Poštnina plačana v gotovini | Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hu-m'er in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. — 30. IX. 1970 — št. 9 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTIL1 N D U S _ KRANJ Iz vsebine: — Dušan Horjak, ponovno naš glavni direktor — Poročilo odbora za varnost pri delu — Gradnja naročenega stanovanjskega bloka — O blagajni vzajemne pomoči — Pravilnik o razdeljevanju sredstev za rekreacijo — Pravilnik za opravljanje izpitov pripravnikov — Varstvo otrok — največja skrb staršev — Predlog razporeda prostih sobot za leto 1971 Dušan Horjak, ponovno naš glavni direktor 1. septembra je delavski svet opravljal isto funkcijo v našem Tokrat ga čaka zahtevno In od-imenoval za glavnega direktorja podjetju že v letih 1958—1962. To- govorno delo. Za uspešno reše-podjetja tovariša Dušana Horja- variš Dušan Horjak je po odhodu vanje odgovornih nalog bomo moka. Dosedanji glavni direktor Ru- iz našega podjetja prevzel isto rali novemu direktorju nuditi vse-di Polak je odšel septembra na mesto v podjetju ISKRA, nazad- stransko podporo, s pravilnim novo službeno mesto v Ljubljano, nje pa je bil generalni direktor sodelovanjem vodilnega kadra in Večina članov kolektiva že po- Poslovnega združenja tekstilne in- družbeno političnih organizacij zna novega direktorja, saj je dustrije Slovenije. podjetja. iMMMMMUMMtMAMtMttMMMMMMMMNMMMMAMMMNMnMM Poročilo odbora za varnost pri delu OBVESTILO Po sklepu 6. seje Sveta delovne enote za prehrano in oddih obveščamo člane kolektiva, da se bo izplačevalo regrese za letovanje v tujih počitniških domovih le še vključno meseca oktobra. Do 15. oktobra 1970 morajo vsi upravičenci predložiti ustrezna potrdila računovodji delovne enote za prehrano in oddih tov. Cvetki Kern. Uprava DE za prehrano in oddih Ugledni gost v našem podjetju 14. septembra popoldne je obiskal naše podjetje predsednik mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza dr. Bharat Ram v spremstvu podpredsednika Gospodarske zbornice SRS tovariša Jožeta ing. Valentinčiča. Uglednega gosta je sprejel direktor komercialnega sektorja tovariš Tone čare. Gospod Bharat Ram s spremstvom si je ogledal proizvodne prostore obrata I. Svoje vtise je takole izrazil v spominski knjigi podjetja: »Obisk vašega podjetja mi je bil v posebno zadovoljstvo. Prepričan sem, da proizvaja zelo dobro tekstilno blago. Želim vam mnogo uspeha.« Med ogledom podjetja Poročilo obsega statistične podatke nesreč pri delu, na poti, na delo in z dala, izgubo delovnega časa zaradi nesreč pri delu, ponesrečenih oseb na 100 zaposlenih, pogostnost in resnost na vse izvršene ure, izplačano nadomestilo OD, viri in vzroki nesreč po nomenklaturi in to za I. polletje 1970. 1. NESREČE Iz statističnih podatkov in analiz je razvidno, da se je ponesrečilo pri delu in na poti v I. polletju 1970 naslednje število oseb: pri delu 50 oseb na poti 8 oseb Skupaj : 58 oseb Izguba delovnega časa — izpad delovnih dni zaradi nesreč je sledeča: pri delu 809 delovnih dni na poti 310 delovnih dni Na 100 zaposlenih oseb se je Skupaj: ponesrečilo: pri delu na poti 1.119 delovnih dni 1,73 0,28 Pogostnost na vse izvršene ure Resnost na vse izvršene ure 'Skupaj: 2,01 19,86 383,1 2. NADOMESTILO OD ZARADI NESREČ (v N din) pri delu na poti skupaj podjetje je izplačalo 20.493,00 4.637,40 25.130,40 socialno zavarovanje 4.334,00 7.024,90 11.358,90 Skupaj : (Nadaljevanje na 2. strani) 24.827,00 11.662,30 36.489,30 Razgovor s predstavniki podjetja Poročilo odbora za varnost pri delu * V 3. VIRI NESREČ PO NOMENKLATURI 02 na delovnih strojih 11 oseb 03 na dvigalih 1 oseba 04 na posodah pod pritiskom 1 oseba 05 na napravah za mehanični prenos energije 5 oseb 06 na prometnih sredstvih 6 oseb 09 z ročnim orodjem 4 osebe 11 z raztezalnim materialom 3 osebe 12 z železom, stroji in strojnimi deli pri montaži 7 oseb 13 z neobdelanim lesom 8 oseb 15 s snovmi v tekočem stanju, hlapi pare 2 osebi 18 na delovnih potih, stopnicah, prehodih 2 osebi 21 poti na delo in z dela 8 oseb 58 oseb 4. VZROKI NESREČ PO NOMENKLATURI 101 popravila strojev in naprav 1 oseba 102 spremembe v tehnološ. procesu dela 2 osebi 103 neispravno orodje 1 oseba 104 popravilo električnih naprav 3 osebe 107 prenatrpanost strojnega parka 3 osebe 108 neurejen interni transport 3 osebe — nesmotern, nevaren in nepreviden način dela pri posamezniku 113 26 oseb 114 slaba organizacija dela v skupini 2 osebi 115 pomanjkanje kontrole (nadrejenih) 1 oseba 117 nezadostna poučenost na delovnem mestu 3 Osebe 189 zaradi naglice pri delu 2 osebi 191 zaradi neuporabe zaščitnih sredstev 2 osebi 121 utrujenost zaradi predolgega delovnega časa (nadure) 1 oseba 21 poti na delo in z dela 8 oseb 58 oseb Iz podatkov je razvidno, da so nesreče pri delu najbolj pogoste na delovnih strojih in napravah za mehanski pogon energije, na strojih za obdelavo kovin in lesa, prometnih sredstvih in pri montaži. Vzroki nesreč pa zaradi nesmotrnega ali nevarnega načina dela, nepazljivosti ali neprevidnosti pri delu. Da bi se nesreče pri delu znižale, ikar je dolžnost vsakega člana kolektiva, je potrebno, da vsak delavec na svojem delovnem mestu strogo upošteva predpise varstva pri delu, da opravlja svoje delo z vso pazljivostjo, uporablja zaščitna sredstva in mora biti seznanjen in poučen za varno delo. Iz podatkov ej razvidno, da nesreče pri delu zahtevajo precejšnja finančna sredstva, obenem pa imajo tudi sami ponesrečenci neposredne zdravstvene posledice, zato je nujno, da še bolj kot doslej posvečamo varnosti pri delu vso skrb in vlagamo nove napore, da se število nesreč pri delu čimbolj zniža. V nadaljevanju objavljamo primer težje nesreče pri delu, kjer je bil vzrok neupoštevanje varnostnih predpisov: Delavka Kozina Francka, je bila zaposlena pri mikalnem stroju KROSOL v obratu predilnica II. Med obratovanjem stroja se je navil bombaž na rešetko, kar je bilo vzrok, da se je pretrgala koprena. Delavka je stroj ustavila, odprla spodnja zaščitna vrata pri mikalni-ku in z roko segla proti rešetki, da bi odstranila bombaž. Segla pa je previsoko, tado da se je s prsti dotaknila tamburja, ki je bil še v obratovanju. Pri tem ji je tambur poškodoval kazalec, sredinec in prstanec desne roke. V bolniškem staležu je bila od 20. 4. do 24. 8. 1970. Od 25 avgusta dalje pa je zaposlena na lažjem delovnem mestu po 4 ure dnevno. Podjetje je izplačalo za 24 obratovalnih dni 621,00 N din, socialno zavarovanje pa za 75 obratovalnih dni 1.704,00 N din. Komisija za obratne nezgode je pri preiskavi vzroka in vira nesreče pri delu ugotovila naslednje: Delavka Kozina Francka, je kršila predpise Pravilnika o varstvu pri delu podjetja po čl. 79, ki natančno določa izvajanje takih del: Ko bo končana gradnja prizidka v obratu II, bo prišlo na vrsto urejanje parkirnega prostora Gradnja naročenega stanovanjskega bloka se bliža koncu V preteklem letu je naše podjetje naročilo pri SGP »Projekt« Kranj blok z 38 stanovanji, ki je predviden v celoti za odkup. V bloku bo 14 garsonier, 8 enosobnih, 6 dvosobnih in 10 dvo in pol sobnih stanovanj. Po sklenjeni pogodbi je bil določen rok dograditve do 15. avgusta 1970. Kasneje je bil dvakrat podaljšan in sicer prvič za dobo 2 mesecev (do 15. oktobra), drugič pa do 30. 11. 1970. Zaradi povišanja cen gradbenega materiala v letošnjem letu se je povišala tudi odkupna cena bloka in sicer za približno 30 %. Dne 2. 9. 1970 smo bili na gradbišču. Blok je trenutno zgrajen do III. faze. V pritličju so že pričeli z deli na vodovodni instalaciji, vzporedno s to pa se bo začela tudi montaža elektro instalacije. Ko bodo ta dela zaključena, pride na vrsto vzidava oken in vrat ter zunanji omet. S predstavnico SGP »Projekt« tovarišico Majdo smo si ogledali blok in jo vprašali, če bo zgrajen do predvidenega roka. Povedala nam je, da se je gradnja bloka do III. faze nekoliko zavlekla zaradi pomanjkanja cementa, kas- neje pa betonskega železa. Gradbeno podjetje si prizadeva, da bo blok zgrajen do roka. Gradnja v zaključni fazi je predvsem odvisna od obrtnikov in če se bodo le-ti držali dogovorjenih .rokov, bo blok vseljiv kot je predvideno. Zaradi tega bo v kratkem sklican tudi sestanek z obrtniki, na katerem se bodo dogovorili o rokih izdelave obrtniških del po pogodbi. Predstavnica SGP »Projekt« nar* je tudi povedala, da ni bojazni za ponovno povišanje cen. H. F. Takole izgleda naročen blok »V času, ko so mikalniki v pogonu in dokler se popolnoma ne ustavijo, je prepovedano: a) odpreti prostor med predtrgalnim valjem in dovajalnim valjčkom; b) odpreti zaščitna vrata pri bobnu (tamburja) c) odstranjevati naviti material z dovajalnega valjčka, predtrgalne-ga valja in s snemalnega valjčka; d) čistiti nože in rešetke izpod briserja in tamburja.« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 0 blagajni vzajemne pomoči Clan blagajne vzajemne pomoči je lahko vsak zaposlen v našem podjetju. Vpisnina znaša 1,00 dinar in se ne vrača. Mesečni prispevek (članarina) znaša 5,00 din, vendar je bil v letošnjem letu ob Delovno mesto, kjer se je pripetila nesreča letnem pregledu poslovanja spre- jet sklep, naj bi se dvignil prispe-Dolžnost slehernega člana kolektiva je, da svoje delo opravlja ve- 10,00 dm m nekateri od- stno in pazljivo, da dosledno upošteva predpise o varstvu pri delu. e . *° zev lzvaJaj°* Vplačana cla-Vsaka nesreča pri delu za ponesrečenega povzroči neposredne zdrav- nartna se članom vrača in sicer v stvene posledice, za podjetje pa izpad proizvodnje, izgubo narodnega primerih, ko član zapusti podjet-dohodka in precejšnja denarna sredstva. je ali pa ob prenehanju članstva. I. A. če nekdo preneha biti član, pa je Meseca marca 1953. leta je bila v obratu I našega podjetja ustanovljena blagajna vzajemne pomoči z namenom, da skuša pomagati svojim članom, če se nenadoma znajdejo v denarnih težavah. Danes je včlanjenih v blagajni vzajemne pomoči 700 članov, če pa bi šteli po zaporednih številkah vpisov, bi jih bilo že preko 1.500. Blagajna ima približno 30.000,00 din sredstev. V zadnjem času je mnogo članov odšlo v pokoj ali kako drugače iz podjetja, zato je potrebno pojasniti način poslovanja blagajne tistim, ki z njim še niso seznanjeni. še zaposlen v podjetju, se ne more ponovno vpisati eno leto. Za posojilo lahko zaprosi član po preteku 11 mesecev članstva. Blagajna vzajemne pomoči izdaja članom posojila v naslednjih oblikah: — 50,00 ali 100,00 din za nujne primere, če nekomu zmanjka denarja (2 dni pred petnajstim); — 500,00 din ali 1.000,00 din; za to višino posojila mora član vložiti pismeno prošnjo s kratko vsebino, na podlagi katere blagajnik ve, kdo želi posojilo. 500,00 din posojila prejme prosilec takoj naslednjega 15. v mesecu, medtem ko je treba za 1.000,00 din posojila počakati nekaj mesecev. Prosilcev za to višino posojila je veliko število, to pa iz razloga, ker večina članov zaprosi za posojilo v januarju in februarju, tako da preteče nekaj mesecev, preden pridejo na vrsto. Do konca leta se običajno ta vrsta toliko skrči, da lahko vsi še v istem mesecu dobe posojilo, za katerega so prosili. Ko je prošnja za posojilo rešena, se pri poverjeniku dobi obrazec, na katerega se morata poleg prosilca podpisati še dva poroka. Po- sojilo je brezobrestno in se vrača mesečno po 100,00 din. Vsaka delovna enota ima svojega poverjenika. Tako opravlja to delo v predilnici I Kristina Zorman, v tkalnici I Rozka Florjančič, v plemenitilnici I Marija Zdešar, v vzdrževalno energetskih obratih I Ciril Praprotnik in v upravi Ivka Pisovec. Poverjeniki sprejemajo prijave novih članov, pobirajo članarino, pojasnjujejo pravila blagajne vzajemne pomoči in oddajajo denar, zbran od članarine in vrnjenih posojil, blagajniku vzajemne pomoči. V obratu II obstoja blagajna vzajemne pomoči v Konfekciji Triglav, ki dobro posluje. Pridružili so se ji tudi vzdrževalno energetski obrati II, v zadnjem času pa so pristale na sodelovanje tudi predilnica II, tkalnica II in apre-tura. Kot poverjeniki so pripravljene delovati v predilnici II Ivica Koblar, v tkalnici II Marinka Merlak, v apreturi pa Marija Kristanc, za vzdrževalno energetske obrate II pa je prevzela to dolžnost tov. Marija Tomazin. Poverjenik za Konfekcijo »Triglav« je Marija Brulc. O počitniškem domu Mnogo članov kolektiva odhaja na dopust tudi v Bohinj. Naš počitniški dom ima kapaciteto 16 ležišč, stoji pa v gozdičku blizu hotela Zlatorog. V domu je zaposlen le hišnik tovariš Cvar. Gostom so preskrbljena ležišča, medtem ko si morajo hrano kuhati sami. Sobe so opremljene s kavči, mizami, stoli in omarami. V pritličju je kopalnica in stranišče ter klubski prostor oz. jedilnica. V kleti je opremljena kuhinja s kuhalniki, posodo, delovnim pultom, umivalnima koritoma in hladilnikom. V avgustu me je pot zanesla tudi v Bohinj. Imela sem smolo, saj ob obisku v domu ni bilo gostov, ker je bila tisti dan ravno izmena. Tako sva dobro urico kramljala le s hišnikom. Nikakor mu ne bi prisodila tako visoke starosti, letos bo tovariš Cvar praznoval svoj 80. rojstni dan. Pokazal mi je prostore doma, nato pa sva se pogovarjala na klopi pred domom. Povedal mi je, da je z našimi gosti kar zadovoljen. Sem pa tja se pojavijo kakšne težave, saj se mu je že večkrat zgodilo, da so gosti prišli brez napotnice, osebne izkaznice ipd. Hišnik mora namreč voditi knjigo gostov, skrbeti za plačilo turistične takse in izdajati ključe sob in posteljnino. Veliko zavisi počutje gostov od njih samih. Nekateri imajo zelo malomaren odnos do inventarja. Tovariš Cvar mi je povedal, da je bil dom pred glavno sezono temeljito očiščen, opravljena so bila razna popravila itd. Po 14 dneh so bili že raztrgani popolnoma novi ležalni stoli, vendar kriv ni hotel biti nihče. Pred nedavnim se je v stranišču odcinil plovec in je zaradi tega tekla voda, vendar nihče od gostov ni pogledal, za kakšno okvaro gre; v podjetje je bilo le javljeno, da teče voda in da je stranišče pokvarjeno. Malenkostna okvara je upravi povzročila dvojno pot v Bohinj. Se in še bi se dalo naštevati podobne primere. V samem domu te povsod v Bohinju spremlja duh po zatohlem in plesnivem, kar pa ni čudno, saj so bila povsod zaprta okna in polk-nice. Ne bi se čudila, če bi bilo to v zimskem času, ne pa poleti v naj večji vročini in ob lepem vremenu. S takim načinom poslovanja v domu ne moremo biti zadovoljni, saj nam prinaša le izgubo. Lokacija doma je lahko rečem — idealna in škoda bi bilo, če bi prepustili dom propadanju. Skrajni čas je, da bi se pristopilo k preureditvi oz. razširitvi doma, t. j. povečanju števila ležišč, obenem pa urediti prehrano za goste. Stanovanjsko naselje v Šorlijevi ulici Varstvo otrok — največja skrb staršev Domnevam, da so ljudje vse premalo seznanjeni o oblikah socialnega varstva, ki ga je deležnih nekaj sto tisoč občanov. V glavnem poznamo otroško varstvo v vzgojno varstvenih ustanovah, rejništvo ter posvojitve in oblike varstva starih ljudi. V tem članku bi rada bolj podrobno pojasnila, kakšne oblike socialnega varstva poznamo, ob koncu pa še delo v naši vzgojno varstveni ustanovi Rezka Dragar. V samoupravni socialistični družbi je socialna politika sistem družbenih ukrepov, ki imajo namen ustvariti na vseh področjih družbenega življenja in dela pogoje za eksistenčno varnost ljudi na temeljih solidarnosti in vzajemnosti. Socialno varstvo kot del socialne politike pa preventivno deluje in sodeluje pri odpravljanju posledic stanj (preventiva), v katerih posamezniki, družine in družbene skupnosti ne morejo zadovoljevati svojih življenjskih potreb in opravljati ustrezne družbene vloge. V zadnjih 15 letih, zlasti odkar je Zvezna skupščina leta 1961 sprejela priporočilo o ustanovitvi centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb za socialno delo, je bilo ustanovljenih več kot sto centrov za socialno delo. Le-to se uvaja tudi pri gospodarskih in drugih delovnih organizacijah in družbenih službah. Urejeno je varstvo oseb, ki so zaradi invalidnosti in raznih drugih posledic izgubile možnost, da bi si zagotovile svojo eksistenco; dosežena je tudi neka stopnja varstva oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, dalje začetni uspehi vzpostavljanja pravne, materialne in organizacijske podlage za neposredno otroško varstvo; področja socialnega zavarovanja, izobraževanja in zaposlovanja ter rodbinske, kazenske, stanovanjske in delovne zakonodaje vsebujejo vrsto institutov, ki imajo socialno-varstveni značaj. Otroško varstvo je važno področje preventivne aktivnosti družbe v preprečevanju in reševanju socialnih problemov otrok, vendar se kljub temu kaže izrazito zaostajanje in neenakomernost v razvoju družbenega varstva otrok kot celote. S splošnim zakonom o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok so bili zagotovljeni stalni viri za financiranje otroškega varstva in s tem ustvarjeni pogoji za nenehno širjenje materialne baze tega področja. Zaradi premajhnih družbenih sredstev, namenjenih za neposredno otroško varstvo, zaostaja uresničevanje družbenih prizadevanj, da bi polagoma, v skladu z gospodarskim razvojem na tem področju, odpravili razlike v položaju otrok in da bi se širše uveljavljalo načelo delitve po potrebah ter ustvarjali trajni pogoji za to, da bi bili vsi otroci zajeti z družbenim varstvom. Zbrana sredstva so namenjena za graditev, adaptacijo, investicijsko vzdrževanje in za opremo zavodov, ki izvajajo dnevno varstvo otrok, po drugi strani pa dajejo možnost soudeležbe pri stroških za storitve v zvezi z dnevnim varstvom, vzpostavljanjem pogojev, da se to lahko izvrši le deloma, kadar starši ne bi imeli dovolj sredstev in dnevnega varstva ne bi mogli sami plačevati. Primeren otroški dodatek, ki je eden izmed elementov pomoči družinam, bo delno omilil neenakost in kot faktor selektivnosti odigral veliko vlogo; vendar sedanja višina otroškega dodatka pomeni v postavki življenjskih stroškov za otroke silno neznaten del. Najbolj pogoste oblike otroškega varstva se kažejo v: varstvu šolskih in predšolskih otrok, različnih zavodih, podaljšanem bivanju v šoli, prejemanju malic in kosil, klimatskem zdravljenju in nekaterih drugih vrstah zdravstvenega varstva. Družinam z nizkimi osebnimi dohodki se bo moralo nuditi veliko več pomoči v obliki hrane za njihove otroke, v nabavljanju šolskih potrebščin, pri podaljšanem bivanju v šoli ter pri organiziranju raznih oblik klimatskega zdravljenja. Neenakost je največja nevarnost za nastajanje vrste odstopanj socialnega in zdravstvenega porekla, ki se najprej kažejo v slabem zdravstvenem stanju in to predvsem zaradi pomanjkljive prehrane, slabih učnih uspehih, velikem številu nekvalificiranih delavcev, kot posledice nedokončane osnovne šole in podobno. Iz tega vzroka se lahko ponovno vrnem k pomembnosti otroškega dodatka, ki izdaten lahko nastopa v funkciji izravnavanja prevelikih razlik med otroki. Vprašujem se — če države s kapitalistično urejenim družbenim sistemom priznavajo družbeno pomoč za otroke največ v izdatnem otroškem dodatku, ali je po- (Nadaljevanje na str. 4) Naši malčki so v dobrih rokah Na podlagi člena 92 in 313 Statuta Tekstilne industrije »Tekstilindus« Kranj ter po sklepu 3. redne seje Delavskega sveta z dne 13. julija 1970 se izdaja naslednje prečiščeno besedilo PRAVILNIKA o razdeljevanju sredstev za rekreacijo 1. člen Sredstva za rekreacijo, ki se dele po določilih tega pravilnika, se izplačujejo na osnovi Pravilnika o delitvi dohodka iz tekoče ustvarjenega dohodka ali pa iz sklada skupne porabe. 2. člen Vsakemu delavcu se izplača 120,— N din, vajencu in delavcu v pri-učevanju pa 80,— N din za celoletno zaposlitev v podjetju. Upoštevajo se tudi delavci, ki so zaposleni v delovni enoti za prehnano in oddih in Delavskemu domu podjetja. Ce delavec ni zaposlen v podjetju celo leto, ima pravico do 10,— N din za vsak polni mesec zaposlitve. Izplačilo po tem členu se izvrši med 20. in 25. aprilom. 3. člen Polni mesec se šteje, če se je delavec, vajenec ali delavec v priuče-vanju zaposlil L v mesecu, oz. na prvi obratovalni dan ali če jim je prenehalo delovno oz. učno razmerje na zadnji dan v mesecu oz. na zadnji obratovalni dan. 4. člen Vsakemu delavcu se izplača še 30,— N din za vsakega otroka, starega nad 4 leta, za katerega prejema v tem podjetju otroški dodatek, oz. če do otroškega dodatka zaradi premoženjskega stanja ali osebnega dohodka ni upravičen, za katerega pa trajno koristi pravice do zdravstvenega zavarovanja (zdravstveno knjižico) v tem podjetju. Tudi to izplačilo je vezano na pogoj celoletne zaposlitve. Delavec ima pravico do tega dodatka, če otrok v tekočem letu izpolni 4 leta starosti. 5. člen Delavcem, ki so v času izplačila v poskusnem roku in delavcem, ki se zaposlijo v podjetju po 20. aprilu, se izplača ustrezni znesek pri decembrskem izplačilu. Delavci, ki so pri izplačilu v mesecu decembru v poskusnem roku, nimajo pravice do izplačila. 6. člen Ce je delavec prenehal z delom v tem podjetju po 20. aprilu in je prejel znesek teh sredstev, kot da bi bil zaposlen do konca leta, se mu razlika po 10,— N din za posamezni mesec obračuna ob prenehanju delovnega razmerja in odtegne pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka. Na enak način se obračuna in odtegne ustrezni del, ki je bil izplačan vajencu ali delavcu v priučevanju, oz. delavcu za otroka v smislu 4. čl. tega pravilnika. 7. člen Ce je delavec prenehal z delom po 20. aprilu zaradi starostne ali invalidske upokojitve, se mu razlika ne obračuna in ne odtegne od osebnega dohodka. Ce je bil delavec upokojen pred 20. aprilom in mu je delo prenehalo, ima pravico do zneska 10,— N din za vsak polni mesec zaposlitve. Polni mesec zaposlitve za te delavce se upošteva tudi mesec, v katerem je prenehalo delovno razmerje. 8. člen Delavci, ki so bili izključeni iz delovne skupnosti ali pa jim je delovno razmerje prenehalo zaradi samovoljne zapustitve dela, nimajo pravice do zneska za rekreacijo. Delavcu, ki je bil izključen ali pa je samovoljno zapustil delo po 20. aprilu, se izplačana sredstva odtegnejo pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka. 9. člen Delavec, kateremu pravice iz delovnega razmerja mirujejo (služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni, opravljanje javne funkcije), nima pravice de teh sredstev za tiste mesece, ko ni na delu. 10. člen Delavec, ki dela s skrajšanim delovnim časom: porodnica, mati, invalid, delavec na rehabilitaciji (če je iz našega podjetja), ima enake pravice do teh sredstev, kot delavci, ki delajo s polnim delovnim časom. Cas odobrenega bolezenskega dopusta se šteje, kot čas prebit na delu. 11. člen Delavcu, ki je v teku leta neopravičeno izostal z deia, se za vsak neopravičen dan odbije po 10,— N din. Če je delavec izostal neopravičeno z dela po 20. aprilu in mu je bil ustrezni delež na teh sredstvih že izplačan, se mu odtegne po 10,— N din za vsak neopravičen dan z dela pri izplačilu osebnega dohodka za mesec december oz. pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka v letu. 12. člen Ta pravilnik prične veljati 8 dni od sprejetja in razglasitve. Predsednik delavskega sveta Zvone Čeme Na podlagi čl. 92 in 313 Statuta ter čl. 100 Pravilnika o delovnih razmerjih Tekstilne industrije »Tekstilindus« Kranj in po sklepu 3. redne seje Delavskega sveta z dne 13. 7. 1970 se izdaja naslednje prečiščeno besedilo PRAVILNIKA za opravljanje izpitov pripravnikov I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa postopek za uvajanje pripravnikov in polaganju izpita, ki ga predpisuje čl. 100 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja »Tekstilindus«. 2. člen Delavec - pripravnik (v nadaljnjem besedilu pripravnik), ki je v celoti zadostil pogojem čl. 100 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja, ima pravico in dolžnost, da po končani pripravniški dobi opravi izpit pred komisijo, katere imenuje Odbor za splošne zadeve. II. SESTAV IN NALOGE KOMISIJE 3. člen Komisija za opravljanje izpitov pripravnikov (v nadaljnjem besedilu komisija) ima 4 člane. Tri stalne člane imenuje Odbor za splošne zadeve, izmed katerih določi predsednika in namestnika. Pri polaganju posameznega izpita komisija kooptira še 1 strokovnega delavca iz dotične stroke kot občasnega člana, ki po svoji strokovni usposobljenosti ustreza zahtevnosti izpitne materije. 4. člen Komisija opravlja zlasti naslednje zadeve: — obravnava pripombe, mnenja in priporočila strokovnjakov glede uvajanja pripravnikov (Nadaljevanje na str. 4) Varstvo otrok - naj večja skrb staršev (Nadaljevan je s str. 3) tem v družbi s socialistično ureditvijo, ki temelji na načelih so-socialističnega humanizma mogoče obiti pomoč družinam z otroki, zlasti pa še tistim družinam, pri katerih dohodki ne pokrivajo nujnih življenjskih stroškov. Nastane pa dilema, ali ie smotrno dvigovati otroški dodatek ali pa več vlagati v razvijanje raznih oblik dnevnega varstva otrok, ki naj bi ga bili deležni vsi, ki so ga potrebni in tudi kmečki otroci, vendar pa ob soudeležbi prispevka staršev Otroško varstvo obsega nekatere oblike organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok (dnevno varstvo otrok) in zagotavljanje stalnih dopolnilnih denarnih prejemkov družin delavcev z otroki (otroški dodatek). V samih vzgojno varstvenih zavodih se trudijo reševati varstvene naloge tako, da ustrezajo sodobnim potrebam družine. Otrokom je treba zagotoviti tako vsebino varstva, ki mu omogoči vsestranski telesni in duševni razvoj. To izvira iz spoznanja, da je v otrokovem predšolskem obdobju oziroma v prvih letih življenja, dana možnost za izredno hiter razvoj in solidno izgradnjo zdravih temeljev nadaljne telesne in duševne rasti. Izkušnje kažejo, da tega, kar je v predšolski dobi zamujenega, otrok kasneje ne more več polnovredno in v celoti nadomestiti. Zato so izdelani vzgojno izobraževalni programi na predšolski stopnji. S tem se želi zagotoviti otrokom pogoje, ki ustrezajo njihovim naravnim potrebam po aktivnosti. Gibanje je naravna otrokova potreba. Zato naj bi imel otrok v varstvu dovolj prostora, zraka, sonca in vedrine. Vsaka varstvena ustanova naj bi imela igrišče, da ne bi bili morebiti otroci ves dan v slabih, nezdravih prostorih. Upoštevati je potrebno tudi čustvene potrebe otrok. Te so zelo različne. Zato se zavzemamo za manjše oddelke oziroma otroške skupine, da bi se vzgojiteljice oz. negovalke lahko posvetile vsakemu otroku, da bi vsakemu zagotavljale varnost in pobude za večjo samostojnost in vsestranski razvoj. Otroku je potrebno nuditi roko, da ga iz ozkega zaprtega prostora sveta varno vodimo v otroško skupnost in širše okolje, da bi se od prvih let življenja pravilno vključeval v družbo, v kateri živi. Po oceni prosvetno pedagoške službe pa blizu 40 % sedanjih vzgojno varstvenih ustanov nima pogojev za uresničevanje vzgojno izobraževalnih smotrov in nalog — zlasti ne na predšolski stopnji. Tudi vzgojno varstvena ustanova Rezke Dragar je ena izmed tistih, ki ima presežene kapacitete in prostorsko omejitev. Verjetno je vsem članom podjetja znano, da sta pri ustanovitvi sodelovala občina Kranj in Tekstilindus. Obe pogodbeni stranki sta se obvezali, da prispevata določena sredstva in ji nudita materialne ugodnosti zaradi znižanja oskrbne cene ^ v vzgojno varstveni ustanovi. Občani krajevne skupnosti Stražišče lahko uveljavljajo svoje dolžnosti in pravice predvsem v pogledu sodelovanja v delu samoupravnih organov in družbenem upravljanju ustanove. Tekstilindus pa daje za stalno brezplačno v uporabo poslovne prostore v Delavskem domu. S tem pa si je naše podjetje pridržalo pravico: — da imajo absolutno prednostno pravico za oskrbovanje otrok člani kolektiva, ki stanujejo v istem Delavskem domu, kjer ustanova posluje; — preostale proste kapacitete lahko zasedejo otroci članov ko- če imamo bolnika v domači oskrbi, ga moramo opazovati in o zapažanjih poročati zdravniku. S tem olajšamo zdravljenje. Pri bolniku merimo telesno temperaturo in pulz, dihanje, splošen videz, tek, odvajanje in bolečine. Merjenje temperature: bolnikovo vročino presodimo približno tako, da mu položimo na čelo ali prša dlan. Vročični bolnik je toplejši, rdeč v obraz, koža je vlažna, ker se poti. če je temperatura visoka, bolnika mrazi in ga trese, če temperatura hitro pada, se pa močno poti. Natančno merimo telesno toploto s termometrom, ki naj bi ga imela vsaka hiša (kupimo ga v lekarni in ni pretirano drag). Normalna človekova temperatura je 36° do 37° C. Merimo je lahko pod pazduho, v črevesu ali v ustih. V ustih se meri redko, v črevesu pa pogosto (pri dojenčkih in oslabelih bolnikih). Termometer damo pod pazduho s konico, v kateri je živo srebro in merimo 10 minut. V črevesu merimo temperaturo le 5 minut. Po uporabi termometer umijemo, obrišemo, stresemo in spravimo za nadaljno uporabo. lektiva Tekstilindus, če pa ostane še kaj prostih mest, pa otroci ostalih občanov Stražišča v razmerju 1:1. Po ogledu prostorov je strokovna komisija ugotovila, da je kapaciteta v eni izmeni v igralnicah in spalnici za 40 otrok. Sedaj je v varstvu 57 otrok. Otroci so razdeljeni v 3 skupine, katerih število znaša 15, 20 in 24 otrok. Vrtec ima v varstvu 15 dojenčkov, kar je odločno preveč. Zanje skrbi medicinska sestra in negovalka. Za predšolske otroke pa skrbe 2 vzgojiteljici in 2 pomočnici. Obratovalni dan je od 5.30 — 21. ure. V popoldanski izmeni je samo do 10 otrok, med katerimi so tudi dojenčki. Hrano za otroke pripravljajo v kuhinji delavskega doma, ločeno od hrane za odrasle. Prostori so lepo urejeni in deko-rirani z izdelki otrok. Po pedagoškem programu se učijo izdelovanja raznih predmetov, pripravljajo se na razne proslave ob državnih praznikih, učijo se pesmice, hodijo na sprehode v naravo in se igrajo na domačem igrišču. Po kosilu imajo obvezen počitek, nato pa priprave za odhod domov. Z otroki vzgojiteljice nimajo težav, želijo si le večjih prostorov, da ne bi bili tako utesnjeni, posebno v zimskem času. Oskrbnina znaša za dojenčke 180 din, za predšolske otroke pa 150 din. Materam samohranilkam in socialno ogroženim pa se za nekaj odstotkov celo zniža. Mislim, da je zadovoljstvo staršev in sreča otrok bistvena značilnost uspešne vzgojno varstvene' dejavnosti. Združena prizadevanja dosedanjih in novih dejavnikov pa dajejo več jamstva za uspešnost. A. R. Merjenje pulza: Pulz ali srčni utrip merimo v zapestju, tako da položimo kazalec, sredinec in prstanec desne roke na bolnikovo notranjo stran zapestja, s palcem fiksiramo ob kost. Ko dobro slišimo utrip žile pričnemo šteti udarce, štejemo jih eno minuto — pri roki imejmo uro s sekundnim kazalcem. Utrip žile je 60 do 80 udarcev v minuti. Normalno je nižji pri športnikih, višji pri dojenčkih, starejših ljudeh in tistih, ki so razburjeni. V bolezni pa je nizek in slabo tipljiv pri krvavitvah (notranje krvavitve), visok pri povišani telesni temperaturi, srčnih obolenjih idr. Opazovanje dihanja: Dihanje opazujemo medtem, ko bolnik spi. Gledamo dviganje in spuščanje prsnega koša. Vdihe in izdihe štejemo eno minuto in zapišemo, število vdihov v minuti je normalno 16—20. Opazujemo, če se bolnik pri dihanju muči, če je bled ali modrikast (kar je znak, da mu primanjkuje kisika), če hrope, lovi zrak. O vsem tem poročamo zdravniku, ko pride na obisk. Zdravniku poročamo tudi o bolnikovem apetitu in odvajanju. Bolnik je ponavadi zaprt zaradi ležanja in težko odvaja. Lahko pa dobi tudi drisko. V tem primeru ga moramo še posebej negovati in pogosto umivati. Zdravniku je treba povedati, če ima bolnik drisko ali če je zaprt, da bo dal navodila o primerni prehrani. Ce sili bolnika na bruhanje, naj se izbruha, ker mu bo potem odleglo. Za njim pa je treba vse pospraviti in ga umiti. Najbolje je, da mu damo požirek kamiličnega čaja, potem pa naj počiva. Tudi o bruhanju poročamo zdravniku. Opazovanje bolečin: Tu je važno, da zapišemo ali si zapomnimo: kje jih je bolnik imel, kdaj in kako dolgo so trajale. Olajšamo jih s predpisanimi zdravili in tolažilno besedo. Skušajmo bolnika zamotiti, da bi nanje pozabil. V naslednjem nadaljevanju o negi bolnika pa bomo spregovorili o pravilni prehrani. (Nadaljevanje s str. 3) __postavlja čas pripravniške dobe in jo lahko tudi podaljšuje — sprejema in potrjuje programe uvajanja — daje napotke strokovnjakom - izpraševalcem za sestavo izpitne snovi s teoretičnega in praktičnega področja — predpisuje izpitno materijo in način opravljanja izpita — pismeno obvešča pripravnika o roku, v katerem mora izdelati praktično nalogo — določa kriterije za ocenjevanje, uspeh in popravne izpite — skrbi za vodenje zapisnika o polaganju izpita za posameznega pripravnika ... , — rešuje pritožbe pripravnikov glede ocenjevanja in podobne zadeve. 5. člen ............ Komisija opravlja svoje delo le na sejah komisije in izpitih. Sejo komisije sklicuje predsednik komisije ali njegov namestnik na lastno pobudo, na predlog direktorja kadrovskega sektorja ali vodje izobraževalnega centra. 6. člen Administrativne zadeve komisije opravlja izobraževalni center, ki je obenem zadolžen tudi za organizacijo uvajanja pripravnikov. Zapisnike o opravljenih izpitih je izobraževalni center dolžan dostaviti vodji oddelka za delovna razmerja v kadrovskem sektorju. Na osnovi zapisnika mora kadrovski sektor izstaviti odločbo o uspešno ali neuspešno opravljenem izpitu in jo dostaviti pripravniku in obratovodji ali direktorju sektorja. • III. DOLOČBE ZA OPRAVLJANJE IZPITA 7. člen Izpit se opravlja praktično in teoretično. Praktični del izpita se opravlja na področju operativnih, proizvodnih in upravnih služb. Ta izpit je lahko pismen, samo praktičen ali pa komomiran. Zahtevnost naloge se določi po kvalifikacijski stopnji izobrazbe pripravnika in po eventuelno predvidenem delovnem mestu, kjer se bo pripravnik zaposlil. Prvi del praktičnega izpita (brez ustmenega zagovora), lahko pripravnik opravi že med pripravniško dobo, vendar samo s pristankom komisije. Teoretični del izpita se opravlja iz notranje zakonodaje podjetja, in sicer iz: — samoupravljanja — nagrajevanja — delovnih razmerij — varnosti pri delu — iz organizacije in poslovanja podjetja. 8. člen Pripravnike je možno pripustiti k zagovoru praktičnega dela in k teoretičnemu delu izpita le, če je prvi del praktičnega izpita uspešno opravil, kar potrdi komisija z ocenitvijo praktične naloge. V kolikor je bila praktična naloga oz. praktični del izpita ocenjen negativno, mora komisija določiti rok za ponovno polaganje izpita. 9. člen Pripravnik, ki je pri teoretičnem delu izpita dobil eno ali dve negativni oceni, lahko ponovno opravlja izpit iz teh predmetov. Izpitni roK mu določi komisija. Ce pa je pripravnik dobil tri ali več negativnih ocen, mora ponovno poiagau celotni del teoretičnega izpita. hosamezm del izpita ali celotni izpit pripravnik lahko opravlja največ 3-krat. Dokler ne opravi uspešno izpita, se še vedno smatra kot pripravnik. 10. člen Ce pripravnik kljub možnostim 3. odstavka 9. člena tega pravilnika ne opravi uspešno izpita, ga komisija za delovna razmerja ne more razporediti na ueiovno mesto, Kjer se zahteva izoorazba, ki jo ima pripravnik. IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PRIPRAVNIKOV 11. člen Pripravnik je dolžan, da v času uvajanja opravlja dela, ki so predpisana v programu ter, da se ravna po navodilih izobraževalnega centra. 12. člen Pripravnik, ki je opravil uvajanje po programu, ima pravico po predhodnem soglasju izobraževalnega centra, vložiti pismeno prijavo na komisijo za opravljanje izpita. 13. člen Ce pripravnik v času uvajanja ni uspel iz opravičljivih vzrokov realizirati celotnega programa uvajanja, se mu pripravniška doba podaljša, čas podaljšanja pa določi komisija. 14. člen V času izvajanja programa uvajanja je vsak pripravnik dolžan voditi dnevnik svojega dela, katerega po končanem uvajanju mora obvezno predložili komisiji. 15. člen Na izpitu je dolžan pripravnik odgovoriti na vsa vprašanja, ki mu jih postavi izpraševalec, predsednik ali član izpitne komisije v okviru izpitnega programa. Vprašanja se lahko postavljajo ustmeno ali pismeno, o čemer se dogovorita izpraševalec in pripravnik. 16. člen Pripravnik ima pravico zahtevati na izpitu pojasnila, če se mu zdijo vprašanja nejasna. 17. člen Ce pripravnik smatra, da je bil nepravilno ocenjen, ima pravico, da se v roku 8 dni po opravljanju izpita pismeno pritoži na izpitno komisijo. Ce z odgovorom izpitne komisije ni zadovoljen, oz. se ne strinja, se lahko prav tako v roku 8 dni po prejemu odgovora komisije pritoži na Odbor za splošne zadeve. V. KONČNE DOLOČBE 18. člen Ta pravilnik prične veljati 8 dni od sprejetja in razglasitve. Predsednik DS: Čeme Zvone »Smo že vstali!« Neurejen parkirni prostor v obratu II. Opazovanje bolnika A. P. za dolga krila Napoved modnih ustvarjalcev se uresničuje v prid »midi« dolžine. Čeprav nekateri dolga krila še odklanjajo, se jih bomo ravno tako navadili, kot vsake modne spremembe. Posebno v hladnih dnevih nam bo prav dobrodošla. Skice prikazujejo nekaj jesenskih modelov srednje ali »midi« dolžine: 1. Morda nam bo ravno ta način lahko služil za podaljšanje stare obleke, ker ima v pasu precej širok poševno rezan vstavek. 2. Obleka je iz volnenega ali sintetičnega materiala. Zgornji prsni del krasijo drobni robčki in okrogli gumbki. Pas je usnjen. 3. Obleka kot v času naših babic. Dolgo gladko in rahlo zvončasto ukrojeno krilo, kratka v pasu stisnjena jopica z usnjenim pasom. Komplet je iz volnenega tweeda. 4. Za vitke postave obleka s podaljšanim životom in krila s široko položenimi gubami. Pas je usnjen. 5. Lepa obleka iz enobarvnega sintetičnega materiala s poši-timi robčki na prsnem delu ter bogatimi rokavi. Dvojni okrasni šivi in robčki so visoka moda za prihajajočo sezono. 6. Midi krilo iz tweeda ali toplega volnenega blaga ima spredaj po celi dolžini našito pašo z gumbi, ki navidezno zoži širino krila. 7. Lepo krilo z dvojnimi šivi ob robu in zaokroženimi vogali. 8. Iz enobarvnega sintetičnega materiala je ukrojeno krilo s širokimi gubami. 9. Enobarvno krilo zvončastega kroja s širokimi rokavi ob spodnjem robu krila. 10. Športno krilo iz tweeda zvončastega kroja in dvema globokima gubama in žepi. širok pas je iz usnja. Barve so temne in zamolkle, posebno moderne so: temno rdeča in rjavi toni, rdeče-rjava, steklenično zelena, temno-rdeča — violet. MaK ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, pa tudi sindikalnemu odboru predilnice II za lepa darila. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in še enkrat — prisrčna hvala. Manca Volčič Ob odhodu v pokoj so mi sodelavci v tkalnici I poklonili lepo darilo, za katero se vsem najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi sindikalnemu odboru, ki mi je omogočil brezplačno letovanje na morju. Vsem članom kolektiva želim še veliko delovnih uspehov. Pavla Mravlja Vsem sodelavcem in sodelavkam ter sindikalnemu odboru predilnice I se iskreno zahvaljujem za lepa darila ob odhodu v pokoj. Vsem članom kolektiva želim v bodoče še veliko delovnih uspehov. Lojzka Jalovec PREDLOG RAZPOREDA PROSTIH SOBOT ZA LETO 1971 N JANUAR 3 10 17 24 31 FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 A 7 14 21 28 /\S 15 I22U29I P T S Ö P S 4 .5 6 '7 11 18 25 12 19 26 13 20 27 14 21 28 à8 15 22 29 ^9 ISI23. EHI 1 8 15 22 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 l6l 13 INETTI 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11.18 25 5 12 19 26; mraÉnr 51219 6 13 20 7 14 21 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 ,3 IlOÉirj 24 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 £5] 12 Il9ll2^i JULIJ AVGUST N, 4 11 18 25 1 8 15 22 P- 5 .12 19 26 2 9 16 -23 T 6 13 20 27 3 10 17 24 S 7 14 ai 28 '4 11 18 25 č; 1 8 15 l29 5 12 19 26 P 2 9 16 23 30 6 13 20 27 s 0 1101117h 24 I3TI El 14 |21lÌ2^| SEPTEMBER OKTOBER 5 12 19 26 3 10 17 24 31 NOVEMBER 7 14 21 28 DECEMBER 5 12 19 26 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27. 7 14 21 28 8 15 22 29 m IPI m \m\ A 8 15 22^ 2 9 16 237m 3 10 17 24 1 4 11 18 25 2 5 12 19 26 3 6 13 r20ll27l 4 1 2 .4ITÌ 6'13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 10 17 24 |TT||1ö||25I državni praznik Q= prosta sobota 0= drug prost dan M Sindikalne športne igre v Kranju Tega tekmovanja smo se udeležili samo v nogometu in kegljanju, ker za ostale panoge ni bilo dovolj prijavljenih tekmovalcev. Nogometno tekmovanje je za nas končano, medlem ko rezultati kegljačev niso še znani, pa vam bomo o tem poročali v naslednji številki. Pri o tekmo smo odigrali 7. septembra z ekipo »Iskre A«. Tekmo smo izgubili z rezultatom 7:6 za Iskro. Že na začetku moram povedati, da smo imeli na tekmi zares pravo smolo. Izgubili smo šele pri streljanju prostih strelov. Naš nasprotnik je bila najboljša nogometna ekipa in smo že vnaprej pričakovali, da bomo igro izgubili. Proti pričakovanju pa so bili naši fantje trd oreh za nasprotnike in so se vso tekmo zagrizeno borili. Škoda, da je potekalo letošnje tekmovanje na izpadanje in zato nismo imeli možnosti, da bi igrali naprej, oziroma da bi se pomerili še z drugimi moštvi. Kljub močnemu nasprotniku so bili fantje ves čas borbeni in navdušeni. Tudi prvi gol smo jim dali mi. Upajmo, da bo prihodnjič več sreče. Želja vseh je, da bi se pomerili tudi v drugih panogah, žal pa je v našem kolektivu premalo zanimanja za šport. I. J. zahvali 0 blagajni vzajemne — pomoči Ob težki izgubi našega dragega moža, sina in ljubega očeta MIRKA UDIRJA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Prisrčna hvala vsem za podarjene vence in cvetje, sodelavcem iz vzdrževalno energetskih obratov in TOSP. Posebej hvala za denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, govornikom, sodelavcem, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Posebna zahvala velja dr. Miri Cepuder, medicinski sestri Ani Zgončevi iz obratne ambulante, za lajšanje bolečin v času njegove dolge bolezni. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: žena, hčerka, sin, mama in ata Ob nenadni smrti mojega dragega očeta LOVRA PINTARJA se lepo zahvaljujemo vsem članom kontrolno raziskovalnega sektorja za poklonjeni venec in sveče. Posebno se zahvaljujem ing. Košnikovi in sodelavkam za obisk na očetovem domu v Sorici. Francka Zeni Blagajnik vzajemne pomoči vodi blagajniško knjigo, knjigo članstva, knjigo vloženih in rešenih prošenj za posojilo in kartoteko za vsakega člana posebej. Vse dohodke: članarino, vpisnino, vrnjena posojila — in izdatke — posojila, izplačane viške vlog, izplačane vloge ob prenehanju članstva, vstope in izstope članov, vpisuje mesečno, vodi in kontrolira. Poslovanje blagajne nadzira nadzorni odbor, pokrovitelj pa je sindikalna organizacija podjetja. Milka Kovač Milka Kovač, blagajnik vzajemne pomoči Sodeluj v Tekstilcu! Nagradna križanka Vodoravno: 1. postavljač, pozer, 9. aparat, pristroj, 17. glavna koščena opora človeškega telesa, 18. voznik vlačilca v kmetijstvu, 20. kratica za »člen«, 21. zdravilna travniška rastlina, 22. italijansko žensko ime, 23. kraj ob Ženevskem jezeru, kjer so bili franco-sko-alžirski pogovori o neodvisnosti Alžirije, 25. etiopski knez, ato, 27. čast, 28. država v vzhodni Evropi z glavnim mestom Varšava (orig.), 29. popravek v knjigovodstvu, izknjiženje vknjižene postavke, 30. pripovedni pesnik, 32. začetnici slovenskega pesnika (»Dunajski soneti«), 33. kvalitetna vrsta jabolk, 34. žensko telovadno orodje, 35. avtomobilska oznaka Kranja, 36. mesto v severni Itali- ji, kjer sta živela Romeo in Julija, 38. španska pasma ovc z naj-42. jezdna in vprežna žival, 43. ne-boljšo volno, 39. lunina faza, 40. dedna zasnova, 41. red; kritika, (Josif Visarionovič), 69. kolo, 70. troštevilčno število, 71. kratica za uspeh, fiasko, 45. ime jugoslovanskega teniškega igralca Jovanoviča, 46. kemični znak za natrij, 47. italijansko moško ime (politik Rumor), 50. zvesta domača žival, 51. kraj v vzhodni Srbiji ob reki Nišavi, 52. način opravljanja česa, izkušenost, 55. diplomatsko pismo, 57. prebivalec velike države v Severni Ameriki. 61. tretji in peti samoglasnik slovenske abecede, 62. življenjska tekočina, 63. prista- •p j 1 2. 3 4 5 e 7 8 I. j 9 10 11 12 13 14 15 16 L J 17 j u 18 19- L. 20 n 21 E 22 ' ' E 23 24 25" 26 L 27 28 29 30“ 31 □ 32 E E 34 E 35~ 36~ 37 E 38 E 39 E 40 4E □ 42 EH 43 44 E 45 □ 46 I 47 48 49 □ 50 F 51 c IT5 53 54 E 55 56 E 57 -J 58 * 59 60 or □r 62 E 63 64 E 65 "66~ 67 68 E 69 E 70 EEj 71 tT 73 E 74 E 75 76 77 =1 78 79 80 F 81 82 F 83 1 F* 85 ■ E 86 87 □□ 88 » lZ 89 90 W1 92 L 93 E 94 95 f 96 E 97 98 99 F m E li F 102 ioT 1 104 r 105 □ 106 17 C W“ Nor E 110 ; □ m 112 E 113 n 1U 115 I r 116 117 r 1 118 ______ r 119 r j Križanke oddajte do 15. oktobra! nišče v srednji Italiji ob Ligur-skem morju, 65. gorska vila iz grške mitologije, 66. sovjetski diktator, začetnik kulta osebnosti edidit (založil), 72. skozi puščavo potujoča skupina ljudi, 74. drobiž v Indiji in Pakistanu, 75. oteklo mesto, 78. znan ljubljanski lokal (tudi krajši naziv nekdanjega glavnega mesta Brazilije), 79. grška črka, s katero označujemo neznanko v matematiki, 81. grška boginja gozda in lova, - Artemida, 83. oznaka sovjetskih reaktivnih letal, 84. vrhnja plošča na stebr-nem kapitelu, 86. velikan, orjak, 88. najvišji muslimanski bog, 89. ostudna žaba, 92. severni jelen, 93. cevki podobna pločevinasta embalaža za paste, 94. nekdaj zelo popularna ameriška filmska igraika (Lana), 97. prodajalec sliv, 98. kemični znak za srebro, 99. z merjenjem določena višina kake točke, 100. steklena cevka z merilno lestvico, 101. avtomobilska oznaka Virovitice, 102. dvorana za predvajanje filmov, 103. zmota, pogrešek, 105. otok v južnem delu Tihega oceana, kjer je živel in ustvarjal slikar Gauguin, 106. ljudski naziv za krčmarja, 108. ime ameriške filmske igralke Novak, 109. sultanov uradni razglas v nekdanji Turčiji, 110. ženska, ki pere perilo, 111. zrelostni izpit, 113. kemični znak za lantan, 114. predelava resnega literarnega dela v smešno, 116. mesto z več milijoni prebivalcev, 118. ena najbolj popularnih Verdijevih oper, 119. hitra tekačica iz grške mitologije, ki bi se z zmagovalcem poročila, premaganec pa je moral umreti (tudi italijanski nogometni klub). Navpično: 1. kratica »naših razgledov«, 2. grobo orientalsko domače sukno, 3. drugo ime za med, 4. ime za trakuljo, 5. drag kamen, sestavljen iz raznobarvnih plasti, 6. ločilo na koncu stavka, 7. srbsko moško ime, 8. značilna dalmatinska vprašalnica, 9. nepravilen prehod preko črte pri športu, 10. otka pri plugu, 11. ribje jajčece, ' 12. stvarnik sveta po verovanju starih Egipčanov (iz istih črk kot PAT), 13. avtomobilska oznaka italijanskega kraja Rovigo, 14. znana Krleževa drama, 15. slovenski skakalec v višino, 16. pogorje ob zahodni obali Arabskega polotoka, 17. pomožni delavec na kmetih, 18. redkejše moško ime (Egidij), 19. ladja za prevoz nafte ali razsutega tovora, 20. zadnji del prebavne cevi, 22. pritlikava vrsta konja, 24. predpisan delovni učinek za določen čas, 26. alarmna naprava, 28. tenisu podobna igra z loparji in posebno oblikovano žogico, badminton, 29. neprijeten občutek v javnosti, 31. nekdanje turško gostišče, 33. italijanski baročni slikar, ki je ustvarjal pod vplivom Caravaggia (Guido), 34. lirska pesem, ki ima na začetku geslo iz štirih vrstic, 37. predlog, 38. težko, moreče spanje, 39. pijača, ki jo daje krava, 40. goščava, 42. tkanina rumenkaste barve za oblačila v tropskih krajih, 44. kratica za »opus«, 45. izplakovalnik, 47. kraj na Dolenjskem z destilerijo žganih pijač »Dana«, 48. nezorana zemlja, ledina, 49. ime več čeških kraljev, 51. sodni termin, 52. glas piščali, 53. žensko pokrivalo, 54. večja skupina celic, 56. zaporniki, 58. beležka, 59. važno pristanišče na jugu Arabije, 60. upanje, 63. kemični znak za litij, 64. avtomobilska oznaka Nizozemske, 67. glavno mesto departmaja Pas-de-Callais v severozahodni Franciji, znano po izdelovanju preprog, 68. nestrokovnjak, 69. plamenica, 70. verz, 73. Tantalova hči iz grškega bajeslovja, ki sta ji Apolon in Artemida pobila vseh sedem hčera in sedem sinov, ona pa se je od žalosti spremenila v kamen, ki neprestano joče, 75. ime egiptovskega filmskega igralca Sharifa, 76. izpovedni pesnik, 77. otok južno od Lošinja, 80. avtomobilska oznaka za Sombor, 82. grška filozofska šola stoikov, ki se je imenovala po kraju v južni Italiji, 84. star sarmatski narod med Kavkazom, Donom in Volgo, 85. priimek pokojnega ameriškega filmskega igralca (Humphrey), 86. meniška halja, 87. nepremagljiva naravna sila, 89. oznaka za »kiloliter«, 90. orodje za tanjenje, 91. prijetna dišava, 93. soteska, grapa, 95. ura, ki hitro mine, 96. veliko rešeto, 97. reka v jugovzhodni Bolgariji, 99. prvi sekretar KP Madžarske, 100. barijev sulfat, težec, 101. priprava v strojništvu, s katero se kaj navija, 104. del skladbe, 105. strina, botra, 106. nevestino premoženje, 107. vojaški pratež, 110. grška črka, 111. lahkoatletska disciplina (krogle, kladiva ali diska), 112. nemški meščanski filozof in jezikoslovec (Georg), 115. kratica za »eventuelno«, 116. av-. tomobilska oznaka Valjeva, 117. kemični znak za tantal.