List 28.
Trgovina in narodna šola.
(Konec.)
Mnogo je ljudi, ki so važnost trgovine spoznali, in jo od vseh strani opazovali, o nji tudi mnogo premišljevali in bukve pisali. Pa tukaj ni mesto, da se to pretresa. S temi želimo le dokazati, da se pri nas more bolj na trgovino gledati, in je ne le v realnih in kupčijskih šolah v duhu sedanjega časa pospeševati, temuč tudi na to paziti, da se na glavnih slovenskih šolah v ti reči primerni poduk deli, ker predobro verno, da vsi trgovci prave kupčijske šole obiskovati ne morejo. Pa žalibog! da imamo dandanašnji takih trgovcov, ki morda še slovenski ne, toliko manj pa pravilno nemški pisati ne znajo. Kako hočejo taki uspešno trgovati ter s svetom barantati?! — Kako bodo oni trgovske knjige vodili, račune pisali itd., ker niso v nobeni stvari temeljito podučeni! Res je, da nekteri se ponašajo z nemškim govorom in pisavo, al trebuh hoče počiti, uho oglušiti in z zobmi bi se mogel v ustnice ugrizniti, da smeha ne spustiš, ako jih slišiš izobražen govoriti ali če njihno pisavo bereš!
Glavno vodilo pri trgovini je pa jezik , in to najprvi domači, kjer tržujemo, in pa njemu sorodni slovenski; al tudi nemški, laški, francozki itd. tu sem spadajo. Kjer živimo, tisti jezik moramo pred vsem znati, in ob njegovi roki potujoči k naučenju p tuje ga jezika postopati, naj si bo kojigod. Doma bomo najbolje opravili po domače, in le z unanjim pokažimo ljubezen in izobraženost z željo in miseljo, da bodo tudi oni nas ljubili in k izobraževanju našega jezika pripomogli.
Slovenci! ljubi sobratje! Znano je vam, da naš jezik ima zdaj to pravico povsod kakor vsak drug; njegovo popolno znanje je toraj tudi nam izobraženim potrebno in predpisano; mi ga toraj moramo viditi v glavnih naših šolah v prvi vrsti, njega, ki nas v ožjem in daljnem zmislu živi in odreja in nam pot drugam odpira. Bodite na svoj jezik ne le samo za to ponosni, ker ga naš pravični cesar sam priznava po vseh uredih; ljubite ga tudi zato, ker je Vam od Boga podeljen, ter ne zametujte božjih daril enaki prevzetnim angeljem; ženo besedo: ne demoralizirajte svoje narodnosti, ako hočete biti srečni in spoštovani. Saj znamo, da Slovani sploh so in bodo zvesto vili vence nad glavo našega cesarja; za njega damo in smo dali kri in blago; tega blagega značaja Slovana pa nismo iz p t u j s t v a dobili, vsisali smo ga z materinskim našim mlekom! — Dajmo pa tudi drugim njihno poštenje in bra-tovsko ljubezen, bodi si Oger, Lah ali Nemec itd.
Tedaj naj bodo v glavnih šolah na pravem mesta vrata odprte tudi nemškemu in laškemu jeziku, in to po potrebi
kraja.
Naš jezik naj pa klije v domači i krepko; vediti moramo, kdor zna čisto in dobro slovenski jezik, ne bo prodan ne na Hrvašvkem, ne na Srbskem, ne na Slovaškem, ne na Ceskem, ne na Poljskem, ne na Ruskem; največi del sveta je našemujeziku odprtega; samo to Vam moramo povedati, da s ^kranjsko sprano" zares ne moremo daleč, in da le čisti slovenski jezik je brat drugih slovanskih narečij, kterim solnce nikoli za božjo milost ne ide.
Ako nekterim lenim in neumnim čisti jezik slovenski ni ljub, zato jezik nikakor svoje veljave ne zgubi, kakor je tudi pri Nemcih čisti nemški jezik zato ne zgubi, če ga ravno vsak butec ne zna.
Ako se pa jezik nemški v glavnih naših šolah uči, naj se postopa po dobrih pedagogičnih vodilih. Zelo natlačen ee nam vidi dosedanji nauk, in treba je zares dvojezičnim glavnim šolam pripravi javne šole, v kteri bi se otroci v domačem jeziku že lahko pisati, brati, malo računati in moliti naučili, in še le potem v 1. razred stopili, kjer bi se po previdnih sekiricah jezika roka v roko učila, in to tako deleč, da se zna učenec po dokončanem 4. razredu v prosto pisanih spisih tudi nemški dobro izraziti, in lu naj bi se posebno gledalo bolje na pravopis kakor na umetne izraze, ki prav za prav v te šole še ne spadajo. V ti šoli bi učenec zadosti nauka dobil, se v prihodnji nedeljski šoli še bolje izobraziti. Naj vam ne bo žal za krajcarje, ki jih bote morda za to plačali, plačilo bo tudi Vam v svoj čas sledilo; terjajte, da se Vam nedeljske Vaše šole tako uredijo, kakor je že visoko ministerstvo zapovedalo, kar je pa v Vašo škodo le na papirju ostalo, — in tudi trgovina — izobraženost Vaša — bo lepo cvetela! — Od gospodov učenikov pa pričakujemo, da bodo dozdanje rane naših šol celili in enkrat previdili, da s tem ni nič pridobljeno, ako samo na to bijejo, da bi se otroci le nemščino lomiti učili, svoj jezik le za smehljivo parado malo brali, in nazadnje pa za življenje nič ne znali! — Mislimo, da bodo pošteni nameri vlade, ktera pa ravno blagostan svojih udanikov želi in potrebuje, zadostili ter dokazali svetu miroljubnost, izobraževanje, zvestobo in napredovanje slovensko!                                     Rodoljub.
232