, Prežganje. Pirc Uršula, Prežganje. Pirc Mary, Prežganje. Pirc Joseph, Prežganje. Pirc Anton, Dobropolje. Pirc Joseph, Dobropolje. Pirc Josephine, Nova Štifta. Piškur Agnes, Semič. Potočnik Frank, Primskovo. Primc Anton. Pucelj Martin. Puhek John, Črnomelj. Puhek Teresa, Črnomelj. Puhek John, Črnomelj. R Rebek Ciril, Če rniče. Rebek Mary, Černiče. Ribnikar Jernej, Preddvor. Ribnikar Lucia, Predoslje. Rožič Frank. S Saje Frank, Prejčna. Saje Marija, Ambrus. Skubic John, polica. Skubic Jakob, Polica. Skubic Frances, Šmarje. Skubic Bernard. Slejko Frank, Černiče, Primorsko. Slejko Mary, Šempas, Primorsko. Slejko Alojzij, Černiče, Primorsko. Slejko Josephine, Osek, Primorsko. Slejko Anton, Černiče. Slejko Anna, Polica. Srnerad Frank. Snedic Joseph, Predoslje. Snedic Mary, Gorica. Streker Vincenc, Viden. Strojin Ignac, St. Vid pri Zatični. Strojin Helen, Trnovo. Svetič John, Dragatuš. Svetič Anna, Dragatuš. Svetič Frank, Naklo. Š Šeme Anton, Šmarje. Šeme Katarina, Stari trg. Šetina Michael, Žuženberk. Šetina Frank, Žuženberk. Šetina Mary, Žuženberk. Škrabec Ignac, Št. Vid pri Zatičini. Škrabec Mary, Mirna Peč. Šrnajd Michael, Predoslje. Šmajd Anna, Adlešiče. Šuligoj Joseph, Čepovan, Primorsko. Šuligoj Mary, Buje, Istra. 112 SREBRNI JUBILEJ 1916 Šuster Joseph, Dobrepolje. Šuster Julia, Dobrepolje. T Toplikar Leopold. Turk Joseph. Turk Catharine, Belovice, Hrvatsko. U Urbančič Anton, Zagradec. Urbančič Mary, Logatec. Uremovič Anton, Ledenice, Primorsko Uremovič Marv, Črnomelj. Urh John, Trnovo. V Vaje George, Marijno, Dalmacija. Verbič Aloysius, Vrhnika. Verbič Mary, Mokronog. Veselič John, Adlešiče. Veselič Amalia, Canadian. Vidic Joseph. Vidic Frank, Ajdovec. Vidic Josephine, Žuženberk. Vidic Ignacij. Vidmar Aloysius. Z Zabukovec Jakob, Šmihel. Zabukovec, Šmihel. Zabukovec Anton, Krka. Zabukovec Uršula, Dobrepolje. Zabukovec Martin. Zabukovec John. Zabukovec Jacob, Stari Trg. Zabukovec Mary, Stari Trg. Zagodnik Joseph. Zupančič Frank, Šmarjeta. Zupančič Teresa, Sv. Urban, Koroško. Ž Žagar Martin. Žaper Lavvrence. Žerovec Martin, Černiče. Žerovec Antonia, Černiče. Žnidaršič Anton, Dobrepolje. Žnidaršič Mary, Dragatuš. Vse Bogu v čast. Mariji Pomagaj v slavo. Sv. Jožefu v počeščenje Vernim dušam v tolažbo. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 113 ANTON GOLOBITSH TRGOVEC Z VSAKOVRSTNIM Mehkim in Trdim Premogom IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII Cor. Indiana and Jackson Sts. JOLIET, ILLINOIS Moje novo poslopje, 801 N Chicago St., na voglu Jackson Zahvaljujem se prav toplo vsem svojim odjemalcem za njihovo naklonje¬ nost in se vam vsem priporočam tudi zanaprej. Svojim odjemalcem upam vstreči s hitrim dovažanjem najboljšega pre¬ moga, kakor tudi peska (cinders). Delam tudi obstranske tlake (sidewalks). Vsako delo jamčim. Kadar potrebujete česa, pokličite po Chicago telefonu 2789 ali pa North- vvestern 176. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET,JLL. .115 # ANTON NEMANICH, ST. # G. Anton Nemanich je bil rojen 6. okt. 1864 v Lokvici na Belokranjskem. V Ameriko je prišel 24. febr. 1884. Prvo leto je preživel na neki farmi v okraju Clinton, Iowa. Potem je bival v Chicagu od 1. 1885. do 1. 1891. V Joliet se je preselil 17. jan. 1891. Tu je takoj odprl prvo slovensko mesnico na N. Bluff st. Istega leta je odprl svoj salun na 915 N. Scott st. Potem je ustanovil prvi in doslej edini slovenski pogrebni zavod, in sicer že leta 1895. (Nemanichev pogrebni zavod je eden največjih v mestu, ima lastno ambulanco, najlepšo v Jolietu, ter vsakojake vozove in avtomobile. Na postrežbo podnevi in ponoči. Chic. Phone 2575 in N. W. 344.) Sedem let pozneje, t. j. leta 1902., je ustanovil prvo slovensko konjušnico. In začetkom letošnjega leta, 1916, pa je ustanovil prvo slovensko bančno poslovnico, ka¬ tero vodi njegov nadarjeni in velezmožni sin Anton. (Nemanicheva bančna poslovnica sprejema vloge in jih obrestuje po 3 odstotke ter jamči popolno varnost. Kupuje in prodaja zemljišča. Zavaruje hiše in pohištva. Posojuje denar na zemljišča in hiše in “steel stocks”. Izvršuje terjatve in posluje v administratorskih, varuških, konzervatorskih in vseh enakih zadevah.) Ustanovil je nadalje Joliet Slovenic Bottling Co. že leta 1906., in štiri leta pozneje Slovenian Liquor Co. Štirikrat je bil predsednik K. S. K. Jednote, prvič 1. 1896. Zgradil je dom K. S. K. J. leta 1909. Ustanovil je v Chicagu društvo sv. Martina (sedaj dr. sv. Štefana) že 1. 1887. Ustanovil je nadalje v Jolietu dr. Vit. sv. Jurija št. 3 in dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Izza 1. 1899. je predsednik Slovensko-Ameriške Tiskovne Družbe, ki izdaja Amerikanskega Slovenca, kateremu je postavil lepo lastno tiskarno 1. 1909. Trikrat po dve leti je bil g. Nemanich alderman ali mestni odbornik joliet- ski. Začetkom oktobra 1907 je bil kot eden izmed zastopnikov mesta Jolieta na zborovanju “deep waterway”-komisije in se je vozil po Mississippiju s predsednikom Rooseveltom. Odbornik naše cerkve sv. Jožefa je bil mnogo let in je še sedaj. Kot maršal je vodil parado ob blagoslovljenju naše stare cerkve, potem ob bla- goslovljenju naše nove cerkve, in kot vrhovni maršal nastopil ob 251etnici naše župnije. Oženil se je g. Nemanich v prvič v Chicagu dne 13. febr. 1887 z Marijo Nemec, in v drugič v Jolietu dne 4. maja 1908 z gdčno. Ano Petru iz Chicaga. Imel je sedemnajst otrok, od katerih jih živi enajst, in sicer: Marija omož. Završnik, Anton, Frances omož. Kraus, Theresa, Joseph, Margaret in Jennie, od prve žene; potem Charles, Anna, Edward in Thomas, od druge žene. Na sliki na prejšnji strani so videti: Nemanichev dom, Anton Nemanich st Anton Nemanich ml., Nemanichev poslovni urad in Nemanicheva trgov- ska hiša. Kdor ima kaj opraviti na sodišču (court house), naj se obrne na Nema¬ nichev urad za tolmača in pomoč. : c :■§ ' ’> i«. > .rt < H rt i , > g d C/5 _o u ‘S O •S ^ 3 CNJ J3 JO O O <. 15 d ' rt *- O v g v- rt Cu £ *- £ cn •—» O . iS Pn C/5 O ^ > • OJ C/5 U. rt S UJ O z —4 < “"i Q O 06 Ou UJ > Ul ■-» 05 C H Č75 bi 06 O H c/5 O OS Qu UJ —2 Z < OS H O z > Q UJ J a o cu !& £ , oo ■ < > . C/5 ' £ o -J M ■ X .a O -c o . y £ O- ^ O p n a >N l rG JJ *3> > s U o O O 00 O > . > <=> >■% bo o, O o o .H o > o o bo a. o H O U c " > o bo . n: c/) :u Z O K-g a = o „ ’> .a w O c J_ bo-n (rt rt • W -tJ 1 1 1 00 o |l: d 2 o S g c-’" o o (M o\ S rt O d , C O > O Ur ^ _ rt rt j? ! rt ) 34 ; g i 2 ■> c ■ < ' 3 > -u • rt ; n , c n o i a ■ u 7^ " .c? s .05 O o> 34 _ C/5 c/5 O O 34 i—j rt d H iS 45 .S ”3 > ■O . c« > > 05 ^ d rt rt " -O rt rt rt O 05 ‘S. ! J3 , (J 33 I rt. rt, rt C S o -a ' S ° ' £ 12 ~ C\ - 9^ !-. -4-> rt W5 „ ^ to; > . rt S Sn* e n rt 1 > z ; s S S53 S o~ ^ • O rt < rO O S rt 5 a jj’ri 5n 'I i, a rt u i rt 05 I V C^J * d O) , 4h G > » ! **■.«> ! rt . rt ^ •■ rt 05 H > o 05 rt o) rt ■’5-< 1-1 .ti ‘rrrt c 1 2 to C/} 'g : d W 1 ! P G 4 05 . N G C -rt - ^ : 'J3..S ^ a b rt 2> rG Oh O ■ - J* Vh C/ l 05 s> c «8 rt Ji * ji c/) * _ , P. 05 U. > _ rt > c/3 u ”H CL ^ rt C- G ul s 2 -G S S y rt u. 1 G rt 44w , ^ —G *, c« a ; _ 05 rt c/i , u : rt ^ i ■r> bb d . Os 00 ■ >> O bo 0 'S a ° o a a o u rt 3 -d bo G * 2 rt’> c 'rt M s G. Joseph Sitar je tudi znan kot izvrsten pevec (I. ali II.tenor) ter je kot tak vedno rad sodeloval na cerkvenem koru in ob raznih prireditvah. Bil je tudi član jolictskega “Sokola”. In tudi kot igralec na gledališkem odru je -svoje dni nastopal.. Odlično ulogo igra tudi v krogih naših podpornih društev. G. Jos. Sitar je I. podpredsednik K. S. K. J. Oženil se je g. Jos. Sitar dne 12. jul. 1908 z gdčno. Frances Predovich iz Puebla, Colo., in ima četvero otrok: dvojčici Bernardko in Genovefo, Zoro in Karla Josipa. Stanujejo, v svoji hiši na 607 N. Hickory st. 117 CERKVE SV. JOŽEFA. JOLIET, ILL. Simon Šetina Edini Slovenski Samostojni Kamnosek 1011 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Simon Šetina je bil rojen 1. 1867 'v Dolnicah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ker je bil njegov oče kamnosek, je imel še kot otrok dostikrat priliko, pr.jeti za kladivo ter se takorekoč igraje.priučiti kamnosekarstva. Z 20. letom je odšel prvič po svetu, in sicer je delal kot kamnosek v Ce¬ lovcu, Mariboru, Gradcu, na Dunaju in drugod. Veselje do potovanja, osobito pa ugodna poročila o naprednem življenju v Ameriki, so mu vzbudila željo, da tudi on poskusi svojo srečo v Ameriki. Zato je zapustil 1. 1901 staro domovino ter se najprej naselil v Clevelandu, Ohio, kjer je delal krog 6 let, prvotno za Norgross Co., kasneje pri Vermont Marble Co. Pogostokrat je slišal o slovenski naselbini v Jolietu; to ga je napotilo, da je zapustil Cleveland ter se za nekaj časa ustavil v Chicagu in v Aurori, 111. Bil je tudi v Vermontu, kjer je občudoval velikanske kamnolome Vermont Marble Co. V Jolietu je kupil hišo ter pričel samostojno kamnoseško obrt, s katero se peča še dandanes. Oženil se je 1. 1899 z Marijo Leben iz Št. Vida nad Ljubljano, s katero živi še sedaj v zelo srečnem zakonu. G. Šetina je izvrsten kamnosek, kateremu je bila učiteljica bogata izkušnja pri raznih mojstrih in tvrdkah. Sedaj izvršuje to obrt že 35 let, od katerih je delal samostojno 4 leta v Št. Vidu, 8 let pa dela v Jolietu. Dan za dnevom mu prihaja več naročil, kar je najboljši dokaz, da je zelo priljubljen med ljudstvom in da se vsakdo sme z zaupanjem obrniti nanj s svojim rlaročilom, ker bo izvrstno postrežen. Njegov napredek je razviden tudi iz dejstva, da si ie ravnokar zgradil poleg stare novo dvonadstropno hišo z veliko moder¬ no delavnico in primernimi prostori za izložbo raznovrstnih spomenikov. Zatorej, Slovenci in Hrvatje, kadar boste potrebovali česa, kar spada v kamnoseško obrt, ne pozabite, da imamo izvežbanega rojaka v svoji sredi, pri katerem moramo isto naročiti. Njegove cene so zmernejše, nego kjerkoli drugje, a njegovo delo se lahko kosa z delom vsakega drugorodca. Naročilo lahko napravite tudi pismenim potom; v tem slučaju naredite na¬ slov takole: Simon Šetina, 1011-1013 N. Chicago Street, Joliet, 111. 118 SREBRNI JUBILEJ 1916 URAD K. S. K. JEDNOTE ROJAKI IN ROJAKINJE. Pristopajte k najstarejši, največji in najmočnejši slovenski katoliški pod¬ porni organizaciji Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti. katera je v teku svojega 22. letnega obstanka ali poslovanja pošteno izplačala nad $1,186,824.62 raznih podpor. Vsprejema se člane in članice v starosti od 16. do SO. leta. Pri K. S, K. Jednoti se lahko zavarujete za $1,000.00, $500.00 ali $250.00. Istotako ste tudi zavarovani proti raznim poškodbam in gotovim operacijam. Zavaruje se tudi člane in članice proti dolgotrajni bolezni. Če še niste član ali članica mogočne organizacije K. S. K. J. vpišite se ta¬ koj, da bodete preskrbljeni, če vas zadene nesreča, za katero ne veste, kje ali kdaj vas zadene. Najlepšo priliko se vam nudi, zavarovati se pri K. S. K. Jednoti. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 119 PRVI SLOV. LIST V AMERIKI JE AMERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1891 Naročnina $2.00. IZHAJA VSAK TOREK IN PETEK. -o- Priporočajte svojim prijateljem in znancem, da se naroče na ta list, ki se že 25 let neumorno bori za vero naših očetov in mili materni jezik, ter poštene zahteve delavcev. LINIJSKA TISKARNA. Predno naročite tiskovine kje drugje, pišite nam za cene. Naša tiskarna je najmodernejše urejena za izdelovanje vseh tiskovin za društva in trgovce. Posebno rojaki v onih krajih, kjer ni slovenske tiskarne, naj bi naročali tiskovine pri nas, da dobe nižjo ceno in ličnejše delo. Tiskamo in prestavljamo v angleški jezik. Delo jamčimo. Naš Bančni Oddelek pošiljamo denar v staro domovino in na vse kraje sveta po dnevni ceni. Brez skrbi pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se vse naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš na¬ men je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Denar nam pošljite po bančnem “Draftu”, ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. V stari domovini izplača denar c. k. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju, ali katerega druzega denarnega zavoda. Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. 120 SREBRNI JUBILEJ 1916 Slovenska veletrgovina z raznimi likerji in vinom. Naše posebnosti Brinjevec, Slivovec, Tropinjevec, Zdra- r*’ vilno Grenko Vino, Baraga in Ravbar Bitters ali Grenčec INCOR PORATED 1910 Michael Kochevar, predsednik. Math. Stefanich, tajnik. Stephen Olha, podpredsednik. Anton Nemanich, blagajnik. 0 George Lopartz, Joseph Bahorich, John Jenco, nadzorniki. Frank Nemanich, knjigovodja. Frank Završnik, zastopnik. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 121 Prvi slovenski zdravnik v Ameriki. DR. MARTIN J. IVEC. -—O.- •V Dr. Martin J. Ivec, imeniten sloven¬ ski zdravnik in ranocelnik, je bil ro¬ jen v Semiču na Kranjskem 18. okto¬ bra 1878. V Združene države je prišel leta 1890 k svojemu stricu John Kra- ker v Minnesoto. Vstopil je v St. John’s University, Collegeville, Minn., kjer je študiral šest let ter napravil izpit v 1. 1897. Nato je obiskoval uni¬ verzo in normalko v St. Cloud, Minn. Zatem je poučeval v ljudskih šolah v Minnesoti tri leta. Izpit za stroje¬ pisje, stenografijo in knjigovodstvo je napravil v Little Falls Business Col- lege. Slednjič se je odločil študirati medicino ter izvršil izpite leta 1904 v Rush Medical College v zvezi z uni¬ verzo v Chicago, kjer je najboljša me¬ dicinska fakulteta v Ameriki. Kot zdravnik se je naselil leta 1904 v Jolietu. V 1. 1905 je bil imenovan kot zdravnik in ranocelnik v bolnišnici sv. Jožefa v Chicago, kjer je deloval pod vodstvom slovečega zdravnika in ranocelnika, primarija dr. Nicholas Senn, ki je bil zaeno profesor ranocelstva na univerzi v Chicago ter je najslavnejši in najboljši ranocelnik v Ameriki. Dr. Ivec je bil vrhovni zdravnik K. S. K. J. v letih 1904—1911, 1914—1917, ter je od leta 1905—1916 vrhovni zdravnik J. S. K. J. in društva sv. Barbare 3 leta. V 1. 1913. je bil imenovan zdravstvenim komisarjem v Rockdale, 111., za dobo 4 let. Njegovi stariši so bili zelo revni ter ga niso mogli nič podpirati pri njego¬ vem študiranju. On se je povspel do sedanje stopinje le vsled lastne energi¬ je, ki je bila zares občudovanja vredna ves čas njegovega življenja. Dr. Ivec ima mnogoletno prakso in bogate izkušnje; to mu omogoči, da zarnore ozdraviti marsikateri slučaj, ki bi ga kak drug zdravnik ne bi mogel. Zato prihajajo k njemu bolniki iz bližnjih in oddaljenih krajev, včasih po več sto milj daleč. On je dober, velikodušen in zelo usmiljenega srca. Prjjatelj je ubogim bolnikom, in ozdravil je že na stotine bolnikov, ne da bi bil računil le eden cent za zdravljenje. On ve, da bo plačilo za dobra dela veliko večje, nego ima veljavo denar — seveda kdor ne more plačati. Takega doktorja se mora spoštovati ter se mu sme zaupati. Zato pojdite k njemu, kadar ste bolni; če je sploh mogoče, on vas bo sigurno ozdravil. Njegov urad se nahaja na 900 N. Chicago St., Joliet, 111., zraven slovenske cerkve, katere odbornik je bil eno leto. 122 SREBRNI JUBILEJ 1916 The Joliet National Bank na vogalu Chicago in Clinton cest JOLIET, ILLINOIS Sprejema denarne uloge na čekovni ali pa hranilni račun. PPHramlne uloge se obrestujejo po 3% in se obresti pripisujejo glavnici vsakih 6 mesecev. Pod nadzorstvom vlade Združenih Držav in član FederalReserve sistema kar jamči za popolno varnost vseh denarnih ulog. Kapital in prebitni sklad $ 464 , 000 . 00 . Denarne uloge znažajo nad 3 milijone dolarjev. Pri nas ulagajo denar vse velike in¬ dustrije, obrniki in trgovci našega me¬ sta, kakor tudi viada Združenih Držav, poštna hranilnica, država Illinois, o- kraj Will in mesto Joliet. Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjih dnevnih cenah. G. Jos. Dunda, naš dolgoletni sloven- Priporočamo se Vaši naklonjenosti ski blagajniški uradnik. v vseh denarnih poslih. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 123 GEORGE STONICH. Rojaki! Tu vidite sliko svojega sorojaka, ki je bil tukaj že pred ustano¬ vitvijo naše župnije. Njegovo podjetnost kaže slika njegove prodajalne. Ob petindvajsetletnici se zahvaljuje vaši naklonjenosti ter vam priporoča svojo dobro založeno prodajalno z obleko, čevlji, klobuki in vsemi drugimi potreb¬ ščinami, kar se tiče moške noše. Na svidenje ob petindvajsetletnici! Michael Kochevar Cor. Ohio and State Sts JOLIET, ILL. * Kdo ga ne pozna? Rojen je bil leta 1861, na Vranovičah, hišna štev. 12, v fari Podzemelj, okraj Črnomelj. V Joliet je prišel že leta 1886 in se tu stalno naselil. Sprva je delal po kamenolomih in tovarnah. Leta 1893 se je oženil. Ima 4 sinove in pet hčera. 15 let že lastuje oni, dobro znani saloon čez treko na State streetu. G. Kochevar je vrl narodnjak in član slovenskih društev. Lastuje tudi edino slovensko izdelovalnico za smodke v Jolietu. Ta rojak je tudi član slovenske Liquor družbe, tiskovne družbe, Slovenian Bottling družbe ter je direktor Citizens' Brewing družbe. Pri njem ste vedno dobro došli in se počutite domače. 124 SREBRNI JUBILEJ 1916 ' John Grahek Gostilničar Točim vedno sveže pivo, fino Kalifornijsko vino, dobro žgan¬ je in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki PREMOG TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET Slavnoznani Slovenski Pop — Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. Priznano Najboljše Belo Pivo J OLIET SLOVENIC BOTTLING CO. 913-913^ N. Scott Street JOLIET, ILLINOIS CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 125 Josip Klepec JOLIET, ILLINOIS Vsem onim, ki so na kakoršenkoli način pripomogli župniji sv. Jožefa v Jolietu do ta¬ ko velikega napredka uspeha, najiskreneje čestitam povodom sre¬ brnega jubileja ali 25- letnice naše slavne Naznanilo! Cenjenim rojakom v Jolietu nazna¬ njam, da prodajam vsakovrstno pija¬ čo, kakor: SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS’ PIVO. Istotako najboljše domače vino, žga¬ nje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj. Jerry Lauri č 405 Lime St. Joliet, L.. 126 SREBRNI JUBILEJ 1916 BLAŽ J. CHULIK. G. Blaž J. Chulik je bil rojen 3. febr. (na dan sv. Blaža) leta 1866. v vasi Bobnjarci pri Metliki na Belokranj¬ skem. V Ameriko je prišel 1. 1886. V Joliet, II!., se je priselil 1. 1889. in je živel tukaj celih 21 let. Oženil se je 1. 1900 z gdč. Mary Hersam, ro¬ jeno v Lyonsu, Iowa. Od 1. 1891. je bil pomožni klerk pri jolietski tvrdki z oblekami Greenbam & Co. Od 1. 1900 je bil član slarnoznane slovenske tvrd¬ ke The Eagle do leta 1905., ko je odprl svojo lastno trgovino Chulik’s Corner na voglu Jackson & Chicago Sts. L. 1910. se je preselil v Lyons, la., kjer je odprl svojo lastno trgovino se je posvetil farmarstvu istotam. V zakonu mu je Bog podaril troje otrok: sina Arnolda, roj 1. 1901; hčer Bernardino Katarino, roj 1. 1904, in sina Alojzija Benedikta, roj. 1. 1914.- Prva dva je krstil pok. Rev. Šušteršič. Bil je odbornik naše cerkve sv. Jo¬ žefa od 1904—1907. Od i. 1891 je član dr. Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J.; od 1. 1902. član dr. sv. Martina št. 80 Z. K. U., in od i. 1902. član Kolumbo¬ vih Vitezov. John Mahkovec #"" llll "»illllilii... . Gostilničar Vam je' vedno postregel z zanesljivo dobro pijačo in izvrstnimi smodkami. Potrudil se bom, da boste tudi še na¬ dalje zadovoljni z menoj. Moja go¬ stilna je na 208 JACKSON ST. JOLIET, ILLINOIS IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII c. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii CERKVE SV. JOŽEFA, JOEIET, ILL. 127 ANTON PASDERTZ Najboljše meso, klobase, sveže in prekajene dobite v moji mesnici Da se boljše spoznava, Vam hočem povedati, kdo sem in odkod ?em prišel. Rojen sem bil v vasi Krasinc, podzemeljske fare. Ko sem leta 1893. pri¬ šel v Ameriko, sem delal na farmi, v rudokopu, v hotelu in eno leto v saloonu v Springfieldu. Ko sem prišel v Joliet, sem delal najprej pri Anton Golobiču. Tu sem se navadil dela v trgovini za obleko, groceriji, mesnici in saloonu. Vstopil sem v mesno trgovino in grocerijo pri John N. Pasdertz in lepo sva napredovala. Za lep napredek v svoji lastni trgovini se zahvaljujem najprej Bogu, potem pa vam, rojaki in rojakinje. Na svidenje v moji trgovini na vogalu Broadway in Granite ceste. Chicago telefon 2768 — Northvvestern 1113. Slovenian National Bottling Co. mmimiiii i iiimiuiiiM nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiini je domača tvrdka, ki izdeluje okusni pop in drugo sladko pijačo. Rojaki sezite po domačem izdelku. ^ mn . ... 903 N. Scott St. Joliet, 111. CHICAGO TELEPHONE 758 128 SREBRNI JUBILEJ 1916 John N. Pasdertz MESNICA IN GROCERIJA na voglu Cora in Hutchins cest, JOLIET. ILLINOIS kjer ima največjo zalogo sveže¬ ga in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko pod¬ ročje. Priporoča svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospo¬ dinjam. — Njegovo blago je naj¬ boljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Barbara Staudohar 807 N or th Chicago St. JOLIET i ILLINOIS Ravno nasproti cerkve sv. Jožefa. Izdelujem vsakovrstna dela, spada¬ joča v lasno stroko. Shranjujte lase, katere si izčešete. Iz njih se lahko narede lepi spominki, kakor možke in ženske verižice, kite, cvetice in venčki. Vsa zunanja naročila točno izvršujem. Frank Bambič URAR IN ZLATAR 1107 1-2 N. Hickory St. Joliet, 111. Se priporočam slavnemu občinstvu za nakup vsakovrstnih ur in zlatnine, kakor tudi gramofonov. Popravljam ure in drugo zlatnino po najnižjih ce¬ nah. Ne zabite gesla: “SVOJI K SVOJIM!” CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 129 PRIPOROČAM SE Anton Neraanicli, ml, Rudolph Prašnikar je popolnoma izurjen KROJAČ Naredi vam obleko za najslovesnejše prilike v vašo popolno zadovoljnost. Očisti tudi stare obleke, da so po¬ dobne novim ter taiste tudi popravlja. 1004 N. Broadway, JOLIET. John Horvath ima svojo gostilno na N. Chicago ce¬ sti, nasproti slovenske cerkve. Pri njem se vedno zbira prijetna družba. Ne pozabite se oglasiti pri “Džintu”. Priporočilo. Kadar se mudite na N. Broadway, ne pozabite stopiti v mojo gostilno, kjer boste najboljše postreženi. To¬ čim najboljše domače pivo. Če hočete finih smodk, jih bote pri meni vselej dobili. Na svidenje! Josip Težak Chicago telefon 3327 1151 N. Broadway, JOLIET 130 SREBRNI JUBILEJ 1916 John Longflos JE SLOVENSKI,* BRIVEC ki je bil vedno pripravljen pomagati pri narodnih prireditvah. 200 JACKSON ST. JOLIET, ILL. John Jerman je vedno pripravljen, da vam postreže z najboljšo PIJAČO 1112 N. Chicago St., JOLIET in prijetno dišečimi smodkami. Naznanilo! Svojim znancem in prijateljem na¬ znanjam, da imam svojo gostilno na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, ka¬ kor sem vam vedno in z veseljem, s fino pijačo vseh vrst. Josip Legan GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Rogel 1500 N. Broadway JOLIET, ILL. Prodajam lote in hiše. Če hočete dobiti stanovanje v najem, pokličite mene. Prodajam tudi izvrstno doma¬ če vino, katerega vam pripeljem na dom. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 131 POZOR, ROJAKI! Nižje podpisani pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnev¬ nem kurzu. Denar se lahko pošlje tu¬ di potom brezžičnega brzojava. Vse f>ošiljatve so jamčene, ker sem v zvezi s zanesljivo ameriško banko, ki jamči vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Opravljam tudi vse v notarsko svr- ho spadajoče posle. Pojasnila, navodila in nasveti brez¬ plačni. Kjerkoli ali kadarkoli morem biti vam v kako. pomoč, oglasite se pri meni. Spoštovanjem se Vam priporočam, JOSIP ZALAR, javni notar. Chicago tel. 1048 in 1297 J. Prijateljem in znancem priporoča svojo gostilno ANTON BOLTE N. W. tel. 770. 1004 N. Chicago St. Joliet, 111. Pri meni dobite vedno najboljši prigrizek in najboljše smodke. 201 Jackson Street Joliet, Illinois Frank Čulik John Stefanich priporoča svojo, dobro založeno Grocerijsko prodajalno. 507 N. Bluff Street Vino, domače in importirano fino žganje in dišeče smodke. Chicago telefon 1451-W JOLIET, ILLINOIS 915 N. Scott Street Joliet, Illinois 132 SREBRNI JUBILEJ 1916 POGEEMIŠKI ZAVOD Težak & Markiewicz 1012 N. Chicago St., Joliet. se priporoča slavnemu občinstvu v Jolietu in okolici. Če rabite kočije ali avtomobile v eno ali drugo svrho, smo Vam vedno na razpolago. Kadarkoli rabite kaj v naši stroki, če se ne morete oglasiti osebno, pokličite nas telefonično: Chicago tel. 524, N. W. 626. Naše geslo: Primerne cene in točna postrežba. it VAŠ ROJAK Geo. Plut Vam pripelje na dom čaj, kavo, vsako¬ vrstno dišavo, prašek za peko, razne ekstrakte i. t. d. Vse blago vam ga- rantuje. On dobro pozna W. S. MoCracken Tea Co. 682 Cass St., na vogalu Eastern Ave., pri kateri je uslužben. Oglasite se tu¬ di lahko na domu 712 N. Broadway ali ga pa pokličite v prodajalni po Chica¬ go telefonu 1106. 9 Dober podpornik slovenske cerkve sv. Jožefa je bil vedno Matth. Stefanich zato pa mu je Bog dal srečo in še danes, kakor nekoč streže svojim gostom z naj¬ boljšo pijačo na 113 State St. Joliet, Illinois. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 133 PRIPOROČAMO SE Established 1868 Organized 1882 LOUIS J SEHKINO, Presideut HENRY SEHKING, Tice-President H. F. PIEPENBPINK, Sec’y-Treas. 134 SREBRNI JUBILEJ 1916 OSCAR WEINBROD, Preš. WM. MYLER, V. Preš. JOS. G. HE1NTZ, Sec’y-Trea*. »K g Jnliet Citfepns Sirpuitng ©n. Our Products “Old Lager” “Jolly Dark” “Family Malt Tonic” “Ful Valu” “Cremo” (Non-Intoxicating) 208-210 Collins St. JOLIET, ILL. CERKVE SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. 135 Naročite zaboj steklenic piva, ki se imenuje Eagle Export ker je najboljša pijača E. Porter Brewing Co. Oba telefona 405